Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti ta celo leto 4 gld. 20 kr., ta po leta 2 gld. 20 kr.. za cv» t« rt let« 1 gld. 16 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ak( zad. r. ,:;4 ta dj.t praznik, izide Danica dan poprej. Teča) XXIV. V Ljubljani 8. k i m ovca 1871. Lfot 36. Egiptovski Jožef. (Dalje.) Deveti prizor. Jožef (s»m v novem stanji}. Kak te hočem poslaviti , Stvarnik večni, vsemogočni, Serce svoje v tmini nočni Ti v zahvalo čem dariti. Kes je, kar je oče rekel, Ko sva zadnjič skupaj bila Da nedolžnim, ko je sila, Ti na pomoč boš pritekel. Skazal si se pomočnika , O Jehova res nad mano! Ti služiti še bolj vdano Moja je dolžnost velika. Upam pa, da boš zacelil Mi, Gospod, vse serčne rane, Ki so tujcem tu neznane, In popolno me zveselil. Daj Gospod, ki kličem k Tebi, Mi pomoči v službi novi ; Ti me vodi, blagoslovi, V vsaki stiski in potrebi! Angelj Tvoj naj me varuje , Bo pri meni v času spanja , Da mi vsaka misel, sanja, Tvojo slavo povišuje! (Vleže se počivat.) Deseti prizor. Putifar. Njegova žena. (Soba kakor prej^ Putifar (navdušen). Bodi zdrava, žena draga! Naša hiša si pomaga , Glej, bogovi so nam mili Zvesto serce naklonili, Dali so nam nadzornika, Ki mi je radost in dika. Lepi dan me je izvabil Dans na sprehod; a pozabil Nisem k sužnjem se podati, Čuj! pa moral sem obstati; Spazil v pervem sem poglddi, 'Da je vse v naj lepšem rčdi; Nadzornik je vpričo vedno, Vsako delo lepo redno In natanko se zveršuje, Odkar on zapoveduje. Pa ne misli ti, da vpije Al jih s palicami bije; On razjasni jim umevno Vsako delo ter pohlevno Ukazuje ga storiti ; Serca zna si pridobiti. Ce je tudi on naj mlaji , Imajo ga vendar raji Kot vse prddnike njegove, Ki ho krajšali jim dnove Zmeraj z gerdim zabavljanjem In nemilim pretepanjem. Toraj lahko in \eselo Odšel bodem na deželo , In brezskerbno bom sc ločil, Ko bom njemu hišo zročil. Men' ležeče je na sužnjih, (Počasno) Da nam raste bogatij.i, Da razcvčta se kupčij\ , Da okrog smo daleč znani, Kot bogati spoštovani; Da v škerlatu smo in svili; — To so sužnji pridobili! putifarka (hinavsko). Naj ti bo na njih ležeče, Ker v tem iščeš svoje sreče , Jaz se nanje ne zanašam; Zdaj govori, kar te vprašam : Kdaj le misliš z doma iti, Mene tukaj popustiti? Putifar. Ak bo vreme dopustilo, To se jutri bo zgodilo. — Ce bom vravnal vse na gladkem, Upam se verniti v kratkem. Torej, draga moja žena, Več ne bodi nasajena, Ker nadzorniku izročil Vso bom hišo in naročil, Da natanko, brez odlaga Vse posluša te in vboga; Za-to žalostna ne bodi! Putifarka (podaje mu roko). Bodi zdrav in srečno hodi ! (Ona odide). Enajsti prizor. Putifar in njegov sluga. Putifar. (Hodi zamišljen seintertje, slednjič zakliČe.) Sluga, kod sc potikuješ, Al ne bodeš prišel k meni? Sluga iprihiti). Kaj gospod mi ukazuješ, Prosim, želje razodeni! Putifar. Koj nadzornika pokliči, Z;i-nj imam še naročila. &luge v doinovje! ( Trikloiiivši se '>dide. njim tudi Putifar.j Trinajsti prizor. Zaj»riuji!o ae spremeni; Jožefova soba; iz dvorane druga vrata. •Jožef m »li priklon j en k tlaai). Pred Tabo, mo^oeni in blagi Stvarnik moj , Zdihuj« in, Ti me vari, zmer bodi Ti z menoj ; Nazočnoit Tvoja bodi mi vedno pred očmi, Ti vari dušo mojo, da se ne pogubi! K lino v TJ jaz upam, ki lahko rešiš me , Ti vnieiš, ako hočeš. sovražne oklepe v»e! K_>j. čuvaj v stiski mene , zdihujem moj 7o so sv. Jožefa naznanili za patrona katoliške Cerkve; njegov praznik 1'.'. sušca se mora obhajati po vsem svetu po šegi perve verste, pa vender zavolj 4''danskega posta brez let ni noben domačin domače Škoti je nove maše pel. i -epo je bila okinčana cerkev zunaj in znotraj, zlasti z novim velikim altarjem. Častitljiv je bil sprevod z novim mašnikom iz duhovske hiše v cerkev med pokanjem možnarjev in veselim zvonenjem. Po poklicu sv. Duha č. g. J. Rozman, kaplan pri sv. Jakopu v Ljubljani, v zterstnem govoru ginljivo dokazuje dobrote, ki jih Bog po duhovnih deli vernikom. Novi mašuik sc je obnašal serčno in je bil ves vnet; bogo-slovci so pa s prelepim petjem obilno množico vernih k pobožnosti spodbudovali. Tako lepo in ginljivo se je slovesna božja služba obhajala, da se je prav čutilo: tukaj je Božja hiša, male nebesa so na zemlji. Primerno pogostovanje je duho\šina imela v duhov-ski hiši, povabljeni sorodniki iu sosedje pa v posebnem šotoru ua vertu tik duhovne hiše. Vse se je godilo veselo, zmerno v lepem redu pri obojih gostih, in lepo petje se je verstilo z veselimi pogovori. Kaj ginljiva je bila napitnica osrečenim staršem, staremu očetu in materi novega uiašnika, spremljena s primernim nagovorom od gospoda Rozmana, vtrinjale so se solzice staršem tako, kakor ob sklepu govora v cerkvi. Po dokončanih petih litanijah so gospodje pred Bvojim odhodom tudi goste v šotoru na vertu obiskali in prav razveselili ; vse v novo je oživelo. Na večer sta nas pa tudi dva imenitna gospoda iz Ljubljane obiskala, kterih smo se posebno obveselili in in si njih nazočnost v veliko čast prištevali. Kes, le en glas se je slišal pri gostih v šotoru: ,,tako veselega dne še nismo imeli v svojem življenju!" Očitno se je pokazalo, kako veren je Slovenec, kako vnet za Božjo čast iu za svoje duhovne. To je bil dan , kterega je Gospod Bog napravil, ki je g. Antona Kukeljna v du-hovski stan poklical; Bog mu daj tudi poslednji dan duhovskega stanu tako veselo končati, potem bo nasle-dovalo večno veselje. V Spitalu na Koroškem so 27. avg. slovesno pričeli katoliško družbo za špitalski okraj. V Pliburgu je ondotni gosp. dekan po stari navadi na včliki Šmaren v šoli govoril do ženske katol. mladine nektere podučne in oserčivne besede z ozirom na imenitni praznik. Eden okrajnih šolskih svetovavcev je zdajci pisal krajnemu šolskemu svetu, da naj odpravi ta „Unfug," da bi se šolska soba za take reči rabila. — Prašanje za kak koncil liberaluhov: Ali se bolj boji hudič križa, ali pa liberaluh keršanskega nauka ? V Velikovcu je za poslanca izvoljen gospod A. Einspieler. Tudi v \Volfsbergu je izvoljen konservativni J. Pongrac. V Ciorici, 1. sept. —r—. Rejenci malega semenišča so napravili 26. avg. večerno veselico, ktero so počastili N j i h prevzvišenost knezonadškof iu drugi častiti gostje. Program je kazal 2 govora (slov. in italij.: Nova pisarija; Dialogo tra Saule e Abner), 4 deklamacije (Umekov zvon sile, Ji. Miranov zgubljeni sin). Pevski oddelek je bil raznoversten, vzet iz znanih italijanskih in slovenskih skladateljev: Bellini, Rossi, Rihar, Hribar id. Prostor je bil vkusno ozaljšan; začetek po 5. uri. Med slovenskimi pesnimi se je odlikoval Hribarjev venec, kteri kaže svojo izverstnost v tem, da akoravno ga pri vsaki besedi slišiš, se ga vendar ne naveličaš, ampak ga v drugo še bolj pazljivo poslušaš, ko prej. Italijanski skladatelji ne potrebujejo našega priznanja; a čuditi se moramo, kako gladko so pevci svojo nalogo izveršili. Delali so gotovo tukaj pevci skladatelju čast, skladatelj pa pevcem. Veselje preleta človeka, ko vidi mnogobrojni pevski zbor pred seboj v polokrogu, ko sliši prijetno harmonijo glasov, ki se prelivajo, kakor solčni žarki v juterni rosi. Deklamacije in govori so se veršili 8 tako popolnostjo , kakor se da tirjati od mladih govornikov. Ta dan so pokazali rejenci, da ni bil neresničen tisti glas, ki se je bil raznesel, da se med seboj v govorništvu urijo. Ako se bodo enake vaje nadaljevale in širile med vso šolsko mladino, smemo z veseljem Čakati prihodnjih dni. Po doveršenem pevskem in govorniškem oddelku so se skušali rejenci na prostornem dvorišči v telovad-stvu. Tu je bila lepa priložnost za kakega psevdoslo-bodarja dobiti dokaze, če se res mladina, duhovskemu nadzorstvu izročena, odgaja po načelih, ki um temne, telo slabe, veselje kale in iz zdrave mladosti čmerikove nezadovoljneže delajo. Pa sreča ali nesreča, da nobenega ni bilo. Med tem, ko so gibčni udje dvorišče merili, jc dobila sobana, ki je veselici služila, nov obraz. Na belo pogernjenih mizah je raznoverstno sadje id. vabilo utrujene ude, naj se odahnejo. Nazočost Njih prevzvišenosti knezonadškofa in drugih gg. gostov je dajala pozni ju-žini nenavadno veljavo. Ko so razgovori naj živahneje tekli, opomnijo č. g. vodja semeniški, da rejenci želijo še posebno dolžnost izpolniti. In tedaj je bilo viditi lepo versto mladenčev podajajočih Njih prevzvišenosti voščila v raznih jezicih za slovesno zlato sv. mašo, ktero bodo obhajali knezonadškof 30. kim. t. 1. Ob enem se je vstopil pevski zbor in je zapel prekrasno pesem, ktere besede in napčv so bili zloženi prav za to priložnost. Ko so Nj. prevzv. otročjo vdanost svojih rejencev videli, se niso mogli več zderžati, milo se jim je storilo: govorili so polni očetovske ljubezni rejencem, voščili jim vesele praznike in priporočili se njihovi molitvi. Blagi občutki so obhajali vsakterega, ko se je družba razhajala. Iz Tersta naznanuje časnik „Ankora," kako je mestna gosposka že več let tarnala čez procesije v kri-ževem tednu, zavolj kterih se zaderžujejo vozovi in kočije v škodo kupčijstva in obertnije. (O ubogi judež, ki se mu tudi tu godi potrata!) Da bi se temu cmendranju konec storilo, pa da bi zavoljo blažene procesije ne šlo toliko tergovcev na boben itd. itd., je cerkvena oblast sklenila, da naj v prihodnje gredo procesije po gornjem delu mesta, kodar vozovi ne derdrajo. Meščanija je tedaj s tem utolažena, ali glejte mestni gospodje, da teh zavidenih procesij s kacimi posvetnimi ne domeščujete, ter bi tergovstvu škodovali! Res, kmali jo je mesto v nasprotje zavozilo. Bilo je pretečeni mesec v Terstu tisto amerikansko jahavstvo, ki je pred razpreženjem svoje komedije liotlo napraviti procesijo skoz mesto in po tergih in ulicah mesta. In lej! mestna gosposka ni le privolila, temuč se je tudi šumeče vdeležila, poslala bojda svoje straže v svečanski uniformi kakor pripravljavce poti, ki so mogli, se ve, vozove, kočije ustavljati, v kraj devati klopi prodajalcev, ob kratkem, pripravljati cesto, zakaj valili so se po poti tisti sloni, kterih trije so tehtali llo centov, pa koliko konj, na kterih so sedeli dedeljni in babucnje s čudno sarasto in piaano obleko. Bila je tedaj prav lepšarska in gizdalinska procesija, ali kakor celo liberalni „Citadino" pravi, bila je „plevničar;ja (pagliacciata), s ktero je amerikanska tovaršija škodovala sama sebi in Terstu." „Ankora" premišljuje to plevničarijo še dalje in meni, da o veliki razstavi utegne še obilno tacih maškerad priti, tudi ne pobija veselic, ako so lc spodobne, tirja pa vendar enako svobodo za vse, ne le samo za škopničarje. Ako bi se ta trenutek hotla napraviti spokorna procesija za odvernitev sedanjih nadlog, precej bi se nemara kričalo, da množica in gnječe ljudstva so nevarne v oziru zdravja. „Triesterica" iše z žametnimi roke žicami oslabiti pritožbe katoličanov zoper undanje cerkvenoskrunstva v Kimu. Ona sicer priznava, da so katoličanom potepuhi krivico delali, ki so jih pri njih cerkvenih opravilih napadali, meni pa, da skupna pritožba tujih poslancev, ki so pri sv. Očetu, bi kaj ne koristila, ker protest bi na-znanoval le sovražljivost zastopnikov, ki so pri rimskem Stolu, in dogodkov ne sodil po resnici. Zakaj bi potem pritožba kaj ne izdala? Poslušajte! Zato, ker nasilstev liberaluhov niso vidili tisti poslanci in opravniki tujih vlad, ki so pri italijanski vladi poverjeni; sej so veči del na počitnicah ali pa v Florencu! — Ste že slišali tako lepe izgovore? Modrovanje „Trieaterčino" si je prilastila tudi prepečena „Laibaherica," in veste, da ji je prav po vol j i! Ni čudo, da se ravnokar bivša velikonemkinja „aus den Krainergauen" v cerkveni politiki tako hitro oči ne izbriše. Iz SedmograškcKa. Drugo pismo preč. o. Salezija Volčiča iz Fogorasa. — 23. jun. 8em v Sibinju (Her-manstadt) obiskal preč. o. Jan. Pavliča, našega rojaka, ki je ondi spovednik in kateket, prav zadovoljen . . . Prihodnje leto utegne priti v Ljubljano na oddih, ker takrat bo železnica že narejena do Sibinja. Močno ga spoštujejo na Sedmograškem; je tudi ob enem častni kanonik ondotne škofije. Moje opravilo v tej provinciji je med vsimi dosedanjimi naj težeje< pa tudi naj podučljivše... Se 6 samostanov imam obiskati; potem se bom vernil proti domu skoz Maroš-Vašarhelj , KoloŠvar, veliki Varadin, Debrecin, Pešt, Stolno beli-grad, Kaniža, Pragerhof, Ljubljano. Tretje pismo iz Esztelneka 10. julija. Zdaj sem v Sikulski (Sekleraki) deželi. Sikulci so nasledniki Ati- lovcev, kteri so pred pravimi Magjari prišli iz Azije v Evropo. Sprejeli so sploh katoliško vero, le malo je drugevercev med njimi; sicer po sedmograške.m pa je komaj šestina ali znabiti še le desetina katoličanov. Po šegah in jeziku so pravi Ogri. Njih dežela je merzla, ne rodi vina in ima le jesenake pridelke ; žito na polji je še zdaj vse zeleno. Tudi jejdo sejejo, pa pred kot pri Ljubljani. Imajo tudi čebele v slamratih po koncu stoječih panjovih, ali pa iz desk zbitih. Tu sera prišel iz Braševega (Kronatadta), ki je naj veče in naj bogatejše mesto sedmograškega, ki ima obilno kupčijo s sosednjo Valahijo in je tik pod hribom, na kterem je zidan lep grad, in ima okoli 4O000 prebivalcev, med njimi kacih 6000 katoličanov. Sikulska dežela je divje-mična in bolj revna. Lijaki velikokrat napravijo dosti škode; blizo samostana Esztelneka, v kterem se zdaj mudim, sem vidil hišo, ki jo je potok spodkopal in seje poderla; enaka se je primerila več drugim hišam in hlevom, so pa tudi hiše. da jih lahko voda odnese. Iz Amerike. (Pismo g. L. Možina do staršev vJa-vorjah.) Pri sv. Frančišku, 9. mal. travna 1871. (Dalje.) Tako, vidite, je težavno pripraviti dosti klaje za zimo, če nima pripravnega sveta za košnjo, ker tukaj se ne splača kositi s takimi kosami, kot pri vas. Res, neizmerne planjave so pri nas, na kterih ni nič druzega kot po 5 in še več čevljev visoka trava, sem ter tje je kak hribček, obrašen z germovjem. Po-manjkuje pa lesa in vode, in kdo se bo podal v taki kraj, kjer ni ne lesa in ne vode? kajti kmetovalec si mora napraviti iz lesa vse svoje poslopje, ki je zelo različno po okoliščinah, in dostikrat je naj bolj revna planinska pastirska koča pri vas vender še veliko boljši in bolj kaki hiši podobna, kot so tukaj farmerske hise. Pa še na videz lepe hiše so veliko slabši, kot vaše navadne hise doma. Nekake hleve imajo samo za krave, delavno živino in svinje, druga govedina mora leto in dan zunaj prebiti; pičo imajo vso pod prostim nebom v velikih kupih; slamo pa večji del sežgo za gnojenje polja. — Samo v takih krajih ni treba gnojiti, kjer jo treba les posekati, in si iz gojzda polje napraviti, ker od iztrohnjenega lesa jc za 15—20 let dosti dobre zemlje. Nekoliko od svojega stanovanja ima vsak kmet napravljeno kašto za različne žita, se ve, da iz lesa. V začetku julija se začne žetev in snopje sc pusti na njivah v majhnih kupih, da se posuši, potem se zvozi vkupaj in oralati. Sejejo, kose, žanjejo in mlatijo pa tukaj ie z mašinami. Pridela kmetovalec z 8«» orali zemlje, kterih je kakih 60 obdelanih, navadno po 300 bušelj-nov (amerikanska mera) pšenice, 200 ječmena, 150 ovsa, 2oO turšice in krompirja. BuŠelj pšenice velja pri do- bušijev, na novo obdelani zemlji pa pri 30 bušljev. Posestniki z 200 orali zemlje, ki imajo za potrebo Posestniki z 80 orali zemlje imajo pa nekteri samo po 5, 6 goveje živine, ali še kako mulo, osla, ali kako kljuse, ravna se vse po zemljišu, po obilosti merve in {>o tem, kakoršno veselje da ima kdo do živinoreje. Po eti imajo živino večji del na paši pri kakem čedniku, kteremu za vsako govedo nekoliko plačajo , ali pa jo samo puste na ograjenem kraju brez pastirja in imajo samo molzne krave in delavno živino bolj v skerbi in pri domu. Ker ima vsak posestnik ves svoj svet vkupaj in ograjen, ni treba toliko skerbeti za živino, ki je na paši. Par volov veljd tukaj 120 dol., krava s teletom 40, roden in dober koi>j 180—200 dol., dobre mule in osli y**K Dolar je nekaj soldov čez 2 gld. a. v. Tukaj so 1« taki kmetje v dobrem stanu, kteri imajo svoje posestvu pri mestih, ali blizo železnih cest, velikih rek, kjer lahko vse svoje pridelke prodajo. Drugač je pa s lakimi, ki so dale* od kupčijskih cest in zamorejo le žito iu živino prodati, pa se to le z veliko zgubo časa in s težavno vožnjo, ker morajo kupčevalcu svoje blago do bližnje železnice ali barkostaje pripraviti, in taui se vse na vago prodaja. Ko enkrat kmet svoje pridelke v jeseni pod streho spravi, si pripravlja le3 za kurjavo, se z mesom pre-akerbi za celo leto, in tako pobije eno ali več goved po svoji potrebi. l'o zimi verdeva živino, pripravlja in popravlja kmetiško orodje, in prevažuje z živino kako reč, da si kaj denarjev zasluži. V severnih krajih delajo proti koncu zime sladkor iz sladkorovega javora, kterega drovja je pri nas obilno, in v južnih krajih pa iz sladkornega tersta. Sladkora se tukaj pri jedeh toliko porabi, da bi >c lahko Amerika imenovala sladkorna dežela; sladkor služi tukaj tako rekoč za zabelo, in vsaka jed je bolj ali manj iz sladkora napravljena. Les je v naši okolici rahel in mehek in ni najti tu tako različnega lesa kot pri vas doma. Navadno se nahaja samo neko hrastovo drevje, ki je slabši od vašega, javorovo, smrekovo in lipovo. Bukve, breze, jelše, jesene, topole ni zaslediti in tudi visoke jelke ne. Se ve, da govorim le o drevju, ki je v naši okolici. Kmetiški stan tukaj zelo čislajo, in je eden nar imeuitniših. Ali vender ni tako lahko si kaj prida pri-spraviti in pridobiti kmetu, če nima dobre zemlje in ni blizo mesta ali železnic. Da je temu tako, bote raz umrli iz naslednjega pojasnjenja. Posestnik plačuje od *«> oralov zemlje davka 20--24 dol. na leto, mašine so tudi precej drage. Tako velja mašina za setev 150— dol., za košnjo in žetev za mlatev 700, ktero si i i h navadno več vkupaj napravi, in le primožniši imajo svoje. Druga kmetiška naprava in orodje je silo drago in vse mora drago kupovati, le svoje pridelke mora dober kup prodajati v primeri z drugimi rečmi, zak^j tukaj je samo živež dober kup drugo je pa vse neusmiljeno drago. Ako hoče kmet hlapca imeti, mu mora dati naj manj 1>*<» dol., blizo 400 gld., in dekle imajo zaslužka po lo<> dol. (3M» gl.); toda le naj pre-možniši imajo dekle. Ženske imajo zaslužek le bolj v mletih, na deželi pa ni veliko z njimi opraviti. Sicer /.enske tukaj kaj malo delajo; po mestih sc gosposke pečajo večji del s takimi rečmi, ki so toliko za ženske kot ooben za zajca, namreč z modrijanstvom in drugimi visokimi vednostmi; — po deželi se pa s kakim lahkim delom spremljajo ali pa postopajo, kakor jim je i ubo in všeč. To velja od angleških in irskih žen. Nem ke so bolj pridne (se ve, da tudi slovenske, kar jih ]■• tam). Hlapci pa tukaj morajo oboje opravila opravljati, hlapčevsko in dekebko. Hlapec mora kuhati, svinje verdevati moKti in vse druge take reči, ako je potreba. Ako bi kdo ugovarjal, da se s takim delom ne ukvarja, bi ga go-spo«ur kaj čudno pogledal in bi mislil, da ni prav zdrave pameti, ker gospodar ga najine za vse dela brez razločka. Take plačila pa le taki dobe, ki znajo vse dela dobro opravljati in znajo z mašinami delati. Ako ni človek pazljiv, se kaj laliKo poškoduje, aii še celo zgubi življenje, posebno pri inašini za žetev in mlatvo. Zraven tetja se mora še to v poštev vzeti, dasiravno hlapec služi blizo *» gld., ga pa tudi lahko ena sama suknja stane pri fc" gld. in ena sama lepa in terdna obleka blizo 300 gl.; toraj je zaslužek velik le po številu, ne pa v resnici, kakor vidite. Zraven tega pa mora po tukajšni splošni navadi gospodar trikrat na dan dajati svojim ljudem dosti mesa, in tudi drugih jedi celo reč, belega kruha s sirovim maslom ne le pri vsaki jedi, kakor zjutraj, opoldan in zvečer, ampak tudi še vmes dopoldan in popoldan, kolikor se komu poljubi, ker černega kruha tukaj nikjer ne rabijo. Dela se pa od solnčnega vzhoda do zahoda, ali ta čas se mora slednji kaj dobro dela poprijeti, ker gospodar je dolžan dobro plačati in pogostiti, delavec pa tudi odmenjeni čas po svoji moči delati brez vsega obotavljanja. Ob času žetve in mlatve, ko več ljudi naj-mejo, dobi vsak delavec nar menj plačila 1 dolar na dan, ali še celo 2, če ni drugač, in pri tem jih je treba pogostiti, kakor je pri vas le o sejmu (cerkvenim žeg-nanjui navada. Zdaj mu je treba ae z obleko presker-beti sebe in družino, in vsa obleka je silo draga, pa slabši od vaše, tudi ni posebnega razločka med kmečkimi in drugimi mestnimi ljudmi, posebno pri ženskih ne; — taka obleka je pa dražji in za delo veliko slabši. (Dalje nasl.) Bolna mati za god Lepo danica se svetli, Naznanja beli dan , Se zlata zarja rumeni, Naravo vabi: „vstan' !" Že tički budni žvergol^ Po gojzdiču glasni , God u se tvoj'ga Vesele , Ga slavijo lepo. Le vstani, vstani, ljubi sin! Zapiši si v serce, Ker mati daje ti v spomin. Kar njene so želje. Vosilo. sinu, ki je v latinskih šolah. In kar posebno ae želim, Je milosti vsili vir, Za kterim vedno kopernira. Mi dušni bil bi mir. Ko vidila bi te enkrat Stopiti pred altar, In večnemu Bogu darvat' Presvete maše dar; Sercu bi moje materno Razveselilo se , Bi v duSi bi o lahko, lahko, Ce tud' se grob odpre. Modrosti dar sv. Duh ti daj, Sej sam si ga želiš; Krepost v zaklad si pervi »tej, Po kterem hrepeniš. Želim darove tebi vse Presvetega DuliA, In blagoslove sleherne Trojednega Boga. In ako volja Božja je, l>a moram zdaj že umr«'t', Xe pusti, France , misli te Iz serca si isdrčt'! Spominjaj pa se matere, Ko boš obhajal god, In blagoslavljal dela vse, Ti vselej bo Gospod. M. tlazgieti po mre tu. Kje je otenje? Moško in čversto „Vaterland" v spisih „der staatsrechtliche und kirchl. Ausgleich" dokazuje, da edino z odkritoserčnim povernje-njem k katoliški veri in na podlagi oktober-diploma se zamore Avstrija oteti in med vsimi der-žavami zopet biti slavna in mogočna. Vsi narodi in vse ver*te prebivalstva se bodo kakor močen zid razverstili okrog ministra Ilohemvarta berž ko razglasi določno katoliško politiko. Se ve, da možje morajo sami v resnici, ne pa le dozdevno katoličani biti; slikar ne more mojstersko bogoljubne podobe naslikati, ako sam ni bo-goljuben, in minister ni zmožen za katoliško politiko, ako sam ni pravi katoličan. Ako se Avstrija in Francija postavice na keršansko katoliško podlago, Italija pride kmali za njima, zakaj gnjili liberalizem je do gnjusobe dogospodaril in dopričai je, da ne more druzega sadu obroditi, kakor nesrečo in krivico , ker je sam otrok krivice. Rim, kakor kaže, bode Viktor-Eman^elu njegov padec. Kjer je papežu jamo k >pal in sebi na Kapito-liji prestol sanjaril, tam že skoraj v jamo pada, ali saj koplje se mu jama tamkaj. »Unita" pravi, da v Rimu je kal »internacijonalstva" (mednaroduhovstva) stokrat strašnejšega memo unega v Parizu. Prišli so menda na Laško, in ravno v Rim (V) so odmenjeni, neki tujci koinu-nistiške ločine, ktera pripravlja punt za celo Evropo. Tako se v Rimu zbira vsa derhai, ktera dela težke muke in hude zadrege laški vladi. Zadnjič je derhai napravila v Rimu vris, ki je veljal ne le Cerkvi, ampak tudi vladi, in ta vriš je roparskim ministrom strašno podkuril. Ravno je imel Kvintino Sella na noge spraviti za vedno lačno Italijo neko posojilo; denarne banke ?a, ki so že tako pokašljevale pri moledvanjih beraške talije, so po teh poslednjih rogovilstvih v Rimu zgubile vse upanje do laške vlade, ktera ni zmožna rogovilstva uguati, in pretergale so zdajci vse posojilno pogajanje z laško vlado. In če res kaj izroji v Rimu, bode bolj varen sv. Oče v Vatikanu, kakor pa Lanza in Sella s svojimi tovarši med laško vojašino Ko so namreč rimski rudečkarji žugali, da bodo požgali tudi celo papeževo poslopje ali Vatikan, so tuji poslanci rekli sv. Očetu: ako hočejo, bodo zastave vseh olikanih narodov varovale Vatikan. Ali se ima Viktor Emanvel pohvaliti z enako vesoljno brambo? Javalj ne. Zdaj ministra Lanza mučijo zlasti laški delavci, ki imajo odmenjeno svoj shod v Rimu obhajati. Neznanila od prefektov po deželi v tem oziru so pomislika vredne ; utegnejo pa tudi tuji deržavnikarji ali diplomtti oporekati zoper taki nevaren shod, kakor meni »Unita." Vidi se, da zmešnjave so toliko huje, kolikor bolj se odstranuje povernitev k pravim in postavnim samo-derštvom. Tisti modrijani, ki vidijo otenje le v francoski republiki in mahajo po gr. Chambord-u, ki je postavni lastnik francoskega prestola, utegnejo tudi šc spoznati, da njih modrijanstvo je bila strast. Šestnajst kloštrov je 27. avg. ukazal ogledati rimski prefekt, kteri bi bili kaj za očitne poslopja italijanske vlade, ki se v Rim preseluje. — Mežurkali so tudi na samostan »Trinita de Monti" in poslal tje gori ne-ktere opravnike. Prednica pa jih še v samostan ni pustila, ter jih prosila, naj si poprej oskerbe privoljenje od francoskega poslanstva, ker to poslopje je lastina francoskega naroda. Sii so z dolgim nosom. — Tudi zastran irskega in škotskega vstava je prišla od angleške vlade opazka do Veskonti-Venosta, vsled ktere se bode laški vladi treba poljubiti za stopinjo nazaj sc umakniti. Sv. Oče bo vedno zdravi. V lliinu je glavna katoliška družba nasvetovala vsakdanje obiskovanje naj slovcčniših Marijnih podob po Rimu, ki bi se zaporedoma vsak dan v mescu izpostavljale in bi se ljudem priložnost dajala obilniše moliti za sv. Očeta. Za vsako obiskanje so podelili sv. Oče 100 dni odpustkov, in kardinal vikarij je naznanil to bogoljubno opravilo. Itovarstvo „iiie«liiaroduliovstvo" se tudi po Belgiji silovito širi. Krivi so tega tisti, kteri to dopuste, še bolj pa kteri katoličanstvu nasprotujejo, ktero edino je zmožno take bolezni zdraviti. Mednarodovci, to je, mednaroduhi bi se po našem imenovali tisti »internacijonalci," ki pravi »Unita," da so nekaj očitni, nekaj skriti, potaknjeni po vsi Evropi, celo po vsem svetu, in rogovilijo zoper Boga in zoper papeža, zoper vlade in kralje, zoper deržine in posestvo. Ta derhai se je shajala tudi v Neapelnu; ondotni kraljevi predstojnik Aflitto pa jc 18. avg. 1871 zapovedal, da se mora raziti. Dokazuje pa »Unita," da te družbe pravi začetnik je bil Kavur 1. 1800, če tudi je imela drugo ime, bistvo je bilo ravno tisto, namreč rogovilstvo, pregnati takratnega kralja. Pomagal je k tej družbi takrat Veskonti-Venosta, sedanji laški minister, in pa Aflitto, ravno tisti predstojnik, ki jo je zdaj prepovedal na povelje italijanskega ministerstva. Garibaldi je bil takrat duša tega početja in piemonška vlada je dajala denar in orožje k podkopovanju postavnega kralja. Ime novala se je »narodna družba." Tudi Ludovik Napoleon, ki je z zgiedom in s svojo politiko prijaznost kazal rudečkarskemu soeijalizmu, je pozneje družbe razreševal, pa ga jc vender punt ugonobil. Naj berže so tudi Emanvelovi dnevi šteti. Tisti (liarihnldi, ki ga ni že druzega kakor kos skor gnjilega mesa, tisti stari puntarski kušar, poln zelene leze do duhovstva, v nekem pismu celo vojsko v Krimu in ravno bivšo irancosko-prusko vojsko duhov-stvu pripisuje! — Taki golijaški lažnik in obrekovalec, se ve, da ima obilno prijatlov in častivcev med vsimi liberaluhi in rudečkarji. — Vse občinstvo je v nevarnosti, ako se nesramnim sovražnikom vere iu cerkve ne bo na pete stopilo. Ne lc iz Ruskega, ampak tudi iz Laškega se naznanujejo požari in poskušnje požigov, ki se velikrat lahko štejejo k primerljejem, pa mnogi primerljeji dajejo marsikaj pomisliti. 21. avg je bla zažgana kraljeva kasarna karabinierska v Bolonji; 22. avg. je zrojil ogenj v Fioreuciji v ministerskem poslopji palače Riccardi; 22. avg. je bil podtaknjen ogenj v vrad-nici časnika »Ravenate" v Raveni in sicer z X litri petroleja in le malo je manjkalo, da ni ogenj strašnega razdjanja napravil. — Kakošne strahovite sovražnike, kakošne gospode rudečkarje si nakopuje ubogo človeštvo, ki noče pokorno biti svojim od Boga postavljenim višjim ! — Iz Ljubljane, (i: !>. Erjavec*, naš rojak iu pisatelj, pride iz Ilervaskega na viši realko v Gorico. »Novice" razodevajo upanje, da kraujski veliki posestniki, ki imajo namesto Kluna in Vurcbaha nova poslanca voliti, utegnejo vender voliti po želji vlade in naroda našega. Hranilnitno vodstvo, pravijo »Nov.", bo mizarsko in ključarsko delo za novo realko dalo na Dunaj. ('uda, da ne v Peking! — Z Ca o renskega. Ne vem, kako bi imenoval osodo, ktera mi jc ob enem piipravila v roke „Laibache.- Tagblatt, 12. August' v. Ottomar Bambcrg" in »\Viener Kirchenzeitung, 12. August von Dr. Albert \YiesingerV" Kdor pozna ta »Cis in Trans," se mora temu res čuditi. Tu in tam berem o šolah, učiteljih in učencih. Pervi, to je »Laib. Tagblatt" pripoveduje v svoji „Lokal Chroniki" o slovesu, ki so ga S. avg. pri »Zvezdi" obhajali dozoreli ljubljanski osmošolci. Pri tej priliici, pravi, so prav dobro govorili „prcfesorji in študentje," največ po nemški, lepo se bratili učitelji in učenci, ter tesno z nemštvom se sklenili svobodni slovenskega duha mladenči, prosti nekterih tmincev (Finsterlinge). Kar je za Danico bolj pomenljivo, naj se pove na tanko: »Zur besonderen Genugthuung gereicht es uns auch, kon statiren zu k«>nnen, dass von denjenigen Abiturienten, welche sich der Maturitilspriifung mit Eriolg unterzogen haben, nur zwei die theologisehe Fakultiit wuhlen, \vah-rend alle anderen, theihveise unter den ungunstigsten materiellen Vcrhitltnissen, Universitiiten besuehen \ver-den," to je po domače slovenski: »Posebno dobro nam de, da izmed tistih, ki so godno skušnjo dobro opravili, ojdeta le dva v bogoslovje, vsi drugi pa, nekteri s rulečim trebuhom za kruhom, pojdejo na visoke šole ali vseučilišča." To je neki pisal v ljubljanski Tagblatt nekdo, ki je do tvojih sinov, katoliški narod slovenski' tisto noč imel toliko moč, da so ga na rokah pestovali ter s tem, ako je res, nekako pripoznavali, da je to njegovo delo. Kolikor sem čul o letošnjih osmošolcih, ne morem verjeti, da bi tega duha napolnjeni ali da bi onega djanja se vdeleževali bili vsi. Katoliška domovina slovenska se nadja, da se zoper to jako sumljivo pohvalo, zoper to nekako „Chronique scandaleuse" o ljublj. abiturientih v „Tagblattu" oglasili bodo, kterim je mar, da z dobrim imenom z ljubljanske gimnazije stopijo v stan kterikoli. V „Wien. Kirchztg. 12. August" pa se po „kath. Volkszt". " iz Baltimora bere o brezverstvenih šolah v Ameriki, zoper ktere delujejo katoliški starši. V njihovem imenu se piše ondi: „Ker verujemo, da ima človek dušo in telo, vemo tudi, da imata oče in mati odgovornost za dušno srečo svojih otrok. Verujemo, da je grob mejnik novega življenja, kamor za človekom pojdejo dela njegove, toraj pravimo, da deržava nima pravice siliti naših otrčk po šest ali več let v šolo, v kteri se ne pripoznava naše versko prepričanje o Bogu in o prihodnjem namenu človekovem. To se pravi, segati v naj svetejse pravice staršev in otrok. Da duhoven ob nedeljah v cerkvi uči kerščanski nauk, to ni dosti; katoličani moramo imeti tudi gotovost, da se v drugih naukih in v šolskih knjigah nič ne nahaja, kar bi učence begalo v njihovi veri v Boga in v njegovo razodenje, ali njih serce moglo topiti proti budilom njihove vesti. Ne more se tajiti, da po politikih postavljeni učitelji, kakor tudi večidel naši politiki, so take misli, da je nespametno skerbeti za neko prihodnje življenje, Češ, skerbeti je le, da si človek tukaj kar se more dobro postelje. Nauk, da je modro misliti in obračati se le po pozemeljskih dobrinah, je kaj priliznjen, in da ga sprejemajo oni, ki so se odpovedali veri v Križanega, temu se ni čuditi. Kar o drugih, veljd tudi o učiteljih, kteri so popustili sidro sv. vere. Koliko more opraviti katehet, kteri ima na teden eno ali dve uri, nasprot učiteljem, kteri imajo vsaki šolski dan po več ur otroke v svoji oblasti in le premnogokrat v mehke in mlade serca cepijo gnjusobo razdjanja! Da je učitelj učencem v pogubo, ni potreba, da jih nalašč zapeljuje k neverstvu. Ako svoje zaničevanje do vere kaže v besedah, na obrazu ali v delih, in zasramovaje sem ter tje govori o naukih in cerkvenih naredbah, posmodi kakor slana v marsikterih sercih cvetico viših čutil. Da, velikrat se to, kar se pove vmes in kakor memogrede, globokeje vtisne kakor to, kar se razlaga po odločbi. Kakor katoliškim očetom nam je toraj pomenljiva skerb, da se nobenemu učitelju ne dopusti, da bi tako napak ravnal z verstvom naših otrok, in da se odpravijo vsaktere naučne knjige, ki bi imele kaj katoliški resnici nasprotnega v sebi... Deržava nima pravice voditi šol, kakor nima pravice vravnavati in voditi cerkve. In kakor se po cerkvah uči kerščanski nauk in vadi, tako se ima goditi tudi po naših šolah in politiki se v to nimajo kar nič vtikati. Mi zahtevamo učno svobodo, kakor jo djanski zveršujemo že nekaj lčt Ker deržava ni ne katoliška ne protestanška, ne judovska ne poganska, naj tudi izrejo pusti deržinam, in naj katolikov, protestantov in judov nikar ne sili, da bi morali davke dajati za šole, kterim svojih otrok brez škode svoje vesti zaupati ne morejo. Deržava nima otrok, ima le deržine, in še le, kadar deržine popustijo ali zaveržejo svoje otroke, se more za nje potegniti, sicer so in ostanejo otroci deržine lastina." Take reči se berejo ondi, ki niso brez vse pomembe tudi pri nas, sej se je zlasti o sklepu šol prav.lo, da tudi na ljubljanski gimaziji so se slišale reči iz nekih ust zoper sv. pismo, zoper spoved, prihodnje življenje itd. Ako je to res , bode le treba, da se zoper tako djanje in nehanje glasijo katoliški starši slovenski, sicer bode ne le mladini, gorje!*) ampak tudi narodu slovenskemu — Duhovske spremembe. V ljubljanski škofiji. Prestavljeni so ti le čč. gospodje: Jož. Belar iz Postojne v Vodice; Fr. Mali, novoposv., za kaplana v Postojno; Jož. Košir, novo-posv., v Borovnico; Fr. Švajger iz Kočevja v Trebno (kjer se g. Jož. Preša začasno poda v pokoj); Fr. Petrovčič, sem. duh., v Kočevje; Mih. Kotnik iz Lit.; Fr. Mekinec, novoposv., k Stari cerkvi; An dr. Kamovš, novoposv., vSvibno; Koz m. Pavlič, kapi. v Skofji loki, kot adm. naRovo; Jan. Kobilca, kapi. v Šempetru pri Nov. m., v Škof jo loko; Matija Erjavec, kurat na Podkraju, kot vikar na Čemi verh pri Idriji; Jož. Vidmar iz Smlednika na Podkraj; Fr. Eržen, novoposv., v Poljane; Mat. Zamik z Blok kot adm. v Preloko; Jan. Štamcar iz Semiča na Bloke; Jan. Mervec, novoposv., v Semič; Fr. Žagar iz Starega terga pri Polj. na Vinico; Mat. Ka-dunec z Vinice na Stari terg; Mat. Kralj, kot 2. kapi. in benetic. na Stari terg ; Jak. G r o s od sv. Križa poleg Turna v Idrijo; Fr. Porenta, novoposv., k sv. ifrižu; Jan. Babnik od šent-Jerneja v Dolenjo vas; Jan. Klofutar od šcnt-Jurja pri Svibnem v šent-Jernej; Leon Lotrič, sem. duh., v šent-Juri; Šim. Pleni-čar s Trebelnega kot adm. na Planino; Ign. Žalehar, novoposv., na Trebelno. — Umeri je 30. avg. Čast. g. novopo8večenec Jakop Pakiž v Sodražici. V teriaške škofiji. Č. g. Matija Sila, duh. pom. pri sv. Jakopa v Terstu, je postal fajm. v Rodiku. Č. g. Jož. Uršič, subsid. v mestni bolnišnici v Terstu, imenovan fajm. za Sovinjak. V pokoj sta se podala preč. gg.: Evgenij Vlah, kanonik v Pirani, in BI. Korošic, administr. v Grocijani. — Umeri je čast. g. An t. Valentin, fajm. na Izoli. (R. I.P.), in č. g. Fr. Pašič, duhoven v pokoju, zdaj pastirstvo opravlja. — Prestavljeni so čč. gg.: Jožef Bartelj od sv. Janeza (Guardiella) k sv. Jakopu v Terst; Jan. Varelj iz Lovrane k sv. Jakopu v Terst; Jož. Omers s Černi-verha k sv. Janezu. 06. gg. novoposvečenci so poslani: Jan. Bersenda na Dunaj v vstav sv. Avguština zarad višega nauka; Alojzij Brozovič za duh. pom. v Moščenice; Jož. Križman za duh. pomena Občino; Jak. D ar i s za duhovnega pom. v Buzet; Šim. S veči č za subsid. v Momijano. — Razpisane so do 15. kim. duhovnije: Umago, Grizinjano, Izola, Novake, ka-nonikat v Pirani; za subsid. v mestni bolnišnici v Terstu pa do 30 kim, Mdobrotni darovi. Za sv. Očeta. Iz Doba po g. M. K. 2 osebi 2 gl. v sr., 2 osebi 5 dvajs. sr., 5 oseb 3 gl. 50 kr., 2 osebi 1 gl. Vse prosijo sv. blagoslova za srečno zadnjo uro. — J. M. iz Virmaž 1 gl. — Šmarija 45 gld. a. v. — Za zvon oo. TrapiBtov v Banjal. v Bosni. Ko sem v Danici bral potrebo zvoni v samostanu Tra-piatov pri Mariji D. v Banjaluki, me je ganilo za to gočastno napravo kaj storiti in pošljem 5 gl. J. Kajžar. Za pogor. Vižmarske. G. A. K. 1 gl. ') Take govorice so že več let med občinstvom, dolžno3t je vender, da vikši resnico pozved«'- in zdravilo najdejo ; če pa res ni , da se tudi pove ter se skerbi za slovez naprave, Vr. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blažil ik v Ljubljani.