Strokovni članek/Professional article preprečevanje prenosa esbl-pozitivnih bakterij v domu starejših občanov in ozaveščenost negovalnega osebja preventing transmission of esbl-producing bacteria in an old people's homes and awareness of the nursing staff Sabina Fijan, Katja Pavlic, Ana Habjanič Ključne besede: ESBL, bolnišnične okužbe, starostnik, dom starejših, razkuževanje rok izvleček Uvod: ESBL-pozitivne bakterije so odporne proti številnim antibiotikom, ki jih uporabljamo za zdravljenje okužb, in se v domu starejših občanov pogosto pojavljajo. Najpogostejši načini preprečevanja prenosa ESBL-pozitivnih bakterij so umivanje in razkuževanje rok negovalnega osebja, uporaba zaščitnih rokavic, čiščenje in razkuževanje površin ter pripomočkov za izvajanje zdravstvene nege. Metode: Z raziskavo, ki smo jo izvajali v domu starejših občanov, smo ugotavljali poznavanje aktivnosti za preprečevanje prenosa ESBL-pozitivnih bakterij. Izvedli smo anketiranje s pomočjo vprašalnika, kjer smo ugotavljali, koliko negovalni tim pozna pojem ESBL-pozitivne bakterije ter kdaj se izvaja umivanje in razkuževanje rok. Rezultati: ugotovili smo, da je 75 % anketirancev seznanjenih s pojmom ESBL-pozitivne bakterije. 96,6 % anketirancev meni, da je najpogostejši način prenosa ESBL-pozitivnih bakterij kontaktni prenos. Večina (71,4 %) anketirancev pozna ukrepe za preprečevanje okužb z ESBL-pozitivnimi bakterijami. Diskusija in zaključek: okužbam v celoti se v domu starejših ni moč izogniti, možno jih je zmanjšati na najnižjo sprejemljivo raven, in sicer z izobraževanjem negovalnega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov umivanja in razkuževanja rok ter pripomočkov. Key words: ESBL, hospital-acquired infections, elderly, nursing home, hand disinfection abstract Introduction: ESBL-producing bacteria are resistant to many different antibiotics that are used in the treatment of infections and are mainly spread among people in hospitals and long-term care facilities. The most important ways to prevent transmission of ESBL-producing bacteria is washing and disinfecting hands of the nursing staff, the use of protective gloves, cleaning and disinfecting the surfaces and appliances for nursing care. Methods: The aim of the study performed in one of the old people's home was to determine the nurses' knowledge of ESBL-producing bacteria as well as the general and special precautions regarding the prevention of the spread of these organisms. The data were acquired through a structured questionnaire including questions about hand washing and disinfection as primary prevention method. doc. dr. Sabina Fijan, univ. dipl. inž. kem. tehn.; univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor Kontaktni e-naslov/correspondence e-mail: sabina.fijan@um.si Katja Pavlič, dipl. m. s.; Dom starejših Na fari, Na fari 50, 2391 Prevalje doc. dr. Ana Habjanič, univ. dipl. org., viš. med. ses., spec. geron. zn.; univerza v mariboru, fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 maribor Članek je nastal na osnovi diplomskega dela Katje Pavlič Preprečevanje prenosa ESBL pozitivnih bakterij v domu starejših in ozaveščenost negovalnega osebja (2013). Results: Results of the study show that 75 % of the nursing personnel are familiar with the ESBL-producing bacteria and 96.6 % of the respondents reported that the most common mode of transmission of eSBL-producing bacteria is a transmission by direct contact. The majority of the respondents were familiar with the protective measures against infections caused by ESBL-producing bacteria. Discussion and conclusion: while not all infections in old people's homes can be prevented, the vast majority of them can be reduced to the lowest acceptable level by educating the staff, adherence to guidelines for infection control and rigorous implementation of infection prevention procedures, especially washing and disinfecting hands and appliances. Uvod ESBL-pozitivne bakterije so bakterije, ki proizvajajo posebne encime, imenovane ESBL (angl. extended spectrum beta-lactamase) oz. razširjen spekter betalaktamaz. ESBL so encimi, ki inaktivirajo p-laktamske antibiotike. Poleg odpornosti proti penicilinom in cefalosporinom ESBL-pozitivne bakterije pogosto izražajo odpornost tudi proti aminoglikozidom in kinolonom. Zanesljivo učinkoviti antibiotiki so karbapenemi (ertapenem, imipenem, meropenem). ESBL izločajo po Gramu negativne bakterije, najpogosteje enterobakterije, ki jih najdemo v črevesju (Escherichia coli in Klebsiella pneumoniae) (Priporočila, 2010). Clostridium difficile, večkratno odporne bakterije, norovirusi, rotavirusi, respiratorni sincicijski virus (RSv), streptokoki skupine A in drugi so pogosti povzročitelji okužb, poveznih z zdravstveno dejavnostjo (Lužnik - Bufon, et al., 2009). v Sloveniji v zadnjih letih beležimo porast deleža proti vankomicinu odpornih (rezistentnih) enterokokov (vRE) in gramnegativnih odpornih bakterij, predvsem ESBL-pozitivnih bakterij, odpornih psevdomonasov ter acinetobaktrov. v bolnišnicah je prav tako prisoten proti meticilinu odporni (rezistentni) Staphylococcus aureus (MRSA), pri čemer zdravstveno osebje predstavlja pomemben vir odpornih stafilokokov. v raziskavi urinskih kultur bolnikov z urinskimi katetri v domu starejših na Švedskem (Jonsson, claesson, Hedelin, 2011) so od 163 stanovalcev pri 159 odkrili bakteriurijo; v 72 % vzorcev so našli bakteriji Enterococcus faecalis in Escherichia coli; ESBL-pozitivne bakterije so našli le pri enem stanovalcu. v drugi raziskavi (Yamamoto, 2011) so pri oskrbovancih v domu starejših pri urinskih infekcijah pogosto izolirali bakterijo Escherichia coli; v tej raziskavi, v katero je bilo vključenih 40 oskrbovancev, so našli 56 sevov aerobnih baterij, med katerimi je bilo 24 sevov Escherichia coli (med slednjimi je bilo 14 sevov ESBL-pozitivnih bakterij). Tudi v slovenskih bolnišnicah so izvedli obsežno raziskavo, kjer so v letih 2005 in 2006 med ESBL-pozitivnimi izolati bakterije Klebsiella pneumoniae iskali tipe, ki izdelujejo trenutno po svetu najbolj prevladujoč encim CTX-M. Med 177 ESBL-pozitivnimi izolati Klebsiella pneumoniae so našli 60 izolatov, ki so imeli gen za izdelavo encima CTX-M (Meško Meglič, et al., 2009). v letu 2011 je dokumentiran primer (Pirš, et al., 2011) bolnika iz Libije, ki so ga sprejeli v slovensko rehabilitacijsko enoto. Bolnik je bil koloniziran z ESBL-pozitivnimi bakterijami Escherichia coli in Klebsiella pneumoniae. Bolnišnične okužbe nastanejo pri bolniku med bivanjem v bolnišnici ali po odpustu iz bolnišnice (npr. okužbe kirurških ran) oziroma pri ambulantnih bolnikih, pri katerih so bili izvedeni invazivni posegi. Do takih okužb lahko prihaja tudi v drugih ustanovah, kot so negovalni oddelki v domovih za starejše. Pogostost okužb je odvisna od dejavnikov tveganja tako pri bolniku (oslabljen imunski odziv) kot pri izvedenih posegih. v preteklosti so bile bolnišnične okužbe eden najpogostejših vzrokov smrti. Pogostost bolnišničnih okužb se je bistveno zmanjšala po uvedbi aseptičnih postopkov in sterilizacije ter z uporabo zaščitnih sredstev (rokavice, kirurške maske) v zdravstvu (Šumak, 2006). v zadnjem času je v uporabi poleg izraza bolnišnične okužbe tudi širši izraz, in sicer okužbe, povezane z zdravstvom oziroma zdravstveno oskrbo (angl. hospital acquired infections). Izraz, ki je opredeljen po definicijah centra za nadzor in preprečevanje bolezni, je delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje republike Slovenije povzela tudi pri pripravi Strokovnih podlag in smernic za obvladovanje in preprečevanje okužb, ki so povezane z zdravstvom oziroma zdravstveno oskrbo (Lužnik - Bufon, et al., 2009). Med uspešne načine preprečevanja bolnišničnih okužb prištevamo prisotnost tima za obvladovanje okužb, izobraževanje zaposlenih, izvajanje postopkov izolacije, higieno rok ter sterilizacijo pripomočkov. Navodila za obvladovanje okužb morajo temeljiti na izsledkih raziskav, ki so dokazale učinkovitost posameznih ukrepov. vsi zdravstveni in drugi delavci v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah morajo biti seznanjeni s splošnimi ukrepi za preprečevanje prenosa okužb, med katere vsekakor sodi tudi poznavanje in izvajanje splošne in osebne higiene, ter te ukrepe upoštevati. vsi, ki prihajajo v stik z bolniki, morajo poznati pravilno uporabo osebnih varstvenih sredstev ter pravilno izvajanje higiene rok. Zdravstveni delavci morajo poznati in uporabljati osnove razkuževanja in uporabe razkužil ter vrste sterilizacijskih postopkov za posamezne namene. Seznanjeni morajo biti tudi z varstvenimi ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in s preprečevanjem okužbe pri nezgodah. Zdravstveni delavci naj ne bodo poučeni in izobraženi le o higienskih ukrepih, temveč tudi o splošnih pravilih obnašanja in spoštovanja, etiki in odnosu ter oblikah pogovora z bolniki (Dragaš, Škerl, 2004). Namen in cilj Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je negovalno osebje seznanjeno s pojavom okužb z ESBL-pozitivnimi bakterijami v izbranem domu starejših občanov v Sloveniji. v ta namen smo si zastavili raziskovalni vprašanji: - v kolikšni meri so anketiranci seznanjeni s pojmom ESBL? - Kako anketiranci izvajajo standardne higienske ukrepe pri bolniku z eSBL-pozitivnimi bakterijami? Metode Izbrali smo kvantitativni neeksperimentalni raziskovalni pristop. Opis instrumenta izvedli smo anketiranje, uporabili smo lasten strukturirani vprašalnik, ki je vseboval 21 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa z vnaprej podanimi možnimi odgovori. Z vprašanji smo preverjali poznavanje problematike, povezane z ESBL-pozitivnimi bakterijami (kaj ta pojem pomeni, načini prenosa, ukrepi za zmanjšanje prenosa, pogostost umivanja rok, uporaba zaščitnih rokavic), ter izobraževanje zaposlenih (pogostost in način izobraževanja). del vprašanj se je nanašal na demografske podatke anketiranih: starost, izobrazba in čas zaposlitve v domu starejših občanov. Opis vzorca vprašalnik smo razdelili med zaposleno negovalno osebje v izbranem domu starejših občanov v Sloveniji. na priročen način smo razdelili 45 vprašalnikov, vrnjenih jih je bilo 30 (66,67 %), kar predstavlja eno tretjino zaposlenih. v raziskavo je bilo tako vključenih 30 članov negovalnega kadra, 27 žensk in 3 moški. Poklicno izobrazbo bolničar/negovalec je imelo 26,6 % anketirancev, 63,3 % anketirancev je bilo zdravstvenih tehnikov in 10 % anketirancev višjih medicinskih sester. Opis poteka raziskave in obdelave podatkov Raziskava je potekala v izbranem domu starejših občanov v Sloveniji aprila in maja 2012. Pridobili smo dovoljenje za raziskavo pri čemer smo zagotovili anonimnost. Podatke smo prikazali v odstotkih s pomočjo programov Microsoft office word in excel 2010. Rezultati Kot je razvidno iz Slike 1, je na vprašanje, kaj označuje pojem ESBL, 75 % anketirancev pravilno odgovorilo, da so ESBL oz. betalaktamaze razširjenega spektra encimi, ki inaktivirajo p-laktamske antibiotike. L'iiHd^j Lii-lMiii l.i mi