št —
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 O.
inozemstvo;
Mesečno 20 D. Letno 240 a
cnostoipus mm vrsta za Sn^t P*r*» večkrat popust
Poštama pavšaltrana.
Posamezne številke 1 Din.
V LjabISani, * soboto 2. septembra 1922
pavšaJn, franko.
!a knjižnica
Ljubljana.
mm——1*—i	lf	mbBSbm	n^rimfivihi > riT 3fifiifittBMHBfi8BSSKSBfcBfflBMB8BBBBBBB8WM5
Privatni sestanek krafla ftieksafseira x predudnikM ^asankom.
Skos]1^8^’ -Septen^Jra* (Izv.) Ce- | nes privatno jpcsetil predsednika Ma-fatrftiT/a ,*^covn* urad poroča; sarvka na njegovem letovišču v _ s*0vansKz kralj Aleksander Je da- i Lani,
Naša driaw@ spolsuie mednarodne
pogodbe«
NERESNIČNE VESTI o ZBIRANJU NAŠIH CET OB AVSTRIJSKI MEJI
Beograd, 1. septembra. (Izv.) S kompetentne strani se demantirajo vse vesti. ino-*®fflskih listov m poročevuinlc o vojaških Pripravah in gibanju čet v naši državi v zve-^ * knzc v Avstriji Vse te vesti so brez *^ke podlage, že zaradi tega, ker ni pav o*
Bumjaom
da 2a take skr epe, zlasti, ker so vsi intere-sirani krogi edini v tem, da je treba spoštovati in se strogo držati vseh teritorialnih mej. in političnega položaja v zmisla st ger-mainske mirovne pogodbe.
Invalidski sakon.
Beograd. 1. septembra, (Izv.) S sodeio-Van jem osrednjega odbora Udruženja inva-®flov Je ravnatelj invalidskega oddelka iz-^*lal načrt invalidskega zakona, o katerem >>odo razpravljali na kogresu invalidov dne S- in 9. septembra v L jubilant Tega kon-Sre?£ se bodo udeležili zastopniki vlade in ®Validskih cdruženj. Takoj po kongresa bo fltiaister za socialno politiko dr. 2erjav pred-
ložil načrt tega zakona ministrskemu komiteja Sn Sicer ministrom za pravosodje, ža narodno zdravstvo, za vojno • in finance. V zmišlu sklepov kronskega sveta bo- potem ta zakonski načrt predložen narodni skupščini Začetkom oktobra. Ker gre za izenačenje zakonodaje, se bo o načrta tega. zakona razpravljalo skrajšanim potom.
Dvorni »et nal reli sfero
GJorcfla.
NASPROTUJOČE Sl VESTI, - VLADNI DEMENTIjl
Beograd, i. septembra. (Izv.) .i-Politika* Jfiše o vprašanju ureditve položaja princa gjorgja: V pouč. krogih zatrjujejo, da bo rtada v prih. seji min. sveta, dne 5. septembra, predlagala kralju, naj skliče dvorni •Vet, ki naj končno reši stališče Gjorgja in JPravi to mučno zadevo s sveta. Ta dvomi •Vet naj bi tvorili kralj Aleksander, prince-zfeja Jelena, princa Arzen in Pavle, patriarh Dimitrije, ministrski predsednik Pašč, minister za pravosodje dr. Laza Markovič in Prsdsednik kas-acijskega sodišča Jovanovič. Ni izključeno, da se princ Gjorgje še v zad-^eru trenotku odloči odpotovati v Niš. V *®a slučaju se dvomi svet ne bi sklical.
Beograd, 1. sept. (Izv.) Danes se p v političnih krogih splošno govorita, da bo princ Gjorgje dal negativen odgovor na sklep kralja Aleksandra, s katerim je bil kaznovan. Vsled tega sklepa bo princ Gjorgje izključen iz Kraljeve družine. S to izključitvijo v ?vezi se mu odvzamejo vse pravice fo se mu ne bodo več izkazovale časti kot članu kraljeve rodbine. Prepovedan mu bo dostop na dvor. Na način postane kraljevič Gjorgje gavaden meščan z imenom Gjorgje Ka?agjorgjevič,
Beograd, 1. sept. (Izv.) Iz izjav, ki jih je včeraj pc^ai zastopnik ministrskega predsednika minister za notranje posle Kosta Timotijevič, je razvidno, da bo princ Gjorgje pristal na vsako odločitev kralja Aleksandra. Le na ta način more kraljevič doseči boljše uspehe. V pogovoru z notranjim ministrom Timotijevičem je izjavil princ Gjorgje, da ima veliko veselje do gospodarstva in je pri tem namignil, da bi mu bilo zelo ljubo, ako se mu odkaže kako posestvo, ki bi ga obdeloval.
Vesti o stališču kraljeviča si torej diametralno nasprotujejo. Mislimo pa, da za paznega čitadca ne bo težko najti resnico.
Beograd, 1 .sept. (Izv.) Iz kabineta predsednika ministrskega sveta (tiskovni oddelek) se poroča: Povodom včerajšnjega članka ^>Beograd-skega Dnevnika«, ki navaja nekatere izjave zastopnika ministrskega sveta notranjega ministra Kosta Timotije-viča v vprašanju ureditve stališča princa Gjorgja smo pooblaščeni izjaviti, da so vse te trditve neresnične in od kraja do konca netočne.
Vprašanje nemških reparadi.
Francozi so v glavnem zadovoljni z odločitvijo repa-
RACIJSKE KOMISIJE,
ratorij jasno odklonjen, s čimer se da ugotoviti krivda Nemčije in se more nastopiti s sankcijami, ter da se zahtevajo od Nemčije nova jamstva.
Pariz, i .sept. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je vzel na znanje odločitev reparacijske komisije, da si je glede plačilnih modalitet za belgijske prioritete pridržal pravico svobodnega nastopanja, dokler se uveljavijo po reparacijski komisiji stavljeni predlogi. Ministrski svet je ea to, da se skliče v najkrajšem času komisija, ki bi se bavila z medza-vezniškimi dolgovi in reparacijami.
Pariz, 1, septembra. (Izv.) Mlni-•trskl predsednik je ministrskemu .!Tetu poročal o sedanjem položaju *£|učnih, na zunanjo politiko se nanašajočih vprašanj. Ker reparacij-Komisija Nemčiji ni dovolila na-vrosenega moratorija, ne preostaja 1Strskemu svetu drugega, kakor r	za sedaj to odločitev repa-
cUske komisije na znanje.
(2a«rTa-riz’ 1- seP*- (izv.) Francosko od?<3*uS^e p^e v Pr>jaznem duhu o uiocitvj reparacijske komisije, Id se
ozir i 51 ne °^ovarja pričakovanju, • Udla na francosko tezo v dveh
mo-
uauwwftu ICZU V I
^*mh točkah, namreč da je 'bil
bv©* ruskesa sla®® In srebra is Jss§©*
slavile.
sept ^zv-) »Politi- vozijo, založiti pri Narodni banki v
o i^mrv^n	--- Beogradu odgovarjajočo vsoto v
zdravi valuti. Narodna banka bo potenj to zdravo valuto prodala in ruski Založni banki nakazala odgovarjajoči znesek v dinarjih. Vlada je odposlala posebnega uradnika finančnega ministrstva, ki naj prisostvuje vkrcanju teh vrednostnih predmetov na ladjo. V finančnih krogih se je danes dopoldne govorilo, da so ruski bančniki pri Narodni banki že založili stotisoč funtov kot prvi obrok odgovarjajočega zneska za to zlatnino in Srebrnino.
tfata- vL ° lzyozu vran a lovskega oiinistPT ~fraj. se ie Povrnil sinančni ijTad	ivosta	Kumanudi	v Beo-
k^.v janl je, da je ruska Založna
^^tlk3 L-t r	Jv	* v»unu t.tt!UZ.Ua
in Srebmin S^vlla svojo zlatnino žaprosn? ?? v, Dalmaciji v varnost,
sme te vsrr *Slovansko viado da An?lij0 • 2s!ne Predmete spraviti v
stavni rok i I70 prodati^ ker ie začno ministri avn? potekeI- Fin^"
Predmetov JSJe ovoilio 121/02 teh
creba. kakor n„ S p°Sojem, da je
tako tudi za 'ST druscga bia'
^HUMDNllov	POStT	!	uradnikov, ki zahtevajo, da se jim
nuv NA POLJSKEM, j zvišajo plače. Ako se zahteve urad-
roOa^i-aVa’ 1'sept- (Izv.) Kakor do ‘ nf)l0V zavrnejo, napovedujejo za 6 ioorovin!1, se J! vršUo v^raj burno i ie^ember splošno stavko. v^e postnih m brzojavnih I	------
porodila.
Curlh, 1. septembra. Berlin 0.37, Nevv-york 526, Milan 23.05, praga 17.20, Budimpešta 0.25. Zagreb L4U5 Varšava 0.06, Dunaj 0.005, avstrijske ktone 0.0075.
Berlin, 1, septembra. Dunaj 1.78, Budimpešta 75.93, Praga 5617-95, Pariz 10.087.35, Ourih 24.56y.25.
Praga, 1. septemora. Dunaj 0.03375, Berlin 2.20, Rim 129.75, Pariz 229.25, London 132.75, Curih 663.50. italijanske Ure 123.75, avstrijske krone 0.03375.
Zagreb, i. septembra, (izv.) Dunaj 0.13 —0.135, Berlin 6—6.75, Budimpešta 4.50—5, Italija 395-425, London (izplačilo) 410—425, Newyork (izplačilo) 90—92, Pariz 700—730, Praga 295—330, Švica 1748—1775, Švica (ček) 17D0, Varšava l.io. Valute: ameriški dolarji 90, avstrijske krone 0.12—0.13, češkoslovaške krone 290--o, napoleondori 300 —325, nemške marke 8—10.
Beograd, L septembra. (Izv.) (Povprečni tečaji). Devize: Dunaj 0.235, Berlin 6.30, Budimpešta 5.10, Milan 396.20, London 407, Newyork 91.35, Pariz 695, Praga 303, Švica 1742.4TI
i
Bsogiad. 1. septembra, (izv.) Finančni minister df. Kumanudi ie' odredil, da se v zmislu določb finančnega zakona za letošnje leto skrajšajo za 50 odstotkov dnevnice in draginjske doklade vsem onim državnim nameščencem, ki dobivajo hrano in natura,
; ali pa ki se nahajajo v državnih bolnišnicah,
: internatih Ja podobnih zavodih,
i     __________________________________
L POROČILA O STANJU LETOŠNJE ŽETVE
Beograd, 1. septembra, (izv.) Minister za notranje stvari Kosta Timotijevič ie za- j Dteval od vseh političnih oblastev v državi, s ■naj mu nemudoma pošljejo poročila o sta- i nju letošnje žetve.
. PREMESTITEV URADNIKOV V Bi- | j . PLGMATSKI SLUŽB!,
Beograd, L sept (izv.) V ministrstvu za zunanje stvari se pripravlja uka2 o premestitvi uradnikov v diplomatski službi v večjem obsegu.
RAZTEGNITEV ITALIJANSKIH PO-LlCIjSidii ZAKONOV NA ZASUŽNJENE POKRAJINE,
Rim( L sejtt, (ižv.) Ministrski svet je sklenil vse italijanske zakone, ki se tičejo policijske službe, raztegniti na nove pokrajine in urediti imenovanje krajev.
NOVE NESREČE NA NAŠIH ŽELEZNICAH.
Beograd., 1„ sept (Izv.) Včeraj sta se zopet pripetili dve železniški nesreči. Na progi Beograd-Niš je med postajami Velika Plana in Veliko Orasje zavozil tovorni vlak, prihajajoč iz Beograda v osebni vlak iz Smedereva. Sunek je bil tako močan, da je bilo razbitih več voz. Pri tej ne-sTeči je bil ubit sprevodnik poštnega ambulančnega voza, kakor tudi več potnikov. ■— Snoči ob 11. se je osebni vlak pri postaji Salač zaletel na odprti progi v več vagonov polnih lesa, Lokomotiva in nekaj osebnih voz je Skočilo iz tira. Več potnikov je bilo težko ali lahko ranjenih.
DALMACIJA IN HERCEGOVINA STRADA.
Beograd, 1. sept. (Izv.) Mostarski škof je danes posetil ministra ža notranje posle Timotijeviča in mu je slikal položaj v Dalmaciji in Hercegovini, ki je nastal vsled pomanjkanja živil in krme. Po tem posetu je minister takoj brzojavil v Sarajevo in Split, naj mu oblastva takoj poročajo, koliko živil porebujeta ti dve pokrajini.
NOV PRIBICEVICEV LIST.
Beograd, L septembra, (Izv.) Danes i© izšia prva števika novega Pribičevičevega dnevnika >Preporoda«, cigar ravnateifa sta Pavie Jurišič m Petar Ivankovič.
GRŠKO-TURŠKA VOJNA,
Angora, 1. sept, (Izv.) Grki so skušali prekoračiti reko Meander, vendar pa_so jih Turki zavrnili in zasledovali. V vseh odsekih je zaznamovati živahno delovanje turškega topništva,
SPLOŠNA TISKARSKA STA-VKA V GRADCU.
Gradec, 1, septembra, (Izv.) Vsi tiskarji tukajšnjih listov so nocoj začeli stavkati vsled navodila, ki so ga ddbiii z Dunaja.. Zaradi tega listi jutri ne bodo IzšIL Jutri popoldne bo shod stavkajočih tiskarjev.
Uredništvo J
Wolfova ulica 1/f. Telefon >W
Uprava:
I S. Teteton .44
.si *e ne vračajo.
m je priložiti znaott za odgovor.
Br. Ž«r:a» dsntentira.
Pooplaščen, zastopnik ministra za socialno politiko g. dr. Žeriava nam £ ozirom na naš uvodnik ^Priznavajo< od 27. (. m, pošilja sledeči popravek? *tii res, da je minister za socialno politiko dr. Žerjav predsednik večinskega sindikata, ki se je stvoril med zagrebško Slovensko banko in dunajsko Ldnderbunkv tn ki ima v rokah Trboveljsko premogokopno družbo, res pa je. da imenovati, rti niti predsednik, niti sploh član lega sindikata. V Ljubljani, dne 29 avgustu /922. Dr„ Josip Klepec, odvetnik v Ljubljani.«
Mi smo priobčili v našem listu 24. avgusta t. I, v uvodniku »Resnica o na cionalizaciji Trboveljske premogokopm družbe*, da je minister za socialno Itliko dr. Žerjav član večinskega sindikata delničarjev Slavenske banke, ki /e. izvedla, kot smo natančno dokazali, lažno nacionalizacijo Trboveljske družb*, tako, aa je še danes nad 4/s družbinega kapitala v tujih, skoro izključno nemško^ židovskih rokah. V našem listu 30, avgusta t. L smo v četrtem odstavku članka ■rSlepomišenje na vrhuncu« objaviti, da je dr. Žerjav »kot že večkrat povedano* predsednik sindikata večinskih delnic«.
G. dr. Žerjav se lovi za posamezne oeseae, da bi s tem prikril svojo **■ krivdo na psevdo-nacicnaiizaaji Trboveljske družbel T emu nasproti konsiait-ramo ponovno, da je letošnjo *nacionalizacijo« ptvvedla Žerjavo-Praprotntkov6 *• Slovenska banka*, To je nesporno dejstvo, ki ga je * Jutro« samo v reklamnem, ionu oznanilo 21, junija t. L Da je bila ta »nacionalizacija« le pesek v oči sit*-venskemu narodu in navadna prevara javnosti v osebno korist »nadonaiizator* jev*, to stojip je dokazano in do danes neovrieno tudi od »Jutrovcev« sami/k Ker pa hoče dr, Žerjav s svojim dementijem v včerajšnjem »jutru?., kakor potom svojega pooblaščenega zastopnika in »Jutro« samo, ki je pred par dnevi objavilo debelo tiskano vest, aa dr. Žerjav ni ne v upravnem sveta, ne v eks«> kutivnem odboru in ne v nadzorstvu Slavenske banke, česar mu tudi rdkao očital ni, — le prikriti žalostno dejstvo, da je on, dr. Žerjav, minister za socialno politikot kot predsednik večinskega sin^ cikata delničarjev Slavenske banke, aktivno s odd e* iežen pri lažni nacionalizaciji	Trboveljske premoga*
kopne družbe, ki bije v obraz najprimitivnejšemu čutu narodne in oiebm. poštenosti, objavljamo na podlagi avtentičnih informacij sledeče;
Za fuzijo med Jfugosloveresko Union-banfeo in Slaveusko banko v Zagreb u se Je pogafal odbor, ki Je bil sestavljen tako-le: za Jugosl. Uniofr banko dr. Gregor Žerjav, dr. Albert Krainer, Avgust Praprotnik, ar. LI-. poki, dr. Brezigar in neki Pettauer, za Slavensko banko pa predsednik Janko Zimmermann, podpredsednik dr. Rudolf Rodanič in člani uprav* nega sveta dr. Branko Arko In Anton Kristan. Ta pogajanja so se vodila v Ljubljani v stanovanju dr. Žerjava In v stanovanju Praprotnika. Pr! teb pogajanjih se je sklenila majoritetna 9’ndikatna pogodba nove fttziJouiU rane t. j. Slavenske banke in je v tej sindlkatnl pogodbi obvezno utrjeno, da se predsednikom vkupnega večinskega sindikata od 200.000 delni«, fuzijonlrane Slavenske banke imenuje dr. Gregor Žerjav, njegovim namestnikom pa g. Janko Zimmermann in da ta sindikalna pogodba velja za 6 let. To pogodbo Je raz ven ostalih sopodpisal lastnoročno tudi dr. Gregor Žerjav in je letos na temelju te pogodbe bila tudi izvedena fuzija Ta pogodba je še do danes v veljavi ter vedo zanjo vsi člani upravnega sveta Slavenske banke.
Dr, Žerjav in njega slugi v »Jutru* pač ni bilo treba drezati tja, kjer stvar itak že preveč smrdi. Tako nas je gospoda primorala, da smo danes objavili nekaj detajlov, ki še bolj jasno kažejo soudeležbo in sokrivdo dr. Žerjava pri hnmbuga, ki ga »J utr ovcu imenujejo »nacionalizacija Trboveljske družbe«. Oni so pač v objemu z avstrijskimi Židi »nacionalizirali* stomilijonske iznose za svoje žepe in to je zanje nacionalizacijaf Da pa ima vsled njihove krivde in aktivnega, namernega sodelovanja še danes tuji židovski kapital v Trboveljski premogokopni družbi odločilno premoč na škodo naše države tn posameznikov•* konsumentov, kakor tudi delavcev v premogovnikih družbe, to je zanje po* stranska stvari
Tako je, g. minister za socialno politiko in predsednik večinskega sindikata delničarjev Slavenske banke — *nacionalizatorice«/ Prisojali smo Vam malo več spretnosti pri maskiranju vaše prave barve z nacionalno in osebno nesebičnostjo. Za prihodnjič pa se pravočasno spomnite na posledice, ki nastanejo,, če se zamorec pere.. .1
Poživljamo g, dr. Žerjava tn pričakujemo, da tožno tn jasno izjavi in dokaže, da ni in ni bil predsednik večinskega sindikata delničarjev Slovenska banke; ko je le-ta izvedla lažno nacionalizacijo Trboveljske premogokopne družbe in da torej ni sokriv na tem čisto navadnem zločinu na našem narodnem gospodarstvu, ki so ga v jasni zavesti zagrešili v lastno korist on in njegovi častiti prijatelji pod masko državotvornih nacionalizatorjevl
is Šeškega parlamentarnega 2ivUen!au
Praga, 1. septembra. (Izv.) Kakor poročajo brnske »Lidove Novinv« so se včeraj v prisotnosti predsednika Masaryka sestali člani Izvrševalnega odbora koalicijskih strank pri ministrskem predsedniku. Razpravljali so v glavnem o vprašanju postopanja pri sestavi nove vlade, na čije čelu bo stal poslanec Švechia, Domnevajo, da bo poslanec Švechla v tem zrnisiu pospešil
svoja preddeia, da pa se bo kljub temu dosedanja vlada predstavila narodni skupžči-. ni Sele v bodočem zasedanju. Ni pa izkljuje« no, da se parlament z ozirom na pritisk so« cijaltetičaih strank, ki opozarjalo na. industrijsko in gospodarsko krizo, sestane pr«), kakor je bilo nameravana Vendar, o tem š<j ni padla odločitev.
Osier spor med’ BeSgifo in Nemiiio.
DVA BELGIJSKA VOJAKA USTRELJENA.
Berlin, 1. septembra, (Izv.) V zgodnjih jutranjih urah sta bila v Ober Kasslu pri Diisseldorfu ustreljena dva belgijska vojaka, en vojak na straži in en narednik. Morilci so doslej še neznani. Varnostna oblast je takoi, ko je zaznala za ta uvedla preiskavo. Odredila je več hišnih preiskav. Do-slčj je bilo aretiranih sedem oseb. — K tef vesti pripominja VVolff-burean: Iz predleže-čih poročil se ne da nič gotovega sklepati o motivih tega čina In o storilcih. Vendar pa se mora zavratni umor, ako se je dogodil, neglede na to, kdo je bil umorjen, mj-strožje obsojati. Takojšnja pojasnitev ni samo v belgijskem, ampak tudi v nemškem interesu.
Bruselj, L septembra (Izv.) Povodom dejstva, da sta bila v Ober Kasslu umorjen^ dra belgijska vojaka, je belgijska vlada zaprosila generala Riquaija, naj odredi v mesta hišne preiskave in naj sporoči načelnikom političnih civilnih obiastev, da bodo aretiram ako tekom šestih ur ne ugotovijo krivcev. Minister za zunanje stvari laspai Je poleg tega energično protestiraj pn nemškem opraviuku Zahteval ie tudi, pridržujoč » kasnejše san.cclje, naj se nemška vlada opraviči. Belgijski vrhovni komisar je dobil brzojavno nalog, naj predlaga medzavezui-škim vrhovnim komisarjem, da odredijo v»
I potrebno, da s« zagotovi varcoat belgijski*
l čet
Vprašanje na g. ministrskega predsednika.
. Ljubljanski dnevnik »Jugoslavi« k* od 24. avgusta t. L je objavil gladek o nacionalizaciji Trboveljske premogokopne družbe, v katerem težko obtožuje gotove merodajne faktorje.
Vsa javnost je nestrpno čakala, kaj porečejo prizadete osebe na te težke obtožbe. Na veliko začudenje Vseh pa ljubljanski dnevnik »Jutro«, glasilo g. ministra za soc. politiko dr. Gregorja Žerjava v gornjem članku navedenim Činjenicam ne samo ni oporekalo, temveč je v opravičilo (1) v članku od 25. avg. 1.1. potrdilo, da se je izvršila nacionalizacija tudi večine drugih tujih podjetij na Isti način ter je časopise ,kakor »Slov. Narod«, ki je ona razkritja imenoval senzacionalna, označil za naivne.
Potemtakem smatrajo prizadete osebe popolnoma pravilno in upra-če n o.
1. da se pod Imenom nacionalizacije tujih podjetij Izvede transakcija, ki pusti ogromno večino dotičnih delnic v rokah inostranskih kapitalistov in domačim špekulantom omogoči velikanski dobiček na očito škodo našega narodnega gospodarstva;
2. da se minister za soc. poL kot član in predsednik mariotetnega sindikata udeleži take špekulacije in psevdo-nacionalizacije ter pri tem prevara javnost In kraljevo vlado;
3. da isti minister potem v ravno sedaj nastalem mezdnem boju med delavstvom in trboveljsko družbo nastopa kot zaupnik vlade in posredovalec, akoravno je član in pred-
sednik sindikata, ki je Izvršila psev-do-nacionalizacijo Trb. družbe ln ki ima ves Interes na tem, da se dohodki te družbe zvišajo na škodo kon-sumentov In delavcev.
Trboveljski premogokopi so za vse naše narodno gospodarstvo tako velike važnosti, da je že iz tega razloga nujno potrebno, da se razmere pri Trb. družbi čimprej razčistijo. Vrhu tega pa zahteva tudi javna morala In usoda 12.000 delavcev, da se kraljeva vlada čimprej zanima za delovanje naclonalizatorjev in gospoda ministra za socialno politiko.
Podpisani naslavlja zato na gospoda Ministra Predsednika sledeča vprašanja:
1. Ali je voljan takoj odrediti preiskavo o obtožbah navedenih v »Jugoslaviji« od 24. avgusta t . 1.?
2. V slučaju, da preiskava potrdi te obtožbe, ali smatra, da se ujema z ugledom kraljeve vlaae in javno moralo, da nastopa kot njen zaupnik v vprašanju Trb. družbe gospod minister za soc.'politiko, bi je na zvišanju dohodkov te družbe Interesiran kot član in predsednik mariotetnega sindikata Slavenske banke v Zagrebu?
3. Kaj misli ukreniti, da se onemogoči »nacionalizacija* naših rudnikov na tak način, kakor je Izvedena pri Trb družbi?
Prosim nujen pismen odgovor v roku. predpisanem v poslovniku.
Ljubljana, I. septembra 1922.
Ivan Deržič, narodni poslanec.
Zopetno povišani« cen trboveljskega
premoga.
Te dni razpošilja Trboveljska družba svojim odjemalcem dopise, v katerih naznanja, da vsled stavke rudarjev in povišanja mezd povišuje ceno pri toni za 70 kron od 1. septembra 1.1. Ena tona kosovca stane torej od tega časa 870 K, Družbi se je z raznimi mahinacijam! posrečilo, da je v kratki dobi povišala ceno najprej na 800 K in sedaj zopet na 870 K. Glede premoga za železnice je do sedaj samo toliko znano, da je sklenjena pogodba, po kateri plačajo državne železnice za kosovec 695 K za zdrob pa 625 K. Vsi drugi pogoji za to ceno so začasno popolnoma neznani in je uprav tipično, da o teh cenah južna železnica ni bila niti obveščena vzlic temu, da ta po Regi-me provisoir stoji pod direktno državno kontrolo in se je država zavezala, da plača eventuelne zgube za obrat južnoželezniških prog v Jugoslaviji. Sedaj obstoji spor: Trboveljska družba zahteva od Južne Železnice isto ceno kot od privatnikov, južna pa pravi, da mora imeti dovoljenje od prometnega ministrstva, odnosno vlade in da sama ne more in ne sme plačati višjih cen kakor državna železnica.
Trboveljska družba je od novega leta zahtevala povišanje cen V to svrho se je sestavila posebna komisija, ki je v januarju in februarju 1.1. na licu mesta na podlagi knjig ugotovila produkcijske stroške. S tem elaboratom Trboveljska x družba ni bila zadovoljna in je v ministrstvu Sum in rudnikov uspela ln dobila novo komisijo, obstoječo iz 4 gospodov tega ministrstva pod vodstvom g, generalnega direktorja Dr. Antule. Eden od teh gospodov, inšpektor Jovanovič je bil pred kratkim po poročilih vladnih listov od ministra Ra-fajloviča baje radi poneverb odpuščen iz državne službe, Ta nova ko-misja je v treh dneh (1 dan Trbov-
lje, 1 dan Ljubljana, 1 dan Bled) ovrgla prvo poročilo in pristala na zahteve Trboveljske družbe.
Med tem pa je delavstvo vsled vedno večje draginje zahtevalo povišanj mezd. Na prošnjo zaupnikov delavstva v parlamenta so opozici-jonaltie stranke vložile nujno interpelacijo, ki je bila v plenumu parlamenta obravnavana dne 13. juliia 1922.
Minister šum in rudnikov je pod pritiskom dokazov moral pristati na utemeljen prehod na dnevni red ln sicer pod sledečimi pogoji: 1. da se sestavi Interministerijelna komisja v svrho preiskave delavskih razmer in
2.	da se izvoli odbor g. poslancev v svrho priprave novega rudarskega zakona Pripominjam, da v tej tako važni debati od slovenskih demokratov sploh nobeden ni niti zinil. Gospod Kukovec se je celo razburjal, ko se je podpisani trdo bojeval z ministrom Rafajlovičem.
One dni je bila v Beogradu kombinirana deputacija, ki jo je spravila skupaj, ne vem na kak način, Trboveljska družba Prometno ministrstvo se je 2 vsemi močmi upiralo vsakemu povišanju cene premogu. Na skupni seji zastopnikov prometnega ministrstva in Trboveljske družbe je prišlo skoraj do pretepa med g dr, Benkovičem na eni in gg, inž, Di-mitrijevičem in AtanackovSčem na drugi strani. Dejstvo je, da se je ta konferenca morala prekiniti in do sporazuma je prišlo šele drugi dan. Pri pogajanjih so bili pomočniki prometnega ministrstva, g. Avrdmovič in g generalni direktor Ilid, za Trboveljsko družbo pa g. Skubic in pravni zastopnik, beogradski odvetnik g Zlatanovič. Ekonomsko oddeljenje prometnega ministrstva pogodbe ni hotelo sestavit! in se je ista sestavi j a-la pri generalnem direktorju Iliču. Železniški strokovnjaki v promet-
nem ministrstvu, ki so trni člani raznih komisij pri odločevanju produkcijskih stroškov, so se odločno pro-tivili povišanju in zahtevali direktno državno kontrolo v svrho obrambe državnih interesov. Zmagala pa je Trboveljska družba pod pritiskom dr. Antule iz ministrstva šum ln rudnikov. Zelo poučno je, da je glavno glasilo demokratske stranke, beograjska »Demokratija« v treh člankih ostro obsodilo postopanje funkcij onar je v ministrstva šum in rudnikov in da je direktno zahtevalo energično intervencijo države v istem času, ko je glavno demokratsko glasi-
lo	v Ljubljani, »Jutro«, lomilo kopja za nesramne čifutske oderuhe pri Trboveljski družbi.
Konštatiram tudi, da minister Rafajlovič ni odposlal interministe-rijelne komisije in je s tem postal sokriv, da je bilo delavstvo prisiljeno stopiti v stavko. O tej stvari bo še govora v parlamentu.
Trboveljski družbi se je torej posrečilo z raznimi mahinacijami zvišati ceno premogu v ogromni meri in to baje radi povišanja delavskih plač. Glavno pa je to., da smo doživeli direkten bankrot naših vladnih strank, ker so te izdale državne interese na ljubo par našim alijirancem dunajske čirutarije.. Vse države imajo že tozadevne zakone, samo pri nas je vladna gospoda mnenja, da spada premog pod prosto trgovino. Povrh temu je ustanovila ta gospoda pri nas še prometni zavod m premog, ker ni hotela zaostati za čistokrvnim velesrbom Kaufmanom v Brodu, svakom Dr. Antule. ki je v Brodu v prvem trbskem društvu monopoliziral prodajo celokupnega bosanskega premoga, ln ta direktna izdaja državnih interesov se vrši pri nas v znaku državotvornosti pod patrorian-co aktivnih ministrov in drugih naj-višjih funkcijonarjev v posameznih ministrstvih. Gospoda pa naj si zapomni, da pride čas, ko bo narod zahteval obračun in da takrat ne bodo pomagale nobene fraze o kristalih in požrtvovalni državotvornosti.
Ivan Deržič, nar. poslanec.
Jiimieg	mm ministra
niti Si;
Pod tem naslovom prinaša včerajšnje »Jutro« oduševljene tirade o frenetičnem sprejemu ministra Pri-bičeviča in ministra Krstelja v Splitu. Seveda je stvar v resnici zgledala nekoliko drugače.
Znano je, da se minister Pribiče-vič bori z zadnjimi silami za svoje mesto v vladi in da mu je v namen osebne rehabilitacije dobro vsako sredstvo, kakor tudi njegovemu kolegi ministru dr. Žerjavu. Tako je čudno dlrnilo vse posetnike Vsesokol-skega zleta v Ljubljani, ko so zagledali ministra Pribičeviča v rdeči srajci, dasi je znano vsemu svetu, da Pribičevič sploh nikoli Sokol ni bil Izkoristiti je hotel pač sokolsko idejo v svrho osebne popularitete, Očivid-no isti cilj je zasledoval na sokolskem zletišču. kjer se kralj ni mogel nikamor obrniti, ne da bi videl njega,, gospoda Pribičeviča. Ves njegov trud pa je bil v očigled politični treznosti slovenskega naroda brezuspešen, ker naš narod se pusti nerad izrabljati od političnih pustolovcev. Vsled tega je bilo treba najti drugo torišče, kjer bi se moglo narediti poizkus rehabilitacije. In minister Pribičevič si je izbral za ta namen gladujočo Dalmacijo.
Njegov prihod v Split je ostal absolutno neopažen, tako da o njem niti tamošnjl demokratski organ »Život« ni vedel ničesar povedati. Na večer so plakati javljali, da bo prire-
dila demokratska stranka shod. na katerem bo govoril gospod minister. Drugi dan, v nedeljo, pa so drugi plakati sramežljivo dopovedovali splitskim meščanom, da bo shod samo predavanje. In sicer se bo to »predavanje« vršilo v kinu Karaman ob istem Času, za katerega je bilo javljeno zborovanje Zagorske Zajed-nice za pomoč gladujočim v Dalmaciji. Tako so udeleŽniki tega zborovanja postali obenem poslušalci Pri-bičevičevega predavanja.
Pribičevič je govoril o vsem mogočem,, metal okoli sebe s vsakovrstnimi »šlagerjl«, v glavnem pa je napadal dr. Trumbiča. Hotel je izrabljati glad in nejevoljo, ki vlada v Dalmaciji, zopet za svoje osebne koristi. Po njegovem govoru pa je predložil Prvislav Grisogono resolucijo — o prehrani Dalmacije.
Slučajno je dospel v svoje rojstno mesto v pondeljek dr. Trumbič, ki bi moral priti domov sicer že preje, pa se je zamudil v Gradcu radi nekaterih svojih, še pod Avstrijo konflsci-ranih stvari. Prišel je v Split, ne da bi vedel, da se nahaja tamkaj g. minister Pribičevič in ne da bi vedel da mu je le-ta očital avstrijakantstvo — Pribičevič, ki je vse do propasti Avstrc-Ggtske monarhije vodil tako
politiko, da bi še danes lahko Wl
zvest sluga Tisze-T.tumbiču. k; je ri* skiral za osvobojenje svoje domovine vso svojo eksistenco. Ob Truirtbj-čevem prihodu pa je Split pokazal kako misli o provokaterju-mlnlsiru.
Komaj so splitski meščani zvedeli, da prihaja Trumbič v svoje rojstno mesto, že se je podala tisočglava množica na kolodvoT, da dostojno sprejme svojega velikega rojaka. L burnimi ovacijami ga je spremila domov in dala s tem odgovor na Pribi-čevičevo »predavanje«.
Verni sluge niegove ekscelence so morali aranžirati svoji aii bolj po avstro-ogrsko, Njegovi Ekscelenci vsaj navidezno zadoščenje. Poslali so Njegovo Ekscelenco ministra Pri* bičeviča v Jelšo, ko pa se je vrnil so se vršile naročene manifestacije, ki pa daleč niso dosegle veličine in prisrčnosti spontanih ovacij ob Trum* bičevem prihodu.
Toliko je resnice na stvari. Da pa se »Jutro« in še bob zagrebška »Ri-ječ« zakajata kot besna v dr. Trumbiča, to dokazuje, da jima v Splitu ni šlo vse po vob'i. Gospodu Pribičeviču se je namreč dogodilo v Splitu isto, kar se mu je preje dogodilo v Ljubljani. Narod mu v svojem zdravem čur tenju ni nasedel,
Pollfline vesti.
Promila
Imamo ga!
Raduj se Jugostoven!
Vzrastel nam je rnož državnik, genij neprekosljiv.
Piše se slovenski — Pitt ali
dr. Grogu Žerjav.
To diplomo je velikemu Grogi izstavilo včerajšnje »Jutro«. .
Pit, pit, pit,
pit, pit, pit
pravi »Jutro«.
Čuri — muri
pravimo mi!
Nerodna pomota.
Sinočnji »Slov. Narod« poroča med dnevnimi vestmi, da sta se udeležila nekega shoda v Selcih mimo pristašev SLS tudi publicist Albin Prepeluh in g. Ivan Kocmur in da je to znamenje, da vstopita imenovana v klerikalno stranko.
Informirali smo se o zadevi in izvedeli, da je bil v Selcih z g. Prepeluhom znani nemški publicist Herman Wendel. ki potuje sedaj v študijske svrhe po Sloveniji in ki ga sam
»Slov. Narod« v isti sinočnji številki priporoča svojim somišljenikom v prijazen sprejem.
Mesto g. Kocmurja obstoji po »Slov. Narodu« nevarnost za Hermana Wendla. da prestopi v klerikalno stranko.
Točnost je točnost — in »Sl. Narod« nudi zadnje čase Čudovito sliko točnosti.
Prvi odmevi budgeta.
Bud ge. t. ki so ga deiriokraije In radikali tako toplo zagovarjali, že kaže prve svoje luknje. Vojni minister zahteva 30 milijonov naknadnega Irredita, ker se je od sprejema budgeta pa do sedaj živež tako podražil, da grozi kriza prebranitvi vojske. Vojni minister grozi, da odstopi, če 9e njegovi zahtevi takoj ne ugodi.
Vojni minister je torej prvi, ki mora prekoračiti budget. Prišli pa bodo še dragi — o tem smo prepričani — in tako bo naše budgetsko uravnovesenje izglodalo zelo — neravnovesno,
1!. Ljubljanski velesejjm
od 2.do 11.-septembra 1922.
K ©tvoritvi iIubSi®R$k©ga vetaseima.
Hans Heinz Ewers:
Pajek.
Sobota. 12. marca.
Dnevi minevajo. Jem in pijem, vsetiem se k mizi, da bi študiral. Nažgem si pipo in se sklonim nad knjigo. A ne preberem niti črke. Poskušam študirati, a ne gre. Potem stopim k oknu, pozdravim, Clari-roonde odzdravi. Smehljava se in strmiva drug v drugega cele ure.
Včeraj popoldne okoli šeste ure se me je polastil nernlr. Kmalu se je zmračilo, in čutil sem nekak strah. Gnalo me je k oknu, — ne. da se obesim seveda — a da bi videl Cla-ritnonde. Postavil sem se za zaveso ta zdi se mi, da je nisem še nikdar videl tako dobro, kot danes, čeprav je bilo temno. Predla je, a nje oči so Iskale mene. Čutil sem čudno zadovoljstvo in čisto tih strah.
Telefcn je zvonil. Besen sem bil na bedastega komisarja, ki je z neumnimi vprašanji prekinil moje sa-njarenje.
Danes zjutraj sta me obiskala ko-itaiMr ta gospa Dubonnet. Gospa je
Danes seotvori ob slovesni prisotnosti ministrov, javnih oblastij in gospodarskih institucij drugi ljubljanski velesejem. Tudi ta dan bo pripadal zgodovini Slovenskega gospodarstva, ker bo zaznamenoval odlično manifestacijo slovenske pridnosti, podjetnosti in jeklene volje za čim višjim gospodarskim razmahom slovenske pokrajine
Ljubljanski velesejem se je že doslej izkazal kot nedosežni idicar samostojnega gospodarskega napredovanja slovenske pokrajine. Slovenija, ki je bila ob preobrata samo jezikovna skupina., se je razvila v gospodarsko enotno in ustvarjajočo pokrajino z veliko bodočnostjo. Še tik pred voj-ho je nudila prizor gospodarske raz-kosanosti. Po mestih je bilo nekaj male trgovine, industrija je siužila tujcu Slovensko trgovino, obrtništvo niso združevale centralne in centralne enotne organizacije.
Po svetovni vojni se je to razmerje temeljito izpremenilo. Slovenske dežele so dobile neko čudovito gospodarsko enotnost, ki je. posledica politične osamosvojitve slovenskega naroda petom jugoslovanske državne svobode. Danes je naše ozemlje v splošnem jugoslovanskem nekaj tipičnega. Predvsem je tu doma naj-agilnejše ekonomsko delovanje in najzavestnejša organizacijska sila.
Enega in dragega ne bi bilo mogoče, ako bi v gospodarstvu ne bival enotni narodni duh tukajšnjega prebivalstva, ki pojmuje novi položaj.
V	državi treh bratov kot tekmovanje z a velikimi dobrinami naprednega gospodarskega in kulturnega Življenja. Z ljubljanskim velesejmom dokumentiramo ne samo pridnost slovenskega naroda, njegovo oodjetnost in tekmovalno silo, temveč tudi njegovo duševno in gospodarsko enotnost. Prebivalstvo, ki je zmožno kot
zadovoljna z menoj; zadostuje ih da po preteku dveh tednov v sobi št. 7 sploh še živim. Komisar pa hoče še rezultate. Skrivnostno sem namiga-val, da sem našel sied; in ta bedak ml je veroval.
Na vsak način ostanem tu lahko še par tednov — in to je moja edina želja. Ne radi kuhinje in kleti gospe Dubonnet — ako hitro se Človek naveliča, če ima vse to vedno na razpolago — samo radi okna, ki je gospa sovraži in ki je jaz ljubim, ker mi kaže njo, mojo Clarimonde.
Ko prižgem svetilko, jo ne vidim več. Gledal sem, da bi jo videl kedaj na cesti, a nikdar ne zapusti hiše. —
V	sobi imam velik udoben naslonjač, svetlika ima zeleno zastiralo, nje svit zavije sobo v topel sij. Komisar mi je dal velik zavitek tobaka, nikdar nisem kadil tako dobrega — in vendar ne morem študirati.
Prečitam dve, tri strani — in ne vem kaj sem čital. Oči še čitajo, a možgani odklonijo vsako pojmovanje. Smešno! Kakor da nosijo napis; Vhod prepovedan. Kakor, da ne pustijo nobene druge kot: .Ciarl-monde.
Naposled odrinem knjige, se naslonim in sanjarim.
Nedelja, 13. rnarca.
Danes zjutraj sem opazoval zanimiv prizor. Hodil sem po hodniku, hlapec je pospravljal mojo sobo. Na oknu sem zapazil pajčevino. Debel, križast pajek, — samica — je čepel sredi nje. Gospa Dubonnet pusti pajčevine; pravi, da prinesejo srečo. Videl sem, kako je manjši pajek samec tekal previdno okoli pajčevine. Varno je stopal na pajčevino, a kakor se je samica zgenila, je stekel nazaj. Poskušal je tudi od druge stran! in naposled je bilo videti, da se ga je samica usmilila. Samec je prišel hitro, a neskončno oprezno bližje. Samica ga je sprejela tiho in se mu mirno prepustila v objem. Dolgo časa sta visela nepremično v mreži.
Samec se je počasi oprostil, videti je bilo, da hoče družico pustiti samo v ljubezenskem snu. Naenkrat jo je čisto izpustil in bežal, kakor hitro je mogel, iz mreže. A v istem trenutku je oživela samica in tekla za njim. Slabotni samec se je spustil na niti navzdol, takoj ga je posne-
mala samica. Oba sta padla na tla, samec je hotel ubežati. A prepozno, že ga je zagrabila samica in nesla v mrežo, ravno v sredo, ln prostor, ki je služil par trenutkov preje ljubezni, je postal pozorišče čisto drugega prizora. Zastonj se je skušal oprostiti samec divjega objema: ljubica ga ni izpustila! V nekaj trenutkih ga je tako zapredla, da se ni mogel ganiti, ln potem se je zasesala vanj in izpila kri svojega ljubčka. Videl sem še, kako je vrgla iz mreže neznatno kepo — nožiče, niti, kožo.
Taka je torej ljubezen teh živali. Clarimonde! A ne pove ničesar o kakem razkritju. Pa li morem zato?
Pondeljek. 14. marca.
Ne pogledam več svojih knjig. Pri oknu preživim vse dni. Tudi ko je temno, ostanem tam. Ne vidim jo, a zaprem oči, in jo vidirn vseeno —
Dnevnik je postal čisto drugačen, kot sem mislil. Pripoveduje o gospe Dubonnet, o komisarju, o pajku in o Clarimonde! Pa li moremzato?
Torek, 15. marca.
Čudno igro sva iznašla, Clari-
monde in jaz in igrava jo ves dan. Pozdravim jo in takoj odzdravi. Potem bobnam s prsti po šipi, komaj zapazi in Že prične tudi ont bobnati Zamahnem ji z roko, ona stori Isto; premikam ustnice, kot da hočem go* voriti in pri nji je isto. Pogladim sl lase iz čela in že je njena roka na čelu. Pravo igračkanje, ta oba sc mu smejeva. To se pravi — prav* zaprav se ne smeje, tih, udan smeh* hljaj je — in ravno tak je moj.
Sicer pa ni vse to tako neumno, kot izgleda. Ni samo posnemanje gest, zdi se ml, da je to prenos misli-Kajti Clarimonde sledi mojemu gl* banju v trenutku, včasih se ml zdt, da stori vse istodobno. To me mika. da storim včasih nekaj čisto nepri* čakovanega, presenetljiv je, da stori takoj isto. Naredim celo vrsto mig* y,‘jjeLv* ponavljam to vrsto trikrat, štirikrat, spremenim hipoma vrsto, a clarimonde se ne zmoti ne enkrat čeprav menjam tako hitro, da posamezne gibe komaj spozna.
Tako prebijem dan, A nimam sc* kunde zavesti, da tratim po nepotrebnem čas; nasprotno, zdi se mi. da še nikdar nisem delal vainajietf*-
mi0t.,Ljl,ffi0sIovanski držav! uprizo-SŽISlVe,?Seim!- ki. * v stanu
or-
^Pneia«]r,vo°Siu0^ar^fI pr0ces celo soliden ir!, l pn a-iine na tako zadeSL	da	more to-
^kraiimm-16 iniaciti pred ostalimi vanie £ naiJrMVe’ zasluži uP°štfi-delavnosti i -1 pritiče P° tQi <**»-«• <n dr-
sebe'23 ijtanSkiT v,e!eseiem dela sam od ® njenega S S slovenske pokrajine Ukaza] wP ^vflstva- Doslei se je todarske fjboljsl crpnizator go iel, Rrp; , skupnosti slovenskih de-
^rska ini^”°?a Jft' da bo ta ?ospo-tudi na v ?!Jatlvnost kmala odjeknila
* upravll,rnem PoIju> tak0 da b0' Prestolnif-i ? F°y°rili 0 slovenski diJiu ‘H’ 0 beli Ljubljani kot sre-kuitiirp, M^?ns ega gospodarstva in
dolžni K-i. eno niti dru?o v svoji 0sf,„bltnosti ne pomeni ločitve (logorii,^ ^gospodarskih in duševnih in d Jugoslovanskega naroda tekmovJ6" ^lj0]e zna<-‘5 preikoslej 5jenep-,	.slovenske pokrajine in
^aiinam- Prebivalstva z ostalimi po-?°Spod?rU na§e. države< Slovensko 4libliar,o iV0’ ljubljanski velesejem, kot	S^0venska	prestolnica,
^evnP; C.e sl°veiiskega jezika in eHakon^a živ*jenia> hoče biti samo kulturiip ?a- edinica gospodarske in jeni brat1tivnosti v Popolni, neorrre-, zajednici z ostalimi po-šmarni države.
tyubw]e tako’ da se ie v tej beli ral0 m osredotočilo in organizi-sWnJig0^no delovanje za napredek dustrijtgospodarstva, nase in-di v i’ na^e In trgovine. Tu-traliza °^Podarstvu Potrebna cen-^ cent p Spodbujanja, samo ako ^ralizacija raztega na ozemlje,
Ntonijaici na velesejmu:
{^iskovalcem velesejma priporo-y Pfvi vrsti sledeče naše do-
k*;rdke:
*- *iaberne, Ljubljana, Mestni trg,
ki je z gopodarsko geografičnega vidika enotno in zaokroženo. Povda-rek ni tu na slovenskem pridevniku, temveč na gospodarski zaokroženosti podjetnosti in pridnosti. Če bi tako zaokroženost, pridnost in podjetnost zmogla že danes recimo Bosna, bi to ji prav nič ne škodovalo. Enake velja za vse ostale pokrajine naše države.	.
K vsakemu delii spada poleg snovanja in uresničevanja tudi samozavest. Zakaj bi se-vsega tega ne zavedali danes in ob trenotkih, ko otvarjamo drugi'ljubljanski velesejem, po obsegu in vsebini najpopolnejša gospodarsko razstavo jugoslovanskega gospodarstva. Pametno je, da zavračamo v skupni državi nenaravne separatizme. Toda enega se moramo okleniti s srcem in dušo. Ta je separatizem podjetnosti, dela in aktivnosti,
, Če pomislimo, s kakim veseljem se je odzvalo naše prebivalstvo prvemu ljubljanskemu velesejmu, kako je v njem videlo moderno šolo gospodarskega znanja, kako blagodejno je lanska vzorčna razstava delovala na naše obrtniške, industrijske in trgovske kroge, tedaj bodo razumeli, da je letošnji drugi ljubljanski velesejem s2mo nadaljevanje tistega gospodarskega mišljenja in delovanja, ki je že lani izbruhnilo na dan. Samo da je letos še bolj t>ogloblje-no„ še bolj razsežno, še višje, popolnejše.
Na ljubljanskem velesejmu kaže slovenska prestolnica najlepše vrline slovenskega prebivalstva, tisto žilavo, mlado voljo, ki si hoče priboriti tako v gosnodarstvu, kakor tudi na ostalih poljih človeškega delovanja prvenstvo.
-----------------A.AVOU*	A*	W
najstarejših in najsolidnejših
UV inskih rnanufakturnih tvrdk,
^manufakture. Ima posebne
Der?i e za pletenine, trikotažo in Q^ri|o.
‘P
'^ar to
ne nlv Ljubljana, poleg glav-ga nuVe- Staroznana solidna zalo-darnl eke za gospode, otroke in ?
Cbrysls«, svetovno znano Posir, ,° *n eksportno podjetje z na ranicami v Celju, Parizu in ToVa>iu. delu?8 gumbov, Slov. Bistrica, izbiti v p.rv°vrstne gumbe od najpri-JosjD neiših do najfinejših. &aSi?e7te*‘nc* Ljubljana, Sv. Petra s '-. moderno urejena trgovina 8al *niml stroji in potrebščinami, lietk ]'a’ gumbi, srajce, kravate, tyrj,e Itd. Zelo solidna in znana
‘S
)JDsjer„	*
ValniV 0Va^na svetovnoznanfh šl-l2j^|^r°jev- Na velesejmu odd. 7
terč* tovarna Čevljev, lastnik Pe-greb °Ži?a’ Uubliana, Breg 20, Za-na n’n - ograd. Tovarne v Tržiču Pred ,re.n-iskem. Podjetje je bilo že Vr^ v^ed solidnosti in prvo-Satno t' SVo^ega izdelka znano ne Po wV ne^danji Avstriji, temveč Jih je svetu. Kljub težkočam, ki 3u avst ••V^a*a slovenskemu podjet-razviiQr’Jska vlada, se ie podjetje Prv0 ^ tako, da zavzema danes lju mesto Jugoslavije na tem po-».rov fB,a1I?0re izdelati 1 milijon pa-^ssb:;jjev na leto.
Žba 2^fter. lesno industrijska dru-sta gg 'rJ-' Ljubljana, Dunajska ce-^non -rdka je vsestransko mo-^knmLe-3e.na’ da more zadovoljiti in str^- ClrLanejša naročUa. Parni 0jni obrat.
Andrej Jaki], 1. 1881 ustanovljena tovarna kož in čevljev v Karlovcu. Proizvaja prvovrstno blago najrazličnejših vrst. Na velesejma paviljon L 386.
Balkan, d. d. za mednarodne transporte. Tvrdka je oficielni špediter za »Ljublj. velesejem«. Ima zveze z vsemi važnejšimi kraji.
R, Ranz’nger, Ljubljana in Jesenice, je najstarejše spedicijsko podjetje v^ Sloveniji. Lastno veliko skladišče. Priznano prvovrstna tvrdka te stroke.
Konzervna tovarna na Vrhniki, ustanovljena 1. 1920. Največje podjetje te vrste v Jugoslaviji. Tovarna ima lastno električno centralo, plinarno, ledu z ogromnimi hladilnicami, Histno tovarno konzervnih škatelj, žago; tovajno za zaboje, sode za mast, ki jih producira tudi za druge tovarne. Tovarna more dnevno predelati preko 150 glav goveje živine in preko 200 prašičev.
I. C. Kotar, Ljubljana, WoIfova ulica št. 3. Kosmetičnl preparati, kemič-notehn. izdelki. Mlado podjetje, ki se je vsled strokovnjaškega vodstva krasno razvilo.
Rudoi? Legat, Maribor, Slov. ul. 7, Ljublj. velesejem pav. H, koja 291. Prvovrstna specialna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami.
Fran Ravnikar, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Linhartova ul. 25. Parna žaga in strojne delavnice. Staro fn priznano solidno stavbe-no podjetje.
Skupek, urar, Ljubljana, Mestni trg št. 8. Trgovina In delavnica.
Jugo-Avto d. z o. z., Ljubljana. Bencin. pnevmatika, olje, popravila itd.
ReScb, Ljubljana, kemična barvarija in čiščenje oblek in blaga.
Ant, Bokal, dobava In polaganje parketnih deščic. Ljubljana, Slomškova ul. 19.
Medvešček in Levičnik, novo podjetje na Jesenicah, trgovina s čreva-mi In lojem, čistilnica črev, topilnica loja.
. Gospodarstvo.
dnost našesa lesa.
*V°ii 35°|\°yanska Šuma« piše
h* kubični etlP^^evala pred vojmo za C2 tesanega gradbe-
fcK« zl	°k™4°
{k a -7-a ^ , * Slojna oKrogio nvk 55 lir ku}:,ični meter jelovih <la^e eksnnrh^6 °kol‘ P°Iovice da-
kJ ^ kom?? ? >ene; lira Pa ima
Po??e vrednosn Cnrtino Predvojne Dn[ ra Slnvpv,-- ^anes torei eks-tS-0vico ceue^iSvcri les v Italijo if* 'zbaja (|i nJakor Pred 8 leti. Iz feunaše narodni Pomenja izvoz lesu ižo-3 teinvpf' _gcsP°darstvo do-
ve5i'/edn°st
Su 'jT'» sc aar >i.ioSp,?"lra v Ital'i»»Jvoj:
fcf|a m'iS predvoJ"e krone je bila % 1°. .'!?*. «ndar sc danes kljub
Let st lire S 10 L1!?3', se ie P,ačalo v Tr
'^•"^k 1600 lir, danes na Ul, , J«1 po 3600 lir.
• 52 ^ plačalo v Trstu
rstu
se
za 10 ton riža 4800 lir, danes se plača za isto količino okoli 336.000 lir ali z drugimi besedami:
Leta 1913 si je mogla Slovenija nabaviti en vagon riža za tri vagone desk, danes pa mora ospremTti za en vagon riža v Trst okoli 93 vagonov desk, t. j. tri kompletne tovorne vlake. — Po obstoječi valutni diferenci bi moralo 43 vagonov desk odgovarjati 1 v,''gonu riža in pomenja vsled tega uvoz enega vagona riža v Slovenijo narodno-gospodarsko izgubo 50. vagonov desk, ker naše eksportne cene za deske in sploh les niso odgovarjajoče fiksirane.
Ne samo^ Slovenija, temveč cela Jugoslavija in ž njo Vred vse obubožane države v Evropi, ki se bavijo z eksportom lesa, vodijo obupno gospodarstvo v svojih gozdovih in delajo izgubo s *em, da si nabavljajo tujo valuto, katero preplačujejo z več, kakor 100*?.
Obrtna razstava«Mariboru.
Legitimacije za polovično vožnjo na vseh progah naše države so do-tiskane ter so se razposlale skupno z znaki na vse kraje. Cena legitimacije z znakom je 5 Din. Dobe se v vseh večjih trgovinah, špedicijah, oglasnih zavodih itd. ter v pisarni razstavnega odbora na razstavnem prostoru. Cena legitimacije In znaka je tako nizka, da jedva krije nabavne stroške in zato pričakujemo, da bodo obiskovalci pridno posegli po njih.
Razstcrvni katalog izide te dni ter bo vseboval razen točnega vodnika po razstavi tudi kratko zgodovino Maribora, opis okolice m vodnik po mestu. Po možnosti tudi seznam telefonskih naročnikov in vozni red, tako, da bo vsakomur dobro služil Prodajal se bo po nabavni ceni.
Reklama pri stojnicah je z odo-brenjem odbora dovoljena, ne sme pa ‘kvariti cele slike ah biti preveč kričeča. Priporočljive so male, tiskane reklame, razglednice ali dopisnice. Obrtnikom bi priporočali, da bi se v to svrho posluževali razglednic razstavnega odbora (lepak v pomanjšani meri), na katere lahko natisnejo svoje pečate.
Razglednice o razstavi, ki bodo zelo okusno izdelane, se bodo prodajale na razstavnem prostoru in po trgovinah v korist vajeniškemu domu, v čigar korist je namenjen tudi event. čisti dobiček razstave. Zato priporočamo vsem posetnikom, da se teh razglednic v čim izdatnejši meri poslužijo.
Dela na razstavnem prostoru bodo te dni dokončana. Okusno in naravnost umetniško izdelani paviljoni dajejo že sedaj celoti krasno sliko. Na razstavnem prostoru bo nastanjena za ves čas razstave stražnica državne policije, ki bo skrbela za red, kakor tudi oddelek rešilne postaje za slučaj nezgode in javna telefonska govorilnica, tako, da bo v vsakem oziru preskrbljeno za udobnosti po-setnikov.
Dodelitev prostorov bo v prihodnjih dneh končana, nakar se bo pričelo z razvrstitvijo razstavnih predmetov. Zato prosimo vse razstavljal-cc, naj ne odlagajo z dovozom predmetov do zadnjega trenutka, kar bi redni razvoj priprav zelo oviralo, temveč naj dogotovljene predmete čim prej dostavijo na razstavni prostor, tako da bo dovoz do (incl!) 3. septembra dovršen in se bo razvrstitev in oprema prostorov lahko brezhibno in pravočasno izvršila.
+ Žito v Banatu Je ceneie. »Nova Zora« v Vršecu poroča, da 90 na sporočilo o prepovedanem Izvozu takoj padle cene pšenici od 470 na 400 Din- Pa tudi ta cena se ne bo držala, temveč bo brez dvoma še padala.
+ Madžarski premog za Jugoslavijo.
Na podlagi mirovne pogodbe Je reparacij-ska komisija lani odločila, da mora Madžarska dajati naši državi za vsaki delovni dan po 10.000 ton premoga iz rudnikov pri Pečuju. Nedavno Je Madžarska določeno množino skrčila kar na polovico, češ, da delavci štrajlcajo. Ta izgovor pa je bil iz-mšljen, zato se Je naša vlada pritožila pri zvezi narodov, česar se Je Madžarska ustrašia ter obljubila, da takoj začne zopet s popolno dooavo.
+ Za pospeševanje trgovskih zvez s Češkoslovaško. Predsednik praških velikih sejmov je začelo s 1. avg. t L izdajati vestnik v jugoslovanskih Jezikih pod naslovom »Jugoslovanski trgovac«, kjer poroča o trgovskih zvezah med našo državo in Češkoslovaško. Nadalje prinaša list ponudbe iz obeh držav. TrgovskJ krogi se opozarjajo na lepo priliko.
+ Novi bolgarski bankovci. Ker stoji bogarskl lev zelo nizko in se vedne občuti pomanjkanje novčanic, Je sklenila bolgarska Narodna banka, izdati nove bankovce po 5000 levov.
+ Direktni železniški tovorni promet iz češkoslovaške v Jugoslavilo. Južna železnica obvešča, da je med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo mogoč direktni tovor. promet brez posred. tretjih oseb, In Sicer potom intemacijonalnega tovornega lista. Tak način transporta ie tudi sigurnejšl in hitrejši in naj se ga Interesentje v obilni meri poslužujejo.
+ Sol iz Rnmunlle. Med našo in ru« munsko monopolno upravo je dosežen sporazum o dobavi soli za našo kraljevino..
+ Dobuva zabojev. Intentlanlsko skladišče v Ljubljani (Moste) razpisuje na dan -0. sept. t. 1. ob 10. tiri dop. ofertaluo licitacijo glede dobave 4200 zabojev za prepečenec. Predmetni oglas je v pisarni trgovsKe in obrniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Prodaja starih sodov. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu bo dne 2. sept. t. 1. ob 10. uri dopodne v svojem skladišču materiala v Bos. Brodu prodalo potom lavne ustmene licitacije stare sode od miner. olja. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Dnevne vesti.
Popravek. V drugem odstavku očeralš-njega uvodnika ^Resnica o nacionalizaciji Trbovejske premogokopne družbe« se je vrinila neljuba pomota. Zadnji stavek tega odstavka naj se pravilno glasi: »G. Praprotnik je pri tej prodaji »delal* s ttftio gorečnostjo, da je oddal v celem par sto delnic več, kakor pa jih je bilo dodeljeno oficielno iugo-slovenski skupini, torej več, kakor jih je iir.ei spoh faktično na razpolago, vse seveda proti svoji in svojih kompaujonov milijonski »zaradi« na razliki izmed nakupnega 5n prodajnega kurza delnic.«
— Vdraženje jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu — Poverjeništvo Ljubljana priredi svojo letošnjo pokrajinsko skupščino dne 3. septembra na Bledu X zdraviliškem domu.
— Pravniški tzlet. Društvo »Pravniku priredi v sporazumu s hrv.atsklmi pravniki dne 8. t, m,- izlet v Celje. jj^£na železn. dovoljuje izletnikom polovičjd&^ožnjo. Skupni obed Je v Celju. Radi oskrbe legitimacij In naročitv* obeda je potrebno,, da se prijavi vsak, ki se namerava izleta udeležiti z dopisnico do 5. septembra društvu »Pravnik« Odhod iz Ljubljane, gavni kolodvor z vlakom ob 8. uri dopoldne, prihod na Zidani most ob 9.36; od tamkaj skupni odhod z Zagrebčani ob 9/16. Prihod v Celje ob 10.23. Odhod iz Celja ob 19.19 popoldne. Glede izletnikov iz mariborskega okraja določi vse potrebno mariborska podružnica »Pravnika«.,
— Finančna deželna blagajna v Ljubljani, Krekov trg 1, bo v dneh 5., 6. n 7. septembra t. 1. radi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta.
— Novačunova »Republika« Je začela izhajati v Zagrebu kot priloga Radičevega »Slobodnega doma« List j e pisarn deloma hr-vatski, deloma v slovensko-hrvatski meSa-nicj,
—■ Zbran je denarja v šolah za kakršnekoli namene je pokrajinska uprava na Hrvat-skem prepovedala. Brezdvomno bo sledila enaka prepoved tudi pri nas.
— Kralj Aleksander obišče v spremstvu našega in romunskega zunanjega ministra Skodove tovarne v PUznu.
— Oskrbnina v zdravstvenih zavodih zopet zvišana. S 1. septembrom so se oskrbnine zvišale sedeče: v ljubljanski bolnici tIL razred 20 Din, II. razred' 75 Din, L razred 100 Dfn; otroška bolnica v LjubjanI 18, cO in 100 Din; Bolnica v Mariboru 20, 75 in 100 Din; javna bolnica v Slovenjgradcu 18, 70 in 100 Din; javna bolnica v Brežicah, Javna bolnica v Murski Soboti in javna bolnica v Ptuju 16, 65 in 90 Din; zdravilišče v Topol-ščici II. razred 50, I. razred 90 Din; blaznica na Studencu III. razred 18 Din, IL razred 50 Din; zavod za umobolne v Ljubljani 1IL razred 18 Din, IL razred 50 Din. Povsod Je v I. In IL razredu poleg dnevne oskrbnine še plačati enkratno pristojbino 100 Din za zdravila, obvezila, rentgenske preiskave in slike, 2a uporabo operacijske dvorane itd.
— Pozor delavcit Pokrajinska uprava nam je poslala sledeči dopis: Zadnji čas se izseljuje mnogo jugoslovanskih državljanov, zlast! iz Slovenije in Hrvatske, na Westfalsko, kjer Iščejo dela v rudn. ruhr. področja. Kef sl večina teh delavcev ne preskrbi po-trebnfh listin (o držvaljanst. in dr.}, so Izpostavljeni vsem mogočim neugodnostim in «1-kanam od strani nemških oblasti. Pokrajinska uprava za Slovenijo Je doznala, da so na delu nekateri brezvestni agenti, ki dajejo našim delavcem krive Informacije o razmerah v Nemčiji ter jih skušajo tjaiaj izvabiti z namenom, da pridobijo za zapadno-cemške rudnike cenene delavske moči. Delavstvo se pied temi elementi nairesneie svari. Po prejetih obvestilih Je stanje naših delauev na Mestfalsktm. dovolj kritično te; se slabša od dne do dne, tako da zapuščajo trumoma naši rudarji deželo in si Iščejo dela v sosednjih državah ali pa se vračajo v domovino.. Kdor bi pa k'iub temu hotel ttt na delo v rudnike ruhrskega področja, se opozaria, nai ne jfre na pot br£z zadestnib denarnih sredstev in brez pravilnega potnega lista, ki ca Izdajo p’fstojne Jugo*.ozonske oblasti in ki mota bit* opremljen t vizumom nemškega iasuprlka v naši kraljevin! ter brez drugih totrebnih ilstia, kakor dotm.vnice, krstnega lista Itd.
— Lesene hiše iz Nemčije. Te dni Je prispelo v Beograd ij Nemčije 85 lesenih hiš, ki jih je naročilo ministrstvo za socialno politiko na račun reparacij.
— Smrtna kosa. V četrtek Je umrla v Tržiču na Gorenjskem veleindustrijalčeva soproga, gospa Shirley A. W. Gassner, rol. Power, Stara je bila še le 35 let N. v m. pl
— Vola vrednega 13.000 kron sta ukradla na Vojšči Strugar Adam in Tiilar Alojzij. Orožniki so aretirali oba.'
— Aretirana tatica. V Kamniku so orožniki aretirali znano tatico Polono Rozeo, doma iz Gornjega Gradca. Rozecova Je dne 24. avgusta na sejmu v Kamniku pokradla raznega blaga v skupni vrednosti 15.01.0 kron. Ukradene stvari so ji seveda odvzeli.
— Surovost. Kakor smo svoječasno že poročali, je 9. maja t 1. Ivan Mlakar Iz Cer-nuč vrgel svojo 7 let staro pastorko ob tla In Jo tako osuval z okovanimi čevlji, da Je revici zlomil desno golenico. Ha to surovost le obsojen na 2 meseca težke ’^če.
— Smrtno se je ponesrečila na Vrdn pri Vrhniki Ivana Razdor. Umrla je vsled težkih notranjih poškodb.
— Hud sosed. V Orehovcih pri Gor. Radgoni Je posestnik; L*L Mlinarič vsled
nekega prepira počakal viničarja Mart L»-bariča z revolverjem ter trikrat nanj ustrelil. Z dvemi streli ga Je zadel v desno roko, tretji strel pa ie zgrešil dl). Lebariča as> prepeljali v bolnico v Mursko Soboto.
•— Smrtno se te ponesrečil na Raki bivši župan Fr. Bajc. Pokopali so ga dne 30, avgusta.
■—Nenavaden roparski umor, BBza No-»ega Sada Se ustavil zadnjo nedeijo s rojake paško oborožen ropar dva kmeta tet tir htevai denar. Kmet Sokola 5« takoj IzročSS roparju knjižico, v kateri Je imel 400 Din, dflfc čim se /e kmet B6rc$ok branil Sokola je ropar vrnil denar ter zm ukazal bežati, kar Sfe ta seve tudi storil. Komaj pa je napravil kakih 50 orakov je zaslišal strel In ozršt fee nazaj, Je videl, kako Je padel tovariš azčtrV; z voza. Orožniki so našli mrtvo truplo fc* ropano, a o roparju ni sleda	• ^
— V Osjeka je zgorelo 20 barak, v fek« terih so stanovali ruski in istrski begunci
— Velika železniška nesreča se j« zgo« dila zadnjo sredo med Megjuričem ia P&* Ijano na Hrvatskem. Vsled strohnelih pragov se je prevrnil osebni vlak sef te je 9 vozov popolnoma razbilo. Težko ranjestfh Je 7 oseb. Proga Je na 150 metrov popolno* ma razbita	.	•
— Obisk Amertkancev v Evropi, Zadnja ieta se neprestano dvigajo obiski Amerikaa-cev v Evropi Leta 1919 Je prišlo r Evropo 26.3i4, letos pa samo od marca do junija 70.798 oseb.
— Na Švedskem se alkohol ne prepavtk Pri ljudskem glasovanju Je bilo oddanih za alkoholno prepoved 772.000, proti prepovedi pa 864.000 glasov. Torej se bo pilo naprej
UubSJana. ;
= Petletnica mature. K prijateljskem« sestanku dne 4. sept. t L ob 2. mi pop. k Čadu pod Rožnik se vabijo matjmmtlnje ljubljanskega učiteljišča Iz L 1917. — Pridite vse — saj ste tako obljubfiel	,	,7
= Kaznovani tatovi. Delavec Josip Gašperlin ie v mesecu aprilu t l ukradel Josipu Mohorju v Sp. Šiški angleško konjsko opremo. Zato je bil pri deželnem sodišču obsojen na 4 mesece težke ječe. — Ze večkrat kaznovani Jožef Kavran 2 Dunaja Je dne &
Juija t L okradel Štefana Zrlskega ln Sroft-kota Pusta ter Ju oškodoval za 5833 kron. Sedel bo 7 mesecev v težki JečL
= Vlom v trafiko. V noči na L t. m. je bilo vlomljeno v trafiko na glavnem ko lodvoru v Ljubljani ter pokradeno 37 5fca* telj egiptovskih, 30 škatelj damskih, 15 Škatel) športnih In 15 škatelj ogrskih cigare^ nadalje okrog 600 K papirnatega denarja, za 125 Din drobiža In črna listnica z 800 K avstrijskega denarja
= Popadljiv pes. Dne 28. m. m. Je 8» križišču Gosposvetske In BleIwelsove ceste neki pes ugriznil 14 letnega Borisa Jenka, sina g. dr. Jenka. Pes Je bil volčje pasme ter ga Je gospodar, ki se Je peljal z motociklom, klical za »Luksi«. Ni izključeno, da je bil pes bolan.	,	t
= Z doma ]e pobegnil že pred 3 meseci brivski vajenec A. Andlovec, sin kleparja T Ljublj anL Fant je za svojo starost precej velik in močan, podolgastega obraza, kostanjevih la9, rjavih oči, oblečen Ji Ul f rjavo obleko In sivorjavo čepico.
«= Ogenj. Včeraj popoldne okrog 8. v« Je začelo goreti v kleti hiše št 10 v Gradi* ščn. Domačim se je posrečilo ud uši ti ogenj še prej preden so dospeli gasilcL — Pri te| še prej, preden so dospeli gasilcL
= Napad in posilstvo. Ko Je Sel pred nekaj dnevi neki gospod v droibl svoje sestre Iz Vodmata mimo zasilne bolnice r Šiški, jima naenkrat dva vagabunda zastavita pot In zakričita; »Stojta! Vidva sta kradla krompir I« Brat In sestra sta se prestraiena spustila v tek. Brat Je srečno odnesel pete, sestro sta pa napadalca dohitela, jo ranil« z nožem in posilila O poživini enih nap*« daldh doslej še ni nikakega sleda.
Naribor.
Društvo Mostov, akad, v Marto#a fena svoj Vil. redni občni zbor dne 7. sept ob 20. v društveni sobi v Naroda, doma K sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora; 2. poročilo častnega soda; 3. poročilo preglednika; 4. Volitve; 5. slučajnosti Ude* ležba za vse člane obvezna 1
Cene mleka. Poročali smo, da Je mlekarna Bernhard prodajala mleko že po $ Kmetice In vlničarke pa so Izjavile, da bo<h> mleko rajše dale svinjami,, kakor pa, da M je dajale tako po cenL Tako Je mleko zdaj zopet po 10 K. Kmetice, ki nosijo mleko % bišo, pa zahtevajo 12 K.
Celi vlaki svinj stojijo že več dm aa mariborskem kolodvoru ter rszširjajo nežno* sen Smrad. Svnje so hoteli Irvozn spraviti čet mejo, a 'ih je prehitela orepor ved izvoza. Izvozničorji so se odpeljali jr Beograd posredovat za dovoljenje, uboga živina pa je že celi teden v plombiranih vet-zovlh brez trane In vode. Mnogo svinj Je že poginilo.
Celie.
Votitnl imeniki v občini okolica Cel!« so volilcem razgrnjeni v občinski pisarni tt Bregu na vpogled od 28. avgusta dalje.
Občinski svet celjske okolice Je r svoji zadnj seji sprejel protialkoholno resoIndiO^T smisla katere naj Wl se kar aalhoU
stran«.
novolitev novih zost koncesij, da M se ospe§ »o nahranilo Sirjenje alkohola med narodom’
Lastno mesnico namerava v Celja otvo-rfH društvo javnih nameič, kjer se bo prodajalo meso ceneje, kakor n prodajajo na-ii celjski mesarji ia bi ljudstvo ne bilo več tako na milost in nemilost izročeno njihovemu izkoriščanju. Mesarji so sicer nekoliko znižali mesne cene, vendar so iste v razmeri z nakupno ceno živine še vedno previsoke.
15-etnico praznuje »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« dne 7, septembra zvečer z veliko slavnostjo v celjskem Narodnem domu.
Šolsko vprašanje v celjski okolici še vedno spi spanje pravičnega. Obč. odbor celjske okolice naj bi se pričel s tem vprašanjem resno pečatu Mogoče bi se le sčasoma posrečilo najti kak izhod. Preje so bili krivi, da se ni pričelo graditi šolsko poslopje Nemd, danes tega ni več in je žo skrajni čas, da merodajni člniteljj prično v tem oziru resno razpravljati.
Prostovoljna potarna hramba v Gaberju priredi Jutri v nedello vrtno veselico pri Vobnerju. Dopoldne je sprejem gostov pri vlakih, obhod po mestu, od 11. do 12. ure koncert v mestnem vrtu. Svira trbovejska rodniška godba.
Novo trgovino s steklom in porcelanom le otvorila tvrdka M. Repovž v Celju na Mariborski cesti.
Umrl Je v celjski Javni bolnici naduči-tMl g. JakOb Pukmejster. Poreb se le vršil Včeraj y petek popoldne na mestno pokopališče.
Primorje.
fctrsk dijaki smejo študirati v Jugoslaviji. Slovenski poslanci so v Rimu dosegli, da smejo dijaki it Istre štodiratl v Jagosla-viji.
FaStstovska strahovlada. Fašisti iz Trota in Vidma so zasedli magistrat v Krmila. Vlada je proti njim brez moči.
štev. 201-
po
Načrt potovanja: V pondeljek, dne 4. ••ptembra odhod iz Beograda ob 19.40. V torek, dne 5. septembra ob 9.30 odhod Iz Zagreba, Južni kolodvor, prihod v Brežice ob 10.30 (prvi slovenski pozdrav na postaji); prihod v Ljubljano (glavni kolodvor) ob 1421. Skupna večerja v »Zvezdi«. V sredo, dne 6. septembra ob 8. obLsk »Velesejma«, ob 11. odvedejo brate okoliški kmetje na svoje domove, ob 7.30 skupna Večerja v »Zvezdi«, Isti dan ob 14. zbor kmetijskih strokovnjakov v dvorani »Kmetijske družbe«. V četrtek dne 7. septembra ogled znamenitosti mesta Ljubljane. V petek dne 8. septembra ob 5. uri odhod na Dobravo, potem skozi Vintgar na Bled; v 2ak! sprejem, nato ogled Živinske razstave. Popoldne ogled in poset blejskih prireditev. Obed tn večerja skupna. V soboto dne 9. septembra Odhod z Bleda, in sicer skupina v Bohinj (odhod z Bleda ob 9.), druga v Rateče. Zvečer povratek v ljubljanska prenočišča. V nedeljo, dne 10. septembra. Ob
S.	odhod v Celje (ena tretjina ostane v Čeka, draga gr« takoj v Žalec, tretja v Šoštanj.) Zvečer ob 19. v Celju sicupna ve« čbrja. V pondeljek, dne 1L septembra ob 7.30 odhod v Št Jurij ob Južni železnici; skupni prigrizek ta obed, ob 14. peš v Grobelno, ob 15.15 z vlakom v Rogaško Slatino (sprejem na postaji), ob 17.30 sestanek pred »Zdraviliškim domom«, ogledovanje, skupna večerja. V torek dne 12. septembra
ob 4.54 odhod 1* Rogaške Slatine v Mari-bor (prihod ob 9.40). Sprejem na kolodvoru- Ogled obrtne razstave, ob 14. skupni obed v »Grajski kleti«. Ob 15.30 ogled vinarske ta sadjarske šole, iužina, ogled mesta. V sredo, dne 13. septembra ob 8.30 zbirališče v »Vrtu« ta ogled tega podjetja. Ob 10. odhod v Falo (ogled). Ljudska veselica. Odhod iz Ruš ob 19, po 20. v mariborskem »Narodnem domu« večerja in zabava. V četrtek, dne 14. septembra ob 6.35 odhod iz Martoora čez Spilje, Radgono v Ljutomer; v Oornji Radgoni pozdrav ta prigrizek. Pozdravi na postajah Sattaa-Radenci, Buče-čovci ta Križevci. Ob 10. prihod v Ljutomer (pozdrav). Skupni obed. Popoldne konjska kazaška dirka na Cvenu. Skupna večerja v Ljutomeru. V petek, dne 15. septembra. Ob
6.	peš iz Ljutomera v Jeruzalem (prigrizek, obed ob 15. pri Zavratniku v Svetinjah, potem v Ivanjkovce, odtod z vozovi v Ormož. (Skupna večerja in pozdravni večer.) Ob 21.55 odhod v Ptuj. V soboto, dne 16. septembra. Ob 8. zbirališče pred ptujskim »Dijaškim domom«', ogled mesta in okolice, skupen obed, popoldne ogled vinske kleti »Vinaria«, mala južina. Ob 17. odhod preko Pragerskega v Beograd.
Kjer so se naši kmetovalci lansko leto na svojem potovaniu pokazali, povsod so bili bratski sprejeti in pozdravljeni. Prijaznost in gostoljubnost sta bili nekaj posebnega. Med seboj so v tem oziru tekmovali vsi sloji ne glede na različno politično mišljenje, saj so v popotnikih videli povsod samo »mile brate« Slovence. Pokažimo tudi mi Slovenci, da imamo srce odprto za brate Srb«. »Brat je mio, kole vere bio.« Sprejemov so se udeležili vsi sloji, moški in ženske. pevska in druga društva, šolska mladina, vojaštvo, svečeništvo. Povsod so visele zastave, celo vlake so ustavljati (izven programa) in nudili prigrizke. Ponekod je bilo ginjenosti do solz. Dolžnost vseli Slovencev je, da ob teh dneh ne zaostanemo, da se pokažemo vredne svojih bratov Srbov ta da jim gremo povsod z vso resnično občuteno prijaznostjo in bratsko požrtvovalnostjo čimbolj na roko-Centralni odbor za sprejem srbskih kmeto-— valcev v Ljubljani, Kmetijska družba. —
Sokolstvo.
Odsek za zgradbo sokolskega doma v Mostah, priredi v nedeljo drie 8. septembra veliko vrtno veselico z bogatim sporedom, na krasnem senčnatem vrtu br. Kavčiča ml leg kem. tovarne. Točila se bodo pristna iu-tomerška vina, za prigrizek pa poskrbi &x Kavčičeva z njeno priznano dobro in solidno kuhinjo. Vabimo vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se veselice v obilnem številu udeleži. Začetek ob 16. uri.
Društvo za zgradbo sokolskega doma v Sp. Šiški priredi javno tombolo 8. septembra v slučaju slabega vremena lt). septembra 1922, ki se vrši ob 15. url na nekdanjem »Otroškem igrišču« pod Tivolijem. Glavni dobitki so: 1. kompletna sobna oprava, 2. moško kolo, najnovejše vrste, 3. kuhinjska kredenca, 4. zaboj sladkorja, 5. stenska ura. Poleg teh je še 500 amb, tern, kvatern in čtakvinov. TabLice se prodajajo v mnogih trgovinah ta gostilnah v Sp, Šiški, ter v to-bakaml »Dolenc« v Prešernovi ulici! TabU-ca stane 2 Din. — Odbbr.
Novo sokosko društvo se ustanovi prihodnjo nedeljo v Bregant pri Brežicah. Novi Sokol priredi obenem prvo javno telovadbo, h kateri pridejo razna slovenska ta hrvat-ska sokolska društva.
Sokolsko društvo v Logatcu priredi v nedeljo 3., v slučaju slabega vremena 8. septembra Svoj javni nastop združen z veliko vrtno veselico na lastnem prostoru ta sicer:
Ob 4. nri popoldne sprejem gostov, ob pol 5. url Javna telovadba, potem vrtna veselica s srečolovom, šaljivo pošto ta plesom. Sodeluje godba Sokola II. Ljubljana. Logaški Sokol se je v velikem številu udeleževal prireditev sosednjih društev, vsled česar pričakujejo, da se br. sosedna društva v obilnem številu udeležijo naše prireditve. Pri tej priliki si bo lahko vsak ogledal naš bodoči sokolski dom, kateri je že skoraj do vrha dograjen. Torej na svidenje v Logatcu. — Zdravo!
Spori in turfstika.
Prvenstvene tekme II. razr. V nedeljo 3. t. m. se vrši ob 10.30 na igrišču S. K, Ilirije prvenstvena tekma Slovan- Slavija. Popoldne ob 16. uri na igrišču Šparta—Primorje se vrši druga prvenstvena tekma Šparta —Svoboda, Ljubljana.
Kolesarska dirka za Jugoslovansko prvenstvo se vrši v nedeljo dne 3. t. m. na progi Zagreb—Ljubljana km 146. Start točno ob 6. uri zjutraj, prihod prvih dirkačev v Ljubljano okolu 10. ure 45 min. Cilj na Dolenjski cesti pri km 3 tik pred restavracijo gosp. Josip Jebačina. Prijavljeni so najboljši hrvatski in slovenski dirkači: Pavlija, Šolar, Kosmatin, Šoštarko, Dukanovii itd. Borba za prvenstvo bo gotovo jako zanimiva, vsled česar je tudi od strani občinstva pričakovati največje udeležbe, sosebno ker so za gledalce pripravljene udobne tribune in sedeži.	,	.
(aSedalifšče in glasba.
Svečana predstava v Opernem gledališču na čast udeležencem H. Ljubljanskega j velesejma, ki je bila javljena za danes zvečer ob 8., se začne že ob pol 8., nakar opozarjamo cenjeno občinstvo.
Gledališče velesejma »Deveta dežela«. Spored 2. ta 3. septembra. 1. »Gospodična Li«, plesni prizor; 2. »Don Pasquale« groteska; 3. »Danses modernes« gg. Edit in Gaillard; »dnevi našega življenja«, drainat-ski prizor z petjem; 5. »Spominski dan«, tragedija starosti; 6. »Vanjka — Tanjka«, šaljiva pesmica g. Dragomiškega; 7. Slike Iz Kavkaza z nacijonalnimi plesi; 8. Salonski zbor bratov Zajcev v nezaslišanem reperto-aru; 9. »Je sais que vous etes jolie« — uprizorjena francoska romanca: 10. »Urnorias«, pojoča slika žanra »prirnitiv«; 11. »lioio-vod« ati kmetske igre na Ruskem z petjem in narodnim plesom. Osebe: gge.: De Spiler (jiopranistinja), Valrejeva in Marinič (ruez-zo-sopranistinja), Kartič (altistinja), Abia-rnova, Nikolajeva in Turgeneva (plesalke), Karjartaa (igralka ta plesalka); gg. Vasič (tenorist), Veron (baritonist), Cigankov (basist), Golovin in Merkov plesalca, Lobodin-ski (režiser in plesalec), Šenkurov, (komik, pevec in igralec), gg. Edite in Gaillard, moderni plesalci; mešani zbor, dirigent g. Bol-dlrev, 20 oseb »Conierenciez« g. banilo. Režiser g. Putjata, slikar ga. Zaharova. Orkestri »balalajke« in društvo »Sokol«. Začetek ob 8. url zvečer. V pondeljek nove točke za prvi nastop novih moči
Društvene vesti.
11	deležnikom glavne skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« sporočamo, da je Južna železnica dovolila polovično vožnjo v Ljubljano in nazaj za dan 9. in 10. septembra. Podružnice naj dcrpoŠljejo takoj prijavo na vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, koliko članov in delegatov se udeleži glavne skupščine, da se
lahko vsaki podružnici pravočasno dopošlje potrebno število izkaznic. Ravnotako je vložena prošnja na ministrstvo saobračaja glede popusta na progali državne železnice.
Jugoslov. Matica v Marenbergu. Društva v Dravski dolini se opozarjajo na prireditev »Podružnice Jugoslov. Matice v Marenbergu š tombolo, petjem itd. dne 8. oktobra 1921 ob 3. uri pop. v Brudermanovi dvorani v Marenbergu ter se naprošajo, da ne prirede tega dne nobene prireditve.
Člani društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo, bivajoči v Ljubljani, se opozarjajo na družabni večer, ki se vrši 2. sept. 1.1. ob 20. uri v gostilni pri Mraku na Rimski cesti.
m ste že lian
•S&sgosSovanske Matke?
PERILO
za dame, gospode in deco, opf** ma za novorojenčke,
iso najnižjih cenah pri:
3- iinlilM nasL H. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19-
je znak testenin „1JEKA'
TET E“. Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravno so vse izdelane iz enake* testa.
ga
psp““ Enkratna objava li din.
[bra | P?iporoža;o se sledeče tvrdke:
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. ljubljena. Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d, d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA VINA-Restavracija »Zlatorog*, Ljubljana, Gosposka ulica.___________________
FOTOGRAFSKI AT E LIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za vo-večanje slik._____________________
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Mari-jin trg 8.________________________
MANUFAKTURE:
P. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana. Mestni trg 2511._________________________
TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD..
Karl Prelog, Ljubljana, Stari trg 12.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg.
PAPIRNA TRGOVINA:
1. Gajšek. Ljubljana. Sv. Petra c.
STAVBENO PODJETJE:
Dr. ing. M. Kasal, Ljubiiana.
Ivan Vižintin. Ljubljana. Vodmatski
ŠPEC1JALNA KROJAČNICA ZA DAME IN GOSPODE S. Potočnik, Šelenburgovd ulica 61.
SLAŠČIČARNA. Kalaš, Ljubljana, Židovska ul. trg 7.	___________
i#
KAVARNE:
»Central*. Ljubiiana. poleg in nega mosta, Štefan Mikolič. J JADRAN. Breg, vsak dan koncJLL'
TRGOVINA Z ZLATNINO IN Sv BRNI NO:
Ivan Pakiž. Ljubiiana. Stari trg^-
KAMNOLOM IN OPEK STP'^ Klcemanns ver. Fabriken, tnrkhem und Faurndau. m
IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONH F. Vodišek. Ljubljana VIL, ldŠ>'
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat . ing. Albin Černe, avtorizirana, vilna inženerja v Ljubljani, Kr c* trg št. 10, L nadstr.	 ^
Produktivna zadruga pleska- t sobo- in črkoslikarjev, reg■ *• o. z.. Ljubljana, Gosposka uLj.>
Tzdelovalnica ŽIČNIH Vl°fS (MODROCEV) ZA POSTELJE ^ ŽIČNIH PLETENIN:	...
Šimen Šablatnik, Jesenice - FuE'1 ’ domače prvovrstno podjetje
TRGOVINA VINA DALMATINSKEGA IN Z OTOKA KRK A. Karabaič. Udmalska ul. 78,
PARNA PEKARNA.
Jakob Kaučič, Ljubljana, Grad».
nerazhodiilve kavčuk pete za čevlje.
L OABOR1AU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
Odkraja se je trdovratno branil. Nazadnje pa je popustil njenim prošnjam in grožnjam, zlasti, ker se ni hotela genltl iž njegove sobe, dokler ni prisegel, da se še tisti večer pismeno opraviči gospodu Courtoisu.
Kar je obljubil, je storil; toda Bertino trinoštvo mu je začenjalo res presedati. Naveličan je bil neprestanega žrtvovanja svoje lastne volje in svobode, tako da ni mogel ne hoteti, ne reči, ne obljubiti ničesar, dokler ni poiskal dovoljenja v svetlih očeh te ljubosumnice, ki ga ni pustila niti za hipec iz območja svojih kriL
Uvideval je, da se veriga ne razklene sama od sebe, nego da jo bo moral prej ali slej pretrgati.
On, ki dotlej ni ljubil nikogar, ne Berte, ne Fancy, ne žive duše, je zdaj resnično ljubil hčer orcivalskega župana. Najprej ga je omamil milijon, ki so ji ga obetali v doto; kesneje pa je malone pozabil nanj spričo nežne privlačnosti, katero je izžarevala Laurencina pojava. Preobjedeni lehkoživec je podlegel ljubki nedolžnosti in dobroti nepokvarjenega dekleta. Poročil bi bil Laurence, magari da je bila uboga kakor Berta pred svojo možitvijo s Sauvresy5em.
A Berte se je bal; ni je hotel Izzvati s tem. da bi jo odslovil kar na lepem. Rajši je sklenil čakati in zvijačitL Drugi dan po nastopu zaradi Fontainebleauja je Izjavil, da se ne počuti dobro, ker mu nedostaja gibanja In svežega zraka. Od tistihdob je jahal vsak dan po dve ali tri ure na izprehod.
Tl izprehodi niso bili dolgi; samo do Courtolsevih...
Izprva ni sumila Berta ničesar. Po nekaj dnevih opazovanja pa je ugotovila na njem znake globokega notranjega zadovoljstva, ki ga je zakrival s trudno umerjenostjo. Vzlic vsej pretvari je sreča kar žehtela iž njega.
Ta sum je naraščal od izprehoda do Izprehoda. Kakor hitro J! Je izginil Hektor izpred oči, so navalile nanjo najturobnejše domneve. Kam jaše dan za dnem? Gotovo k Lanrenci, Id jo ona sovraži kakor nikogar na svetu!
Nekega večera se je vrnil z vreskovo vejico, katero mu je Laurence lastnoročno zateknila v gumbnico, on pa jo ie pozabil skriti.
Berta je rahlo izdrla cvet ter ga ogledala in poduhala; nato je dejala s prisiljenim nasmeškom, ki je kruto nasprotoval ljubosumni muki njenega srca;
»Oh, to je prav mična vrsta vTesja!«
»Tako se mi jfe zdelo,« je odgovoril Hektor z brezskrbnim glasom, »dasi nisem veščak v botaniki.«
»Smem 11 vprašati, od koga jo imate?«
»Zakaj ne? Dobil sem jo pri očetu Plantatu.«
Ves Orcival Je dobro vedel, da mirovni sodnik v svoji zagrizeni vrtnarski skoposti ne daje cvetja živi duši, izvzemši Courtoisevo Laurence. Izgovor je bil jalov in Berta mu ni šla na led.
»Hektor,« je povzela, »ali mi niste obljubili, da prestanete občevati z gospodično Courtoisevo in se odrečete svoji ženitvi?«
Tržmorel je hotel ugovarjati.
»Dajte, da vam povem,« je rekla ona. »Prelomili ste dano besedo in prevarili moje zaupanje. Zato vam izjavim nocoj po tehtnem premisleku, da ne bo gospodična Courtoiseva nikoli vaša žena.«
Ne da bi čakala odgovora, je pričela večne litanije vseh zapeljank in zapeljivk. Zakaj je prišel? Dokler ga ni požnala, je bila srečna v svojem zakonu. Sauvresyja res ni ljubila, toda cenila ga je, ker Je bil ž njo tako dober. Ker ni poznala rajskih naslad resnične strasti, tudi ni koprnela po njih. A pojavil se je Hektor in ona ni odolela njegovi privlačnosti. Zakaj je zlorabil to nepremagljivo nagnjenje? In zdaj, ko mu je žrtvovala vse, jo hoče zavreči In poročiti drugo, nji pa ostavlja v svoj spomin zgolj sramoto in kes nad grehom, ki ga je storila.
Tržmorel je kar strmel nad tolikšno predrznostjo. Ta ženska se je upala trditi, da je zlorabil njeno neizkušenost, ko ga je bilo vendar stokrat groza njene propalosti in se je vedno vpraševal, je li njen prvi ali njen dvajseti ljubimec!
Toda grofovo potrpljenje le bilo tako izčrpano, da je bil trdno odločen storiti vse, samo da se reši tega poniževalnega
piP
imela namestu milijona dvanajsttisoč frankov — še tisti se odrečem gospodični Courtoisevi in vzamem njo.«
Ta nepričakovani odpor jo je iznenadil. Bila je ogof^ hkrati pa je čutila bolno zadoščenje, ki ga okušajo nek®] ^ ženske, če zavihtiš nad njimi bič ali pest; in njena ljubez®11 TrčmoTela, ki je že ugašala, je vzplamenela z novo
Sicer pa mu je verjela. Poznala ga je, da se je	■
poročiti edino zaradi denarja.	^
»Tedaj vam je res samo do milijona?« ga je vprašal3* je končal.
*2e stokrat sem vam prisegel!«
»In res ne ljubite Laurence?«	^
»Saj veste, Berta, da nisem in ne bom ljubil nikoli n° ra2en vas.«	t|j
S takšnimi ljubavnimi besedami je upal slepiti Bert0 ^ do ure svoje poroke. Kaj se zgodi potem, mu je bilo pray eno!
A Berta je pomišljala.	vpi)
»Cujte,« je dejala nazadnje, »ne rnorem se hladno* vdati v žrtev, ki je zahtevate od mene. Za Boga, dajte n» e dni, da se sprijaznim s tem strašnim udarcem... P°t'a vsaj toliko, da Klement okreva.«	9*
Tremorel ni mogel verjeti svojim lastnim ušesom- % fet*' je nadejal, da jo bo tako lahko pripraviti k popuščanju- f#j;0 da nemara nastavlja past. ni niti pomislil. Prijel je ie z8 in jo vzhičeno poljubil, rekoč:	jA*
»Oh, kako ste dobri! Zdaj vidim, da me ljubite v r*s
XIX.
Grof Trčmorelski je bil prepričan, da Bertin Pre^‘taja! ]t bo predolg. Sauvresyju se je obračalo spet na bolje, vivilP1 in začenjal hoditi po hiši; cel« posete svojih mnogo**■	'
prijateljev in sosedov je sprejemal brez posebnega napuha Toda joj, valfeuillski graščak je bil le še senca
jarma. 2e zadnjič se je namenil, da ji pokaže zobe, kakor hitro j sebe. Zdel se je bledejši od voska, hodil je le s težavo. nanese prilika.	•>	ustnice	sn	bile	brez	krvi.	licu	vraia	v	cApH	ie gor®*
prilika.
»Da,« je izjavil naravnost, »varal sem Vas. Moja bodočnost je šla po vodi, ta ženitev mi zagotavlja novo. Zato se poročim.«
Iznova Je jel razlagati, da ni govora o kaki ljubezni do Laurence, pač pa ga vedno bolj miče denar.
»Evo dokaza.« jo povzel. »Ako mi najdete nevesto, ki bo
ustnice so bile brez krvi, lica votla, v očeh je Sc
ogenj • • •	. -.rtela K
Toliko je pretrpel! Več nego dvajsetkrat ga je neiikr0.i lezen že pod seboj, a vedno jo je odgnal z močjo svoje » oSVei ne volje. Za nič na svetu ni hotel umreti, dokler se ne brezčastni dvojici, ki mu je uničila srečo in življenje,
Dalje
JUGOSLAVIJA, 'c. septembra V)22.
L« HUCon mbšER. Lfub- { S m< Vana, Vdvrr.one* trt f. O- ' ~ Z |na m komu* 2 V.n, Trgotrt g ?
)22S2i_._________________582'	g S
OSET ANDREJ, M AR! BOR i X I Aleksandrova cesta 57, te- g S j telon 88. veletrgovina sena, § S 1 slame, drv, koruze, ovsa, j § » j»sdja itd. Brzojavi: Oset | S S j Andrej, Aiaribor.	335	12«
j —----------------------------g	o
NAJNOVEJŠI JOURNALI 3 |
S damske mode za Jesen so 5 J IdoSij. Kostume. piaSče po gg j meri v najkrajšem času, S. § S Potočnik, špeeijalna daru- 3 * ska kroračmea, Seienlmr- 5 % Sova ulica 6/1.	325	5	o
 --------•■■■	r:	o
DOBRO OHRANJENA OMARA § g (mehki les) za obleko se kupi. s J Ponudbe pod „Omara“ na § « upravo lista.	—	“
m &J&U iSfgf VRon&m s
ORNO JR-
OPICIJPLNI ŠPEDITERJI »LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA"
mBaihuni” a d.	m	mmmm	transporte
BM8Be«ia2gW^^Bg,»>.vJgag--- ........................................ .J.,	.......-
Brzojavni nasiov ..Spedballcsn"	Zastopstvo:	Fr. Moyer's Sohn, Hamburg - A. We*ltf-
Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta 36.	Fttrrer	A. G. ZiUich -LemmelS Schramm, Frankfurt
Podružnice: Beograd s ekspozituro Caribrod-Maribor-	a/M. - W. A. J- Tilleray & Co. Ltd., London - in vse
Zagreb-Rakek-Jesenice	podružnice len tvrdk ter zastcpsivo z inteicsro
Afilirana podjetja:Balkan" Ges. m. b. H., Wien III. Stroh-	skupnostjo r.n Češkem,Poljskem,v MacHarsK,Italiji,
J	gasse	24. ,,Balkan" S. A., Trieste, Rjva Grumula 14.	Franciji,	Romuniji	in	Sev.	Ameriki.
JJ
Lasmo cannsko posredništvo. — Tanini oddelek. — Zbirni promet. — Mednarodne selitve pohištva. — Javna in carinska skladišča. — Naivečje in najbolje organizirano domače spedicijsko podjetje v Jugoslaviji.
«>©»?>
Atlat Jnnghaus budilke, vsakovrstne stenske ure, nakit iz atn zleta razpošilja
P. n.^ gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
„<Sritzner“
v vseh opremah materijal predvojni, cene nalniije edino le pri
mestni tesarski mojster,
LJUBLJANA, Linhartova ul. štev. 25.
Telefon štev. 4;	Poštno-čekovni	račun 11.42&.
Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno nadtalno ter umetno tesarstvo.
Ljubllana, Su.PstFa nasip žt.7.
Pouk v vezenju brezplačen! Istotam igle. olje. vse nadomestne dele za vse sisteme šivalnih Strojan in kok«. — Potrebščino za šivilje, krojače, čevharle. brivce. scsSiarje, toaletno modno blago, »rilce, kravat«,, ščetk« psilce.
Galanterija, srambl, na veliko tn malo!
Malrrttje cene!	Točna postrežba!
Prevzamem po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole In cerkven, ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arht* tektonična de!a. Stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12 do 15 m.
Razstava u paviljonu za sta Anu strolio in lesno industrijo.
AU TO
Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila.
Mast — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid cenah nudi 3ugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
i!3SBEg^sB^sgija?t,f'^.tig^aa:!aaEaaaB»aaCT8BtaBBBWwaKR‘£a!i
==r Naj stare? »a fcpcdiciistia tvrdka v SloveaJsi
Na?xaR!nt3ve3Se 8Jufe8Jansk®s5a velesejma bode brez dvoma
oddelek it. F 123-124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v tej stroki
šivalnih stroiev
dosedaj iznašla in preizkusila,
S razstavi svetovna tvrdka
Inger-ilvalni stroji
Sourne & Co.
v svojih paviljonih na ogled. Najmodernejše šivalne stroj, bo
gonila električna sila
kar prihrani čas in denar.
To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes
prihranitev časa in ddnarja posebno za Kjdbitie.
CB3S&
teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave!
Rad! selitve se pr©$a
m periferiji Ljubljane.
1JCuptc d@bS takoj lepo stanovanje,
|| 3 sobe, kuhinjo s pritiklinami z električno razsvetljavo, Ponudbe na upravo lista pod „600.000*— K.“
Sprejemališče:
Selenburgova uL štev. 4.
Podružnice -
Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto.
JAKIL
ANT. RUD. LEGAT
tovarna kož in čevljev, d. d« Karlovac.
Brzojavi: J akti, Karlovac Telefon: pisarna 70, tovarna 50, stanovanje 118,
Proizvaja:
Vaches podplate v polutuicah, vaches	Čevlje moške in ženske iz boksa v vseh
knrpone, okrajne vratove, podplatnice	barvah, iz telečjega in kravjega usnja,
(Bransolne), teletino rujavo in črno,	moderne arnerikanske in navadne do-
kravjo rujavo, kipse boxkalt v vseh	lavske	(bakandje).
barvah.	Solidna	kvaliteta	1	Elegantna Izdelava iz čistega usnja,
ap«oijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisar niškimi potrebščinami
MARIBOR, Slovenska ulica 7, tel. 100
Prodaja pisalnega stroja nCONTINENTAL“, raznmože-ieSa aparata „RAPAX“, lfVELOMA“ -1 uknj ača (Lochappa-rat) in rednika pisem, sistem t,INDUS“.
&& deiavmoa za popravila pisalnih 3trojev vseh
sistemov.
Ljubljanski velesejem, paviljon H. koja 291.
Paviljon „1“ štev. 386.
ljubljanski Veiesejm v Jugoslaviji
L*, t
Gričar & Mejač
Ljubljana,
poieg glavne poste.
MtfJ VlJHNfKS
II. LJUBLJANSKI VELESEMENJ: INDUSTRIJSKI PAVILJON št 386,
Naj večja in edina konzervna to varna v Jugoslaviji priporoča vsakovrstne konzerve in mesne :: izdelke po dnevnih cenah “ CENIKI SO NA RAZPOLAGO
Zaloga obleke
za gospode, gospe,
^5 p, g* > r> 4rQGZi&j,
®co©©€ UwVfi\v% *so©oc
BRZOJAVI! „fOl>SCO”, VRHNiKA
PAViUON MA VELESEJMU.
®»" ICosmetiCnS preparati! w' Kemično-tehnični izdelki 1
Teodor Kom* Ljubljana, FoiisnsSta c. i
se priporoča cen}, občinstva za izvrševanje vsakovrstnih
!•“ kleparskih in voaovodmh inštalacijskih del ter za pokrivanje streh.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi — Proračuni brezplačno in poštnine prosti — Popravila točno in po najniiji ceni. Pločevinasta embalaža kakor kante za ftiriež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.
dobavlja in polaga v mestu m na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova ulica štev. 19.
Telefon 527-
W®SfisSta 3
Ta§®f©^ 402«
ssi m sili i fe 155.
Uw©i in prodaja rasnovrstnesa inosants manufakturnega feisga.
LfiiMfaaa, Mesto! trg,
P“#ssissii odfSefefc sa pletenine trikotažo In perilo.
irtsuaui m
Tovarna gumbov * Slov. Bistrica
LJUBUHNSKi velssemenj
PaviU@n 9^*
1. Obrat: Parna žaga, tesarstvo.
Izpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaže, D. Obrat: Strojno mizarstvo, stavbeno mizarstvo;
okna, vrata, portali, stopnjice, steklenih sten. ID. Obrat: Tovarna lesenih žaluzij in rolo za okna po lastnem preizkušenem sistemu.
IMPOFvT-EXFORT MEN X„
22, CaLUF.GUSSAiiSE
• PAR1S L,
*	T5,	RUS	DU	LOUVBE
CEOI
1, ŠKOFJA VAS.
Izdaja »Jugoslov. no vinsko d. <Lc.
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
Tiska »Zvezna tiskarna« X I