FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA Ex: Razprave razreda za naravoslovne vede Dissertationes classis IV (Historia naturalis) 51/2 2010 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA Razred za naravoslovne vede – Classis IV: Historia naturalis LJUBLJANA 2010 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA ISSN 1855-7996 Uredniški odbor / Editorial Board Matjaž Gogala, Milan Herak (Hrvaška), Ivan Kreft, Ljudevit Ilijanic (Hrvaška), Mario Plenicar in Livio Poldini (Italija), Glavni in odgovorni urednik / Editor Mitja Zupancic Tehnicni urednik / Technical Editor Dušan Merhar Oblikovanje / Design Milojka Žalik Huzjan Prelom / Layout Medija grafi cno oblikovanje Sprejeto na seji razreda za naravoslovne vede SAZU dne 18. novembra 2009 in na seji predsedstva dne 22. februarja 2010 Naslov Uredništva / Editorial Offi ce Address FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 423, E-pošta / E-mail: sazu@sazu.si; www.sazu.si Avtorji v celoti odgovarjajo za vsebino in jezik prispevkov. The autors are responsible for the content and for the language of their contributions. Revija izhaja štirikrat letno / The Journal is published four times annually Zamenjava / Exchange Biblioteka SAZU, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 462, E-pošta / E-mail: sazu-biblioteka@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) je vkljucena v / is included into: Index to Scientific & Technical Proceedings (ISTP, Philadelphia) / Index to Social Sciences & Humanities Proceedings (ISSHP, Philadelphia) / GeoRef Serials / BIOSIS Zoological Record / Internationale Bibliographie des Zeitschriften (IBZ) / Redakci-on Homo / Colorado State University Libraries. FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) izhaja s financno pomocjo / is published with the fi nancial support Javne agencije za knjigo RS / Slovenian Book Agency. © 2010, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli nacin, bodisi ele­ktronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugace, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. / All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Naslovnica: Dolina Idrijce pri Stopniku Cover: The Idrijca Valley at Stopnik VSEBINA CONTENTS RAZPRAVE / ESSAYS Igor Dakskobler 5 Razvoj vegetacije na prodišcih reke Idrijce v zahodni Sloveniji 5 Development of vegetation on gravel sites of the Idrijca river in western Slovenia Valerija Babij & Andrej Seliškar 91 Flora prodišc reke Mure 91 Flora of the gravel bars along Mura river Mitja Zupancic & Vinko Žagar 109 An overlooked sub-association in secondary spruce association 109 Prezrta subasociacija v sekundarni smrekovi združbi COBISS 1.01 RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI DEVELOPMENT OF VEGETATION ON GRAVEL SITES OF THE IDRIJCA RIVER IN WESTERN SLOVENIA Igor DAKSKOBLER1 Izvlecek UDK 581.9(497.4) Po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi smo preucili razvoj vegetacije na prodišcih reke Idrijce v zahodni Sloveniji. V njenem zgornjem teku, v krajinskem parku Zgorn­ja Idrijca, sukcesija poteka od prodišcne združbe s sršico (Sti­petum calamagrostis) preko grmišc sive vrbe (Salicetum eleag­no-purpureae caricetosum ornithopodae) in logov sive vrbe (Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae) ali rdecega bora (Alno incanae-Pinetum sylvestris) v bukov (Hac­quetio-Fegetum) ali jelovo-bukov (Omphalodo-Fagetum asare­tosum, Omphalodo-Fagetum aegopodietosum podagrariae) gozd. V srednjem in spodnjem teku reke med Idrijo in Baco pri Modreju v zacetnih sukcesijskih stopnjah prevladuje zelo pisa­na zmes bolj ali manj vlagoljubnih enoletnic in trajnic, plev­elov, drugih ruderalnih vrst in neofitov, pogosto tudi združba navadnega repuha (Chaerophyllo-Petasitetum officinalis). Ce dolgo ni visokih voda, se takšna prodišca kmalu zarastejo z vrbami (Salix eleagnos, S. purpurea), ponekod tudi s crnim topolom (Populus nigra) in ta grmišca v glavnem uvršcamo v sintakson Salicetum eleagno-purpureae petasitetosum hybridi. Ce razmere dopušcajo, se ta grmišca razvijejo v gozdne združbe z višinami dreves od 15 m do 20 m in prsnimi premeri od 15 cm do 40 cm, v katerih pogosto v drevesni plasti še vedno prev­laduje siva vrba (Lamio orvalae-Salicetum eleagni), redkeje pa je sestava drevesne plasti zelo pisana (Lamio orvalae-Alnetum incanae ass. nov.). Tam, kjer hidromorfna tla prehajajo v avto­morfna, v drevesni plasti prevladata vrsti Tilia cordata in Frax­inus excelsior, v zelišcni plasti pa vrste ilirskih belogabrovih in bukovih gozdov in te sestoje uvršcamo v sintakson Carici al-bae-Carpinetum betuli var. geogr. Hacquetia epipactis. Kljucne besede: fitocenologija, sindinamika, Salicetum eleagno-purpureae, Lamio orvalae-Salicetum eleagni, Lamio orvalae-Alnetum incanae, Carici albae-Carpinetum betuli, Alno incanae-Pinetum sylvestris, Idrijca, zahodna Slovenija 1 Dr. Igor Dakskobler, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, Slovenija, igor. dakskobler@guest.arnes.si Abstract UDC 581.9(497.4) Applying the standard Central-European phytosociological method we studied the development of vegetation on gravel sites of the Idrijca River in western Slovenia. In its upper course, in the Zgornja Idrijca landscape park, the succession goes from the gravel community with Achnatherum calama­grostis (Stipetum calamagrostis) through grey willow scrub communities (Salicetum eleagno-purpureae caricetosum orni­thopodae) and riparian stands of grey willow (Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae) or Scots pine (Alno inca-nae-Pinetum sylvestris) to the beech (Hacquetio-Fegetum) or fir-beech (Omphalodo-Fagetum asaretosum, Omphalodo-Fagetum aegopodietosum podagrariae) forest. In the central and lower course of the river between Idrija and Baca pri Mo-dreju, the initial succession stages are dominated by a mixture of more or less hygrophilous annual and perennial plants, weeds, other ruderal species and neophytes, often also by the butterbur community (Chaerophyllo-Petasitetum officinalis). In the absence of high waters, such gravel sites are soon over­grown with willows (Salix eleagnos, S. purpurea), sometimes also with black poplar (Populus nigra). These scrub communi­ties are mainly classified into the syntaxon Salicetum eleagno­purpureae petasitetosum hybridi. When conditions allow, these scrub communities develop into forest communities with 15 to 20 m tall trees with a breast diameter of 15 to 40 cm. The tree layer of these communities is often still dominated by grey wil­low (Lamio orvalae-Salicetum eleagni). More rarely, the com­position of the tree layer becomes very variegated (Lamio or-valae-Alnetum incanae ass. nov.). In places where hydromor­phic soils change into automorphic, the tree layer is dominated by Tilia cordata and Fraxinus excelsior, and the herb layer by the species of Illyrian common hornbeam and beech forests; these stands are classified into the syntaxon Carici albae-Carpinetum betuli var. geogr. Hacquetia epipactis. Key words: phytosociology, syndynamics, grey willow communities (Salix elaagnos), Salicetum eleagno-purpureae, Lamio orvalae-Salicetum eleagni, Lamio orvalae-Alnetum in-canae, Carici albae-Carpinetum betuli, Alno incanae-Pinetum sylvestris, the Idrijca, western Slovenia 1 UVOD Idrijca je 59,72 km dolg pritok Soce (Vodnogospodarske znacilnosti…1991: 26) in izvira pod Mrzlo Rupo v sever-nem delu Trnovskega gozda. Skupaj s pritokom Belco tece sprva proti jugozahodu, nato proti severovzhodu in se pri Podroteji usmeri proti severu in nato severozaho­du. Njen zgornji tek je po gozdnatem obmocju krajinske­ga parka Zgornja Idrijca. Natura 2000 obmocje Idrijca s pritoki se zacne pri Podroteji in konca pri njenem izlivu v Soco na Mostu na Soci. Dolina je razmeroma ohranje­na, še posebej njen povirni del, ki je v bolj ali manj skle­njenem gozdnatem obmocju – v tem delu sta na reki dve pregradi – Idrijske klavže in jez v Kobili. Dolina se v zgornjem teku nekoliko razširi v Majnšku in predvsem vzvodno od sotocja z Belco (med Lajštom in Fežnarjem) – tam so vecja prodišca s pionirskim sivim vrbovjem in tudi mešani logi, v katerih je precej rdecega bora. V sre­dnjem teku tece reka po razmeroma ozki dolini, najprej skozi urbani naselji Idrija in Spodnja Idrija. Nizvodno od Spodnje Idrije so na obeh bregovih reke bolj ali manj le posamezne domacije in manjši zaselki, gozd in travniki, vse do Slapa ob Idrijci, kjer je naslednja pregrada oz jez.Že malo prej (Dominov rob) se dolina precej razširi, na bregovih prevladujejo njive, travniki in pašniki in taka pokrajina je vse do sotocja z Baco. V zadnjih kilometrih se Idrijca prebija skozi korita, najožja pri Mostu, in se tam izliva v Soco – na ta del njene poti že vpliva zajezitev Soce pri Doblarju. Na desnem bregu reke od Podroteje do Mosta na Soci je speljana prometna državna cesta (t. i. Keltika), na levem bregu pa so zgolj krajevne ceste in po­nekod samo kolovozi oz. steze. Na recno dinamiko clo­vek za zdaj še nima vecjega vpliva. Tako ob reki nastajajo številna manjša ali vecja prodišca, pogoste so mejice s posameznimi debelimi in visokimi crnim topoli, prav tako grmišca sive in rdece vrbe ter logi sive vrbe, sive jelše, velikega jesena in lipovca. Siva vrba je gotovo, poleg visokih in debelih crnih topolov, najbolj vpadljiv okras te sredogorske reke, še posebej v casu cvetenja, v zgodnji pomladi (aprila). Njene sestoje smo le delno preucili in obravnavali pri naši objavi pred nekaj leti (Dakskobler 2007), v kateri pa smo zajeli le loge v srednjem in spo­dnjem teku, ne pa tudi bolj inicialnih združb v celotnem porecju. To smo storili v zadnjih letih in s pomocjo zbra­nega gradiva ugotavljali sosledje rastlinskih združb na prodišcih Idrijce in nekaterih njenih pritokov. 2 METODE DELA Pri raziskavi smo uporabljali standardno srednjeevrop­sko fitocenološko metodo (Braun-Blanquet 1964). 128 fitocenoloških popisov združb s sivo vrbo (slika 1) smo naredili v vegetacijski sezoni od pomladi do zgodnje jese­ni, vecino v letih 2002 do 2009 in jih vnesli v bazo podat­kov FloVegSi (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Prvi korak pri razvrstitvi popisov je bila hierarhicna kla­sifikacija. Zato smo kombinirane ocene zastiranja in po­gostnosti pretvorili z vrstilno pretvorbo, ki jo je predlagal van der Maarel (1979) in vse racunske postopke izvedli s programskim paketom SYN-TAX 2000 (Podani 2001). Popise smo razvrstili z metodo kopicenja na podlagi najbolj oddaljenega soseda (»Complete linkage clu-string«), z metodo minimalnega porasta vsote kvadratov ostanka – »Incremental sum of squarres – MISSQ« in z metodo kopicenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj – »(Unweighted) average linkage me­thod – UPGMA in pri vseh teh metodah uporabili Wis-hartov koeficient podobnosti (similarity ratio). Kljub razlikam v rezultatih se je po vseh treh naštetih meto­dah izoblikovalo nekaj glavnih skupin popisov. Dobro so se po teh postopkih združevali popisi inicialnih sta­dijev (repuhovje, grmišca sive in rdece vrbe), popisi goz­dnih sestojev s sivo vrbo in drugimi listavci ter logi trdih in plemenitih listavcev. V glavnem so se loceno grupira­li logi ob zgornji Idrijci (tako tisti z rdecim borom kot tisti z vec sive vrbe in drugih listavcev). Podlaga za ure­ditev popisov v analitske tabele (tabele od 1 do 7) je bil dendrogram, ki smo ga dobili z metodo UPGMA, s tem da smo pri dokoncni ureditvi popisov upoštevali tudi razvrstitev na podlagi diagnosticnih vrst. To smo storili predvsem pri nekaterih popisih, ki so se pri razlicnih postopkih združevali v razlicnih skupinah in bi jih po drugih merilih lahko uvrstili tudi v drugo tabelo ali za­radi njihove netipicnosti tudi izlocili. Torej naša uredi­tev popisov v glavnem temelji na numericni klasifikaciji, dopolnjena pa je s presojo diagnosticnih vrst in s klasic­no ureditvijo. Ko smo imeli analitske tabele, smo izdela­li še sintezno (tabela 8), v kateri so frekvence popisanih vrst v posameznih sintaksonih. Tudi te smo primerjali s hierarhicno klasifikacijo (UPGMA, similarity ratio) in z ordinacijsko metodo glavnih koordinat (PCoA, simila­rity ratio). Rezultati (sliki 2 in 3) povzemajo ugotovitve, do katerih smo prišli pri izvorni primerjavi posameznih popisov, so pa nazornejši, saj je lažje prikazati razvrsti­tev 8 kot pa razvrstitev 128 enot. Fitocenološke skupine (= skupine diagnosticnih vrst) smo, ob upoštevanju številnih avtorjev, predvsem dela Flora alpina (Aeschimann et al. 2004), oblikovali po lastnih merilih. Pri sinsistematski uvrstitvi in poi-menovanju obravnavanih združb smo deloma upošte­vali tudi novejši pregled gozdnih in grmišcnih združb Avstrije (Willner & Grabherr 2007). Tako upošteva-mo v tej knjigi predlagano prilagoditev imena sintakso­na sodobni taksonomski nomenklaturi (nomina muta­ta) imenu asociacije Salicetum incano-purpureae Sillin­ger 1933 in zato ta sintakson pišemo posodobljeno Sali­cetum eleagno-purpureae Sillinger 1933. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Sloveni­je (Martincic et al. 2007), za imena mahov pa Mar­tincic (2003). V clanku omenjene sintaksonomske enote z njihovimi avtorji navajamo v dodatku. Slika 1: Nahajališca popisov združb s sivo vrbo (Salix eleagnos) na zemljevidu v merilu 1: 135 000 Figure 1: Localities of relevés with Salix eleagnos on the map in the scale of 1: 135 000 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 Pregled ugotovljenih sintaksonov Galio-Urticetea Passarge ex Kopecký 1966 Petasition officinalis Sillinger 1933 Chaerophyllo-Petasitetum officinalis Kaiser 1926 Salicetea purpureae Moor 1958 Salicetalia purpureae Moor 1958 Salicion eleagno-daphnoidis (Moor 1958) Grass 1993 Salicetum eleagno-purpureae Sillinger 1933 var. geogr. Knautia drymeia Šilc et Cušin 2000 -petasitetosum hybridi (Šilc et Cušin 2000) Ori­olo et Poldini 2002 -caricetosum ornithopodae subass. nov. hoc loco Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger in Vlieger 1937 Fagetalia sylvaticae Pawlowski in Pawlowski et al. 1928 Alnion incanae Pawlowski in Pawlowski, Sokolo­ wski et Wallisch 1928 Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Cušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. Omphalo­des verna Dakskobler 2007 -typicum Dakskobler 2007 -caricetosum albae Dakskobler 2007 Lamio orvalae-Alnetum incanae ass. nov. hoc loco Erythronio-Carpinion (Ht. 1938) Marincek in Muci­ na, Wallnöfer et Grass 1993 Carici albae-Carpinetum betuli Cušin 2002 var. geogr. Hacquetia epipactis Dakskobler 2007 Erico-Pinetea I. Horvat 1959 Fraxino orni-Pinion nigrae Zupancic 2007 (sinonim Fraxino orni-Ericion Horvat 1959 = Erico-Fraxinion orni Horvat 1959) oz. Erico-Pinion sylvestris Br.-Bl. 1939 (sensu Eichberger et al. 2007). Alno incanae-Pinetum sylvestris Poldini 1984 var. geogr. Omphalodes verna Zupancic et Žagar 1998 3.2 Ekološka oznaka raziskovanega obmocja Geološko je obmocje izjemno raznoliko (glej Buser 1986, 1987, Janež et al. 1997, Car 2009, Mlakar & Car 2009), kar potrjujejo tudi pisani prodniki ob in v sami reki. V spodnjem teku (Idrija ob Baci, Slap) prevladuje plošcasti apnenec s primesjo laporovca, pri Dolenji Tre­buši dolomit, pri Stopniku tudi tuf in tufit, vzvodno odŽelina pa vse do Spodnje Idrije poleg dolomita ponekod tudi meljevec, pešcenjak, skrilavec in glinavec. Zelo pi-sana je geološko sestava v okolici Idrije in tudi v povirju Idrijce v krajinskem parku Zgornja Idrijca, ceprav tam v glavnem prevladuje dolomit. Spodnji del doline ima razmeroma toplo podnebje, kar velja še posebej za spodnji tek, med Baco pri Modre­ju in Stopnikom, submediteranski vpliv je opazen vse do Reke, manj do Želina oz. Straže. Hladnejše podnebje ima obmocje med Stražo in Idrijo, najhladnejše pa po­virni del Idrijce v krajinskem parku Zgornja Idrijca. Povprecna letna temperatura v Tolminu (180 m nm. v.) je bila v razdobju 1961–1990 10,6 °C (interpolirana vre­dnost), na Vojskem (1070 m nm. v.) pa v istem razdobju 6,2 °C. Iz podatkov na dveh skrajnih robovih (blizu izvi­ra in blizu izliva reke) sklepamo, da je povprecna letna temperatura v povirnem delu (Majnšk, Lajšt, Idrijska Bela) okoli 8,5 °C, v srednjem teku (Idrija, Spodnja Idri­ja, Želin) okoli 9–9,5 °C in v spodnjem teku (Straža– Slap–Baca pri Modreju) 10–11 °C. Vegetacijska doba v povirnem delu je krajša (od srede aprila do zacetka okto-bra), v spodnjem pa nekoliko daljša (od druge polovice marca do srede oktobra). Temperaturne podatke smo povzeli po Mekinda-Majaron (1995). Padavin je obilo, v celotnem teku reke od izvira do izliva v Soco vec kot 2000 mm/leto: Mrzla Rupa, 930 m: 2784 mm, Idrijska Bela, 420 m: 2623 mm, Idrija, 413 m: 2251 mm, Tolmin, 180 m: 2243 mm (vse vrednosti veljajo za razdobje 1961– 1990, povzemamo jih po Zupancic, 1995) in so bolj ali manj enakomerno razporejene preko vsega leta. V za­dnjem desetletju so obilne jesenske in spomladanske padavine manj pogoste, kljub temu se še vedno pojavlja­jo obcasna mocna deževja, ob katerih reka poplavi vecji del najnižjih recnih teras, ki so le meter ali nekaj metrov nad njeno gladino (zadnje tako veliko deževje je bilo za božic 2009). Srednji pretok reke Idrijce je 15,85 m3/s (Vodnogospodarske znacilnosti…1991: 26). Spodnji del doline, od Dolenje Trebuše do izliva v Soco, uvršcamo v predalpsko-submediteransko fitogeo­grafsko obmocje (Dakskobler & Cušin 2003), pobocja Šentviške planote nad Stopnikom ter pobocja na desnem bregu Idrijce med Reko in Idrijo v predalpsko fitogeo­grafsko obmocje in pobocja nad levim bregom med Do-lenjo Trebušo in Idrijo ter povirni del doline v krajin­skem parku Zgornja Idrijca pa v dinarsko fitogeografsko obmocje (M. Wraber 1969). Zupancic & Žagar (1995) sta dolinski svet ob Idrijci vse do Bace pri Modreju pri­kljucila idrijsko-notranjskemu distriktu preddinarskega podsektorja ilirske florne province. Prevladujoca gozdna vegetacija na pobocjih nad po­virnim delom reke (Zgornja Idrijca) je dinarski jelovo­bukov gozd (Omphalodo-Fagetum). V srednjem delu recnega teka (med Idrijo in Stražo) nad reko prevladuje­jo rastišca bukovih združb iz asociacij Hacquetio-Fage-tum, Arunco-Fagetum in Ostryo-Fagetum, kjer je primes nekarbonatnih kamnin tudi Castaneo-Fagetum sylvati­cae in krajevno Blechno-Fagetum. Na dolomitnih pobo-cjih med Stražo in Stopnikom (Dolenjo Trebušo) so po­goste združbe bolj skrajnih rastišc (Ostryo-Fagetum, Arunco-Fagetum, ponekod celo Rhododendro hirsuti-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Ostryetum, Fraxino orni-Ostryetum in Genisto januensis-Pinetum sylvestris). V spodnjem teku med Dolenjo Trebušo in sotocjem s Soco prevladujejo drugotni gozdovi bukve, belega in crnega gabra ter drugih listavcev, ki jih uvršcamo v asociaciji Asparulo-Carpinetum in Ornithogalo pyrenaici-Fage-tum. Obrecni travniki so ponekod gojeni (Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum), precej pa je še ohranjenih bolj suhih negnojenih travišc, ki so bogata s kukavicev­kami in jih uvršcamo v zvezo Mesobromion = Bromion erecti. 3.3 Pionirske združbe na prodišcih Idrijce innjenih pritokov Prodišca, ki jih ustvarja reka s svojo vsakoletno dinami­ko v srednjem in spodnjem teku reke (med Idrijo in Baco pri Modreju), v glavnem najprej naseli zelo pisana zmes bolj ali manj vlagoljubnih enoletnic in trajnic, plevelov, drugih ruderalnih vrst in antropofitov (neofitov in okrasnih rastlin). Floristicna sestava takšnega svežega prodišca je v prvem popisu v tabeli 1. Skoraj vedno je na takšnih rastišcih prisoten navadni repuh (Petasites hy­bridus), ki se pogosto razraste na vecji del prodišca in njegove sestoje lahko uvrstimo v nitrofilno obrecno združbo Chaerophyllo-Petasitetum officinalis. Poleg do-minantnega navadnega repuha smo z vecjo stalnostjo v tej združbi popisali še vrste Mentha longifolia, Melilotus albus, Polygonum mite, Helianthus tuberosus, Equisetum arvense, Setaria pumila in Stellaria media. Ker se neka­tere diagnosticne vrste te asociacije (npr. Chaerophyllum hirsutum, Cirsium oleraceum, Stachys sylvatica idr.) po­javljajo le v nekaterih naših popisih, naša tabela ne pred­stavlja tipicne oblike te združbe. Ta se navadno razvije na vlažnih in sencnih krajih ob vodotokih in na gozdnih robovih (prim. Trinajstic 2008: 55–56). Vrstna sestava naših popisov je zelo raznolika, po številu vrst (tabela 10, stolpec 1) v njej prevladujejo diagnosticne vrste plevel­nih združb (Stellarietea mediae) in gojenih travnikov (Molinio-Arrhenatheretea), ob upoštevanju njihove po­gostnosti (tabela 9, stolpec 1) pa tudi diagnosticne vrste robnih združb na bregovih tekocih vod (razred Filipen­dulo-Convolvuletea) in združb poletnih terofitov (razred Bidentetea tripartitae). Na taka prodišca se kmalu nase­lijo tudi nekatere vrste okoliških logov in bukovih goz­dov, prav tako tudi vrbe (predvsem siva in rdeca) in crni topol. Slednje vrste takrat, ko nekaj let ni mocnih deže­vij, kmalu oblikujejo vrzelasta grmišca, z višino grmov­ne plasti okoli dva do tri metre. Drugacna je vrstna sestava inicialnih prodišc ob zgornjem teku reke (v krajinskem parku Zgornja Idrijca in ob nekaterih pritokih, npr. ob Trebušici). Zanje je znacilna manjša velikost prodnikov, malo ali nic pleve­lov in drugih antropofitov ter prevlada melišcnih vrst iz razreda Thlaspietea rotundifolii (najbolj pogoste ali obil­ne so vrste Achnatherum calamagrostis, Hieracium pilo­selloides, Petasites paradoxus, Hieracium bifidum, Peu­cedanum verticillare) in prisotnost vrst bazofilnih boro­vih gozdov iz razreda Erico-Pinetea (npr. vrsti Leonto-don incanus in Carex ornithopoda) in vrst, ki so znacilne za suha (Festuco-Brometea) in subalpinska (Elyno-Sele­rietea) travišca. Na takšnih prodišcih so kmalu mladice in poganjki sive vrbe, crnega gabra, malega jesena, rde-cega bora, cešmina idr. Za zdaj imamo vrstno sestavo takih prodišc popisano le ob Trebušici, v njenem sre­dnjem teku nizvodno od Krta (Dakskobler 2010, v tisku) in tam preucena sestoja smo uvrstili v asociacijo Stipetum calamagrostis. 3.4 Združba sive in rdece vrbe (Salicetum elea­gno-purpureae) Novo nastala prodišca ob reki Idrijci se, ce recna dina­mika to dopušca, v nekaj letih bolj ali manj sklenjeno zarastejo z grmi sive in rdece vrbe. V odvisnosti od se-stave proda, višine prodišca nad gladino vode in odda­ljenosti od glavnega teka reke se razvijejo po videzu pre­cej raznoliki sestoji sive vrbe – od nizkih in vrzelastih grmišc do gozdnih sestojev z zgornjo drevesno višino vec kot 15 m. Ko smo vec kot 60 fitocenoloških popisov sestojev z dominantno sivo vrbo v zgornji sestojni plasti primerjali z ostalimi logi ob Idrijci, se je ocitno loceno od ostalih razvrstilo 26 popisov. V njih je višina zgornje sestojne plasti navadno manjša od 6 m, ponekod 8 do 10 m, le izjemoma 15 m. Te popise smo uredili v tabelo 2 in na podlagi njihove zgradbe in floristicne sestave jih ne­dvomno lahko uvrstimo v asociacijo Salicetum eleagno­purpureae = Salicetum incano-purpureae, kar potrjuje tudi primerjava z objavljenimi popisi te združbe drugod v zahodni in južni Sloveniji in v sosednji Furlaniji Julij-ski krajini (Šilc & Cušin 2000, Oriolo & Poldini 2002, Šilc 2003, Cušin & Šilc 2006). Takšno uvrstitev podpi­ra tudi nabor razlikovalnih vrst, pri katerih smo upošte­vali naštete objave. Skupno smo v 26 popisih dolocili 337 vrst, povprecno 55 na popis. Tako veliko število vrst kaže na odprto, še neizoblikovano pionirsko združbo, v kateri se, vsaj obcasno, pojavljajo še številne vrste inici­alnih prodišc. To kaže tudi sestava po skupinah diagno-sticnih vrst (stolpec 2 v tabelah 9 in 10), v kateri imajo še precejšen delež diagnosticne vrste nitrofilnih gozdnih robov in recnih bregov, pleveli in druge ruderalne vrste, vkljucno z antropofiti (njihov delež je 5 %), ob že po­membnem deležu diagnosticnih vrst logov, bukovih in bukovo-hrastovih gozdov. V fitogeografskem smislu se­stoji sive vrbe ob Idrijci pripadajo isti geografski varian-ti kot podobni sestoji ob reki Nadiži (var. geogr. Knautia drymeia Šilc & Cušin 2000), a novi geografski subvari-anti (subvar. geogr. Hacquetia epipactis subvar. geogr. nova). Pri clenitvi na rastišcne podenote se jasno kažeta dve skupini. Vecja (20 popisov) združuje sestoje ob sre­dnjem in spodnjem teku Idrijce in ob srednjem teku Bace na bolj ali manj vlažnem in grobem produ in jo lahko obravnavamo kot subasociacijo -petasitetosum hybridi (Šilc & Cušin 2000) Oriolo & Poldini 2002. Se-stoji te subasociacije se navadno razvijejo iz inicialnih sestojev asociacije Chaerophyllo-Petasitetum officinalis. Razlikovalnice so bolj ali manj nitrofilne in (pol)rude­ralne vrste, znacilne za robne združbe. Med našimi po­pisi lahko razlikujemo dve varianti, z vrsto Ranunculus lanuginosus (razlikovalnici sta tudi vrsti Lamium orvala in Anthriscus sylvestris) na grobem vlažnem produ in var. Populus nigra na prodišcih, kjer je med prodniki do-volj finih delcev (mivke). Takšna prodišca so najbolj pri­merna za pomlajevanje crnega topola (Božic et al. 2008) in v sestojih te variante je topol lahko dominantna vrsta zgornje plasti. Sestoji subasociacije Salicetum eleagno­purpureae petasitetosum hybridi so sindinamsko pove­zani s sestoji asociacij Lamio orvalae-Salicetum eleagni in Lamio orvalae-Alnetum incanae. Precej drugacna je vrstna sestava šestih popisov (popisi 1 do 6 v tabeli 2), ki smo jih naredili na bolj ali manj suhih prodišcih v zgornjem teku reke (Zgornja Idrijca), ob Trebušici nizvodno od Krta in en popis tudi na levem bregu Idrijce pri Straži. V teh sestojih uspeva zelo malo ruderalnih in nitrofilnih vrst, pac pa precej vrst melišc, suhih in subalpinskih travišc ter bazofilnih borovih gozdov. Takšna vrstna sestava ocitno kaže na sindinamsko povezanost z melišcnimi združbami iz ra­zreda Thlaspietea rotundifolii, vsaj ob Trebušici zagoto­vo s sestoji asociacije Stipetum calamagrostis (prim. Dakskobler 2010). Te sestoje zato uvršcamo v novo su­basociacijo Salicetum eleagno-purpureae caricetosum ornithopodae subass. nov. hoc loco (nomenklaturni tip, holotypus, je popis št. 6 v tabeli 2). Razlikovalnice suba­sociacije so vrste Carex ornithopoda, Cirsium erisithales, Aquilegia nigricans, Alnus incana, Rhamnus fallax, Buphthalmum salicifolium, Picea abies in Brachypodium rupestre, do neke mere tudi vrsta Molinia caerulea subsp. arundinacea, ki vecinoma kažejo na bolj suha ali le ob­casno vlažna rastišca. Razlikujemo dve varianti: var. Pinus sylvestris (nomenklaturni tip je popis št. 2 v tabeli 2)in var. Carex flacca (tipicna varianta). V sestojih vari-ante Pinus sylvestris smo opisali inicialno subvarianto z vrsto Hieracium piloselloides (z njo oznacujemo sindi­namsko stopnjo v zarašcanju suhih dolomitnih prodišc). Sestoji variante Salicetum eleagno-purpureae cariceto-sum ornithopodae var. Pinus sylvestris so sindinamsko povezani s sestoji asociacije Alno incanae-Pinetum sylve­stris, sestoji variante Salicetum eleagno-purpureae cari­cetosum ornithopodae var. Carex flacca pa s sestoji suba­sociacije Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae. 3.5 Združba sive vrbe in velecvetne mrtve ko­prive, osrednja oblika (Lamio orvalae-Salicetum eleagni typicum) Grmišca sive vrbe na prodišcih, ki so nekoliko dvignje­na nad gladino reke ali pa nekoliko oddaljena od glavne­ga teka reke, imajo vec možnosti za nadaljnji razvoj – tako tal kot za rast sestojev. Iz zelo plitvih, nerazvitih obrecnih tal inicialnih stadijev se postopno razvija hu­musno-akumulativni horizont A, kar omogoca boljšo rast sive vrbe in tudi pojavljanje vrst bukovih in hrasto­vih gozdov, ki za uspevanje potrebujejo bolj razvita tla. Siva vrba v takih razmerah doseže višino 15 m do 20 m in prsni premer do 40 cm. Še bolj kot zunanji videz, zgradba sestojev in mere zgornje drevesne plasti, se ob razvoju tal spremeni tudi celotna floristicna sestava. Ce upoštevamo le število (primerjaj stolpca 2 in 3 v tabeli 10), se delež vrst, znacilnih za gozdne in grmišcne združ-be v zrelejših stopnjah sivega vrbovja, poveca s 40 % na vec kot 50 %, ce pa upoštevamo tudi pogostnost vrst (primerjaj stolpca 2 in 3 v tabeli 9), je ta porast od 44 % na 67 %. Razlika v floristicni sestavi zrelejših stopenj si­vega vrbovja v primerjavi z bolj inicialnimi, bolj ali manj grmišcnimi stadiji je tolikšna, da so se ti sestoji pri naših primerjavah združevali loceno in je smiselno, da jih obravnavamo posebej. V Zgornjem Posocju (ob Soci med Kršovcem in Trento ter ob Lepenici) smo nekoliko podobne gozdne sestoje s prevladujoco sivo vrbo in po­gosto smreko (ter skoraj odsotno sivo jelšo) uvrstili v asociacijo Lamio orvalae-Salicetum eleagni (Daksko­bler, Šilc & Cušin 2004, Dakskobler 2007). V to aso­ciacijo in v subasociacijo -caricetosum albae smo uvrsti­li tudi gozdne sestoje sive vrbe in smreke ob Trebušici v Gorenji Trebuši (Dakskobler, ibid.). Gozdni sestoji sive vrbe ob reki Idrijci so v primerjavi s sestoji ob zgornji Soci in Trebušici nekoliko bolj inicialni, torej bolj po­dobni združbi sive in rdece vrbe in smreka se v njih na­vadno pojavlja le v grmovni plasti. Vendar to velja le za sestoje v srednjem in spodnjem teku reke, vecinoma pa ne za sestoje ob zgornji Idrijci. Kljub temu celotna flori-sticna sestava teh sestojev nedvomno kaže na gozdno združbo iz zveze Alnion incanae (in reda Fagetalia sylva­ticae ter razreda Querco-Fagetea), ne pa vec na združbo iz razreda Salicetea purpureae. Na podlagi tega dejstva zrelejše gozdne stopnje sivega vrbovja ob Idrijci uvršca-mo v asociacijo Lamio orvalae-Salicetum eleagni in v zvezo Alnion incanae. Na prodišcih reke Idrijce ta asoci­acija oznacuje bolj ali manj dolgotrajen sukcesijski stadij v razvoju gozda na prodišcih od grmišc sive in rdece vrbe do logov sive jelše in drugih listavcev. V srednjem in spodnjem teku reke smo popisali le tipicno, bolj mezofilno obliko, ki jo oznacujemo kot tipicno subaso­ciacijo. Njena relativna razlikovalnica je vrsta Lunaria rediviva, ki kaže na vlagoljubna rastišca. Ob zgornji Soci, ob Trebušici in ob zgornji Idrijci poznamo tudi bolj sušno obliko, subasociacijo -caricetosum albae, ki jo bomo predstavili v naslednjih podpoglavjih. V sestojih sintaksona Lamio orvalae-Salicetum elea­gni typicum smo popisali 327 taksonov, povprecno 70 na popis, delež antropofitov pa je 9 %. Vrstno so torej to bogati sestoji, saj v njih vsaj posamicno uspevajo tako vrste predhodnih pionirskih stadijev kot vrste zrelejših faz v razvoju obrecnega gozda. Iz ureditve popisov v ta­beli 3 smo ugotovili dve varianti. V tipicno varianto (po-pisi 1 do 13) uvršcamo sestoje, ki so najbolj podobni predhodnemu stadiju (grmišcem sive in rdece vrbe), v varianto z vrsto Alnus incana pa sestoje, v katerih se že kaže razvoj proti logom sive jelše in drugih listavcev. Razlikovalnici te variante sta vrsti Alnus incana in Ane­mone ranunculoides, prav tako tudi skupina diagnostic­nih vrst zveze Erythronio-Carpinion. V nekaj popisih variante Alnus incana je bil v drevesni plasti dominan-ten crni topol (Populus nigra). Gre za sestoje, ki so se naj­brž razvili iz sestojev sintaksona Salicetum eleagno-pur­pureae petasitetosum hybridi var. Populus nigra. Zaradi podobne floristicne sestave bi te sestoje kljub prevladi crnega topola težko sintaksonomsko vrednotili višje, npr. kot asociacijo Salici eleagni-Populetum nigrae. 3.6 Združba sive jelše in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Alnetum incanae ass. nova) Združbo sive jelše (Alnetum incanae s. lat.) v povodju Idrijce smo predstavili pred leti (Dakskobler 2007), vendar je bilo v takratni predstavitvi (tabela 5) le nekaj popisov logov ob sami Idrijci, vecji del popisov pa smo naredili ob Baci in Kanomljici. Tudi v tokratni obdelavi lahko le nekaj popisov (8) uvrstimo v to asociacijo. Združevali so se namrec loceno od sestojev asociacije Lamio orvalae-Salicetum eleagni in njihova vrstna sesta­va (tabela 4, tabeli 9 in 10, stolpca 4) kaže primerjalno na vecji delež diagnosticnih vrst bukovih in hrastovo-bu­kovih gozdov (tako po njihovem številu kot pogostno­sti). V drevesni plasti je siva vrba še vedno pogosta in ponekod obilna, a v njej imajo vecji ali manjši delež tudi vrste Tilia cordata, Fraxinus excelsior, Populus nigra, Acer pseudoplatanus, Ulmus glabra in Carpinus betulus. Floristicna sestava teh popisov kaže na sukcesijski ra­zvoj od sestojev sintaksona Lamio orvalae-Salicetum eleagni var. Alnus incana proti sestojem sintaksona Ca-rici albae-Carpinetum s. lat. in so torej bolj razvita sto­pnja v sukcesijskem nizu kot sestoji asociacije Lamio orvalae-Salicetum eleagni. Gotovo pa ti popisi niso naj­bolj reprezentancni za asociacijo Alnetum incanae s. lat., ker se v njih siva jelša (z izjemo dveh popisov) pojavlja le posamicno ali pa sploh ne. Vrstno so zelo bogati (pov­precno 80 vrst na popis), delež antropofitov pa je 10 %. Vecino popisov smo naredili na vecjem prodnatem otoku pri Spodnji Idriji, kjer razvoj vegetacije poteka že vsaj dvajset let brez ocitnih clovekovih vplivov – na ro­bovih so sestoji sive in rdece vrbe, v osrednjem, najbolj dvignjenem delu, kjer so tla bolj razvita, s plastjo humu­sno-akumulativnega horizonta A pa prevladujejo ple­meniti listavci, predvsem lipovec in veliki jesen. Te se­stoje lahko oznacimo kot varianto z vrsto Tilia cordata, ki kaže na progresijo proti obrecnemu belemu gabrovju (Carici albae-Carpinetum s. lat.). Po shemi avtorjev Müller & Görs (1958: 134) in Angelike Schwabe (1985: 285–287), ki smo jo upoštevali pred nekaj leti (Dakskobler 2007), bi sivo jelševje ob Idrijci uvrstili v submontansko formo jugovzhodnoalpsko-severnoilir­ske obmocne oblike (geografske variante) (makro)asoci­acije Alnetum incanae s. lat., v sintakson Alnetum inca-nae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller & Görs 1958 forma Galanthus nivalis Dakskobler, Šilc & Cušin 2004. Razlikovalnici geografske variante sta vrsti Anemone trifolia in Lamium orvala, razlikovalne vrste submontanske forme pa so vrste Galanthus nivalis, Ra-nunculus ficaria, Anemone ranunculoides, Veratrum ni­grum in Crocus vernus subsp. vernus. Willner (2007) pri pregledu gozdnih združb iz zveze Alnion incanae v Avstriji sestoje široko zajete (makro)asociacije Alnetum incanae s. lat. uvršca v vec sintaksonov. Pri tem razliku­je predvsem dve glavni obliki združb z dominantno sivo jelšo: kolinsko oz. submontansko asociacijo Equiseto-Alnetum incanae Moor 1958, katere sestoji uspevajo v logih in poplavnih obmocjih velikih rek in Aceri-Alne-tum incanae Beger 1922, združbo sive jelše in gorskega javorja na obrežjih gorskih rek in potokov ter na vlažnih pobocjih. Po njegovi shemi bi naše sestoje morali uvrsti-ti v asociacijo Equiseto-Alnetum incanae in v posebno geografsko varianto z vrsto Anemone trifolia. Dejstvo je, da so v naših popisih pogoste tudi nekatere diagnosticne vrste asociacije Aceri-Alnetum (npr. vrsti Chaerophyl­lum hirsutum in Deschampsia cespitosa), manjka pa npr. diagnosticna vrsta kolinsko-submontanske asociacije Equiseto-Alnetum, vrsta Prunus padus. Predvsem pa v naših sestojih uspevajo številne jugovzhodnoalpsko­ilirske vrste, znacilne za okoliške bukove gozdove. Cle­nitev, ki se je v Avstriji pokazala kot primerna, v sloven-skih razmerah ne vzdrži. Zato predlagamo (kar smo nakazali že pred leti, Dakskobler 2007), da obrecne loge sive jelše in drugih listavcev ob sredogorskih in gor­skih vodotokih v severnem delu ilirske florne province uvrstimo v novo asociacijo Lamio orvalae-Alnetum in-canae ass. nov. hoc loco. Nomenklaturni tip (lectotypus) nove asociacije je popis št. 22 v tabeli 5 (Dakskobler 2007). Razlikovalnici nove asociacije sta vrsti Lamium orvala in Scopolia carniolica, posredno pa tudi druge di­agnosticne vrste zvez Aremonio-Fagion in Erythronio-Carpinion. Vzhodnoalpsko-ilirska vrsta Lamium orvala je znacilna za mezofilne submontanske in montanske bukove gozdove in gozdove plemenitih listavcev severo­zahodnega dela ilirske florne province, prav tako se po­gosto pojavlja na gozdnih robovih in v nekaterih (pol) ruderalnih združbah. V združbah sive jelše ponekod uspeva tudi v južni Avstriji (Wallnöfer, Mucina & Grass 1993: 95). Franz (1990: 29–30) je na južnem Ko­roškem objavil (le z enim popisom) celo opis nove suba­sociacije Alnetum incanae Lüdi 1921 lamietosum orvale Franz 1990, vendar ta floristicno zelo siromašen popis ni primerljiv z našimi sestoji. V tabelarnem pregledu združb sive jelše v tej državi (Willner & Grabherr 2007) pa te vrste ni. Jugovzhodnoevropska vrsta Scopo­lia carniolica je diagnosticna za ilirske bukove gozdove (Aremonio-Fagion) na svežih in razmeroma vlažnih tleh, prav tako za združbe plemenitih listavcev iz podzveze Polysticho setiferi-Acerenion oz. Lamio orvalae-Acereni-on. S svojo precejšnjo pogostostjo tudi v logih ilirske florne province te sestoje oznacuje tako rastišcno kot horološko. Sestoje sive jelše v porecju Soce, vkljucno z Idrijco, uvršcamo v geografsko varianto Lamio orvalae-Alnetum incanae var. geogr. Anemone trifolia var. geogr. nova (nomenklaturni tip, holotypus, je popis št. 2 v tabe­li 4). 3.7 Obrecni gozdovi lipovca, belega gabra in bel­ega šaša (Carici albae-Carpinetum s. lat.) 24 fitocenoloških popisov logov ob Idrijci se je pri naših primerjavah združevalo loceno od popisov predhodno opisanih združb Lamio orvalae-Salicetum eleagni in Lamio orvalae-Alnetum incanae. Vzrok je v njihovi dru­gacni vrstni sestavi, kar jasno ponazarjajo tabela 5 in stolpec 5 v tabelah 9 in 10. Siva vrba, ki je bila v vseh doslej opisanih združbah bolj ali manj glavna drevesna vrsta najvišje sestojne plasti, se v teh popisih pojavlja zelo redko in posamicno. Podobno velja tudi za crni topol in malo manj za sivo jelšo. Pac pa je dominantna vrsta teh sestojev lipovec (Tilia cordata), ob njem pa tudi veliki jesen, beli gaber, gorski javor in na nekaterih popi­sih še drugi trdi oz. plemeniti listavci. Drevesna plast torej ocitno kaže na belo gabrovje oz. njemu podobne združbe. Enako analiza celotne vrstne sestave, ceprav so v njej, ce primerjamo zgolj število vrst, razlike v primer-javi s sivim jelševjem razmeroma majhne, bolj ocitne (kažejo se v vecjem deležu vrst bukovih in hrastovih gozdov) pa, ce upoštevamo tudi pogostnost vrst. Preu-ceni sestoji (popise smo naredili v srednjem in spodnjem teku reke, med Podrotejo in Slapom ob Idrijci), po svoji celotni vrstni sestavi kažejo na prehodno združbo med logi sive vrbe in sive jelše in obrecnimi združbami li­stavcev (Carici albae-Carpinetum, Carici albae-Tilie-tum) ter na razvoj od hidromorfnih do avtomorfnih tal. Vecinoma so ti sestoji še obcasno (enkrat ali dvakrat na leto) poplavljeni, tla so še v glavnem hidromorfna, a imajo dobro razvit humusno-akumulativni horizont A. Najustreznejša oznaka za preucene sestoje bi bila stadij Alnus incana-Tilia cordata oz. Alno incanae-Tiletum cordatae nom. prov. Umestna bi bila, že zaradi prevlade lipovca v drevesni plasti, tudi njihova uvrstitev v asocia­cijo Carici albae-Tilietum cordatae. Ker pa moramo upoštevati floristicno nacelo, je nedvoumno, da so tovr­stni sestoji ob Idrijci najbolj podobni sestojem ob Baci, ki smo jih pred leti (Dakskobler 2007) uvrstili v asoci­acijo Carici albae-Carpinetum (zaradi njihove podobno­sti z opisano obrecno združbo ob Nadiži – Cušin 2002). Naredili smo podobno primerjavo kot takrat (Daksko­bler, ibid.), le da smo primerjanim združbam (beloga­brovjem v Sloveniji) dodali še sestoje ob Idrijci in ti so se združevali skupaj s sestoji ob Baci in Nadiži in loceno od ostalih, v Sloveniji opisanih belogabrovih združb. Preu-cene sestoje torej za zdaj uvršcamo v asociacijo Carici albae-Carpinetum, v geografsko varianto z vrsto Ha-cquetia epipactis. Floristicno so ti sestoji bogati (pov­precno 71 vrst na popis), delež antropofitov pa je 4 % in je precej manjši kot v razvojno predhodnih združbah sive vrbe in sive jelše. To kaže na mocnejšo edifikatorsko vlogo trdih oz. plemenitih listavcev (v primerjavi z meh­kimi listavci) v smislu oblikovanja sestojne klime in no-tranjega okolja. Razlikujemo dve varianti. Sestoji vari-ante z vrsto Tilia cordata so razvojno mlajši, še bolj po­vezani s sivim jelševjem oz. sivim vrbovjem (Carici al-bae-Carpinetum s. lat. oz. v razvojnem smislu Carici al-bae-Tilietum oz. Alno incanae-Tilietum cordatae), od sestojev tipicne variante, v katerih imata nekoliko vecji delež beli gaber in bukev (Carici albae-Carpinetum s. str.) in ki vsaj deloma kažejo na razvoj v podgorski bukov gozd (Hacquetio-Fagetum), kot najbolj razvito stopnjo obrecnega gozda že na avtomorfnih tleh. 3.8 Obrecni gozdovi ob zgornjem teku Idrijce v krajinskem parku Zgornja Idrijca Okolje ob zgornji Idrijci se po naravnih danostih, pod-nebju, okoliških gozdnih združbah precej ocitno razli­kuje od okolja ob srednjem in spodnjem teku reke, na kar smo opozorili že v uvodnih poglavjih. Na pretežno dolo­mitnem produ so drugacne tudi najbolj inicialne, pionir­ske združbe (Stipetum calamagrostis, Salicetum eleagno­purpureae caricetosum ornithopodae) in tudi nadaljnji sukcesijski stadiji so zato precej drugacni, tako po zgrad-bi drevesne plasti kot po celotni floristicni sestavi. Ugo-tovili smo veliko podobnost z obrecnimi združbami ob Trebušici, gorski recici, ki ima svoje povodje prav tako kot zgornja Idrijca pod Vojskarsko-Trnovsko planoto, le da je smer njunega teka diametralno nasprotna (Trebuši-ca tece proti severozahodu, Idrijca pa do Lajšta proti ju­govzhodu, od Lajšta do Fežnarja pa proti severovzhodu). Loge ob srednjem in zgornjem teku Trebušici smo uvr­stili v sintaksone Brachypodio-Pinetum sylvestris, Alno incanae-Pinetum sylvestris in Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae (Dakskobler 2007). Sestoje za­dnjih dveh napisanih asociacij smo našli tudi ob zgornji Idrijci: sestoje asociacije Alno incanae-Pinetum sylvestris med Fežnarjem in Lajštom, sestoje sintaksona Lamio or-valae-Salicetum eleagni caricetosum albae pa v glavnem vzvodno od Lajšta in v Majnšku. Razlike v floristicni sestavi sestojev sintaksona Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae ob zgornji Idrijci s sestoji istega sintaksona ob Trebušici so majhne – vecina vrst je skupnih, le deleži so lahko raz­licni. V drevesni plasti je precej vec sive vrbe kot sive jelše, poleg njiju pa še veliki jesen, gorski javor in pogo-sto tudi smreka ter bukev. Glavna razlikovalnica sesto­jev ob zgornji Idrijci nasproti sestojem ob Trebušici je jelka, ki je tam v logih skoraj nismo popisali, ob zgornji Idrijci pa je skoraj vedno prisotna, a najveckrat le v ze­lišcni plasti. Vzrok je najbrž v okoliški gozdni vegetaciji, ki je ob Trebušici bolj bukova (npr. Arunco-Fagetum, Ostryo-Fagetum), ob zgornji Idrijci pa predvsem jelovo­bukova (Omphalodo-Fagetum). Naši popisi se združuje­jo v dve skupini, ki sta razvojno povezani. Sestoji varian­te Salix eleagnos so bolj inicialni, bližje sestojem sivega in rdecega vrbovja (Salicetum eleagno-purpureae), med-tem ko sestoji variante Fagus sylvatica (razlikovalnica te variante je tudi vrsta Scopolia carniolica) že kažejo na razvoj v bukov gozd (Hacquetio-Fagetum, Omphalodo-Fagetum asaretosum, Omphalodo-Fagetum aegopodieto-sum podagrariae), pri cemer so nekateri od popisov v tem smislu slednji združbi že zelo podobni. Vrstno so sestoji subasociacije Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae bogati (povprecno 73 vrst na popis) in (kar je zelo povedno) brez antropofitov. Zelo podobne vrednosti (74 vrst na popis, prav tako brez antropofitov) smo ugotovili v sestojih asociacije Alno incanae-Pinetum sylvestris. Ob zgornji Idrijci so zdaj naj­bolj južna, v Sloveniji znana nahajališca te obrecne boro­ve združbe (poznamo jih še v Zgornji Savski dolini ter ob Trebušici – podrobneje glej Poldini 1984, Zupancic &Žagar 1998, 1999 in Dakskobler 2007). Vrstna sestava borovih sestojev na prodišcih zgornje Idrijce je zelo po­dobna vrstni sestavi sestojev te združbe ob Trebušici, raz-like so predvsem v pogostnosti in (ali) obilnosti nekaterih vrst (npr. Carex alba, Hemerocallis lilio-asphodelus). Nji­hova floristicna sestava je nekoliko podobna tudi sestavi sestojev subasociacije Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae. Razlike so npr. v pogostnosti sive vrbe v drevesni plasti (v sestojih asociacije Alno-Pinetum sylve­stris se pojavlja le posamicno), predvsem pa v deležu rde-cega bora (ta je dominantna vrsta drevesne plasti, v sivem vrbovju pa zelo redko primešan le posamicno). V zelišcni plasti so v obrecnem rdecem borovju najbolj pogoste in (ali) obilne vrste Carex alba, C. flacca, Molinia caerulea subsp. arundinacea ter Hemerocallis lilio-asphodelus, v vecini popisov tudi Erica carnea. Slednja je poleg rdecega bora in vrste Polygala chamaebuxus najbolj ocitna razli­kovalnica nasproti podobi združbi sive vrbe, ki pa že pri­pada drugemu razredu sintaksonomskega sistema. Sindi­namski razvoj sestojev asociacije Alno-Pinetum sylvestris ob zgornji Idrijci gre v toploljuben bukov gozd (Ostryo-Fagetum, Hacquetio-Fagetum). 3.9 Primerjava razvojnih stadijev v sukcesijskemrazvoju vegetacije na prodišcih ob reki Idrijci invloga sive vrbe v primarni sukcesiji Izdelali smo sintezno tabelo (tabela 8) vseh na prodišcih Idrijce opisanih sukcesijskih stadijev, in jih primerjali z numericnimi metodami (sliki 2 in 3). Rezultati potrjuje­jo ugotovitve, do katerih smo prišli, ko smo pri primer-javi upoštevali le posamicne popise. Inicialnim združ­bam na produ (Chaerophyllo-Petasitetum officinalis) je najbolj podobno grmišce sive in rdece vrbe (Salicetum eleagno-purpureae), ki je z njimi tudi neposredno sindi­namsko povezano. V drugi skupini so sestoji asociacij Lamio orvalae-Salicetum elagni, Lamio orvalae-Alnetum incanae in Carici albae-Carpinetum, ki jih razlagamo kot tri prav tako neposredno povezane sindinamske sto­pnje, ki kažejo na razvoj od nerazvitih obrecnih tal proti avtomorfnim tlem (rendzinam). Prva os na sliki 3 kaže na smer sindinamskega razvoja od najbolj inicialne združbe (Chareophyllo-Petasitetum) do najbolj razvite združbe (Carici albae-Carpinetum). V povirnem delu doline, na bolj drobnem, v glavnem dolomitnem produ, je razvoj drugacen in tu sta obe opisani združbi oz. oba Združbe z vrsto Salix eleagnos ob reki Idrijci 0,85 0,4 0,8 0,35 0,75 0,3 0,7 0,25 0,65 0,2 0,6 0,15 0,55 Dissimilarity 0,1 0,5 0,45 0,4 Axis 2 0,05 0 -0,05 0,35 -0,1 0,3 0,25 -0,15 0,2 -0,2 0,15 -0,25 0,1 -0,3 0,05 -0,35 0 0 PEO SEP LoSety ScAi CaCb LoSeca AiPs Axis 1 Slika 3: Dvorazsežni ordinacijski diagram preucenih združb Slika 2: Dendrogram primerjanih združb na prodišcih Idrijce na prodišcih Idrijce (PCoA, similarity ratio) (UPGMA, similarity ratio) Figure 3: Two-dimensional scatter-diagram of compared Figure 2: Dendrogram of compared communities on the gravel communities on the gravel sites of the Idrijca River (PCoA, sites of the Idrijca River (UPGMA, similarity ratio) similarity ratio) PEO: Chaerophyllo-Petasitetum officinalis; SEP: Salicetum PEO: Chaerophyllo-Petasitetum officinalis; SEP: Salicetum eleagno-purpureae; LoSety: Lamio orvalae-Salicetum eleagni eleagno-purpureae; LoSety: Lamio orvalae-Salicetum eleagni typicum; LoAi: Lamio orvalae-Alnetum incanae; CaCb: Carici typicum; LoAi: Lamio orvalae-Alnetum incanae; CaCb: Carici albae-Carpinetum betuli; LoSeca: Lamio orvalae-Salicetum albae-Carpinetum betuli; LoSeca: Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae; AiPs: Alno incanae-Pinetum eleagni caricetosum albae; AiPs: Alno incanae-Pinetum sylvestris sylvestris stadija (Lamio orvalae-Salicetum caricetosum albae in Alno incanae-Pinetum sylvestris) ne samo floristicno med seboj podobni, pac pa že vsebujeta veliko gradni­kov razvitejših okoliških združb na avtomorfnih tleh. V gorskem in gozdnatem okolju so površine prodišc manj­še, stik s pobocnim gozdom neposreden in zato je tudi sukcesijski niz tu nekoliko drugacen in manj primerljiv z razvojem na prodišcih ob srednjem in spodnjem teku reke. Obrecni gozdovi ob Zgornji Idrijci so zelo podobni obrecnim gozdovom ob Trebušici in so med najbolj ohranjenimi v porecju Soce nasploh, saj v njih nismo popisali antropofitov (tujerodnih in okrasnih vrst, ki se v obrecne združbe naseljujejo zaradi clovekovih vplivov – npr. metanja organskih odpadkov z vrtov v reko, in se v tem okolju vsaj nekatere tudi bujno razrastejo in izpo­drivajo naravno vegetacijo). Logi ob srednjem in spo­dnjem teku Idrijce so po prisotnosti tujerodnih vrst že precej bolj »onesnaženi«, podobno kot logi ob Soci med Kobaridom in Tolminom (prim. Dakskobler 2007). Sintezna tabela 8 pokaže tudi najpomembnejšo vlogo sive vrbe (Salix eleagnos) v razvoju vegetacije na prodišcih Idrijce. To je skoraj edina drevesna vrsta, ki bolj ali manj pogosto uspeva v vseh ugotovljenih razvoj­nih stopnjah. Pojavi se že na komaj nastalih prodišcih in jih, ce jih povodenj ne odnese, kaj kmalu tudi obraste. Ohranja se tudi v razvitejših razvojnih stopnjah, na ne­koliko dvignjenih recnih terasah, ki so poplavljene samo še obcasno in na robovih in posamicno celo v mešanih sestojih trdih in plemenitih listavcev na že precej suhih rastišcih (Carici albae-Carpinetum) ali v podobno suhih prodišcnih sestojih rdecega bora (Alno incanae-Pinetum sylvestris). Ta mediteransko-montanska vrsta ima zaradi svojih pionirskih lastnosti (obnavlja se lahko z adventiv­nimi koreninami, uspeva tako na suhih kot vlažnih tleh in ne škodita ji mraz in pozeba – Brus 2005: 302) zelo pomembno vlogo v razvoju in dinamiki vegetacije na prodišcih sredogorske reke Idrijce na stiku Alp in Di-narskega gorstva. Dobro obvlada vse naravne motnje (npr. poplave) in do neke mere tudi spremembe, ki jih povzroca clovek. Drugi pionirji prodišc (rdeca in druge vrbe, crni topol) so sicer ob Idrijci prisotni, a navadno ne tako obilni, poleg tega pa jih vsaj v katerem od ugotovlje­nih stadijev nismo vec popisali. 3.10Varstvena vloga obrecne vegetacije ob Idrijci Skupno smo v vseh preucenih stadijih razvoja vegetacije na prodišcih Idrijce dolocili 545 taksonov. Semenk je 511 (med njimi je 9 % ali 47 vrst tujerodnih oz. antropofitov), 17 praprotnic in 17 mahov. Najvecje število popisanih vrst je diagnosticnih za bukove, bukovo-hrastove gozdo­ve in gozdove plemenitih listavcev, precej pa je na prodi-šcih tudi vrst, znacilnih za gojene in suhe travnike, to-ploljubne in nitrofilne gozdne robove in plevelne združ-be. V ohranjenih okoljih (ob zgornji Idrijci in ob Trebu­šici) na prodišcih posamicno rasteta celo dve evropsko varstveno pomembni vrsti, Primula carniolica in Aquile­gia bertolonii, prav tako tudi nekatere zavarovane vrste (Taxus baccata, Hemerocallis lilio-asphodelus, Epipactis palustris, E. helleborine, Dactylorhiza fuchsii idr.), ki pa vecinoma v tem prostoru niso ogrožene. Ob Idrijci ugotovljene sukcesijske stadije oz. opisa­ne združbe lahko uvrstimo v naslednje habitatne tipe (v oklepajih so kode Physis, povzemamo po Dakskobler et al. 2009). Recna prodišca in bregovi (24.2) Pionirske združbe prodišc gorskih rek in potokov (24.221) Nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrecno visoko steb­ likovje (37.7) Obrecna vrbovja (44.1) Siva jelševja (44.2) Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (41.2A) Dejansko sodijo vse preucene združbe v habitatne tipe, ki so v seznamu Uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/2003), pionirske združbe gorskih rek in pro­dišc in siva jelševja pa so tudi v seznamu Natura 2000, torej sodijo med evropsko pomembne habitatne tipe. Prodišca in njihovo rastje imajo torej pomembno var-stveno vlogo in opravljali jo bodo lahko le, ce bo clove­kovih vplivov na recno dinamiko cim manj, ce ne bo izkopov proda, pregrad, regulacij, umetnih brežin, prav tako ne krcitev obrecnih logov in njihovega spreminja­nja v pašnike ipd. Na manjših površinah nekatere od naštetih posegov ob Idrijci sicer opažamo, vendar lahko sedanje stanje ohranjenosti prodišc, vrbovij in logov ocenjujemo kot ugodno. Dokaz za sorazmerno dobro ohranjenost obrecnega prostora ob Idrijci in za zdaj še sprejemljivih clovekovih vplivih je tudi dejstvo, da je bilo mogoce s klasicnim fitocenološkim popisovanjem precej verodostojno ugotoviti in posneti sukcesijski niz od inicialnih prodišcnih združb do razmeroma ohra­njenih obrecnih gozdnih sestojev. Ob marsikateri slo­venski reki tega že dolgo ni vec mogoce, saj so prodišca in logi ohranjeni le še v sledovih. V tem smislu je reka Idrijca s svojo razmeroma ohranjeno obrecno vegetacijo dragocena ne le za Slove­nijo temvec tudi širše, v srednjeevropskem prostoru, in dolžni smo jo ohraniti tudi zanamcem. 4 ZAKLJUCKI Po standardni srednjeevropski metodi smo fitocenolo­ško preucili rastlinske združbe s sivo vrbo (Salix elea­gnos) na prodišcih ob sredogorski reki Idrijci, ki izvira v Trnovskem gozdu pod Mrzlo Rupo in se po 59,72 km dolgem teku izliva v Soco pri Mostu na Soci. Ugotovili smo precejšnje razlike v razvoju vegetacije v zgornjem teku reke (od izvira do sotocja z Zalo pri Podroteji, to je v krajinskem parku Zgornja Idrijca) od tistega v sre­dnjem in spodnjem teku med Idrijo in Baco pri Modre­ju. V krajinskem parku Zgornja Idrijca reka tece po bolj ali manj gozdnatem in redko poseljenem obmocju, v ka­terem je prevladujoca geološka podlaga dolomit, prevla­dujoca vegetacija na pobocjih pa bukov in jelovo-bukov gozd. V obrecnih združbah skoraj ni antropofitov (ad-ventivk, neofitov, podivjanih okrasnih rastlin). Na ve-cjih prodišcih (Majnšk, Lajšt, Idrijska Bela) smo ugoto­vili naslednje sosledje rastlinskih združb: 5 Podgorski bukov gozd: Ostryo-Fagetum, Hacquetio-Fagetum ali jelovo-bukov gozd: Omphalodo-Fagetum asaretosum europaei, aegopodietosum podagrariae . 4 Rdece borovje s sivo jelšo: Alno incanae-Pinetum sylvestris ali sivo vrbovje z belim šašem (tudi oblika z bukvijo): Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae (var. Fagus sylvatica) . 3 Grmišcno sivo vrbovje s sivo jelšo in pticjenogim šašem, ponekod tudi rdecim borom: Salicetum eleagno­purpuraea caricetosum ornithopodae (var. Pinus sylvestris) . . 2 Prodišcna združba s sršico: Stipetum calamagrostis 1 Neporaslo prodišce FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 Precej podoben sukcesijski niz smo ugotovili tudi na prodišcih Trebušice, reke, ki prav tako izvira v Trno­vskem gozdu in se v Idrijco izliva pri Dolenji Trebuši. V srednjem in spodnjem teku je dolina Idrijce že precej poseljena. Najvecji urbani naselji sta Idrija in Spo­dnja Idrija na zacetku tega teka, nizvodno od slednje sole manjša naselja, Travnik, Straža z Želinom, Reka, Sto­pnik in Dolenja Trebuša, bolj urbano okolje je spet pri Slapu ob Idrijci in Baci pri Modreju. Geološka podlaga je pisana, poleg prevladujocega dolomita in apnenca tudi laporovec, roženec, glinavec, pešcenjak, tuf, tufit. Na recnih terasah so ponekod travniki in pašniki, redkeje (spodnji tek) tudi njive. Gozd na pobocjih je v glavnem bukov (Ostryo-Fagetum, Arunco-Fagetum, Hacquetio-Fagetum, Castaneo-Fagetum sylvaticae, Blechno-Fage-tum), v žlebovih jesenovo-javorov (Veratro nigri-Fraxi­netum), na dolomitnih strminah tudi crnogabrov (Rho­dodendro hirsuti-Ostryetum, Fraxino orni-Ostryetum) in rdeceborov (Genisto januensis-Pinetum sylvestris), v spodnem teku pa mešan (beli in crni gaber, lipovec, ve­liki jesen, bukev): Ornithogalo pyrenaici-Fagetum, Aspe­rulo-Carpinetum betuli, Veratro nigri-Fraxinetum.V obrecnih združbah je precej tujerodnih vrst, podivjanih okrasnih rastlin in tudi nekaj agresivnih neofitov (npr. Helianthus tuberosus, Impatiens glandulifera, Fallopia japonica, Solidago gigantea, S. canadensis, Rudbeckia la-ciniata idr.). Prodišca so bolj obsežna, prod je bolj grob. Sukcesijski niz sestavlja naslednje sosledje: 8 Podgorski bukov gozd: Hacquetio-Fagetum, Ornithogalo-Fagetum . . . . 7 Mešani sestoji lipovca, velikega jesena, belega gabra in drugih listavcev z majhnim deležem sive vrbe in sive jelše: Carici albae-Carpinetum betuli 6 Mešani sestoji sive vrbe, sive jelše in trdih ter plemenitih listavcev: Lamio orvalae-Alnetum incanae 5 Gozdni sestoji sive vrbe in velecvetne koprive: Lamio orvalae-Salicetum eleagni 4 Grmišca sive in rdece vrbe z navadnim repuhom: Salicetum eleagno-purpureae petasitetosum hybridi . . . 3 Sestoji navadnega repuha: Chaerophyllo hirsuti-Petasiteteum officinalis 2 Pionirske združbe enoletnic, plevelov in drugih ruderalnih rastlin 1 Neporaslo prodišce Skupno smo v vseh popisanih stadijih na prodišcih bi se ob vecjih clovekovih posegih, kot so izkopi proda, Idrijce in (deloma) tudi njenih pritokov dolocili 528 pra-krcenje logov za pašnike in turisticne objekte, predvsem protnic in semenk, med katerimi sta tudi dve evropsko pa gradnja pregrad za hidroelektrarne. Ker je rek, kjer je varstveno pomembni vrsti Aquilegia bertolonii in Pri-mogoce s klasicnim fitocenološkim popisovanjem pre­mula carniolica. Vecina preucenih stadijev sodi med ha-cej verodostojno ugotoviti in posneti sukcesijski niz od bitatne tipe, ki so glede varstva prednostni, nekateri od inicialnih prodišcnih združb do razmeroma ohranjenih njih (pionirske združbe gorskih rek in prodišc in siva obrecnih gozdnih sestojev v slovenskem in v srednjee­jelševja) pa so tudi evropsko varstveno pomembni (Na-vropskem merilu že zelo malo, smo dolžni take posege tura 2000). Sedanje stanje ohranjenosti prodišc, vrbovij prepreciti in Idrijco cim bolj neokrnjeno ohraniti za-in logov ob Idrijci ocenjujemo kot ugodno. Porušilo pa namcem. 5 SUMMARY Applying the standard Central-European method km-long river Idrijca, which rises on the Trnovski gozd (Braun-Blanquet 1964) we phytosociologically stud-plateau under Mrzla Rupa and flows into the Soca at ied plant communities with grey willow (Salix eleagnos) Most na Soci. 128 relevés were made in the vegetation on the gravel sites along the medium-mountain, 59.72 season from spring to early autumn, mostly between 2002 and 2009, and entered into the FloVegSi database (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). The first step in arranging the relevés was hierarchical classification, so we transformed the combined cover-abundance val­ues with numerical values (1– 9) according to van der Maarel (1979). All calculations were carried out with the programme package SYN-TAX 2000 (Podani 2001). Having tested several methods of hierarchical classifica­tion we used the dendogram obtained with the UPGMA method and similarity ratio as the basis for the arrange­ment of relevés into analytic tables (Tables 1 to 7). In the final arrangement of the tables we considered also the classification on the basis of diagnostic species. In addi­tion to analytic, we also made a synthetic table (Table 8) with frequencies of recorded species in the determined syntaxa. These were also compared by means of hierar­chical classification (UPGMA, similarity ratio) and principal coordinate analysis (PCoA, similarity ratio) – Figures 2 and 3. Phytosociological groups (= groups of diagnostic species) were formed on the basis of our own criteria, but with consideration of several authors and especially of the Flora alpina (Aeschimann et al. 2004). In the des­ignation of the association Salicetum incano-purpureae Sillinger 1933 we considered the proposed nomina mu-tata (Willner & Grabherr 2007) and therefore write this syntaxon as Salicetum eleagno-purpureae Sillinger 1933. The nomenclature source for the names of vascu­lar plants is the Mala flora Slovenije (Martincic et al. 2007), and Martincic (2003) for the names of mosses. All syntaxonomical units mentioned in the article and their authors are listed in the appendix. The conspectus of the described syntaxa is as follows: Galio-Urticetea Passarge ex Kopecký 1969 Petasition officinalis Sillinger 1933 Chaerophyllo-Petasitetum officinalis Kaiser 1926 Salicetea purpureae Moor 1958 Salicetalia purpureae Moor 1958 Salicion eleagno-daphnoidis (Moor 1958) Grass 1993 Salicetum eleagno-purpureae Sillinger 1933 var. geogr. Knautia drymeia Šilc et Cušin 2000 -petasitetosum hybridi (Šilc et Cušin 2000) Oriolo et Poldini 2002 -caricetosum ornithopodae subass. nov. hoc loco Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger in Vlieger 1937 Fagetalia sylvaticae Pawlowski in Pawlowski et al. 1928 Alnion incanae Pawlowski in Pawlowski, Sokolo­wski et Wallisch 1928 Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Cušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. Ompha-lodes verna Dakskobler 2007 -typicum Dakskobler 2007 -caricetosum albae Dakskobler 2007 Lamio orvalae-Alnetum incanae ass. nov. hoc loco Erythronio-Carpinion (Ht. 1938) Marincek in Muci­ na, Wallnöfer et Grass 1993 Carici albae-Carpinetum betuli Cušin 2002 var. geogr. Hacquetia epipactis Dakskobler 2007 Erico-Pinetea I. Horvat 1959 Fraxino orni-Pinion nigrae Zupancic 2007 (synonym Fraxino orni-Ericion Horvat 1959 = Erico-Fraxinion orni Horvat 1959) or Erico-Pinion sylvestris Br.-Bl. 1939 (sensu Eichberger et al. 2007). Alno incanae-Pinetum sylvestris Poldini 1984 var. geogr. Omphalodes verna Zupancic et Žagar 1998 Substantial differences in the development of vege­tation (in comparison with the central and lower course between Idrija and Baca pri Modreju) were determined in the upper course of the river from the source to the confluence with the Zala near Podroteja in the Zgornja Idrijca landscape park. In the Zgornja Idrijca landscape park the river runs on more or less wooded and scarcely populated region, where the prevailing geological bed­rock is dolomite and the prevailing vegetation on slopes consists of beech (Hacquetio-Fagetum, Arunco-Fage-tum) and fir-beech (Omphalodo-Fagetum) forests. The climate is relatively cold and humid. There are hardly any anthropophytes in riparian communities (neo­phytes, wild ornamental plants). The fine gravel is ini­tially overgrown by scree species and species of stony grasslands and basophilous pine forests, as well as by grey willow, whose scrub communities are classified into the new subassociation Salicetum eleagno-purpura-ea caricetosum ornithopodae subass. nov. hoc loco (no­menclature type, holotypus, is relevé No. 6 in Table 2). Its differential species are Carex ornithopoda, Cirsium eri­sithales, Aquilegia nigricans, Alnus incana, Rhamnus fallax, Buphthalmum salicifolium, Picea abies and Bra-chypodium rupestre. Two variants are distinguished. If conditions allow, the stands of the variant Salicetum ele­agno-purpureae caricetosum ornithopodae var. Pinus sylvestris develop into riparian stands of Scots pine that are classified into the association Alno incanae-Pinetum sylvestris (Table 7), and the stands of the variant Salice-tum eleagno-purpureae caricetosum ornithopodae var. Carex flacca into riparian stands of grey willow and other deciduous trees classified intos the syntaxon Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae (Table 6). Within this syntaxon we distinguish the typi­cal variant (var. Salix eleagnos) and the variant with Fagus sylvatica. The stands of the latter already indicate the development into the beech forest (Hacquetio-Fage-tum, Omphalodo-Fagetum asaretosum, Omphalodo-Fa­getum aegopodietosum podagrariae). Similar communi­ties and a similar successional sere as those on the grav­el sites of the upper Idrijca were determined several years ago on the gravel sites of its tributary the Trebušica, whose river basin is under the Vojskarska planota and Trnovski gozd plateaus and which flows into the Idrijca near Dolenja Trebuša (Dakskobler 2007). The Idrijca valley is already fairly populated in the central and lower course of the river. The largest urban settlements are Idrija and Spodnja Idrija, both located at the outset of the central course. Downstream from Spodnja Idrija are only smaller settlements (Travnik, Straža, Reka, Stopnik and Dolenja Trebuša); more urban areas occur again along the lower course, near Slap ob Idrijci and Baca pri Modreju. Geological bedrock is var­iegated; in addition to the predominating dolomite and limestone there are also marlstone, chert, claystone, sandstone, tuft, tuffite. River terraces are covered partly by meadows and pastures, more rarely (lower course) also by fields. Slopes are covered mostly with beech for­ests (Ostryo-Fagetum, Arunco-Fagetum, Hacquetio-Fa­getum, Castaneo-Fagetum sylvaticae, Blechno-Fagetum), gullies with noble hardwood stands (Veratro nigri-Fraxi­netum), and steep dolomite slopes by communities of extreme sites (Rhododendro hirsuti-Ostryetum, Fraxino orni-Ostryetum, Genisto januensis-Pinetum sylvestris). Mixed deciduous stands classified into the associations Ornithogalo pyrenaici-Fagetum, Asperulo-Carpinetum betuli and Veratro nigri-Fraxinetum grow on slopes in the lower course of the river. Riverine communities also comprise a number of alien species, wild ornamental plants, as well as some aggressive neophytes (e.g. Heli­anthus tuberosus, Impatiens glandulifera, Fallopia japo­nica, Solidago gigantea, S. canadensis, Rudbeckia lacini­ata and others). Gravel sites are more extensive and the gravel coarser. Initially it is overgrown by annual plants, especially weeds and other ruderal species (relevé 1 in Table 1), often also by the Petasites hybridus stands, which are temporarily classified into the association Chaerophyllo hirsuti-Petasiteteum officinalis (relevés 2 to 9 in Table 1). Such gravel sites are soon overgrown by grey and red willow, sometimes (especially where the pebbles are mixed with enough sand) also by black pop­lar. Their scrub stands were classified into the syntaxon Salicetum eleagno-purpureae petasitetosum hybridi (Table 2, relevés 7 to 26), into the community already known along other rivers in northwestern Slovenia and Friuli Venezia Giulia (Šilc & Cušin 2000, Oriolo & Poldini 2002). Scrub communities of grey willow on gravel sites that are slightly elevated above the river surface or are a little distance away from the main course of the river have more possibilities for further development of the soil, as well as for better growth of the stands. The hu­mus-accumulative A horizon gradually develops from very shallow, undeveloped riverine soils in initial stages. This allows for a more successful growth of grey willow, as well as the occurrence of species of beech and oak for­ests, whose growth requires more developed soil. In such circumstances grey willow can reach 15 to 20 m in height and a diameter at breast height of up to 40 cm. Even more than the physiognomy of the stands, their struc­ture and size of the upper tree layer, the development of the soil affects the entire floristic composition. Consid­ering only the number (compare columns 2 and 3 in Table 10), the proportion of species characteristic for for­est and scrub communities in more mature stages of grey willow stands increases from 40 % to over 50 %. The increase is even higher when considering also the fre­quency of species (compare columns 2 and 3 in Table 9) – 44 % to 67 %. The difference in the floristic composi­tion of more mature stages of grey willow in comparison with more initial, more or less scrub stages is such that in our comparisons these stands formed separate groups and should therefore be treated separately. In the Upper Soca Valley we classified similar forest stands with pre­dominating grey willow and frequent spruce into the as-sociationLamio orvalae-Salicetum eleagni (Dakskobler,Šilc & Cušin 2004, Dakskobler 2007). Forest stands of grey willow and spruce along the Trebušica (Dak­skobler, ibid.), and those along the upper Idrijca (see above) were also classified into this association and into the subassociation -caricetosum albae. In comparison with the stands along the upper Soca and Trebušica rivers, the forest stands of grey willow along the central and lower course of the Idrijca river are slightly more initial and therefore more similar to the stands of the association Salicetum eleagno-purpureae. In these stands the spruce usually occurs only in the shrub layer. Nevertheless, their entire floristic composi­tion unquestionably indicates a forest community from the alliance Alnion incanae (order Fagetalia sylvaticae, class Querco-Fagetea), and no longer a community from the class Salicetea purpureae (Table 3, Tables 9 and 10, column 3). The subassociation Lamio orvalae-Salicetum elea­gni typicum is subdivided into two variants, the typical and the variant with Alnus incana. The latter comprises the stands that already indicate the development to­wards riparian stands of grey alder and other deciduous trees. Such riparian stands are included in Table 4 and their species composition (see also Tables 9 and 10, col­umn 4) has a comparatively higher proportion of diag­nostic species of beech and oak-beech forests (consider­ing both their number and frequency). Grey willow is still frequent, occasionally even abundant in the tree layer, but Tilia cordata, Alnus incana, Fraxinus exceslior, Populus nigra, Acer pseudoplatanus, Ulmus glabra and Carpinus betulus also have higher or lower proportions there. The floristic composition of these relevés indi­cates a successional development from the stands of the syntaxon Lamio orvalae-Salicetum eleagni var. Alnus in-cana towards the stands of the syntaxon Carici albae-Carpinetum s. lat., which means they are a more devel­oped stage in the successional sere than the stands of the association Lamio orvalae-Salicetum eleagni. They are exceptionally species-rich (on average 80 species per relevé) and the proportion of anthropophytes amounts to 10 %. Most of the relevés were made on a large gravel island near Spodnja Idrija, where vegetation develop­ment has progressed without visible human interven­tions for at least twenty years – the edges are overgrown with grey and red willow stands, while the central, the most elevated part where the soil is more developed and has a layer of humus-accumulative A horizon, is domi­nated by noble hardwoods, primarily small-leaved lime and European ash. In his conspectus of forest communities from the alliance Alnion incanae in Austria Willner (2007) clas­sifies the stands of the (macro)association Alnetum inca-nae s. lat. into several syntaxa, distinguishing between two main forms of communities with a dominant grey alder: colline or submontane association Equiseto-Alne-tum incanae Moor 1958, whose stands grow in riparian stands and flood areas of big rivers, and Aceri-Alnetum incanae Beger 1922, a community of grey alder and syc­amore maple on banks of mountain rivers and streams, and on moist slopes. According to his scheme, our stands should be classified into the association Equiseto-Alne-tum incanae and into a special geographical variant with Anemone trifolia. It is still a fact, however, that our relevés often include some diagnostic species of the as­sociation Aceri-Alnetum (e.g. Chaerophyllum hirsutum and Deschampsia cespitosa), but not, for example a diag­nostic species of the colline-submontane association Equiseto-Alnetum, the species Prunus padus. Above all, our stands comprise numerous southeastern-Alpine-Il­lyrian species, characteristic for the neighbouring beech forests. The subdivision that proved suitable for Austria does not work for Slovenia. We therefore propose (what we indicated years ago in Dakskobler 2007), that ripar­ian stands of grey alder and other deciduous trees along medium-mountain and mountain streams in the north­ern part of the Illyrian floral province should be classi­fied into the new association Lamio orvalae-Alnetum incanae ass. nov. hoc loco. The nomenclature type (lec­totypus) of the new association is relevé No. 22 in Table 5 (Dakskobler 2007). The differential species of the new association are Lamium orvala and Scopolia cranio­lica, indirectly also other diagnostic species of alliances Aremonio-Fagion and Erythronio-Carpinion. Eastern-Alpine-Illyrian species Lamium orvala is characteristic for mesophilous submontane and montane beech forests and noble hardwood forests of the northwestern part of the Illyrian floral province. It commonly occurs also on forest edges and in certain (semi)ruderal communities. Scopolia carniolica is diagnostic for Illyrian beech for­ests on fresh and relatively moist soil, as well as for com­munities of noble hardwoods from the suballiance Poly­sticho setiferi-Acerenion or Lamio orvalae-Acerenion. Its considerable frequency in riparian stands of the Illyrian floral province characterises these stands in terms of site as well as chorologically. Grey alder stands in the Soca basin, including the Idrijca, are classified into the geographical variant Lamio orvalae-Alnetum incanae var. geogr. Anemone trifolia var. geogr. nova (nomencla­ture type, holotypus, is relevé No. 2 in Table 4). The stands of the variant Lamio orvalae-Alnetum incanae var. Tilia cordata (Table 4, relevés 6 to 8) indi­cate the development from hydromorphic towards auto-morphic soils and a similarity with a riparian commu­nity of noble hardwoods. The relevés of this community were arranged in Table 5. They are occasionally (once or twice a year) flooded, the soil is still mostly hydromor­phic, but has a well-developed humus-accumulative A horizon. Due to their close similarity with the riparian community described along the Nadiža, Carici albae-Carpinetum (Cušin 2002), they are classified into the association Carici albae-Carpinetum and geographical variant Hacquetia epipactis (Dakskobler 2007). The stands of the variant with Tilia cordata (Table 5, relevés 1 to 17) are younger in development, but even more con­nected with grey alder or grey willow stands (Carici al-bae-Carpinetum s. lat., or in terms of development Cari-ci albae-Tilietum or Alno incanae-Tilietum cordatae). The stands of the typical variant (Table 5, relevés 18 to 24), which have a slightly higher proportion of common hornbeam and beech (Carici albae-Carpinetum s. str.), indicate a development into the submontane beech for­est (Hacquetio-Fagetum) as the most developed stage of the riparian forest on already automorphic soil. Synthetic Table 8 demonstrates the key role of grey willow (Salix eleagnos) in the development of vegetation on gravel sites of the Idrijca. This is almost the only tree species that grows more or less frequently in all deter­mined stages of development. It occurs already on newly developed gravel sites which it quickly overgrows, pro­vided that they are not previously destroyed by floods. It is preserved also in the more developed stages, on slight­ly elevated, only occasionally flooded river terraces, in­dividually even in mixed stands (most common on edges) of noble and hardwood deciduous trees on rather dry sites (Carici albae-Carpinetum) and in similarly dry stands of Scots pine (Alno incanae-Pinetum sylvestris). Due to its pioneer characteristics (it can regenerate with adventitious roots, grows on dry and moist soils and is cold and frost resistant), this Mediterranean-montane species has a key role in the development and dynamics of vegetation on gravel sites of the medium-mountain river Idrijca at the contact of the Alps and the Dinaric mountains. It adapts very well to all natural disturbanc­es, such as floods, and to some extent also to human in­terventions. Other pioneers of gravel sites (red and other willows, black poplar) also occur along the Idrijca, but are less frequent and were no longer recorded in some of the determined stages. A total of 528 vascular plants were determined in the stages recorded on the gravel sites of the Idrijca and (partly) its tributaries, among them also two species of European conservation concern, Aquilegia bertolonii and Primula carniolica. Most of the studied stages be­long to priority habitat types in terms of conservation, some (pioneer communities of mountain rivers and gravel sites, and grey alder stands) are also habitat types of European conservation interest (Natura 2000). The current state of preservation of gravel sites, willow stands and riparian stands along the Idrijca is considered fa-vourable. However, it would deteriorate in the event of major human interventions, such as gravel excavations, clearing of riparian stands for pastures and tourist fa­cilities, and most of all by the construction of dams for hydroelectric power plants. Considering the fact that there are only a few rivers for which a credible succes­sional sere from the initial gravel communities to rela­tively well-preserved riparian forest stands can be deter­mined with a classic phytosociological recording, we are obliged to prevent such interventions and preserve the Idrijca as much as we possibly can for future genera­tions. ZAHVALA Za prijazno pomoc pri terenskem delu in koristne na­svete se zahvaljujem mag. Andreju Seliškarju, dr. Bran-ku Vrešu in mag. Bošku Cušinu, za tehnicne nasvete pri pripravi besedila za tisk Vinku Žagarju, univ. dipl. inž., za izdelavo slike s približnimi nahajališci popisov pa Iz­toku Sajku. Besedilo sta strokovno pregledala akademik dr. Mitja Zupancic in prof. dr. Marko Accetto, jezikovno pa prof. Cvetana Tavzes. Angleški prevod povzetka An-dreja Šalamon Verbic. LITERATURA – REFERENCES Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1, 2, 3. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Božic, G., U. Vilhar, M. Urbancic, M. Kobal, A. Ferreira,¸H. Kraigher, T. Grebenc, I. Sinjur, B. Štupar, M.Hrenko, A. Verlic, K. Jarni, R. Brus, A. Carni, A. Šilc, P. Košir, A. Marinšek & I. Dakskobler, 2008: Raziskave populacijsko genetskih in rastišcnih znacilnosti avtohtonega crnega topola (Populus nigra L.) na obrežnih in poplavnih obmocjih ter usmeritev za njegovo ohranitev : zakljucno porocilo o rezultatih opravljenega raziskoval­nega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Konkurencnost Slovenije 2006–2012« : trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije (Elaborat, 26 s.) Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien– New York. Brus, R., 2005: Dendrologija za gozdarje. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in ob-novljive gozdne vire, Ljubljana. Buser, S., 1986: Tolmac listov Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Buser, S., 1987: Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmin in Videm 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Car, J., 2009: Geološki sestav ozemlja. In: Brezavšcek, M. (ed.): Idrijsko-cerkljanska planinska pot (ICPP): Druga pre­delana in dopolnjena izdaja. PD Idrija, PD Cerkno, PD Javornik Crni vrh, Idrija: 16–25. Cušin, B., 2002: Pionirski gozdovi belega gabra (Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova) na holocenskih terasah Nadiže. Hacquetia (Ljubljana) 1: 91–108. Cušin, B. & U. Šilc, 2006: Vegetation development on gravel sites of the Soca river between the towns of Bovec and Tolmin. Sauteria (Salzburg) 14: 279–292. Dakskobler, I., 2007: Fitocenološka in floristicna analiza obrecnih gozdov v Posocju (zahodna Slovenija). Phytosoci­ological and floristic analysis of riverine forests in the Soca Valley (western Slovenia). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48–2: 25–138. Dakskobler, I., 2010: Nahajališca in rastišca vrste Aquilegia bertelonii na prodišcih Trebušice v Gorenji Trebuši (za­hodna Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 26 (v pripravi za tisk). Dakskobler, I. & B. Cušin, 2003: Rastlinstvo in rastje Dolenje Trebuše in njene okolice. Trebuški zbornik, Tolminski muzej, Tolmin: 99–132. Dakskobler, I., U. Šilc & B. Cušin, 2004: Riverine forests in the Upper Soca Valley (the Julian Alps, western Slovenia). Hacquetia (Ljubljana) 3 (2): 51–80. Dakskobler, I. Seliškar, A., B. Cušin, B. Vreš & I. Sajko, 2009: Obmocje Natura 2000 na reki Idrijci s pritoki: ha-bitatni tipi, vodna in obvodna flora. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU (Elaborat, 26 s.) Eichberger, C., P. Heiselmayer, S. Grabner & W. Willner, 2007: Erico-Pinetalia 1959 s. lat. In: Willner, W. & Grabherr, G. (eds.): Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 1. Textband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg: 169–176. Franz, W. R., 1990: Zum Vorkommen von Cardamine trifolia L. in azonal verbreiteten Pflanzengesellschaften Kärntens (Österreich). In: Szabó, I. (ed.): Illyrische Einstrahlungen im ostalpin-dinarischen Raum. Ostalp.-din. Ges. f. Veget., Symposium in Keszthely 25–29. Juni 1990, Pannon Agraruniversität, Fakultät Georgikon, Keszthely: 19–32. Janež, J., J. Car, P. Habic & R. Podobnik, 1997: Vodno bogastvo visokega krasa. Geologija d.o.o. Idrija. Maarel van der, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97–114. Martincic, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91–166. Martincic, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B.Trcak, T. Bacic, M. A. Fischer, K. Eler. & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Kljuc za dolocanje prapro­tnic in semenk. Cetrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Mekinda - Majaron, T., 1995: Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka 1961–1990. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana. Mlakar, I. & J. Car, 2009: Geološka karta Idrijsko-Cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1: 25 000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Müller, Th. & S. Görs, 1958: Zur Kenntnis einiger Auenwaldgesellschaften im Württembergischen Oberland. Beitr. Naturk. Forsch. Südwestdeutschl. (Karlsruhe) 17 (2): 88–165. Oriolo, G. & L. Poldini, 2002: Willow gravel bank thickets (Salicion eleagni-daphnoides (Moor 1958) Grass 1993) in Friuli Venezia Giulia (NE Italy). Hacquetia (Ljubljana) 1 (2): 141–156. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest. Poldini, L., 1984: Eine neue Waldkieferngesellschaft auf Flussgeschiebe der Südostalpen. Acta Botanica Croatica (Za­greb) 43: 235–242. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Racunalniški program za urejanje in analizo bioloških podat­kov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Schwabe, A., 1985: Monographie Alnus incana-reicher Waldgesellschaften in Europa. Variabilität und Ähnlichkeiten einer azonal verbreiteten Gesellschaftsgruppe. Phytocoenologia (Stuttgart–Braunschweig) 13 (2): 197–302. Šilc, U., 2003: Vegetation of the class Salicetea purpureae in Dolenjska (SE Slovenia). Fitosociologia 40 (2): 3–27. Šilc, U. & B. Cušin, 2000: The association Salicetum incano-purpureae Sillinger 1933 on the gravel banks of the river Nadiža (NW Slovenia). Gortania (Udine) 22: 91–109. Trinajstic, I., 2008: Biljne zajednice Republike Hrvatske. Plant communities of Croatia. Akademija šumarskih zna­nosti, Zagreb. Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/2003). Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 36/2009: 5046). Vodnogospodarske znacilnosti povodja Soce, 1991. Nova Gorica, RKVOUP–RVU, Izpostava Nova Gorica. (Brošura, 70 s). Wallnöfer S., L. Mucina & V. Grass, 1993: Querco-Fagetea. In: Mucina, L., G. Grabherr & S. Wallnöfer (Hrsg.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil III. Gustav Fischer Verlag, Jena: 85–236. Willner, W., 2007: Alnion incanae Pawl.1928. In: Willner, W. & Grabherr, G. (eds.): Die Wälder und Gebüsche Öster­reichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 1. Textband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg: 113–115. Willner, W. & Grabherr, G. (eds.), 2007: Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabel­len. 1. Textband und 2. Tabellenband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176.199. Zupancic, B., 1995: Klimatografija Slovenije. Padavine 1961–1990. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana. Zupancic, M. & V. Žagar, 1995: New views about the phytogeographic division of Slovenia, I. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 36 (1): 3.30. Zupancic, M. & V. Žagar, 1998: Obrecna borovja zgornjega toka Save. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 39 (9): 279.398. Zupancic, M. & V. Žagar, 1999: Rotföhrenwald am Zusammenfluss der Sava Dolinka und Sava Bohinjka. Wiss. Mitt. Niederösterr. Landesmuseum (St. Pölten) 12: 151.160. DODATEK – APPENDIX Seznam v clanku in v tabelah omenjenih sintaksonov z njihovimi avtorji (List of syntaxa with their authors): Abio albae-Carpinetum betuli Marincek 1994 Aceri-Alnetum incanae Beger 1922 Agropyretea intermedii-repentis Oberdorfer, Müller et Görs in Müller et Görs 1969 Alnetea glutinosae Br.-Bl. & Tüxen ex Westhoff, Dijk et Passchier 1946 Alnion incanae Pawlowski in Pawlowski, Sokolowski et Wallisch 1928 Alno incanae-Pinetum sylvestris Poldini 1984 Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Török, Podani et Borhidi 1989 Artemisietea vulgaris Lohmeyer, Preising et Tüxen ex von Rochow 1951 Arunco-Fagetum Košir 1962 Asperulo-Carpinetum betuli M. Wraber 1969 Asplenietea trichomanis Br.-Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934 Bidentetea tripartitae Tüxen, Lohmayer et Preising ex von Rochow 1951 Blechno-Fagetum (Tüxen et Oberdorfer 1958) Rives Martinez 1962 Brachypodio-Pinetum sylvestris Zupancic et Žagar 1998 Calthion R. Tx. 1937 em. Bal.-Tul. 1978 Carici albae-Carpinetum betuli Cušin 2002 Carici albae-Tilietum cordatae Müller et Görs 1958 Castaneo-Fagetum sylvaticae Marincek et Zupancic (1979) 1995 Chaerophyllo-Petasitetum officinalis Kaiser 1926 Elyno-Seslerietea Br.- Bl. 1948 Epilobietea angustifolii R. Tx. & Preising in R. Tx. 1950 Equiseto-Alnetum incanae Moor 1958 Erico-Pinetea I. Horvat 1959 Erythronio-Carpinion (Ht. 1938) Marincek in Mucina, Wallnöfer et Grass 1993 Fagetalia sylvaticae Pawlowski in Pawlowski et al. 1928 Festuco-Brometea Br.-Bl. et Tüxen 1943 Filipendulo-Convolvuletea Géhu et Géhu-Franck 1987 nom. inval. Fraxino orni-Ostryetum Aichinger 1933 corr. Franz 2002 Fraxino orni-Pinion nigrae Zupancic 2007 (sinonim Fraxino orni-Ericion Horvat 1959) Galio-Urticetea Passarge ex Kopecký 1969 Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažic 1940 Hacquetio-Fagetum Košir 1962 Helleboro nigri-Carpinetum Marincek in Wallnöfer, Mucina et Grass 1993 Lamio orvalae-Acerenion pseudoplatani P. Košir, Carni et Di Pietro 2008 Lamio orvalae-Fagetum (Ht. 1938) Borhidi 1963 Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Cušin ex Dakskobler 2007 Mesobromion Zoller 1954 = Brometum erecti Koch 1926 Molinietalia caeruleae Koch 1926 Molinio-Arrhenatheretea R. Tüxen 1937 em. R. Tüxen 1970 Mulgedio-Aconitetea Hadac et Klika in Klika 1948 Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marincek et al. 1993 Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marincek et al. 1993 asaretosum Puncer 1980 Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marincek et al. 1993 aegopodietosum podagrariae Accetto 2009 Ornithogalo pyrenaici-Fagetum Marincek, Papež, Dak­ skobler et Zupancic 1990 Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972 Petasition officinalis Sillinger 1933 Phragmiti-Magnocaricetea Klika in Klika et Novák 1941 Polysticho setiferi-Acerenion pseudoplatani Borhidi et Kevey 1996 Potentillion anserinae Tüxen 1947 Potentillo-Polygonetalia Tüxen 1947 Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum Ellmauer in Ell-mauer et Mucina 1993 Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 Rhododendro hirsuti-Ostryetum Franz (1991) 2002 nom. prov. Quercetalia pubescentis Klika 1933 Quercetalia roboris-petraeae R. Tx. 1931 Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. 1937 Rhamno-Prunetea Rivas Goday et Borja Carbonell 1961 Salicetea purpureae Moor 1958 Salicetum albae Issler 1926 Salicetum eleagno-purpureae Sillinger 1933 Salicetum eleagno-purpureae Sillinger 1933 petasiteto-sum hybridi (Šilc et Cušin 2000) Oriolo et Poldini 2002 Salicion eleagno-daphnoidis (Moor 1958) Grass 1993 Scheuchzerio-Caricetea fuscae Tüxen 1937 Lamio orvalae-Alnetum incanae ass. nov. hoc loco Stellarietea mediae R. Tx., Lohmeyer et Preising in R. Tx. 1950 Stipetum calamagrostis Br.-Bl. 1918 Thlaspietea rotundifolii Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926 Tilio platyphylli-Acerion pseudoplatani Klika 1955 Trifolio-Geranietea Th. Müller 1961 Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939 emend. Zupancic (1976) 2000 Veratro nigri-Fraxinetum excelsioris Dakskobler 2007 ABBREVIATIONS – OKRAJŠAVE Geološka podlaga (Parent material) Talni tipi (Soil types) Al –recni nanosi – alluvium Fl – obrecna tla (fluvisol) – fluvisols R – rendzina – rendzina (Rendzic Leptosol) Slika 4: Dolina Idrijce pri Stopniku Figure 4: The Idrijca Valley at Stopnik Slika 5: Prodnat otocek na Idrijci pri Slapu, inicialno vrbovje (Salicetum eleagno-purpureae) Figure 5: Gravel eyot on the Idrijca at Slap, initial grey and purple willow community (Salicetum eleagno-purpureae) Slika 6: Sukcesijski razvoj sestojev sive vrbe od asociacije Salicetum eleagno-purpureae proti asociaciji Lamio orvalae-Salicetum eleagni na prodišcih pri Dolenji Trebuši Figure 6: Successional development of grey willow stands from Salicetum eleagno-purpureae towards Lamio orvalae-Salicetum elagni on the gravel sites at Dolenja Trebuša Slika 7: Otocek na Idrijci pri Spodnji Idriji, Lamio orvalae-Alnetum incanae var. Tilia cordata Figure 7: Eyot on the Idrijca at Spodnja Idrija, Lamio orvalae-Alnetum incanae var. Tilia cordata Slika 8: Crni topol (Populus nigra) ob Idrijci na Reki Figure 8: Black poplar (Populus nigra) along the Idrijca at Reka Slika 9: Rumena maslenica (Hemerocallis lilio-asphodelus), pogosta vrsta v sestojih asociacije Alno incanae-Pinetum sylvestris ob zgornji Idrijci Figure 9: Hemerocallis lilio-asphodelus, a frequent species in the stands of Alno incanae-Pinetum sylvestris along the upper Idrijca Tabela 1: Inicialne združbe na prodišcih Idrijce (Chaerophyllo-Petasitetum officinalis) Table 1: Initial communities on gravel sites of the Idrijca River (Chaerophyllo-Petasitetum officinalis) Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 GU Petasites hybridus E1 + FC Mentha longifolia E1 + PP Agrostis stolonifera E1 + CA Cirsium oleraceum E1 + Nadmorska višina v m (Altitude in m) 235 240 245 280 165 300 230 225 235 Lega (Aspect) 0 N 0 0 0 0 0 0 0 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0 5 0 0 0 0 0 0 0 Maticna podlaga (Parent material) Al Al Al Al Al Al Al Al Al Tla (Soil) Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Kamnitost v % (Stoniness in %) 100 80 100 20 100 100 60 100 100 Zastiranje v % (Cover in %): Grmovna plast (Shrub layer) E2 5 . 5 . . . . . 5 Zelišcna plast (Herb layer) E1 40 70 60 80 70 100 85 90 70 Število vrst (Number of species) 61 20 36 17 19 6 29 21 34 Velikost popisne ploskve (Relevé area) 2 m 20 20 20 20 20 20 20 20 20 Diagnosticne vrste asociacije (Diagnostic species of the association) Pr. Fr. Diagnosticne vrste zveze Petasition officinalis (Diagnostic species of the alliance) AI Festuca gigantea E1 +.+.+. . . .333 EA Stachys sylvatica E1 +. .+. . . . .222 AI Chaerophyllum hirsutum E1 .2. . .+. . .222 AI Agropyron caninum E1 +. . . . . . . .111 TA Aruncus dioicus E1 .+. . . . . . .111 TA Impatiens noli-tangere E1 .+. . . . . . .111 FS Ranunculus lanuginosus E1 .+. . . . . . .111 GU Galio-Urticetea Urtica dioica E1 . .1. . . .+.222 Aegopodium podagraria E1 .+. . . . . . .111 Impatiens glandulifera E1 +. . . . . . . .111 Impatiens parviflora E1 +. . . . . . . .111 Solidago canadensis E1 . .+. . . . . .111 AV Artemisietea vulgaris Melilotus albus E1 . .++. .+++556 Rumex obtusifolius E1 +.+. .+. .+444 Erigeron annuus E1 +.+. . .+. .333 Artemisia vulgaris E1 +.+. . . . . .222 Silene latifolia subsp. alba E1 . . . . . .++.222 BT Bidentetea tripartitae Polygonum mite E1 + . 11+ . 111778 Solanum lycopersicum E1 +. .++.++1667 Polygonum lapathifolium E1 +. . . . .+++444 Bidens frondosa E1 +. . . . . . .+222 FC Filipendulo-Convolvuletea Helianthus tuberosus E1 +.1++++. .667 Myosoton aquaticum E1 +.++. .+. .444 Datum popisa (Date of taking relevé) Nahajališce (Locality) Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) Delovna številka popisa (Working number of relevé) Reka, proti Želinu 9849/49/28/20092277789949/2 Straža, proti Masoram 5/12/20092278149949/2Straža - Dolenje Mlake 9/11/20092268469950/1Masore-Lužnik 9/21/20092275849848/4Slap ob Idrijci10/11/20092281669950/3Spodnja Idrija5/26/20092283319849/4 9849/4Reka-Kurnik9/28/2009Reka - Na 227774Logu Reka, proti Želinu 10/8/20092281229849/4 9/28/2009 227779 9 100 44545554 . 2++.+.+ 6 67 . . . . . .+. 2 22 . . . . .+. . 2 22 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Saponaria officinalis E1 1 . 1 . . . + + . 4 44 Fallopia convolvulus E1 + . . . . . . . . 1 11 Galega officinalis E1 . . . . . . + . . 1 11 Lythrum salicaria E1 . . . + . . . . . 1 11 Stachys palustris E1 . . + . . . . . . 1 11 SP Salicetea purpureae Salix eleagnos E2a + . 1 . . . . . r 3 33 Salix eleagnos E1 + . . . . . . . . 1 11 Populus nigra E2a . . + . . . . . . 1 11 Populus nigra E1 + . . . . . . . . 1 11 Salix purpurea E2a . . . . . + . . . 1 11 AI Alnion incanae Cardamine impatiens E1 . . . . + . . . . 1 11 Ranunculus cassubicus E1 . + . . . . . . . 1 11 Rubus caesius E1 + + . . + . . . . 3 33 AF Aremonio-Fagion Lamium orvala E1 . 1 . . . . . . . 1 11 Geranium nodosum E1 . + . . . . . . . 1 11 Knautia drymeia E1 . . + . . . . . . 1 11 TA Tilio-Acerion Ulmus glabra E1 . . . . + . . + . 2 22 Geranium robertianum E1 . . . . . . + . + 2 22 Anthriscus nitida E1 . + . . . . . . . 1 11 Lunaria rediviva E1 . + . . . . . . . 1 11 FS Fagetalia sylvaticae Brachypodium sylvaticum E1 + + + . . . . . . 3 33 Salvia glutinosa E1 + . + . . . . . . 2 22 Scrophularia nodosa E1 + . + . . . . . . 2 22 Allium ursinum E1 . + . . . . . . . 1 11 Campanula trachelium E1 . . + . . . . . . 1 11 Galeobdolon flavidum E1 . + . . . . . . . 1 11 Heracleum sphondylium E1 . . + . . . . . . 1 11 QF Querco-Fagetea Anemone nemorosa E1 . + . . . . . . . 1 11 Clematis vitalba E1 . . . . . . + . . 1 11 RP Rhamno-Prunetea Cornus sanguinea E1 . . + . . . . . . 1 11 Euonymus europaea E1 . + . . . . . . . 1 11 TG Trifolio-Geranietea Lathyrus sylvestris E1 . . + . . . + . . 2 22 TR Thlaspietea rotundifolii Petasites paradoxus E1 + . . . . . . . . 1 11 EA Epilobietea angustifoliae Solanum dulcamara E1 . + . . . . . + + 3 33 Eupatorium cannabinum E1 + . . . . . . + . 2 22 Galeopsis speciosa E1 . . + . . . . . . 1 11 PA Potentillion anserineae Rorippa sylvestris E1 . . + . + . . . + 3 33 Barbarea vulgaris E1 + . . . . . + . . 2 22 MA Molinio-Arrhenatheretea Galium mollugo E1 + . 1 . . . + . + 4 44 Symphytum officinale E1 + . . + + . . . + 4 44 Taraxacum officinale E1 + . + . + . . + . 4 44 Daucus carota E1 + . + . . . + . . 3 33 Deschampsia cespitosa E1 . + . . + + . . . 3 33 Dactylis glomerata E1 . . . . . . + + . 2 22 Plantago lanceolata E1 + . . . . . + . . 2 22 CA Angelica sylvestris E1 . . + . . . . . . 1 11 Centaurea carniolica E1 + . . . . . . . . 1 11 Pastinaca sativa E1 . . + . . . . . . 1 11 Prunella vulgaris E1 . . . . . . . . + 1 11 Vicia cracca E1 . . + . . . . . . 1 11 Selinum carvifolia E1 . . . + . . . . . 1 11 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Trifolium pratense E1 . . . . . . . . + 1 11 Trifolium repens E1 . . . . . . + . . 1 11 FB Festuco-Brometea Sanguisorba minor E1 + . . . . . . . . 1 11 Silene vulgaris subsp. vulgaris E1 + . . . . . . . . 1 11 AR Agropyretea intermedii-repentis Equisetum arvense E1 + . . + + . + + + 6 67 Tussilago farfara E1 + . . . . . . . . 1 11 PM Phragmiti-Magnocaricetea Phalaris arundinacea E1 . . + . + . . . + 3 33 Mentha aquatica E1 . . + . . . . . . 1 11 PP Potentillo-Polygonetalia Plantago major subsp. intermedia E1 + . . + . . . . . 2 22 SM Stellarietea mediae Setaria pumila E1 + . . + + . + . + 5 56 Stellaria media E1 + . + . . . 1 + 1 5 56 Echinochloa crus-galli E1 + . . + . . . + + 4 44 Galinsoga ciliata E1 . . . + . . + + + 4 44 Galinsoga parviflora E1 + . + . + . . . + 4 44 Vicia hirsuta E1 + . . . . . + . + 3 33 Amaranthus cruentus E1 . . . . . . . + r 2 22 Poa annua E1 + . . . . . . . + 2 22 Polygonum aviculare E1 + . . . . . . . + 2 22 Polygonum persicaria E1 + . . + . . . . . 2 22 Setaria viridis E1 + . . . . . + . . 2 22 Solanum nigrum subsp. schultesii E1 + . . . . . . . + 2 22 Sonchus oleraceus E1 + . . . . . . . + 2 22 Amaranthus blitum E1 . . . . . . . . + 1 11 Anagallis arvensis E1 + . . . . . . . . 1 11 Cardamine hirsuta E1 . . . . + . . . . 1 11 Chelidonium majus E1 . . . . . . . . + 1 11 Chenopodium polyspermum E1 . . . . . . . . + 1 11 Digitaria sanguinalis E1 + . . . . . . . . 1 11 Lamium purpureum E1 . . . . . . . . + 1 11 Mentha arvensis E1 + . . . . . . . . 1 11 Microrrhinum minus E1 + . . . . . . . . 1 11 Solanum nigrum subsp. nigrum E1 . . . . . . . + . 1 11 Sonchus asper E1 . . . . + . . . . 1 11 O Druge vrste (Other species) Robinia pseudacacia E1 + . . . . . + + . 3 33 Ambrosia artemisiifolia E1 + . . . . . . . . 1 11 Avena sativa E1 + . . . . . . . . 1 11 Commelina communis E1 + . . . . . . . . 1 11 Cucurbita sp. E1 + . . . . . . . . 1 11 Fallopia japonica E1 + . . . . . . . . 1 11 Tagetes erecta E1 . . . . . . . . + 1 11 ML Mahovi (Mosses) Brachythecium rutabulum E0 . + . . . . . . . 1 11 Delovna številka popisa (Working number of relevé) Tabela 2: Asociacija Salicetum eleagno-purpureae v porecju IdrijceTable 2: The association Salicetum eleagno-purpureae in the Idrijca Valley Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 240 240 240 385 400 450 180 180 230 195 300 230 160 235 240 240 300 180 180 175 230 160 220 225 175 220Lega (Aspect) 00000000000000000000000000 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 00000000000000000000000000 Maticna podlaga (Parent material) AlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlTla (Soil) FlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFl Kamnitost v % (Stoniness in %) 10 10 30 30 60 0 20 80 100 70 90 90 0 0 5 0 90 90 10 100 90 90 100 100 10 30 Zastiranje v % (Cover in %): Drevesna plast (Tree layer) E3. . . .20. . . . . .2010. . . . . . .5. . . .5 Grmovna plast (Shrub layer) E2 90 70 70 70 60 60 80 80 70 80 90 70 80 90 90 80 70 70 80 70 80 70 70 90 80 80 Zelišcna plast (Herb layer) E1 80 70 50 60 60 70 30 20 5 40 20 30 60 40 50 30 40 60 40 40 30 30 40 20 30 60 Mahovna plast (Moss layer) E0 510 10 0 510 20 30 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 Sestoj (Stand): Najvecji prsni premer (Maximum diameter) cm 15 10 10 10 25 15 10 10 15 20 10 20 20 10 10 5 10 10 10 10 10 10 10 15 10 10 Najvecja drevesna višina (Maximum height) m 8 3 3 315 7 3 3 310 815 8 8 6 110 2 2 3 8 3 4 8 310 Število vrst (Number of species) 81 79 65 39 67 68 61 55 37 65 46 71 88 60 46 36 56 47 38 36 48 32 30 81 56 52 2 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m 200 100 100 100 200 200 200 100 100 200 200 200 200 200 200 100 100 100 100 200 100 200 100 200 100 200 Razlikovalne vrste asociacije (Differential species of the association) Pr. Fr. SP Salix eleagnos E3 ....1......1..............2 8 SP Salix eleagnos E2b 3 4 4 4 3 3 4 4 4 4 5 4 4 5 5 5 3 2 1 4 1 1 3 4 3 126 100 SP Salix eleagnos E2a .111+. . . . . . . . . . . .1. . . . . . . . 519 CA Angelica sylvestris E1 .+++++++.+.+++1++. . . . . .+.+16 62 FC Mentha longifolia E1 . . . . . . . .+.++. . .++21+++.++.12 46 CA Cirsium oleraceum E1 . . .+++. . .++r.+.+.+. . . . .r+.11 42 EA Solanum dulcamara E1 . . . . . . .r. . . . .++++. .++. .++. 935 GU Aegopodium podagraria E1 +. . . .+11. .1.+. . . . . . . . . .+.+831 AI Chaerophyllum hirsutum E1 . . .+++. .+++++. . . . . . . . . . . . . 831 EA Stachys sylvatica E1 .......+..+++.+.+.+....+.. 831 Datum popisa (Date of taking relevé) Nahajališce (Locality) Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9849/4 Straža 5/28/2009 227791 9948/2 Gorenja Trebuša 6/5/2007 218048 9948/2 Gorenja Trebuša 6/5/2007 218049 0049/2 Idrijska Bela 4/22/2009 230260 0049/2 Idrijska Bela 10/16/2009 230263 0049/2 Majnšk 5/6/2009 230276 9948/2 Slap ob Idrijci 4/1/2008 218452 9949/1 Dolenja Trebuša 4/1/2008 218453 9849/4 Reka 6/11/2009 228106 9949/1 Stopnik 5/11/2009 227220 9950/3 Spodnja Idrija 5/26/2009 228328 9849/4 Reka 6/11/2009 228110 9848/4 Idrija pri Baci 6/14/2009 228233 9849/1 Grahovo ob Baci 10/14/2009 228521 9849/1 Grahovo ob Baci 10/14/2009 228531 9849/1 Grahovo ob Baci 10/14/2009 228538 9950/3 Spodnja Idrija 5/26/2009 228330 9949/1 Dolenja Trebuša 9/18/2008 221467 9848/4 Dolenja Trebuša 10/11/2009 228180 9848/4 Slap ob Idrijci 10/11/2009 228177 9849/4 Reka 10/8/2009 228116 9848/4 Slap ob Idrijci 10/11/2009 228167 9849/3 Reka 10/8/2009 228130 9849/4 Reka 6/10/2009 228037 9949/1 Dolenja Trebuša 10/13/2009 228462 9849/3 Reka 10/8/2009 228129 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 Geografske razlikovalnice (Geographical diiferential species)AF Knautia drymeia subsp. drymeia E1 +11. .1.+ AF Geranium nodosum E1 . . . . . . . . AF Omphalodes verna E1 . . . .++. . AF Hacquetia epipactis E1 . . . . . .rr Razlikovalne vrste zveze Salicion eleagno-daphnoidis (Differential species of the alliance) FS Brachypodium sylvaticum E1 1 . + AI Rubus caesius E1 1. . TR Petasites paradoxus E1 +2 3 TR Peucedanum verticillare E1 2 ++ Znacilnice razreda Salicetea purpureae (Character species of the class) SP Salix purpurea E3 . . . SP Salix purpurea E2b +. . SP Salix purpurea E2a . . . SP Salix alba E2b . . . SP Salix alba E2a . . . SP Salix x rubens E2b . . . SP Salix triandra E2b . . . SP Humulus lupulus E1 . . . SP Salix nigricans E2b . . . Razlikovalne vrste nižjih enot (Differential species of the lower units) +1 . ... 333 ... ... 1. . 1. . ... ... ... ... ... ... ++1 +++ +++ .r. +12 . 11 +.+ . r+ . ++ ... . ++ . ++ +. . ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 9 10 .+ .. .. .. ++ +2 .+ ++ .. +1 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 11 . + . . 1 2 . . . . + . . . . . . . . . . + . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 . ++ . ++ ... . ++ ... ... . ++ . +1 +. . ++ . ... 2+ . 1. . ++ . +11 .+. 112 . 12 . ++ . 1+ . +r . 1+ . ++ . ++ 12 + + . . + 1 + + . 1 . . . . + . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . +1 1+ .1 .+ .. 1+ .. .. .. .. .. +. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 13 1 + . . 1 2 + 1 . 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 + . . . 1 2 . . . . . 1 . + . . . . . . . r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 . . . . 1 + . . . . . + . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 . . . . + + + . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 . . . . + . . . . 1 + . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 . . . . 1 + . . . + . 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 . . . . + + . . . 3 . 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . EP Carex ornithopoda E1 EP Cirsium erisithales E1 EP Aquilegia nigricans E1 AI Alnus incana E3 AI Alnus incana E2b AI Alnus incana E2a AI Alnus incana E1 AF Rhamnus fallax E2a FB Buphthalmum salicifolium E1 VP Picea abies E2b VP Picea abies E2a VP Picea abies E1 FB Brachypodium rupestre E1 EP Pinus sylvestris E3 EP Pinus sylvestris E2b EP Pinus sylvestris E2a EP Pinus sylvestris E1 TR Achnatherum calamagrostis E1 TR Hieracium piloselloides E1 EP Chamaecytisus hirsutus E1 EP Leontodon incanus E1 TR Aquilegia bertolonii E1 EP Leontodon incanus E1 EP Chamaecytisus hirsutus E1 AT Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae E1 20 . . . . . . . . . 1 + . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 . . . . . + . + + 4 . + . + + . + . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 23 24 25 26 Pr. Fr. . . . . . 935 . . . . . 312 .....28 .....28 . . +++20 77 + + + + + 19 73 . . .r.12 46 . . . . . 935 ....+2 8 4 2 1 3 218 69 . . . . . 415 +. +++ 9 35 +....1 4 . .++. 415 . . .+. 312 .....14 .....14 . . . . . 519 . . . . . 519 . . . . . 519 .....14 . . . . . 727 .....28 .....28 . . . . . 415 . . . . . 415 .....14 . . . . . 415 .....28 . . . . . 312 .....14 .....28 . . . . . 312 .....14 . . . . . 312 .....28 .....28 .....28 .....28 .....28 .....28 .....28 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Pr. Fr. TG Salvia pratensis subsp. saccardiana E1 . ++ .......................28 QP Carex flacca E1+. . +11 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415 GU Petasites hybridus E1 .++. . . +++21 . 22211333323++2 21 81 AV Artemisia vulgaris E1 +. . . . . .+++.+++.1+++. .+.+++ 15 58 GU Urtica dioica E1 . . . . .. 21++1+++1 . 1++++++1 . + 18 69 BT Polygonum mite E1 . . . . .. ++++. . .+.+.11+1++1+1 15 58 AR Equisetum arvense E1 . . . . .. . . ++++ . 1+ . . +1++++++1 15 58 FC Saponaria officinalis E1 . . . . .. . .+++1++++11+.++.1++ 16 62 MA Deschampsia cespitosa E1 . . . . .. 1+++++. .+. .++++.1+.1 14 54 AV Erigeron annuus E1 . . . . .. +. .++.++.++++++. .r.+ 13 50 PM Phalaris arundinacea E1 . . . . .. . . .+. . . .++.++++++++1 12 46 FS Ranunculus lanuginosus E1 . . . . .. 1++++++++ . + . . . . . . . . .1038 MA Anthriscus sylvestris E1 . . . . .. 11 .+1+1++.+ . . . . . .+.+11 42 AF Lamium orvala E1 . . . . .. 11.+1++. . . . . . . . . . . . . 623 SP Populus nigra E3 +. . . . . . . . . . . . . . .. . . .+. . . . . 28 SP Populus nigra E2b . . . . . . . . . . . . . . . .. 4321+1214 9 35 SP Populus nigra E2a . . .r. . . . . . . . . . . .. 1.1.+. .+. 5 19 SP Populus nigra E1 . . . . . . . . . . . . . . . .. . .+. . .+. . 28 BT Polygonum lapathifolium E1 . . . . . . . . . . . . . . . .. +++1+++ . + 8 31 SP Salix fragilis E3 . . . . . . . . . . . . . . . .. . . .+. . . .2 28 SP Salix fragilis E2b . . . . . . . . . . . . . . . .. . . .1.2. . . 28 SP Salix x rubens E2a . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . .+. .+. 28 AI Alnion incanaeFestuca gigantea E1 +. .+. .++. .+++++.++. . .+.++.14 54 Frangula alnus E2b . .rr+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Frangula alnus E2a +1+1++. . .+.++++. . . . . . . . .+.12 46 Frangula alnus E1 .1........................1 4 Viburnum opulus E2a .+. .+. .+. . . .+. . . . . . . . . . . . . 415 Listera ovata E1 .+. . ++. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Cardamine impatiens E1 . . . . . . . . . . . . . . . .++. . . . .+. . 312 Agropyron caninum E1 ............+........+....2 8 Knautia drymeia subsp. intermedia E1 ...+1.....................2 8 Ranunculus cassubicus E1 ......+...................1 4 Vitis vinifera subsp. sylvestris ? E2a .........+................1 4 Chrysosplenium alternifolium E1 ......................+...1 4 EP Erico-PineteaMolinia arundinacea E1 .2+331. . . . . . . . .1. . . . . . . . . . 623 Calamagrostis varia E1 +. . .+1. . .+.r. . . . . . . . . . . . . . 519 Polygala chamaebuxus E1 . .++++. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415 Erica carnea E1 .++. .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Genista radiata E1 .+........................1 4 Helleborus niger E1 ....+.....................1 4 Potentilla carniolica E1 .......+..................1 4 ES Elyno-SeslerieteaCarex ferruginea E1 .+.+.+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Pr. Fr. Sesleria caerulea subsp. calcaria E1 .++.+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Euphrasia picta ? E1 .+1.......................2 8 Aster bellidiastrum E1 .....2....................1 4 Carduus crassifolius E1 ..+.......................1 4 TR Thlaspietea rotundifoliiHieracium bifidum E1 .+. .++. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Adenostyles glabra E1 . .+. .+. . . . .r. . . . . . . . . . . . . . 312 Astrantia carniolica E1 ....r1....................2 8 Campanula cespitosa E1 ..+.......................1 4 Hieracium glaucum E1 ..+.......................1 4 Leontodon hispidus subsp. hyoseroides E1 ...+......................1 4 Orobanche flava E1 ....r.....................1 4 Gymnocarpium robertianum E1 .....+....................1 4 AV Artemisietea vulgarisMelilotus albus E1 +. . . . . . .++.+++.+.1+.+. .1++13 50 Rumex obtusifolius E1 . . . . . .+. . . .+. . .++1+r+. .++111 42 Cichorium intybus E1 . . . . . . . .++.+. . .+.+. . . . . . . . 519 Silene latifolia subsp. alba E1 ...........++.............2 8 Picris hieracioides E1 +.........................1 4 Salvia verticillata E1 +.........................1 4 Echium vulgare E1 .+........................1 4 Linaria vulgaris E1 ........+.................1 4 Diplotaxis tenuifolia E1 .............+............1 4 Melilotus officinalis E1 ...............+..........1 4 GU Galio-UrticeteaImpatiens glandulifera E1 +. . . . .11. .+++1++++. . . . .+++14 54 Alliaria petiolata E1 . . . . . .1. . . . . .++.+. . . . . .+.+623 Impatiens parviflora E1 +. . . . . . .+. .++.r. . . . . . . .+. . 623 Galeopsis pubescens E1 . . . . . .+. . . . . . . .+. . . . . . . .++415 Lamium maculatum E1 . . . . . .+. . . .+. . . .+. . . . . .+. . 415 Parietaria officinalis E1 ..............+.+......++. 415 Geum urbanum E1 . . . . . .+. . .+.+. . . . . . . . . . . . . 312 Torilis japonica E1 .............++...........2 8 Glechoma hederacea E1 ..............+.........+.2 8 Cruciata laevipes E1 .......+..................1 4 Chaerophyllum aureum E1 ..........+...............1 4 Geranium phaeum E1 ............+.............1 4 Lapsana communis E1 .......................+..1 4 BT Bidentetea tripartitaeSolanum lycopersicum E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . .++++r+. 623 Bidens frondosa E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . .r.r.r.+415 Rorippa palustris E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+.++. . . . . 312 SM Stellarietea mediaeStellaria media E1 . . . . . . .++. . . .++. . .+.++.+.1935 Plantago major E1 . . . . . . . .+.++.+.+. .++.+. . .+935 Galinsoga parviflora E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .++++.++++831 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Pr. Fr. Poa annua E1 . . . . . . . . . . . . . . . .+++. .+.r+. 623 Sonchus oleraceus E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+.+++.r.+623 Cardamine hirsuta E1 . . . . . .+. . . . . . . . .+. . .+.++. . 519 Chelidonium majus E1 ..............+.+......r.. 312 Polygonum persicaria E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+.+. .+. . . 312 Galinsoga ciliata E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . .+.++. . . . 312 Setaria pumila E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .r+. 312 Solanum nigrum subsp. nigrum E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. .++. 312 Vicia hirsuta E1 ...............+....+.....2 8 Setaria viridis E1 .................+.+......2 8 Sonchus asper E1 .......................r+.2 8 Lamium purpureum E1 .......+..................1 4 Conyza canadensis E1 .............+............1 4 Matricaria chamomilla E1 ................+.........1 4 Myosotis arvensis E1 ................+.........1 4 Solanum nigrum subsp. schultesii E1 ..................+.......1 4 Mentha arvensis E1 ....................+.....1 4 Chenopodium polyspermum E1 ......................+...1 4 Brassica rapa E1 .......................r..1 4 Capsella bursa-pastoris E1 .......................+..1 4 FC Filipendulo-ConvolvuleteaHelianthus tuberosus E1 +. . . . . . .+1. .+++. .++++1.+++14 54 Calystegia sepium E1 . . . . . . . . . . .+++1. . . . .+.+.++831 Myosoton aquaticum E1 . . . . . . . . . . . . .+. . .++++. .+.+727 Lythrum salicaria E1 . . . . . . . . .r. . . .+. . . .+.+1. . . 519 Galega officinalis E1 ........+..............+..2 8 Valeriana officinalis E1 ..........+...............1 4 Epilobium hirsutum E1 .................+........1 4 Epilobium parviflorum E1 ......................+...1 4 Fallopia convolvulus E1 ......................+...1 4 PM Phragmiti-MagnocariceteaPoa palustris E1 . . . . . .+. . . .++. . . . . . . . . . . . . 312 Lycopus europaeus E1 ......................+...1 4 Lysimachia vulgaris E1 .........................+1 4 AR Agropyretea intermedii-repentisTussilago farfara E1 . .+.+. .++. .++11+. . . . . . .+. .10 38 Poa compressa E1 +............+............2 8 PA Potentillion anserineaeBarbarea vulgaris E1 +. . . . .+. . . . .+. .+. .r+. . .++. 831 Rorippa sylvestris E1 . . . . . . . .+. . . . . . . . .++. . .+.+519 PP Potentillo-PolygonetaliaPlantago major subsp. intermedia E1 . . . . . . . . .+. . .++.+++.+.+++.10 38 Agrostis stolonifera E1 ...+.........+.+.++1...... 623 Ranunculus repens E1 . . . . . .++. . . . . . . . . .+. . .+. .+519 Potentilla reptans E1 ..........+...............1 4 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Pr. Fr. CA CalthionPulicaria dysenterica E1 .r........................1 4 Juncus effusus E1 ........................+.1 4 Scirpus sylvaticus E1 ........................+.1 4 MA Molinio-ArrhenathereteaTaraxacum officinale E1 +++. ++++++++1. .++++++.++r+22 85 Galium mollugo E1 1++.++.++++++. . .++.+.+.++.17 65 Pimpinella major E1 +. . . .+++.1.+1. . . .+. . . . .+.+10 38 Centaurea carniolica E1 +. .+1. . . .+++++. . . . . . .+. . . . 935 Trifolium pratense E1 ++.+. . . .++. .+. . .++. . . . . .+. 935 Symphytum officinale E1 . . . . . . . . . . . .+. . . .+.+++.+r+831 Plantago lanceolata E1 +. . . . . . . . . . .+++. . . .+.+. .+. 727 Vicia cracca E1 1..+.......+++.+.+........ 727 Lotus corniculatus E1 1+++. . . . .+. . . . . . .+. . . . . . . . 623 Poa trivialis E1 1. . . . .1. . .1. . . . .+. . .++. . . . 623 Centaurea jacea E1 1+++. . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . . 519 Dactylis glomerata E1 1. . . . . . . .1.+. .++. . . . . . . . . . 519 Trifolium repens E1 . . . . . . . . . . . .+. . . . .+. . .+r.+519 Veronica chamaedrys E1 +. . . . .+. .++. . . . . . . . . . . . . . . 415 Leontodon hispidus E1 .++++. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415 Daucus carota E1 . . . . . . . . . .+. .+. . . . . . . . .+.+415 Prunella vulgaris E1 . . . . . . . . .+. . . . . . . .+.+. . . . . 312 Pastinaca sativa E1 . . . . . . . . . . .+.+. .+. . . . . . . . . 312 Leucanthemum ircutianum E1 +........+................2 8 Bellis perennis E1 .........+......+.........2 8 Crepis biennis E1 +...........+.............2 8 Festuca arundinacea E1 +..........+..............2 8 Ranunculus acris E1 ...+........+.............2 8 Ajuga reptans E1 .....+.......+............2 8 Arrhenatherum elatius E1 1.........................1 4 Holcus lanatus E1 +.........................1 4 Knautia arvensis E1 +.........................1 4 Medicago sativa E1 +.........................1 4 Taraxacum palustre E1 ...+......................1 4 Achillea millefolium E1 ............+.............1 4 Lathyrus pratensis E1 ................+.........1 4 FB Festuco-BrometeaSilene vulgaris subsp. vulgaris E1 1. .+. . . .+++++. . .+. . . . . . . . . 831 Medicago lupulina E1 +++. . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . 415 Koeleria pyramidata E1 ++........................2 8 Genista tinctoria E1 +.+.......................2 8 Sanguisorba minor E1 1.+.......................2 8 Medicago falcata E1 +........+................2 8 Satureja montana subsp. variegata E1 .++.......................2 8 Anthyllis vulneraria E1 +.........................1 4 Pimpinella saxifraga E1 +.........................1 4 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Pr. Fr. Salvia pratensis subsp. pratensis E1 +.........................1 4 Helianthemum ovatum E1 +.........................1 4 Carex humilis E1 .+........................1 4 Carlina vulgaris E1 .+........................1 4 Euphorbia cyparissias E1 .+........................1 4 Thymus praecox E1 .+........................1 4 Linum catharticum E1 ..+.......................1 4 Medicago minima E1 ..+.......................1 4 Thlaspi praecox E1 ..+.......................1 4 Centaurea scabiosa subsp. fritschii E1 ...+......................1 4 Galium lucidum E1 ...+......................1 4 Gymnadenia conopsea E1 ....+.....................1 4 TG Trifolio-GeranieteaLathyrus sylvestris E1 1.......++.++.+.+...+..... 831 Calamintha einseleana E1 .............+.+.......r.. 312 Origanum vulgare E1 ++........................2 8 Silene nutans E1 +.+.......................2 8 Astragalus glycyphyllos E1 +........+................2 8 Vincetoxicum hirundinaria E1 ...........++.............2 8 Trifolium medium E1 +.........................1 4 Laserpitium siler E1 ....+.....................1 4 Iris graminea E1 .....+....................1 4 Verbascum austriacum E1 .................+........1 4 MuA Mulgedio-AconiteteaSilene dioica E1 . . . . . .++. . . . .++. . . . . . . . .+. 519 Senecio nemorensis E1 +........+................2 8 Senecio ovatus E1 .+........................1 4 Centaurea montana E1 ..+.......................1 4 Hesperis candida E1 ......+...................1 4 EA Epilobietea angustifoliiEupatorium cannabinum E1 .1+++. . . . .+.++.1++++. .++. .14 54 Stachys sylvatica E1 .......+..+++.+.+.+....+.. 831 Galeopsis speciosa E1 ......+.+.....+.+......... 415 Arctium nemorosum E1 ............++............2 8 Fragaria vesca E1 .....+....................1 4 CD Caricetalia davallianaeCarex flava E1 .+........................1 4 Carex lepidocarpa E1 ...+......................1 4 AT Asplenietea trichomanisHieracium pospichalii E1 ....+.....................1 4 Paederota lutea E1 .....r....................1 4 Cymbalaria muralis E1 ................+.........1 4 RP Rhamno-PruneteaCornus sanguinea E3a +........+................2 8 Cornus sanguinea E2b ............+.............1 4 Cornus sanguinea E2a +++++. . . .+.+1+.++. . . . . .++.13 50 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Pr. Fr. Cornus sanguinea E1 .....+..+.................2 8 Berberis vulgaris E2a .++.++. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415 Crataegus monogyna E2a +. . . . . . . . . . .+. . .+. . . . . . . . . 312 Rosa canina E2a .++. . . . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . 312 Viburnum lantana E2a .+..+.....................2 8 Rhamnus catharticus E2a ....+.......+.............2 8 Ligustrum vulgare E2a +.........................1 4 Euonymus europaea E1 ......+...................1 4 EC Erythronio-CarpinionPrimula vulgaris E1 .... +.......+.............2 8 Helleborus odorus E1 .....+......+.............2 8 Galanthus nivalis E1 ......+..... +.............2 8 Lonicera caprifolium E1 .......+..................1 4 Crocus vernus subsp. vernus E1 ............ +.............1 4 AF Aremonio-FagionStellaria montana E1 . . . . . .++. .+. . . . . . . . . . . .+. . 415 Cyclamen purpurascens E1 .... +.........+...........2 8 Cardamine enneaphyllos E1 ......++..................2 8 Euphorbia carniolica E1 .+........................1 4 TA Tilio-AcerionAcer pseudoplatanus E2b .....+....................1 4 Acer pseudoplatanus E2a .++. . . . . .+. . . . . . . . . . . . . .+. 415 Acer pseudoplatanus E1 +.+.+1+.+..++...+......... 935 Geranium robertianum E1 ..........++.+++++.....+.. 831 Aruncus dioicus E1 .++. .1. . .++. . . . . . . . . . . . . . . 519 Lunaria rediviva E1 . . . . . .+. .+.+. . . .+. . . . . .+. . 519 Ulmus glabra E3a .........+................1 4 Ulmus glabra E2b +. . . . . . . . . .r. . . .+. . . . . . . . . 312 Ulmus glabra E2a . . . . .+++. .+. . . . . . . . . . . . . . . 415 Ulmus glabra E1 . . . .+.+. . . . . . . . . . . .+. . . . . . 312 Impatiens noli-tangere E1 ......r................+..2 8 Acer platanoides E2a +.........................1 4 Thalictrum aquilegiifolium E1 .....+....................1 4 FS Fagetalia sylvaticaeSalvia glutinosa E1 .+++++.+++++++++. . . . . . . .+.15 58 Fraxinus excelsior E3 .........+................1 4 Fraxinus excelsior E2b .....+....................1 4 Fraxinus excelsior E2a ++. .+. . . .++.1. . . . . . . . . . . . . 623 Fraxinus excelsior E1 .+. . . . .+++.+1++.+. . . . . .+++12 46 Heracleum sphondylium E1 +. . . . .++. . . .+. .+. . . .+. .r.+831 Scrophularia nodosa E1 . . . . . . . . . .1+.+. . . . .++.++.+831 Mycelis muralis E1 .++. . . .+. . .++. . .+. . . . . .+. . 727 Galium laevigatum E1 .+. .++.+. . .++. . . . . . . . . . . . . 623 Fagus sylvatica E2b ....++....................2 8 Fagus sylvatica E2a .+. .++. . . . . .+. . . . . . . . . . .+. 519 Fagus sylvatica E1 . .+.++. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Pr. Fr. Laburnum alpinum E2a . .+.++. . . . .r+. . . . . . . . . . . . . 519 Laburnum alpinum E1 ....+...........+.........2 8 Viola reichenbachiana E1 . . . .++.+. . . . .+. .+. . . . . . . . . 519 Asarum europaeum subsp. caucasicum E1 .+. . .+++. . . . . . . . . . . . . . . . . . 415 Carpinus betulus E3 +.........................1 4 Carpinus betulus E2a +. . . . . . . .+.++. . . . . . . . . . . . . 415 Carpinus betulus E1 .............+..........+.2 8 Tilia cordata E3 1........+................2 8 Tilia cordata E2b 1.........................1 4 Tilia cordata E2a 1+. . . . . . .+.+. . . . . . . . . . . . . . 415 Tilia cordata E1 .+. . . . . . . . . .+. . .+. . . . . . . . . 312 Allium ursinum E1 . . . . r.1+.+. . . . . . . . . . . . . . . . 415 Campanula trachelium E1 +. . . . .+. . . . .+. . . . . . . . . . . . . 312 Symphytum tuberosum E1 .+. . . .+. . . . .+. . . . . . . . . . . . . 312 Euphorbia amygdaloides E1 . .+.+. . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. 312 Sambucus nigra E2a . . . . . .+. . . . . . . . .+. . . . . . . .+312 Sambucus nigra E1 .......+.........+........2 8 Pulmonaria officinalis E1 . . . . . . . . . . . .+.+. . . . . . . .+. . 312 Melica nutans E1 ++........................2 8 Poa nemoralis E1 +...............+.........2 8 Mercurialis perennis E1 ....+.+...................2 8 Prunus avium E2a ..+.......................1 4 Prunus avium E1 ...........+....+.........2 8 Cardamine bulbifera E1 ......+.....+.............2 8 Galeobdolon flavidum E1 ......+.........+.........2 8 Lathyrus vernus E1 .+........................1 4 Euphorbia dulcis E1 ..r.......................1 4 Daphne mezereum E2a .....+....................1 4 Carex sylvatica E1 ......r...................1 4 Petasites albus E1 ...........+..............1 4 Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1 ............+.............1 4 Polystichum aculeatum E1 ..............r...........1 4 Myosotis sylvatica E1 .......................+..1 4 QP Quercetalia pubescentisOstrya carpinifolia E3 1.........................1 4 Ostrya carpinifolia E2b 1...+.....................2 8 Ostrya carpinifolia E2a 1+1.+. . . .+.+.+. . . . . . . . . . . . 727 Ostrya carpinifolia E1 ..+..........+............2 8 Fraxinus ornus E2b 1....+....................2 8 Fraxinus ornus E2a ++.++. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415 Fraxinus ornus E1 . .+. . . . . . . .+++. . . . . . . . . .+. 519 Clematis recta E1 . . . .r. . . .+. .+. . . . . . . . . . . . . 312 Sorbus aria E2a +....+....................2 8 Calamintha sylvatica E1 .......+..................1 4 QF Querco-FageteaClematis vitalba E2b 1.............1...........2 8 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Pr. Fr. Clematis vitalba E2a .+.++.+.++.11++. . . . . . . .+. .11 42 Clematis vitalba E1 . .+. . .++. .+. .+. .+. .++. . .+. 935 Hedera helix E1 . . . .+.1+. . .++++. . . . .+. .+r+11 42 Corylus avellana E2a +.+. .+.++. .+++. . . . . . . . .+. . 935 Corylus avellana E1 ........................+.1 4 Potentilla erecta E1 .+. .++. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Carex digitata E1.++. . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . . 312 Anemone nemorosa E1 . . . . ++.+. . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Cerastium sylvaticum E1 . . . . . . .+. . . .+. . . . . . . . . .r. . 312 Dactylorhiza fuchsii E1 .... r+....................2 8 Acer campestre E2a ............+............+2 8 Acer campestre E1 ......+...................1 4 Cruciata glabra E1 .+........................1 4 Viola riviniana E1 .+........................1 4 Vinca minor E1 .+........................1 4 Hepatica nobilis E1 .....+....................1 4 Carex umbrosa E1 .....+....................1 4 Ficaria verna E1 ......1...................1 4 Anemone ranunculoides E1 ......+...................1 4 Veronica officinalis E1 ......+...................1 4 Rosa arvensis E2a ............+.............1 4 Moehringia trinervia E1 ................+.........1 4 Ulmus minor E1 ....................+.....1 4 VP Vaccinio-PiceeteaSolidago virgaurea E1 +...+......+.............312 Aposeris foetida E1 +.. ++....................312 Veronica urticifolia E1 ....+...++...............312 Abies alba E2a +.........................1 4 Abies alba E1 ...++....................28 Rosa pendulina E2a ....+....................14 Valeriana tripteris E1 ....+....................14 Hieracium sylvaticum E1 ...........+.............14 O Druge vrste (Other species)Robinia pseudacacia E3a 1........+................2 8 Robinia pseudacacia E2b ..............+...........1 4 Robinia pseudacacia E2a . . . . . . . . . . .+++.+. . . . . . . .++623 Robinia pseudacacia E1 . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .+r.++. 519 Sorbus aucuparia E1 ....++....................2 8 Centaurea sp. E1 .....+...+................2 8 Deutzia scabra E2a ......r...+...............2 8 Hemerocallis fulva E1 ...........++.............2 8 Commelina communis E1 .......................r.r2 8 Juniperus communis E2a ..+.......................1 4 Rosa sp. E2a .....+....................1 4 Armoracia rusticana E1 .........+................1 4 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Pr. Fr. Malus domestica E2a .........+................1 4 Viola sororia E1 ..........+...............1 4 Parthenocissus inserta E2a ..............+...........1 4 Juglans regia E2a ..............+...........1 4 Juglans regia E1 .......................+..1 4 Aster tradescantii E1 .........................+1 4 Fallopia japonica E1 .........................+1 4 M Mahovi (Mosses)Brachythecium rutabulum E0 . . . . . .33. . . . . . . . . . . . . . .+.+415 Tortella tortuosa E0 .+. .+. . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . 312 Ctenidium molluscum E0 . . . .++.+. . . . . . . . . . . . . . . . . . 312 Schistidium apocarpum E0 ....+..+..................2 8 Mnium sp. E0 .........+................1 4 Plagiomnium undulatum E0 ............1.............1 4 Tabela 3: Asociacija Lamio orvalae-Salicetum eleagni v dolini IdrijceTable 3: The association Lamio orvalae-Salicetum eleagni in the Idrijca Valley Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526 27 28 29303132333435 Lega (Aspect) 00000000000000000000000000 0 0 0000000Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 00000000000000000000000000 0 0 0000000Maticna podlaga (Parent material) AlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAl Al Al AlAlAlAlAlAlAlTla (Soil) FlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFlFl Fl Fl FlFlFlFlFlFlFl Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 0 0 308090703090 0 709090 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 5 20 80 0 0 0 0 0 0 0 Zastiranje v % (Cover in %): Drevesna plast (Tree layer) E3 80 70 80 70 70 70 70 80 60 80 60 80 70 70 80 70 70 70 80 70 70 70 70 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 90Grmovna plast (Shrub layer) E2 30 60 20 20 10 20 20 10 20 20 40 10 20 60 30 40 30 40 10 40 60 40 60 30 60 50 30 30 40 20 10 20 40 40 10Zelišcna plast (Herb layer) E1 80 70 80 60 30 30 40 60 30 70 40 20 30 70 70 60 30 50 30 70 60 70 80 90 60 70 80 50 90 60 50 40 70 80 90Mahovna plast (Moss layer) E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 510105 5 1 0 5 0155 110100 5 0 0 5 530305 0 0 Sestoj (Stand):Najvecji prsni premer cm1530302025252515202530252530303020202020201530303040 30 20 10251010402530 (Maximum diameter) Najvecja drevesna višinam 1416181417181614151616171520201616151616161517181825 15 16 8 17 8 10302525 (Maximum height) Število vrst (Number of species) 67 82 83 59 44 78 60 64 75 81 70 51 62 83 69 68 59 75 56 93 60 53 81 52 70 95 107 123 62 51 80 79 48 72 55 Pr. Fr. Razlikovalnice asociacije (Differential species of the association) SP Salix eleagnos E3 54444444444444344443443444 4 5 544412+35100 SP Salix eleagnos E2b +..+....++2111.....2...... .+..+..1.12 34 AF Lamium orvala E1 1+111++.1++1+1+1+11+1122+11 1++.1++.32 91 VP Picea abies E2b . . . . . . . . . .+. .+.+.r.+. . . .++++. . . . . . .926 2 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m Datum popisa (Date of taking relevé) Nahajališce (Locality) Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) Delovna številka popisa(Working number of relevé) Nadmorska višina v m (Altitude in m) 9848/4 Slap ob Idrijci 5/9/2008 200 170 221402 9848/4 Idrija pri Baci 6/14/2009 200 160 228234 9849/3 Stopnik 6/16/2009 200 215 226707 9949/2 Straža 5/28/2009 100 240 227810 9949/2 Straža 5/26/2009 200 240 227870 9949/2 Masore 5/20/2009 100 260 227965 9950/1 Masore 5/20/2009 200 270 227993 9949/1 Dolenja Trebuša 9/18/2008 200 180 221468 9949/2 Straža 5/12/2009 200 240 227815 9849/3 Reka 6/10/2009 200 222 228042 0050/1 Idrija - Divje jezero 4/14/2009 200 330 230237 0050/1 Idrija - Divje jezero 4/15/2009 200 330 230239 0050/1 Idrija - Kobila 4/15/2009 200 340 230240 9849/4 Straža 4/22/2004 400 240 213248 9949/1 Dolenja Trebuša 4/22/2002 400 180 213253 9849/3 Stopnik 3/28/2007 400 220 214920 9949/1 Dolenja Trebuša 4/1/2008 200 180 218455 9849/4 Reka 4/4/2008 400 230 221438 9949/1 Dolenja Trebuša 4/1/2008 100 180 218454 9849/4 Reka 4/4/2008 400 230 221439 9848/4 Slap ob Idrijci 4/23/2002 200 180 213254 9949/1 Dolenja Trebuša 4/9/2008 100 180 218487 9848/4 Idrija pri Baci 6/14/2009 200 160 228235 9950/3 Spodnja Idrija 5/26/2009 200 300 228329 9949/1 Dolenja Trebuša 9/18/2008 200 180 221469 9949/2 Straža 5/12/2009 200 245 227827 9950/1 Masore 5/20/2009 200 270 227992 9950/3 Spodnja Idrija 5/26/2009 200 300 228274 9849/4 Straža 4/22/2004 200 240 213250 9848/4 Slap ob Idrijci 4/1/2008 100 180 218456 9848/4 Slap ob Idrijci 4/1/2008 200 180 221464 9848/4 Slap ob Idrijci 4/1/2008 200 180 221463 9948/2 Dolenja Trebuša 4/9/2008 100 180 218486 9849/3 Stopnik 6/16/2009 400 215 226697 9849/4 Reka 6/10/2009 200 230 228026 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 91011121314151617181920212223242526272829303132333435Pr.Fr. Geografske razlikovalne vrste (Geographical differntial species)AFHacquetia epipactis E1. . . . .+. . . .+r+++++.++.+++.+ ++. . . . .+.1749 AFScopolia carniolica E1...........+..rr.r..+..+.. . . .......617 AFGeranium nodosum E1. .+. . . . . . . . . . . . . . .+r. . . . . .++. .+. . . .617 AFOmphalodes verna E1..........+..++........... .++......514 Razlikovalne vrste nižjih enot (Differential species of lower units) AIAlnus incana AIAlnus incana AIAlnus incana AIAlnus incana GUGeum urbanum QFAnemone ranunculoides AFCardamine enneaphyllos SPPopulus nigra AIAlnion incanae Rubus caesius Chaerophyllum hirsutum Festuca gigantea Ranunculus cassubicus Viburnum opulus Viburnum opulus Viburnum opulus Cardamine impatiens Frangula alnus Frangula alnus Frangula alnus Agropyron caninum Knautia drymeia subsp. intermedia AGAlnus glutinosa Chrysosplenium alternifolium Listera ovata Matteuccia struthiopteris SPSalicetea purpureae Salix purpurea Salix purpurea Salix purpurea Humulus lupulus Humulus lupulus Salix alba Salix fragilis Salix fragilis ECErythronio-Carpinion Galanthus nivalis E3a. .+.r. . . . . . . . .+1+...+...+++ . ....+.+ E2b. . . . . . . . . . . . . .......+..... . . .....+. E2a. . . . . . . . . . . . . .++..........+ . .....+. E1. . . . . . . . . . . . . ............+. .+...... E1. .++. . . . . . . . . . . .++++. .+1++++++. . . . . E1. . . . . . . . . . . . . 111+1.1++ +. .+ +.+1. .+. . E1. . . . . . . . . . . . . ++++++++.... +. +...+... E3....r+...................1. . ...r 435 1131 26 411 26 1440 1440 1131 720 E1233111211221122212+1333423 3 3 221134435100 E1+.11++++++111+.+..++++.+++. +2.....+2469 E11.+.+..+.++...+..+...1++++. ++1+1+++2160 E1..+..+ r......++++...+1+..+ +. .+.+...1440 E2b.....+...............+....+ . .+.....411 E2a. . . . . . . . . . . . .++.+r. . . .+.+++1 .+. . .+.1131 E1.............+............ . . ..r....26E1++.+...+..............+..+. ...+.+..823 E3a.........................+. +.......26E2a+1....+...+............... .+..+....617 E2b.++......++........+....1.+ . .....+.823 E1.1+++.................+... . . .....+.617 E1..+...+....+.............. . 1.....+.514 R3..+....................... . . .....++39E1........ +................. . . .+.....26E1...............1....+..... . . .......26E1.........+................ . . .......13 E3+..++..1.........+.+...... . 1.++1...1029 E2b++.1+++++............+ +...+ . ..11..+1440 E2a.........++............... .+...+...411 E3a....................1..... . . ......126E2+.+...........+..+.+1..... . .+...2..823 E3....r..................... . . ....+.+39E3.......................... . . ......+13E2b.......................... . . .....++26 E11 +. +. r..1...r 2571 11111+.+12.+1 +++++++. . 43 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526 27 28 29303132333435Pr.Fr. Številka popisa (Number of relevé) Primula vulgaris Helleborus odorus Crocus vernus subsp. vernus Lonicera caprifolium Erythronium dens-canis Ornithogalum pyrenaicum AFAremonio-Fagion Knautia drymeia subsp. drymeia Anemone trifolia Helleborus niger Stellaria montana Cardamine trifolia Isopyrum thalictroides Cyclamen purpurascens Rhamnus fallax Anemone x pittonii Euphorbia carniolica Hemerocallis lilio-asphodelus Vicia oroboides TATilio-Acerion Acer pseudoplatanus Acer pseudoplatanus Acer pseudoplatanus Acer pseudoplatanus Lunaria rediviva Ulmus glabra Ulmus glabra Ulmus glabra Ulmus glabra Geranium robertianum Acer platanoides Acer platanoides Acer platanoides Acer platanoides Aruncus dioicus Arum maculatum Phyllitis scolopendrium Adoxa moschatellina Thalictrum aquilegiifolium Corydalis solida Impatiens noli-tangere Tilia platyphyllos Dryopteris affinis FSFagetalia sylvaticae Brachypodium sylvaticum E1. . . . . . . . . . +.r E1. ++ . . . . . . . . r. E1+ + . . . . . . . . . . . E2a. . +. . . . . . . . . . E1. . . . . . . . . . . . . E1. . . . . . . . . . . . . ++1++++ .++++r ++ . . ++ .+. 19 54 11++ .++ .11++++ +. . . . . . + 17 49 .++ .1.+++1 .+. . . . r..... 11 31 ... +.++ ...... +. ....... 5 14 .r.r......... . . ....... 26 ......... +... . . ....... 13 E111+1 .+.+++1 .1++1+.+1 .1+. 111 . .+++ . . .2469 E1+ ......... ++ .11 .+.. +++ .... +. ..... +.1131 E1.......... +.r++1 ..... + + .r r. +..... +.1131 E1....... +++ ....... +.r..... +. .+1++ ...1029 E1....... +...... r+... +...... +++ .+++ . .1029 E1............. ++ .. +.. +.. +.. . E1........... ++ ... +..... +... . E2r ..... +................... . E1................. r.+...... . E1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . + E1.......... +............... . E1.......................... . E3. . . . . . . . . . . . rr1.+. . . . . ++ . . + E2b1+ . . .+. .+.+.+11 . . . . .+. . . . . + E2a. . . . . . +.++ .++1+ . . +. .+.++++ . E11++. .+.++.+.++1+ . . +++++. . . . E1+ .+.+++1++ . . . 1.+.11++ . . 2+++ E3a.............. +.. +...... +. . E2b. +. . . . +. . . . ++1++ . . . . +. . . . ++ E2a+++. .+++ . . 1. . 1+. .+++ . . +. .+. E1....... +.. ++++ .. ++++ ...... . E1.+. . . . . 1++ . . . . r. . . . . . . . . . +. E3.............. r..... +.+... . E2b. . . . . . . . +. . . . ++ . . . . . 1.+. . . + E2a+ . . . +. . . . . . . . . . . . . . . 1.+.+++ E1.. +.... ++++ .. ++ ..... +..... . E1. . . . . . . . . . +1++ . . . . . . . . . +.+1 E1........ +........ r.... +... . E1... r.... r.......... r...... . E1................. +.... +... . E1. . . . . . . . . . . . . +. . . . . . . . . . . +. E1................. r........ . E1.......................... . E2a.......................... . E1............. +............ . E1+1111++1++111+++1132+ . 111+1 . ....... 514 +. . . . . . . 514 . ....... 26 . ....... 26 . ... +... 26 . ....... 13 +. . . . . . . 13 +. ...... 823 1+. . . 1+ .1440 1 1+ . . 1++1954 . ++++1++2366 . 21++1 . .2366 . ....... 39 1++ . . . . +1440 1 .++. .+.1851 . ....... 926 + . . 1++ . +1131 . ....... 39 . ..... +.720 ++ . . . . +.1029 . ....... 823 +. . . . . . . 823 +. . . . . . . 411 . ....... 39 .+..... . 39 . ....... 26 . ....... 13 . ...... +13 +. . . . . . . 13 . ....... 13 1 +11+11+3497 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 91011121314151617181920212223242526272829303132333435Pr.Fr. Allium ursinum E1+ +1 +.+ +.++.++22222111+13+11 121++1++3291 Fraxinus excelsior E3.....+........+++.....+..1+ . r..... .823 Fraxinus excelsior E2b11+.+1++..++1++++1..1+.+111 .+...+.+2469 Fraxinus excelsior E2a111++1+++++++++. .++.1.+.1111++++++.2983 Fraxinus excelsior E1.1.+.................+1... . . .......411 Ranunculus lanuginosus E11+11+11+1. . . .+++.+2+++11+1 . 11+11++.2880 Asarum europaeum subsp. caucasicum E1. .+. . .+.+. .+++11++++++1+.+++.+++++.2469 Cardamine bulbifera E1++. . .+. .++. . .1+++1++++. . .1++1+1+1.+2366 Heracleum sphondylium E1+1+.+++++. .+++.+. . .+++. . . . 1 . ++++.++2263 Salvia glutinosa E11+1++. .1++.++++++.1. . . . .1+++. .+1+. .2263 Pulmonaria officinalis E1+++. . . .+++. . .+++++++. . . . .+++++++. . .2057 Symphytum tuberosum E1+. . . . . . . . . . .+111++++1.+1. . . ++++++.+1954 Mercurialis perennis E1. .+. .+. . +.+++++. .+++.+++. .++++.+. . .1954 Fagus sylvatica E3a................+........+. . .......26Fagus sylvatica E2b. .+. . . . . . . . .+2+1++.+r.+.+.++. . . . . . .1337 Fagus sylvatica E2a.+. . .+. .+. . .+1+.++++. . . .+++++.+. .+.1749 Fagus sylvatica E1.........++..........+.... . . .......39Carpinus betulus E3a...................+...... . . .......13Carpinus betulus E2b. . . . . .+. . . . . .+.+.+.1. .+. .++++. . . . .+1131 Carpinus betulus E2a+++. . .+. .+. . .+++.+.+. . . .++++. . . . .+.1543 Carpinus betulus E1..............+.......+... . . ..+....39Scrophularia nodosa E1.+1++++++. . . . . . . . . . .+. .+. . . 1 .+++.1.1543 Daphne mezereum E2a. . . . . . . . . .++++++. .+. . .+.r.+++. . .+. .1337 Tilia cordata E3 .............+r.+.....+.++. +.......720 Tilia cordata E2b.++. . . . . . . . .+1++. .++. .+.+. . ++. . . . .+1337 Tilia cordata E2a.++.+++....+.++..........++. .......1029 Tilia cordata E1.....+........+......+.... . . .......39Galeobdolon flavidum E1. . . . .+. .+. .+.++. .+. . . . . . .+++. .++. . .1131 Myosotis sylvatica E1+....+.++...........+.++.+. .1+.+...1131 Mycelis muralis E1....++.+++.+......+....... .+...+...926 Campanula trachelium E1...+....+...++.+.........++ . ..+....823 Cardamine pentaphyllos E1...........+.+r..+.+....... .+.+r...823 Euphorbia dulcis E1...+......++++..........+++ . .......823 Sambucus nigra E2b.........+.......+..+...... .+1..+..617 Sambucus nigra E2a.+.............+.++....+.. . .+.r++..926 Polygonatum multiflorum E1..........+.r1........++.++ . .......720 Viola reichenbachiana E1.............+.+..+....... .++.++...720 Prunus avium E2b.............+............+ . .......26Prunus avium E2a.+...++...+............... .+....+..617 Prunus avium E1.......................... .+..r+...39Galium laevigatum E1........+.+.+.+...........+ . .......514 Lathyrus vernus E1. . . . . . . . . .+. .+. . . . . . . . . .+.++. . . . . . .514 Dryopteris filix-mas E1.............+.+.......+.. .+......+514 Carex sylvatica E1.................+........ .++.+....411 Euphorbia amygdaloides E1........+.+..........+..... ....+...411 45 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526 27 28 29303132333435Pr.Fr. Paris quadrifolia E1............ +11 .. +........ . . ....... 411 Leucojum vernum E1............ r......... +.. +. .+...... 411 Corydalis cava E1............. r... +.r...... . . ....... 39 Festuca altissima E1.. +............ r.......... . +....... 39 Laburnum alpinum E3.......................... +. ....... 13 Laburnum alpinum E2b..... +.................... +. ....... 26 Laburnum alpinum E2a. +... +.................. +. . . ....... 39 Laburnum alpinum E1.......................... . +....... 13 Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1........... ++ ............ +. . ....... 39 Melica nutans E1......................... +. +....... 26 Petasites albus E1.......................... . .+.+.... 26 Polystichum aculeatum E1......... +............... +. . ....... 26 Bromus benekenii E1...................... +... . . ....... 13 Epipactis helleborine E1.......................... . . ..... +.13 Poa nemoralis E1... +...................... . . ....... 13 QPQuercetalia pubescentisFraxinus ornus E2b...... +................... . . ....... 13 Fraxinus ornus E2a+++ ... +.+............. +.++ . +....... 926 Fraxinus ornus E1... +.................... +. . . ....... 26 Ostrya carpinifolia E3..... +........... r.+.. +.+. . . ...... +617 Ostrya carpinifolia E2b. 1. . . . . . . . . . . . . . . r. . . . . . . . ++. . . . . . +514 Ostrya carpinifolia E2a.. +.... +.. ++ .............. . . ....... 411 Ostrya carpinifolia E1.......................... . . ....... 13 Clematis recta E1.................... +.... +. . ..... +.39 Carex flacca E1.......................... . +....... 13 Cornus mas E2a. +........................ . . ....... 13 Sorbus aria E2a.. +....................... . . ....... 13 QFQuerco-FageteaCerastium sylvaticum E1+.+. .++. .+. . .+++++ .+. .11+++ 1 .++1+++2366 Hedera helix E3a............. ++ .++ .. 1.+.+. . . .... ++ .926 Hedera helix E2b..................... +.... . . ....... 13 Hedera helix E11+1 . . . . +. . +. . 1111+11+1+ .1++ . . +111+ .2366 Ficaria verna E1+ + ...... +.... 1++11+11+1 .+1 . +32+12 ..2160 Anemone nemorosa E1. . . . . . ++ . . +++1 .1+1++ .+11 .++ ++.+.+. .2057 Acer campestre E3.......................... +. ...... +26 Acer campestre E2b............. +............ +. ....... 26 Acer campestre E2a++ . . . . +. .+. .+.++. r . .+++ .++ . ++ . . . +++1851 Acer campestre E1+ .++ ... +..... ++ .. +.+..... +. . ....... 926 Corylus avellana E3............. +1 ....... 11 .. 1 . ....... 514 Corylus avellana E2b. . .+.++. .+.++++ .1+.+. . . . 211 ++ . . . +.11851 Corylus avellana E2a+11 .+++ .............. +.... . . .. r.. +.926 Clematis vitalba E3a1++ ...... +.... +.+1 .+... ++ . . +..... ++1337 Clematis vitalba E2b...... ++ ..... 1.1... +.1... 1. .+.+.... 926 Clematis vitalba E2a. +.+...... +............... . 1..... +.514 Clematis vitalba E1+ ... ++11+ ......... +....... 1 . ...... 1926 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526 27 28 29303132333435 Pr. Fr. Carex digitata E1 ..........+.++++.+.++...+. .+.......10 29 Veratrum nigrum E1 ...........r++++++.+..+... +. .......10 29 Malus sylvestris E2b .............+.+.........++. .......411 Malus sylvestris E2a .....+..+...+.r+...r..+..+. +.......926 Lonicera xylosteum E2 ..+.........++++..++....... ........720 Hepatica nobilis E1 . . . . . . . . . . . . . . .+. .++. . . . .r r +. . .+. . .720 Gagea lutea E1 .............+..+r.r.. +... . . .......514 Dactylorhiza fuchsii E1 ..........+..............+. +.......39 Vinca minor E1 .................r.+...... .+.......39 Moehringia trinervia E1 ++........................ . . .......26 Rosa arvensis E2a ..+......+................ . . .......26 Viola riviniana E1 ..........+...+........... . . .......26 Carex umbrosa E1 ..........+............... . . .......13 Festuca heterophylla E1 ...................+...... . . .......13 Hieracium sabaudum E1 ........................+. . . .......13 Lathraea squamaria E1 .........................+. . .......13 Scilla bifolia E1 .........................r. ........13 Pyrus pyraster E2a .....+.................... . . .......13 Ulmus minor E3a .......................... . . ....+..13 Viola mirabilis E1 ..........+............... . . .......13 EP Erico-PineteaCarex ornithopoda E1 .....+....+++......+.+...++. .......823 Calamagrostis varia E1 ..+...+............1....+.++...... .617 Aquilegia nigricans E1 .........++.....+.+....... . . ..+....514 Cirsium erisithales E1 ..........+.+............. . . .......26 Pinus sylvestris E3 ...................1.....r. ........26 Pinus sylvestris E2b ...................+...... . . .......13 Aster amellus E1 ..........+............... . . .......13 Carex alba E1 ...................+...... . . .......13 Chamaecytisus hirsutus E1 .......................... .+.......13 Molinia arundinacea E1 ..........................+. .......13 Potentilla carniolica E1 ..........+............... . . .......13 VP Vaccinio-PiceeteaAposeris foetida E1 .....+....++++....++.+...+. +.....+.11 31 Abies alba E2a .............++....+.....+. . .......411 Abies alba E1 ..........+.r+.....+....r+. +.......720 Veronica urticifolia E1 . .+. .++. . . . .+. . . . .+. . . . . . .++. . . . . . .720 Oxalis acetosella E1 .............+..++........ . . ..+....411 Valeriana tripteris E1 ..........+.+............. . . .......26 Gentiana asclepiadea E1 ............r............. . . .......13 Hieracium sylvaticum E1 .......................... . . ..+....13 Larix decidua E3a .................r........ . . .......13 Rosa pendulina E2a ..........+............... . . .......13 Solidago virgaurea E1 ......................+... . . .......13 RP Rhamno-PruneteaCornus sanguinea E3a .....++......++1++.+..1... . . .......926 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526 27 28 29303132333435Pr.Fr. Cornus sanguinea E2b+2 . . . 11 . . . . ++31211 . . 11211 . 111 . . . 1112263 Cornus sanguinea E2a11 .++1 .+++ . . . 21211+1+121111 11++ .1+.2880 Cornus sanguinea E1....... +.................. . . ....... 13 Crataegus monogyna E3a......................... +. . ....... 13 Crataegus monogyna E2b. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . +. . ++. . . . . . . 39 Crataegus monogyna E2a.++. .+. .+++.++ . . . . .++. . . ++1 + . .+. . . .1543 Euonymus europaea E3a................... +...... . . ....... 13 Euonymus europaea E2b... +.+........ ++ ... +.++ ... +. .... +++1131 Euonymus europaea E2a+ ....... +.... +...... +1 ... +. .+.. +++11131 Euonymus europaea E1............... +.......... . . ....... 13 Ligustrum vulgare E2b................... +.... +. . .+...... 39 Ligustrum vulgare E2a. . . . . . . . . . . . . . . +.+.+. . +.+++ +. . . . . . +926 Berberis vulgaris E2b.......... +.. +..... +...... . . ....... 39 Berberis vulgaris E2a.......... +... +.+.... +... ++ . ....... 617 Rosa canina E2b.......................... +. ....... 13 Rosa canina E2a. +... +.................... +. ....... 39 Rhamnus catharticus E3a..... +.................... . . ....... 13 Rhamnus catharticus E2b..... +.................... . . ....... 13 Rhamnus catharticus E2a. +........................ . . ..... +.26 Rubus fruticosus agg. E2a.......................... . +.+..... 26 Viburnum lantana E2a................... +...... . . ....... 13 TGTrifolio-GeranieteaLathyrus sylvestris E1..... ++ .. +................ +. ....... 411 Vincetoxicum hirundinaria E1..... +.................... +. ....... 26 Viola hirta E1...................... +.+. . . ....... 26 Digitalis grandiflora E1.......................... . +....... 13 Hypericum perforatum E1.......................... . +....... 13 Libanotis sibirica subsp. montana E1.......... +............... . . ....... 13 Lilium bulbiferum E1......................... +. . ....... 13 Lilium carniolicum E1.......................... . . ..... r.13 Trifolium medium E1.......................... . +....... 13 Valeriana collina E1........ +................. . . ....... 13 MuAMulgedio-AconiteteaSilene dioica E11 .+.... +....... +.++ ..... ++ . . . 11++ ..1234 Aconitum lycoctonum E1+ .......... r+++ .+.. r.. +... +. .. +....1029 Veratrum album s. lat. E1.............. 1+ .... +.+.. +. . .... +.. 617 Senecio nemorensis E1.. ++ ........ r............. . . .. +.... 411 Senecio ovatus E1....... +....... +.......... . +... +... 411 Hesperis candida E1.......... +............... . .+.. +... 39 Anthriscus nitida E1......... +.......... +..... . . ....... 26 Salix appendiculata E2b........... 1+ ............. . . ....... 26 Salix appendiculata E2a.......... ++ .............. . . ....... 26 Viola biflora E1........... r+............. . . ....... 26 Aconitum degenii subsp. paniculatum E1............ +............. . . ....... 13 Saxifraga rotundifolia E1.......................... +. ....... 13 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 91011121314151617181920212223242526272829303132333435Pr.Fr. Athyrium filix-femina E1........................+. . . .......13 EAEpilobilobietea angustifoliiStachys sylvatica E1+++. . .+++1. . . . . .+r++. . . . . .++. .+r+. .1646 Eupatorium cannabinum E1+1+++++.++. . . . . . . . . . . . . . . . 1+. . . . .+.1234 Galeopsis speciosa E1.+.....++...............+. . . ..+..+.617 Solanum dulcamara E1.+..+.++.................. . . .......411 Arctium minus E1.+................+....... . . ..+....39Arctium nemorosum E1........++.............+.. . . .......39Fragaria vesca E1..........+............... . . .......13 CACalthionAngelica sylvestris E1+++++++.+.++++.+++.+++.+1+ . ++.++. .+2674 Cirsium oleraceum E1.++++++..1++...........+.+. . .+.....1234 Caltha palustris E1...+.+.....+..............+ . .......411 Crepis paludosa E1......+....+.............. . . .......26 PAPotentillion anserineaeBarbarea vulgaris E1+....+..+............+...+. +..++.. .823 PPPotentillo-PolygonetaliaPlantago intermedia E1...+....+................. . . .......26Ranunculus repens E1.......................... . . ...+...13 MAMolinio-ArrhenathereteaDeschampsia cespitosa E1++.1+..+++++1.+.+++++1++.. .+..+1+++2571 Anthriscus sylvestris E1++11.11+1+. . . . . .++. . .+ +1.+++1+11. . .2160 Pimpinella major E1+.+.+. .+.++. .+.++.++.++.+. + . . .++. . .1749 Galium mollugo E1+++++++++.+. . . . . . . .+. . . . . .++. .++. . .1543 Taraxacum officinale E1.+.++1+.+.+++. . . . .+. .+. . .++ . . .++. . .1543 Poa trivialis E1+++1. . . . .+. . . . . . . . . . . .++. .++1+.+.+.1337 Dactylis glomerata E1++.+.+1. . . . . . . . . . . . . . .++. . 1+. . . . .+.1029 Centaurea carniolica E1.++. .+.+. . . . . . . . . . . . . . . .+.++. . . . . . .720 Ranunculus acris E1. .++. .+. . .+. . . . . . . . . . . . . .+++. . . . . . .720 Veronica chamaedrys E1...+..+..+...........+...++ . ...+...720 Trifolium pratense E1.+.+.+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .++. . . . .+.617 Ajuga reptans E1.........................+. +...+.+.411 Arrhenatherum elatius E1.........+............+...+ . .....+.411 Leucanthemum ircutianum E1..+................+...... .+....+..411 Symphytum officinale E1....1.+.+................. . . .....+.411 Crepis biennis E1.+........................ .+......+39Vicia sepium E1. . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . . . . .++. . . . . . .39Centaurea jacea E1...................+...... .+.......26Daucus carota E1.......+.................. . . ...r...26Festuca rubra E1.........+................ .+.......26Holcus lanatus E1...+...................... . . .....+.26Prunella vulgaris E1..+.......................+ . .......26Vicia cracca E1.+........................+ . .......26Pastinaca sativa E1...+...................... . . .......13Plantago lanceolata E1.....+.................... . . .......13 49 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526 27 28 29303132333435Pr.Fr. Euphorbia villosa E1.......... +............... . . ....... 13 Allium scorodoprasum E1............. +............ . . ....... 13 Rumex acetosa E1.......................... +. ....... 13 Lathyrus pratensis E1.......................... . +....... 13 Trifolium repens E1.......................... . +....... 13 FBFestuco-BrometeaSilene vulgaris subsp. vulgaris E1..... +.+++ ................ . . ....... 411 Pimpinella saxifraga E1.......... +........ +...... . . ....... 26 Buphthalmum salicifolium E1.......................... . +....... 13 Medicago lupulina E1.......................... . +....... 13 TRThlaspietea rotundifoliiPeucedanum verticillare E1.+++++.+. . . . . . . +.++2 .+1 .++1 +. .++. . .1851 Petasites paradoxus E1.++ .. +1+ .. 3+2 ..... ++ .... ++2 . .......1337 Astrantia carniolica E1.......... +r.............. . . ....... 26 Hieracium bifidum E1.......... +............... . +....... 26 Adenostyles glabra E1..... +.................... . . ....... 13 Achnatherum calamagrostis E1.......... 1............... . . ....... 13 Equisetum variegatum E1.......................... . . ..... +.13 ATAsplenietea trichomanisCymbalaria muralis E1.......................... r .... +... 26 Paederota lutea E1............ +............. . . ....... 13 Hieracium glaucinum E1.......................... +. ....... 13 AVArtemisiete vulgarisArtemisia vulgaris E1.++ . . +++++ . . . . . . . . ++ .++ . . . + . . . +. . +.1440 Erigeron annuus E1.+1+ . . +. .+. . . . . . . +.+. .+.+. . 1 . . . 1.+.1234 Rumex obtusifolius E1.... +.. +++ ................ . .+.++ ... 720 Silene latifolia subsp. alba E1.+.+..... +............ +... . +....... 514 Artemisia verlotiorum E1.......................... . . ..... +.13 Melilotus albus E1.......................... . +....... 13 GUGalio-UrticeteaAegopodium podagraria E13111111 .+1 .++ .1112112222222 223++2313291 Petasites hybridus E13233112212122+ .1.++++2 .1+++ 1+1+1 .313189 Impatiens glandulifera E12++++++2+1 . . . . . . . +. . +. . ++++ +.111+122366 Urtica dioica E1++++1 ..++1 .. .+..+1+ .+. +.++ . .22121 .+2263 Alliaria petiolata E1++ .. +.. ++1 .............. ++ . .13111 .+1440 Lamium maculatum E1+ .... +.++1 ......... +.... +. . .2+11+ .+1337 Impatiens parviflora E1.+++ ... +.+............ ++ .. . +...... +926 Solidago gigantea E1.. +...... +........... +++ .. . . . +.+.2.823 Chaerophyllum aureum E1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . +. . ++. . . . . . +411 Galeopsis pubescens E1....... ++ ................. . . .. ++ ... 411 Glechoma hederacea E1.. 1............. +......... . . .. ++ ... 411 Parietaria officinalis E1+ ...... +.............. +... . . ....... 39 Viola odorata E1............. +.. +... r..... . . ....... 39 Lapsana communis E1......... +................ . . ....... 13 SMStellarietea mediaeChelidonium majus E1+ ... +... ++ ....... +.... +... . .+1+++ ..1131 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526 27 28 29303132333435 Pr. Fr. Cardamine hirsuta E1 +................+.....+.. . . .+++...617 Galium aparine E1 .........+................ . .21..+..411 Myosotis arvensis E1 ...+...................... .+.......26 Stellaria media E1 .+..................+..... . . .......26 Veronica hederifolia E1 .................+........ . .1......26 Veronica sublobata E1 .......................... . . .+.+...26 Allium vineale E1 ....................+..... . . .......13 Brassica oleracea E1 .......................... . . .....+.13 Chenopodium album E1 .........+................ . . .......13 Oxalis fontana E1 .......................... . . .....+.13 Solanum nigrum subsp. nigrum E1 .........+................ . . .......13 FC Filipendulo-ConvolvuleteaHelianthus tuberosus E1 23.1+++++1..........+..1+1+. .....3416 46 Saponaria officinalis E1 1111.1.+1+.........r.+.... . . ..+..1+13 37 Valeriana officinalis E1 . .++.++. . . . . . . . . . .+r. . . . .+++. . . . .+.10 29 Calystegia sepium E1 +......+.+............+... . . ......1514 Mentha longifolia E1 .+.++..................... . . .....+.411 Myosoton aquaticum E1 .......+.+................ . . .......26 Galega officinalis E1 .....+.................... . . .......13 BT Bidentetea tripartitaePolygonum mite E1 .+.+.+++++................ . . ...+.++10 29 Bidens frondosa E1 .......+.+................ . . .......26 Rorippa palustris E1 ........+................. . . .......13 AR Agropyretea intermedii-repentisEquisetum arvense E1 +++.1+++.1. . . .1. . . . .+.+.+. . . . . . . .1.13 37 Tussilago farfara E1 . . . . .+++.+. . . . . . . .+. . . . . . .++. .+. .++10 29 PM Phragmiti-MagnocariceteaPhalaris arundinacea E1 .++..+.+.+..........+...+. . . .....11926 Poa palustris E1 ..++.....+................ . . .....+.411 Lysimachia vulgaris E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .++. . . . . . .39 O Druge vrste (Other species)Robinia pseudacacia E3 .........r...131+1.1r.3++++ .+....+.15 43 Robinia pseudacacia E2b .+......++.....+........1. . . .....1+720 Robinia pseudacacia E2a .++..+.+.................. . . ......+514 Robinia pseudacacia E1 .......+.................. . . .......13 Astragalus glycyphyllos E1 .+++.++.++. . . . . . .r. . . . . . . .++. . . . .+.11 31 Hemerocallis fulva E1 +.............++...++.+... .+.+.....823 Narcissus poeticus subsp. poeticus E1 .............+.++..r+..... . .+...+..720 Deutzia scabra E2b ....+.1..............+..+. . . ...+...514 Juglans regia E3a ..............r........... . . .......13 Juglans regia E2b .........+..........+..... . . ......+39 Juglans regia E2a .+....................+++. . . ......+514 Juglans regia E1 +......................... . . .......13 Parthenocissus inserta E3a .........1......1......... . . .......26 Parthenocissus inserta E2b ......+................+.. . . .......26 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526 27 28 29303132333435 Pr. Fr. Parthenocissus inserta E2a . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . . . . .+.++. . . . . . .411 Parthenocissus inserta E1 .........+.............+.. . . .......26 Deutzia scabra E2a ..+..+..........+......... . . .......39 Acer negundo E2b ...............+.......... . . ......+26 Acer negundo E2a .........+................ . . .......13 Ribes nigrum E2a ....................r..... . . ......+26 Hesperis matronalis E1 .......................+.. . . ......+26 Ribes rubrum E2a .+...........+............ . . .......26 Rosa multiflora E2 ........+.+............... . . .......26 Viola sororia E1 ........+...........+..... . . .......26 Aquilegia vulgaris E1 .+........................ . . .......13 Narcissus pseudonarcissus E1 ..+....................... . . .......13 Malus domestica E3a .....+.................... . . .......13 Malus domestica E2a ..........................+. .......13 Prunus domestica E2a ......+................... . . .......13 Crepis sp. E1 .......+.................. . . .......13 Paulownia tomentosa E2a .........+................ . . .......13 Fallopia japonica E1 .........+................ . . .......13 Aesculus hippocastanum E2a .............+............ . . .......13 Forsythia viridissima E2a .............+............ . . .......13 Orobanche sp. E1 ................r......... . . .......13 Cotoneaster divaricata E2b ...................r...... . . .......13 Prunus laurocerasus E2a .......................... .+.......13 ML Mahovi (Mosses)Plagiomnium undulatum E0 +.1. . . . . . . . .+1231+.2+.11.++1+.11.1.19 54 Brachythecium rutabulum E0 ...........11....+........ . . ..13...514 Climacium dendroides E0 ........ +.......+..+..... r. ........411 Schistidium apocarpum E0 ..........+1.............. . . ..++...411 Conocephalum conicum E0 ...........+.............. . . .......13 Mnium sp. E0 ...........+.............. . . .......13 Ctenidium molluscum E0 ............+............. . . .......13 Eurhynchium striatum E0 ...................+...... . . .......13 Tabela 4 : Asociacija Lamio orvalae-Alnetum incanae ass.nov. v dolini Idrijce Table 4: The association Lamio orvalae-Alnetum incanae ass. nov. in the Idrijca Valley Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 240 180 230 300 300 300 300 300 Lega (Aspect) 0 0 0 0 0 0 0 0 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0 0 0 0 0 0 0 0 Maticna podlaga (Parent material) Al Al Al Al Al Al Al Al Tla (Soil) Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 0 0 0 0 0 0 0 Zastiranje v % (Cover in %): Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) E3b 70 80 70 90 80 80 70 70 Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) E3a 0 10 30 0 20 10 30 30 Grmovna plast (Shrub layer) E2 60 30 40 30 30 50 60 30 Zelišcna plast (Herb layer) E1 80 90 80 90 90 80 80 90 Mahovna plast (Moss layer) E0 5 5 5 10 5 3 5 5 Sestoj (Stand): Najvecji prsni premer (Maximum diameter) cm 20 40 60 45 30 80 50 80 Najvecja drevesna višina (Maximum height) m 17 22 30 26 22 25 25 32 Število vrst (Number of species) 56 59 75 74 109 87 86 93 Velikost popisne ploskve (Relevé area) 2 m 200 400 200 200 400 400 400 400 Pr. Fr. Razlikovalnice asociacije (Differential species of the association) AF Lamium orvala E1 + 1 2 1 2 1 1 2 8 100 AF Scopolia carniolica E1 . . + . + . + + 4 50 Razlikovalne vrste forme (Differential species of form) QF Anemone ranunculoides E1 2 1 . + 1 + + 1 7 88 QF Ranunculus ficaria E1 1 1 . 1 2 1 1 + 7 88 QF Veratrum nigrum E1 . r + . + + + + 6 75 Geografske razlikovalne vrste (Geographical differntial species) AF Anemone trifolia E1 + 1 + . + . . + 5 63 AF Omphalodes verna E1 . . . . . + . . 1 13 AI Alnion incanae Rubus caesius E1 3 3 2 4 4 3 4 4 8 100 Festuca gigantea E1 . + . + + + + + 6 75 Viburnum opulus E2a . + + + 1 + . 1 6 75 Alnus incana E3b 3 3 . . + . + + 5 63 Alnus incana E3a . . . . . . . + 1 13 Alnus incana E2a + + . . . . . + 3 38 Alnus incana E1 . + . . . . . . 1 13 Equisetum arvense E1 . 1 + + + . + . 5 63 Chaerophyllum hirsutum E1 + + . . + + . . 4 50 Matteuccia struthiopteris E1 + . + . . . . . 2 25 Cardamine impatiens E1 . + + . . . . . 2 25 Carex pendula E1 . . . . + + . . 2 25 Frangula alnus E3a . . . . + + . . 2 25 Frangula alnus E2b . . . + . + . . 2 25 Frangula alnus E2a . . + . . . . . 1 13 AG Alnus glutinosa E3b . 1 . . . . . . 1 13 Datum popisa (Date of taking relevé) Nahajališce (Locality) Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) Delovna številka popisa (Working number of relevé) 9849/4Straža4/22/20042132499848/4Slap ob Idrijci4/23/20022132559849/4Reka 6/10/20092280239950/3Spodnja Idrija5/26/20092282619950/3Spodnja Idrija5/26/20092282729950/3Spodnja Idrija5/26/20092282399950/3Spodnja Idrija5/26/20092282519950/3Spodnja Idrija 5/26/2009 228271 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 Pr. Fr. AG Alnus glutinosa E2b . + . . . . . . 1 13 Listera ovata E1 . + . . . . . . 1 13 Agropyron caninum E1 . . + . . . . . 1 13 Chrysosplenium alternifolium E1 . . + . . . . . 1 13 SM Galium aparine E1 . . + . . . . . 1 13 Equisetum hyemale E1 . . . . . . . 1 1 13 TR Peucedanum verticillare E1 . . . . . . . + 1 13 SP Salicetea purpureae Salix eleagnos E3b + . 3 4 4 4 1 1 7 88 Salix eleagnos E3a . . . . . + . . 1 13 Populus nigra E3b r . 1 + 1 + . 1 6 75 Populus nigra E2a + . . . . . . . 1 13 Populus nigra E2b . . . + . . . . 1 13 Humulus lupulus E3a . . . . 1 . . . 1 13 Humulus lupulus E2b . . . . . . + + 2 25 Humulus lupulus E2a . + . . + . . . 2 25 Salix fragilis E3b . . . r + . . . 2 25 Salix fragilis E2b . . . + . . . . 1 13 Salix purpurea E3b . . . . + . . . 1 13 Salix purpurea E3a . . . + + . . . 2 25 Salix purpurea E2b . . . + . . . . 1 13 Salix alba E3b . . . r . . . . 1 13 EC Erythronio-Carpinion Helleborus odorus E1 + + + + 1 1 + + 8 100 Galanthus nivalis E1 1 1 . + + + + + 7 88 Primula vulgaris E1 . r . + + 1 + + 6 75 Lonicera caprifolium E2a . + + . . . . . 2 25 Ornithogalum pyrenaicum E1 + . . . . . . . 1 13 Crocus vernus subsp. vernus E1 . + . . . . . . 1 13 AF Aremonio-Fagion Cardamine enneaphyllos E1 + + 1 1 1 + + 1 8 100 Cardamine trifolia E1 + + + . + + + 1 7 88 Hacquetia epipactis E1 + + . + + 1 + + 7 88 Cyclamen purpurascens E1 + . . + + + + 1 6 75 Geranium nodosum E1 . . + + + 1 + + 6 75 Helleborus niger E1 + . . + + + + + 6 75 Isopyrum thalictroides E1 + + . . + + + 1 6 75 Knautia drymeia subsp. drymeia E1 . . + + + + + . 5 63 Stellaria montana E1 1 . 3 . + . . . 3 38 Daphne laureola E2a . . . . r . . . 1 13 TA Tilio-Acerion Acer pseudoplatanus E3b + + . . . . + + 4 50 Acer pseudoplatanus E3a . 2 + 1 + + + + 7 88 Acer pseudoplatanus E2b + 1 1 1 1 + + 1 8 100 Acer pseudoplatanus E2a + 1 1 + 1 . + + 7 88 Acer pseudoplatanus E1 . + . + 1 . . + 4 50 Lunaria rediviva E1 + + 3 1 3 . 1 1 7 88 Acer platanoides E3b . . + + . . + + 4 50 Acer platanoides E3a . . . + . . . . 1 13 Acer platanoides E2a . . . . . . . + 1 13 Acer platanoides E1 . . + . . . . . 1 13 Acer platanoides E2b . . . 1 + . . + 3 38 Ulmus glabra E3a . + + . . . . + 3 38 Ulmus glabra E3b . . + . 1 + + . 4 50 Ulmus glabra E2b . + . . . + + 1 4 50 Ulmus glabra E2a + . + . 1 1 . . 4 50 Ulmus glabra E1 . . . . . . . + 1 13 Dryopteris affinis E1 . . . + + . . r 3 38 Adoxa moschatellina E1 + . + . . . . . 2 25 Phyllitis scolopendrium E1 . . . + . . . + 2 25 Tilia platyphyllos E3b . . . . . . 1 1 2 25 Tilia platyphyllos E3a . . . . . + + . 2 25 Tilia platyphyllos E2b . . . . + . . . 1 13 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Tilia platyphyllos E2a . . . . . Staphylea pinnata E2a . . + . . Arum maculatum E1 . . . . + Thalictrum aquilegiifolium E1 . . . . + Aruncus dioicus E1 . . . . . FS Fagetalia sylvaticae Allium ursinum E1 3 4 3 2 2 Brachypodium sylvaticum E1 + + + 1 1 Cardamine bulbifera E1 1 1 + + 1 Mercurialis perennis E1 + + 1 + + Ranunculus lanuginosus E1 + + + 1 1 Fraxinus excelsior E3b + + 1 . + Fraxinus excelsior E3a . + 1 . . Fraxinus excelsior E2b . + 1 + 1 Fraxinus excelsior E2a . + 1 . 1 Fraxinus excelsior E1 . 1 . . . Pulmonaria officinalis E1 + 1 1 . 1 Symphytum tuberosum E1 1 1 . + 1 Asarum europaeum subsp. caucasicum E1 + + . . + Heracleum sphondylium E1 . + + + . Paris quadrifolia E1 + + + . . Polygonatum multiflorum E1 1 . + + . Cardamine pentaphyllos E1 + + + . + Galeobdolon flavidum E1 . . + . + Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1 . . . + + Tilia cordata E3b . . + . . Tilia cordata E3a . + . . + Tilia cordata E2b + . . . . Tilia cordata E2a . + . . + Daphne mezereum E2a . . . + + Leucojum vernum E1 . . . + + Carex sylvatica E1 . . . + + Corydalis cava E1 1 . . . r Fagus sylvatica E2b . . . . . Fagus sylvatica E2a . . . . + Fagus sylvatica E1 . r . . . Prunus avium E3b . + . . + Prunus avium E3a . . . . . Prunus avium E2b . + . . + Prunus avium E1 . . + . . Salvia glutinosa E1 . + . . . Dryopteris filix-mas E1 . . . + + Festuca altissima E1 . . . . + Myosotis sylvatica E1 . . . . + Carpinus betulus E3a . . + . . Carpinus betulus E2b . . . . + Carpinus betulus E2a + . . . . Sambucus nigra E3a . + + . . Sambucus nigra E2b . + 1 . . Sambucus nigra E2a . . + . + Viola reichenbachiana E1 . . . . + Campanula trachelium E1 . . . . . Carpinus betulus E3b . . . . . Euphorbia dulcis E1 . . . . . Galium laevigatum E1 . r . . . Epipactis helleborine E1 . . + . . Lilium martagon E1 . . . + . Circaea lutetiana E1 . . . . + Laburnum alpinum E3a . . . . . Laburnum alpinum E2a . . . . + Mycelis muralis E1 . . . . . Scrophularia nodosa E1 . . . . . Polystichum aculeatum E1 . . . . . 678 +.+ ... ... ... .+. 233 111 +11 +11 11+ 123 1++ . ++ . 11 . +1 +11 +11 +11 +++ +++ +11 . .1 +++ 1++ 122 1++ +++ +.+ +.+ . +1 +. . .r. . .+ +.+ ... +. . +. . ... ... ++ . . .+ ++ . ++ . . .+ ... . .+ ... ... ... +. . +.+ . ++ . ++ ... ... ... ... . .r ... +. . +. . . .r Pr. Fr. 2 25 1 13 1 13 1 13 1 13 8 100 8 100 8 100 8 100 8 100 7 88 5 63 6 75 5 63 3 38 7 88 7 88 6 75 6 75 6 75 6 75 5 63 5 63 5 63 4 50 5 63 4 50 4 50 4 50 4 50 3 38 3 38 1 13 3 38 1 13 3 38 1 13 2 25 1 13 3 38 3 38 3 38 3 38 2 25 1 13 2 25 2 25 2 25 2 25 2 25 2 25 2 25 2 25 1 13 1 13 1 13 1 13 1 13 1 13 1 13 1 13 1 13 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 Pr. Fr. QP Quercetalia pubescentis Ostrya carpinifolia E3b r . . . . . + r 3 38 Clematis recta E1 . + . . . . . . 1 13 Tamus communis E1 . + . . . . . . 1 13 Fraxinus ornus E3a . . . . . . + . 1 13 QF Querco-Fagetea Anemone nemorosa E1 1 + 1 1 1 2 1 1 8 100 Acer campestre E3b . . + . . 1 2 + 4 50 Acer campestre E3a . . . . . 1 1 + 3 38 Acer campestre E2b + . . + + + 1 + 6 75 Acer campestre E2a + . + + + 1 + + 7 88 Acer campestre E1 . . + . . . . + 2 25 Cerastium sylvaticum E1 + . + + 1 1 + . 6 75 Corylus avellana E3b 1 . 1 . 1 . 1 2 5 63 Corylus avellana E2b . + 1 1 1 1 1 . 6 75 Carex digitata E1 . . . + + + + + 5 63 Gagea lutea E1 + . . + + . r + 5 63 Hedera helix E1 + + 1 . . + . + 5 63 Hepatica nobilis E1 . . . + + 1 + . 4 50 Clematis vitalba E3a . . . . . + + . 2 25 Clematis vitalba E2b + . . . + . . . 2 25 Malus sylvestris E3a . . . . . + . . 1 13 Malus sylvestris E2b . . . . . + . . 1 13 Malus sylvestris E2a . r . + . . . . 2 25 Hedera helix E3a . 1 . . . . . . 1 13 Lonicera xylosteum E2a . . + . . . . . 1 13 Vinca minor E1 . . . . . . . + 1 13 VP Vaccinio-Piceetea Abies alba E2b . . . . . . . + 1 13 Abies alba E2a . . . . . + + + 3 38 Abies alba E1 . . . + + + + . 4 50 Aposeris foetida E1 . . . . + + . . 2 25 Veronica urticifolia E1 . . . . . + . + 2 25 Picea abies E2a + . . . . . . . 1 13 RP Rhamno-Prunetea Cornus sanguinea E3a . + . . + + . 2 4 50 Cornus sanguinea E2b 2 + 1 1 2 2 2 2 8 100 Cornus sanguinea E2a 1 + 1 1 1 1 2 1 8 100 Euonymus europaea E2b 1 1 + + . . . . 4 50 Euonymus europaea E2a 1 1 1 + + . + + 7 88 Ligustrum vulgare E2b . . . . . . + . 1 13 Ligustrum vulgare E2a . . + 1 . + + + 5 63 Crataegus monogyna E3a . . . . . + + + 3 38 Crataegus monogyna E2b . . . + . + . 1 3 38 Crataegus monogyna E2a . . . + . + + + 4 50 Rubus fruticosus agg. E2a . . . . + . + . 2 25 Prunus spinosa E2a . . . . . . . + 1 13 MuA Mulgedio-Aconitetea Veratrum album s. lat. E1 . 1 + . + + + + 6 75 Aconitum lycoctonum E1 + + . + + . . + 5 63 Anthriscus nitida E1 . . . . + + + + 4 50 Silene dioica E1 . . + + + . . . 3 38 Milium effusum E1 . . + . + . . . 2 25 Senecio ovatus E1 . . + . + . . . 2 25 Athyrium filix-femina E1 . . + . . . . . 1 13 EA Epilobietea angustifolii Stachys sylvatica E1 . . 1 . + . . . 2 25 Arctium nemorosum E1 . . . . + . + . 2 25 Galeopsis speciosa E1 . . + . . . . . 1 13 CA Calthion Angelica sylvestris E1 . . + + . 1 + . 4 50 Cirsium oleraceum E1 . . . . + + + + 4 50 Caltha palustris E1 . . . + . . . . 1 13 Crepis paludosa E1 . . . . + . . . 1 13 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 Pr. Fr. MA Molinio-Arrhenatheretea Deschampsia cespitosa E1 + + + + + + + + 8 100 Anthriscus sylvestris E1 . . + + + . . . 3 38 Poa trivialis E1 . . . . + + + . 3 38 Taraxacum officinale E1 . . . . . + . . 1 13 Ajuga reptans E1 . . . . . . + . 1 13 AV Artemisetea vulgaris Erigeron annuus E1 . . . . . + + + 3 38 Rumex obtusifolius E1 . . . + . . . . 1 13 GU Galio-Urticetea Aegopodium podagraria E1 2 1 2 3 3 2 2 3 8 100 Geum urbanum E1 . . + . + + + + 5 63 Petasites hybridus E1 . + . 1 + + . . 4 50 Viola odorata E1 . . . . . + + + 3 38 Lamium maculatum E1 . . + . + . . . 2 25 Solidago gigantea E1 . . . . . . + + 2 25 Urtica dioica E1 . . + . + . . . 2 25 Glechoma hederacea E1 . . 1 . . . . . 1 13 Chaerophyllum aureum E1 . . . . + . . . 1 13 Geranium phaeum E1 . . . . + . . . 1 13 Impatiens glandulifera E1 . . . . + . . . 1 13 FC Filipendulo-Convolvuletea Helianthus tuberosus E1 . . + 1 + . . + 4 50 Rudbeckia laciniata E1 . . + + . . . . 2 25 Saponaria officinalis E1 . . . + . . . . 1 13 Valeriana officinalis E1 . . . . . + . . 1 13 O Druge vrste (Other species) Aesculus hippocastanum E3a . . . 1 . . . + 2 25 Aesculus hippocastanum E2b . . . 1 + . + . 3 38 Aesculus hippocastanum E2a . . . 1 + + + + 5 63 Robinia pseudacacia E3b + . + . . . r + 4 50 Robinia pseudacacia E3a . . + + . . . + 3 38 Robinia pseudacacia E2b . . . + . . . . 1 13 Narcissus pseudonarcissus E1 . . . + . . + + 3 38 Hesperis matronalis E1 . . . . . + + + 3 38 Parthenocissus inserta E3a . . . . 1 . + + 3 38 Parthenocissus inserta E2b . . . . . + 1 . 2 25 Parthenocissus inserta E2a . . . . . 1 1 . 2 25 Parthenocissus inserta E1 . . . . + . 1 1 3 38 Hemerocallis fulva E1 . . + + . . . . 2 25 Acer negundo E3b + . . . . . . . 1 13 Acer negundo E2b + . . . . . . . 1 13 Juglans regia E3b . r . . . . . . 1 13 Juglans regia E2b . . + . . . . . 1 13 Juglans regia E2a . . + . . . . . 1 13 Fallopia japonica E1 . . . 1 . . . . 1 13 Deutzia scabra E2b . . . . + . . . 1 13 Deutzia scabra E2a . . . . . + . . 1 13 Galeobdolon argentatum E1 . . . . + . . . 1 13 Ribes rubrum E2a . . . . + . . . 1 13 Rosa multiflora E2b . . . . + . . . 1 13 AT Cymbalaria muralis E1 . . . . . + . . 1 13 Primula sp. E1 . . . . . . . + 1 13 ML Mahovi (Mosses) Plagiomnium undulatum E0 1 . + 1 + 1 1 1 7 88 Brachythecium rutabulum E0 . . . 1 . . . + 2 25 Eurhynchium striatum E0 . . . . . . 1 . 1 13 Plagiomnium rostratum E0 . . . . . . . + 1 13 Cratoneuron filicinum E0 . . . . . . . + 1 13 Tabela 5: Asociacija Carici albae-Carpinetum betuli v dolini IdrijceTable 5: The association Carici albae-Carpinetum betuli in the Idrijca Valley Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 240 230 230 180 180 250 230 230 230 230 180 180 230 200 250 260 240 250 330 250 330 330 330 190 Lega (Aspect) 0000000NNE 000000000W0NE 0000 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 000000050000000005010000 Maticna podlaga (Parent material) Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Pr Tla (Soil) AlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAl Kamnitost v % (Stoniness in %) 00000550000000020 05000000 Zastiranje v % (Cover in %): Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) E3b 70 70 60 70 70 70 60 70 60 80 80 70 70 80 80 80 80 80 80 80 60 60 80 70 Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) E3a 10 20 30 10 20 10 10 10 10 10 20 20 20 0 10 10 10 10 10 10 20 30 10 20 Grmovna plast (Shrub layer) E2 60 30 20 30 30 40 50 40 50 20 20 30 30 30 10 20 30 30 20 30 40 60 30 50 Zelišcna plast (Herb layer) E1 80 80 70 70 60 60 70 70 80 80 60 80 70 70 80 70 60 80 90 70 80 80 90 80 Mahovna plast (Moss layer) E0 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 520 510 520 5 010 5 1 5 Sestoj (Stand): Najvecji prsni premer (Maximum diameter) cm 40 60 30 70 150 30 30 30 25 35 25 30 35 40 40 30 30 35 40 50 35 40 60 30 Najvecja drevesna višina (Maximum height) m 222820354018202517242022202425242024283022282522Število vrst (Number of species) 71 72 91 52 53 68 73 63 65 48 87 61 67 55 68 72 80 64 79 90 84 89 88 79 2 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m 200 200 200 400 200 200 100 200 100 100 400 400 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 Diagnosticne vrste asociacije (Diagnostic species of ass.) Pr. Fr. QF Veratrum nigrum E1 1111++ . +1+11+++ ++++ . +11+22 92 EP Carex alba E1 +23+.1.+43+4.1. . . .+++24317 71 FS Leucojum vernum E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . .+.++. .313 Geografski razlikovalni vrsti (Geographical differential species)AF Hacquetia epipactis E1 +++++1++1 1 1++++ ++ +1++1 1+24 100 AF Helleborus niger E1 ++++.111.+111+. .+.++.++118 75 AF Scopolia carniolica E1 . .+. . . . . . . . . . .+. .++.+1. .625 Datum popisa (Date of taking relevé) Nahajališce (Locality) Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) Delovna številka popisa (Working number ofrelevé) 9849/4 Straža 4/22/2004 213251 9849/3 Reka - Laze 3/28/2007 214923 9849/3 Reka - Laze 3/28/2007 214924 9948/2 Slap ob Idrijci 4/1/2008 218450 9948/2 Slap ob Idrijci 4/1/2008 218451 9849/4 Reka -Jesenica 4/4/2008 221444 9849/4 Reka -Sjavnica 4/4/2008 221442 9849/4 Reka 4/4/2008 221443 9849/4 Reka 4/4/2008 221440 9849/4 Reka - Sjavnica 4/4/2008 221441 9949/1 Dolenja Trebuša 9/18/2008 221465 9949/1 Dolenja Trebuša 9/18/2008 221466 9849/3 Stopnik 3/28/2007 214922 9949/1 Stopnik 3/26/2009 224950 9949/2 Masore 5/12/2009 227831 9949/2 Masore 5/20/2009 227978 9949/2 Straža - Grapar 5/28/2009 227813 9949/2 Plužnje 4/2/2010 226843 0050/1 Idrija - Zagoda 5/6/2008 221241 9949/2 Straža -Otuška 5/28/2009 227808 0050/1 Idrija -Zagoda 5/6/2008 221245 0050/1 Idrija -Zagoda 4/22/2008 218592 0050/1 Idrija -Zagoda 5/6/2008 221244 9949/1 Dolenja Trebuša 5/25/2009 228202 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Razlikovalne vrste nižjih enot (Differential species of lower units) FS Tilia cordata E3b 13332212133433423FS Tilia cordata E3a ++1111. . . .1.+++++ FS Tilia cordata E2b 1+. .11.+1.1. .+. . . FS Tilia cordata E2a .++. . .+.++.+.+. . . FS Tilia cordata E1 . . . . . . . . . . . . . . .+. FS Carpinus betulus E3b + + + FS Carpinus betulus E3a . ++ FS Carpinus betulus E2b . + . FS Carpinus betulus E2a + . + FS Carpinus betulus E1 . .+ FS Fagus sylvatica E3b + . + FS Fagus sylvatica E3a . . . FS Fagus sylvatica E2b 1. . FS Fagus sylvatica E2a 1 .+ FS Fagus sylvatica E1 . ++ EC Erythronio-Carpinion Galanthus nivalis E1 1 1 1 Primula vulgaris E1 + . + Helleborus odorus E1 1 + 1 Lonicera caprifolium E2b . + . Lonicera caprifolium E2a . 11 Crocus vernus subsp. vernus E1 1 .+ Ornithogalum pyrenaicum E1 . .+ AF Aremonio-FagionAnemone trifolia E1 1 + 1 Omphalodes verna E1 + + + Cardamine enneaphyllos E1 . 11 Geranium nodosum E1 + . + Knautia drymeia subsp. drymeia E1 . ++ Lamium orvala E1 + + + Cyclamen purpurascens E1 . ++ Cardamine trifolia E1 . ++ Hemerocallis lilio-asphodelus E1 . . . Euphorbia carniolica E1 +. . Isopyrum thalictroides E1 . . . Anemone x pittonii E1 . . . Daphne laureola E2a . . . AI Alnion incanaeRubus caesius E1 1 3 1 Listera ovata E1 + + + Alnus incana E3b +1 1 Alnus incana E3a +. 1 Alnus incana E2b . . . Alnus incana E2a . . . + . + . . . . . . . 1 + 1 . 1 1 . + + 1 . . . . . + . 1 . . 1 . 1 + . + . . . . . . . . . . 1 + + . 1 + . + . + . . . + . . . + . . 1 + 2 . . . 2 . . . . . . + . . + + + . 1 2 . 1 1 1 + . . 1 + . + 3 . . + . . . . . 2 + . . . + + + . . 1 1 . . 1 . . 1 1 1 + + r . + . + . . . 1 + . . . . + . + . . . . . . . 2 . . . . . . 1 1 + 1 . . + . . . . . . 1 + 1 . . . + . . . . . . . . . 2 + + . + . . + 1 + + + . + + + . . + . 1. 2 . . + 1 + + . . . . . + . 2 1 . + 1 . . 1 2 + 1 . . 1 + . . . . . + + . . . . 1 + . . + + . + + . 1 + + . + 1 . 1 1 + 1 + + + + + . . . . 1 . . . . . r . + + . . . . . + 1 + 1 . + + . + + . + . . . . + . . . . 1 . . . . . . + . + . . . . . + 1 + 1 . + + . . . + . + + + + . . . . . 1 + . . . . + . . . . . . . . . 21 . . . 1 . . . r. + . ++ . . . . + 1 . r . . . . . . . . . . . + . + . . . + . . ++ ++ + 1 + . . . . . . 1 + 1 . . . . . + . + . . . . . .+ + . . . . + 1 r . 1 + . . . . . . . 2 + + + . 1 + + . . . + + + + . + + + . + . . + + .+ 1 + . . . . . . . 1 + . + . . 18 19 20 21 22 23 24 ++1+2 1+ +. .+. .+ +++. . .+ .+1. . . . . . . . .+. 11 . 121+ +11+1+ . .11. . . . +1+1. . . .1. . . . . . . .++13 . .+.++1 .+.+. 1+ +++++1+ . . . . . .+ Pr. Fr. 24 100 15 63 12 50 9 38 28 19 79 13 54 8 33 8 33 4 17 9 38 6 25 9 38 13 54 5 21 21 88 20 83 19 79 28 16 67 9 38 14 21 88 20 83 18 75 16 67 16 67 16 67 14 58 13 54 7 29 6 25 5 21 28 14 24 100 16 67 13 54 8 33 14 5 21 1 . 1 . . . . . . + + . 1 . + . . . . . 2 . . r . . .+ 1 . . . . + 1 . + 1 2 + + . + + + . 1 + 1 . . 1 + + + . . . . 1 2 1 + + + + + . + . . . 2 + r . . . . 1++ ++1+ ++1+ .... +1 . 1 .... .... +111 2221 .1.+ . ++ . 1+11 +1++ . .+. .+. . . +++ .+. . .+. . .... .... 2+11 111 . +. . . +.+. +. . . +. . . Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Pr. Fr. Alnus incana E1 . .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Viburnum opulus E2a . .+. . . . .++1.+.+++.+.1+.+12 50 Viburnum opulus E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1.14 AG Alnus glutinosa E3b .2. . .1rr. . . . . . . . . . .r. . . .521 AG Alnus glutinosa E3a .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 AG Alnus glutinosa E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .14 AR Equisetum arvense E1 . .+. . . . . . . . . . . .+. .+.1.+.521 Equisetum hyemale E1 +. . . . . . . . . . .444. . . . . . . . .417 Ranunculus cassubicus E1 +.............. r.+......313 Chaerophyllum hirsutum E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+.+.+. .313 Carex pendula E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .++.+313 Festuca gigantea E1 . . . . .+.+. . . . .+. . . . . . . . . .313 Frangula alnus E2b . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .1. . .28 Frangula alnus E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+14 Chrysosplenium alternifolium E1 . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . . . .14 Cardamine impatiens E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .14 Knautia drymeia subsp. intermedia E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .14 Equisetum x trachyodon E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .4. . . . . .14 AG Salix cinerea E2b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 SP Salicetea purpureaeSalix eleagnos E3b +. . .+. . . . . . . .r.2+. . . . . . .521 Salix eleagnos E3a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. .+28 Salix eleagnos E2b . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . .14 Populus nigra E3b .1++1. . . . . . . . . . .+. . . . . . .521 Populus nigra E2b . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . .14 Humulus lupulus E2a +. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Salix alba E3a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 Salix alba E3b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+.14 Salix purpurea E3a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 TA Tilio-AcerionUlmus glabra E3b +.+. . . . . . .+. . . . . . .1. . .1r625 Ulmus glabra E3a . . . . . . . . . .+. . . . . . .1.+. . .313 Ulmus glabra E2b . . .++.++++++.++.++1. .1++16 67 Ulmus glabra E2a .+1++. 1 .+. 11+. 1 .+1++111+18 75 Ulmus glabra E1 1+. . .+++. .11. . . . .+. . .1. .938 Acer pseudoplatanus E3b .+.1+11. . .1+. .+. . . .21.+.11 46 Acer pseudoplatanus E3a .+. .+. . . . . . . . . . . . . .+.+1+625 Acer pseudoplatanus E2b . . . . . . .+. .++. . . . . . . .1.++625 Acer pseudoplatanus E2a . . . . . . . .+. .+.+. . .+.+.1+.729 Acer pseudoplatanus E1 . .+. .+. . . . . . . .++++++.+.+10 42 Aruncus dioicus E1 +. . . . . r . . .++. .++. .+2+++.11 46 Acer platanoides E3b 1. . . . . . . . .+1. . . . . . . . .++.521 Acer platanoides E3a +. . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . .28 Acer platanoides E2a . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . .14 Acer platanoides E2b . . . . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . .14 Acer platanoides E1 +++. . . . . . .++. . . . . .+. . . . .625 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Pr. Fr. Thalictrum aquilegiifolium E1 .+. . . . .+. . . . . .+. . . . .+++.625 Tilia platyphyllos E3b . . . . . .+.+. . . . . . . .+. . .+.+521 Tilia platyphyllos E2b +. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Tilia platyphyllos E2a . . . . . . . . . . . . . . .+. .+.++++625 Lunaria rediviva E1 . . . . . . .+. . . . . . +. .+2. . .+.521 Phyllitis scolopendrium E1 . . . . . . . . . . . . .++. .+. +. . . .417 Euonymus latifolia E2b . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . .1. .28 Euonymus latifolia E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1. .14 Senecio ovirensis E1 . . . . .+. . . . . . . . . . . . . .+. . .28 Arum maculatum E1 . . . . . . . . . .+. . . +. . . . . . . . .28 Cardamine flexuosa E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . .14 Staphylea pinnata E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . .14 FS Fagetalia sylvaticaeAsarum europaeum subsp. caucasicum E1 +++++++1+++++ . + . +111111122 92 Pulmonaria officinalis E1 ++++. 11+111+++++.+1 +11++22 92 Allium ursinum E1 422333322 . 1+211 +12 . 1122122 92 Brachypodium sylvaticum E1 +.+11 .+++. 111++112++++++21 88 Mercurialis perennis E1 11++++++++1 .+.+. 1+11+11+21 88 Symphytum tuberosum E1 ++++111+11+.1+. .+.1+1+++20 83 Fraxinus excelsior E3b 2++3+323+11 . 111 . . 131 . . 1+19 79 Fraxinus excelsior E3a . . .+. . . . . . .++. .+. . .1. . . .521 Fraxinus excelsior E2b . . .+. . . . . . . . . . . . . .1+. . .+417 Fraxinus excelsior E2a . . . . .+. . .++. . .+1.+. .+. . .729 Fraxinus excelsior E1 +. . . . . . . .1. . . . . . . .1+. . . .417 Salvia glutinosa E1 +1++++.++.11. .+1+1+11.+.18 75 Euphorbia dulcis E1 +++. .++.+1+. . .++. .++++1.15 63 Daphne mezereum E2a +++++. r . . .+.+. . . . .++++++14 58 Paris quadrifolia E1 ++1+++1.++. . . .+. . .+.111.14 58 Cardamine bulbifera E1 .++++++.+. . .+.+.+ +11.+. .14 58 Galeobdolon flavidum E1 .++. . .+. . .+.+++. .+1+.+1+13 54 Lathyrus vernus E1 . .+. . .+.+++. . .+1+.++.11+13 54 Galium laevigatum E1 +.+. . .+. . .++. . .++. .++++112 50 Heracleum sphondylium E1 .++. .+. .+.+++. . .+.++.++.12 50 Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1 ++. . . .+. .+. . . . . .+. .1+++.938 Euphorbia amygdaloides E1 . .++.++. . .+. . . . . . . . . .+++833 Ranunculus lanuginosus E1 . . . .r. . . . . . .++++++1. . . . .833 Viola reichenbachiana E1 +.+. . . .++.+.+.+. . . . . . . .+833 Melica nutans E1 +. . . . . .+. . . . . . . .+.+. .+++729 Dryopteris filix-mas E1 +. . . . . . . . .++. .+. .+.+. .+.729 Polygonatum multiflorum E1 +. . . . . . . . .+. . . . . . .1.111.625 Neottia nidus-avis E1 +++. . . . . . . . . . . . . . . . . .+.+521 Polystichum aculeatum E1 +. . . . .r. . . . .+.+. . . . . .r. .521 Cardamine pentaphyllos E1 . . . . . .+. . . . . . .+. . .11. . . .417 Epipactis helleborine E1 .+. . . . . . . .++. . . . . . . . . . . .313 Campanula trachelium E1 . .+. . . . . . . . .+. . . .+. . . . . .313 Prunus avium E3b . . . . .r++. . . . . . . . . . . . . . . .313 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Pr. Fr. Prunus avium E3a . . . . . . . . .r. . . . . . . . . . . . . .14 Prunus avium E1 . . . . . . . . . . . .+. . .+. . . . . . .28 Sambucus nigra E2b . . . . . .+. . . . . . . . . . . .+. . . .28 Sambucus nigra E2a . . . . .++. . . . .r. . . . . . . . . . .313 Actaea spicata E1 . . . . . . . . . .+. . .+. . . .+. . . .313 Myosotis sylvatica E1 . . . . . . .+. . . . . .+. . . . . . . . .28 Mycelis muralis E1 . . . . . . . .+. . . . . .+. . . . . . . .28 Carex sylvatica E1 . . . . .+. . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Prenanthes purpurea E1 . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . .14 Laburnum alpinum E3b . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . .14 Laburnum alpinum E2a . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . .14 Bromus benekenii E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .14 Festuca altissima E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .14 Lilium martagon E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 Petasites albus E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. .14 Lonicera alpigena E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+.14 QP Quercetalia pubescentisOstrya carpinifolia E3b . . . .++1+. .+++r.+1. . . . . .211 46 Ostrya carpinifolia E3a . . . . .++. . .+.+. . . . . .r.+. .625 Ostrya carpinifolia E2b .+. . . . . . . . .+. . . . . . . . . . .+313 Ostrya carpinifolia E2a . . . . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . .14 Fraxinus ornus E3b . . . .+. . . . . .+. . . . . . . . . . .+313 Fraxinus ornus E3a . . . . . . . . . . .+. . . . . . . . . . .128 Fraxinus ornus E2a .++. . . . . . .+. . . .++. . . . .+1729 Fraxinus ornus E1 . . . . . . . . . .+. . . . .+. .+. . . .313 Cornus mas E2b . .+.r. . . . .++. . . . . . . . .+.+625 Convallaria majalis E1 . .+. . . . . . . . . . . . . .+1. .+1.521 Euonymus verrucosa E2b . . . . . . . . .+. . . . . . . . . .+. .+313 Euonymus verrucosa E2a . .+. . .+. .+. . . . . . . . . . .+. .417 Clematis recta E1 . . . . . . . . . . . . . . .++. . . . . .+313 Ruscus aculeatus E2a . . . . . . . . . .++.+. . . . . . . . . .313 Viola alba subsp. scotophylla E1 . . . . . . . . . .++. . . . . . . . . . . .28 Sorbus aria E2a . . . . . . . . . . . . . . . .+. .+. . . .28 Carex flacca E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1. .128 Asparagus tenuifolius E1 .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Aristolochia lutea E1 . . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . .14 Tamus communis E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 Betonica officinalis E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 Brachypodium rupestre E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+14 QF Querco-FageteaAnemone nemorosa E1 1111111+11. .1++.1 +1 +222+21 88 Corylus avellana E3a 1221222+. .2121. . . .+. . . . .13 54 Corylus avellana E2b 111212. .31111+.111.1+21120 83 Corylus avellana E2a . . . . . . . . .+. . . . .+. .+. . .+.417 Carex digitata E1 +. . .++++++1+++. .+. .+++.+16 67 Hedera helix E3a +. .+1+. .+++++. . . . . . . . .++11 46 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Pr. Fr. Hedera helix E1 1111.1111.1111. . .1+. . . .115 63 Vinca minor E1 112+.11.+332+1+. . . .2. . .+15 63 Hepatica nobilis E1 +.++.+1+1++. .+. . +.+1. .++15 63 Anemone ranunculoides E1 +.+111. . . .+.1+ +. +1+. .++.14 58 Lonicera xylosteum E2a .++. . .+1++1+. .+. . .++.+++14 58 Acer campestre E3b . . . . .+.1. . . .r. . . .31. . .+.625 Acer campestre E3a +. . . . . . . . .+. . . . . .++. .+. .521 Acer campestre E2b +.+. . . .+. . .+.++. . . . . .++. 833 Acer campestre E2a .+. . . . . . . . .+. .+.+. . . . . . .417 Acer campestre E1 . .+.+. .+. .+1. . .++++. . . .+10 42 Clematis vitalba E3a 1++. . .+. . .11. . . . . .1. .+.+938 Clematis vitalba E2b . . . . . . .+. . . .+. . . . . . .+. . .313 Clematis vitalba E2a . . . . . . . . . . . . . .11+. .+. .+.521 Clematis vitalba E1 . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . .+. .28 Cerastium sylvaticum E1 +++. . . . . . . . .+. .+.+. . . . . .625 Ficaria verna E1 . .++++. . . . . .+. . . . +. . . . . .625 Dactylorhiza fuchsii E1 . . . . . . . .r. . . . . . .+. . .+.+.417 Lathraea squamaria E1 . . . . .+.+. . . . . . . . . . . . .++.417 Malus sylvestris E3b +. . . . . . .+r. . . . . . . . . . . . . .313 Malus sylvestris E3a . . . .+. . . . . . . . . . . . . . . .+. .28 Malus sylvestris E2b . . . . . .++.+. . . . . . . . . . .+. .417 Malus sylvestris E2a . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .+28 Quercus robur E3b . .+. . . . . .+. . .+. . . . . . . . . .313 Quercus robur E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 Quercus robur E1 . . . . . . . . . .++. .++. . . . . . . .417 Carex umbrosa E1 . . . . .+. . . .+. . . . . . . . . . . .+313 Viola mirabilis E1 . .+. .+. . . . . . . . . . . . . . . . .+313 Hieracium racemosum E1 . . . . . . . . . .+. . . .++. . . . . . .313 Cruciata glabra E1 .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+.28 Pyrus pyraster E3b . . . .r. . .+. . . . . . . . . . . . . . .28 Viola riviniana E1 . . . . . .+. . . . .1. . . . . . . . . . .28 Rosa arvensis E2a . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . .+.28 Pteridium aquilinum E1 +. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Cephalanthera longifolia E1 .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Gagea lutea E1 . . .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Spiraea chamaedryfolia E2a . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . . . . .14 Carex pilosa E1 . . . . . . . . . . .1. . . . . . . . . . . .14 Populus tremula E3b . . . . . . . . . . . . . . .r. . . . . . . .14 Taxus baccata E2b . . . . . . . . . . . . . . . . . . .r. . . .14 EP Erico-PineteaAquilegia nigricans E1 .++. . .+.+. . . . . . . . . .+. .++729 Calamagrostis varia E1 . . . . . . . . . . .+. . .+1. . . . . . .313 Pinus sylvestris E3b . . . . . . . . . . . . . . .+. . .r+. . .313 Carex ornithopoda E1 . . . . . . . . . . . . . . . ++. . . . . . .28 Epipactis atrorubens E1 . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . .14 Cirsium erisithales E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .14 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Pr. Fr. Potentilla carniolica E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .14 Erica carnea E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .14 Pinus nigra E3b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. . .14 ES Sesleria caerulea subsp. calcaria E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+.14 VP Vaccinio-PiceeteaAposeris foetida E1 +++ ++++++ ++ +++111+1+20 83 Picea abies E3b +++. .r. . . .++. . . .+. .322. .10 42 Picea abies E3a . . . . . . . . .r. . . . . .+. .1+. . .417 Picea abies E2b .+. . . . . . .r+.r. . .1. . . .+++833 Picea abies E2a +.+. r . .++. . . .++.+. . . .+++11 46 Picea abies E1 .++. . . .+. . . . . . .+. . . . .+. .521 Abies alba E3a . . . . . . . . . . . . .r. .r. . . . . . .28 Abies alba E2b . .+. . . .++. .+.+. .+. . . . . . .625 Abies alba E2a . . . . . . .++.1. . . . .+. . . .++.625 Abies alba E1 +++. . . . . . .+. . . . . . .+.+.+.729 Oxalis acetosella E1 . .+. .++.+. . .+. . . . . .+. . . .625 Valeriana tripteris E1 . . . . . .+. . . . . . . .+. . .+. . . .313 Veronica urticifolia E1 . . . . . . . . . . . . . . .+. . .+. . . .28 Solidago virgaurea E1 . . . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . .14 Rosa pendulina E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . .14 Gentiana asclepiadea E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 Maianthemum bifolium E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. .14 Rosa pendulina E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+.14 RP Rhamno-PruneteaCornus sanguinea E3a . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .14 Cornus sanguinea E2b 111+1.+1. .1111+1111+11+121 88 Cornus sanguinea E2a 1+111++.+111+1 . 12211111+22 92 Euonymus europaea E2b . . .+. . .1. . . .+.+. .+1. .+. .729 Euonymus europaea E2a +++++1 . 1+ . . . . . ++++++ . . ++16 67 Euonymus europaea E1 .+. . . .+.+1. .+. . . .+. . . . . .625 Ligustrum vulgare E2b . . .+. . . . . . . .+. . . . . . . . . . .28 Ligustrum vulgare E2a ++.++1. . .++11. .++. .++++116 67 Crataegus monogyna E3a +.+. . . . . . .+. .r. . .+. . .21.729 Crataegus monogyna E2b . .+. . . . . . .11++.+.+. .+.1.938 Crataegus monogyna E2a . . .+.+++. .+1. .+.11+.++++14 58 Berberis vulgaris E2b . . . . . . . . . .+. . . . . . . . . .1+.313 Berberis vulgaris E2a . .+. . .++. . . .+.+++.+. .1++11 46 Viburnum lantana E2b . . . . .+. . . . .+. . . . . . . .++.1521 Viburnum lantana E2a . . . . . . . . . .++. . .+. . . . .+++625 Rhamnus catharticus E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+14 Rhamnus catharticus E2b . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . .14 Prunus spinosa E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 MuA Mulgedio-AconiteteaVeratrum album s. lat. E1 +12+1+.11. . .+r1. . . . .++.+14 58 Aconitum lycoctonum E1 +++++++. .+. . . . . . . r+. .1++13 54 Senecio ovatus E1 . . . . . .+. . .++. . . . . . . .++.+625 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Pr. Fr. Lathyrus occidentalis var. montanus E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1+1.313 Athyrium filix-femina E1 . . . . . . . . . . . . . .+. . . .++. . .313 Silene dioica E1 . . . . . . .+. . . . .+. . . . . . . . . .28 Anthriscus nitida E1 . .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Primula elatior E1 . . .r. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Senecio nemorensis E1 . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . . .14 Centaurea montana E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 Milium effusum E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. .14 Aconitum degenii subsp. paniculatum E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+.14 Sorbus austriaca ? E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+14 TG Trifolio-GeranieteaVincetoxicum hirundinaria E1 . .+. . . . . . .+. . . . .+. .+. . .+521 Campanula rapunculoides E1 . .+. .+. . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Viola hirta E1 . . . . . . . . . .++. . . . . . . . . . . .28 Astragalus glycyphyllos E1 . . . . . . . . . . . . . . .++. . . . . . .28 Lilium bulbiferum E1 . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . . .+.28 Laserpitium latifolium E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .14 EA Epilobietea angustifoliiEupatorium cannabinum E1 .+. . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .28 Stachys sylvatica E1 . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . . .14 FB Festuco-BrometeaSilene vulgaris subsp. vulgaris E1 . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . .14 CA CalthionAngelica sylvestris E1 .++. . . . . . .++.+1.++++1++.13 54 Cirsium oleraceum E1 . .+. . . . .r. . . . . . . . .+.+++.625 Colchicum autumnale E1 . . . . .r. .r. . . . . . . . .+.2+. .521 MA Molino-ArrhenathereteaDeschampsia cespitosa E1 . . .1+. .+. .+.++. . . .+. .+. .833 Anthriscus sylvestris E1 . .+. . . .+. . . . . .++.+. . . . . .521 Pimpinella major E1 . .+. . . . . . .+. . . . .+. . . . . .+417 Taraxacum officinale E1 .+. . . . . . . . . . . . .++. . . . . . .313 Ajuga reptans E1 . . . . . . . .+. . . . . . .+. . .+. . .313 Galium mollugo E1 . . . . . . . . . . . .r.+.+. . . . . . .313 Ranunculus acris E1 . . . . . . . . . . .+. . .+. . . . . . . .28 Allium scorodoprasum E1 .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Trifolium pratense E1 . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . .14 Centaurea carniolica E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .14 TR Thlaspietea rotundifoliiPeucedanum verticillare E1 . . . . . .+. . .+. .+.31. .++. . .729 Petasites paradoxus E1 . . . . . . . . . . . . . . .3+. .+. . . .313 Equisetum ramosissimum E1 .r. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Equisetum variegatum E1 . .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Hieracium bifidum E1 . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . .14 AT Asplenietea trichomanisPolypodium vulgare E1 . . . .+. . . . . . . .+. . .+. . . . . .313 Asplenium trichomanes E1 . . . .+.r. . . . . . . . . . . . . . . . .28 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Pr. Fr. Hieracium glaucinum E1 . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . .14 Asplenium ruta-muraria E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+14 GU Galio-UrticeteaAegopodium podagraria E1 111 . 1+r111111111+22+211123 96 Petasites hybridus E1 .....r..r...... r..+.1...521 Impatiens glandulifera E1 .+. . . . .+. . . . . . . . .+. . . . . .313 Geum urbanum E1 . . . . . . . . . . . .+. . . .++. . . . .313 Urtica dioica E1 . . . . . . .+. . . . . . . . .+. . . . . .28 AV Erigeron annuus E1 . . . . . . . . . . . .+. . . . . . . . . . .14 Galeopsis pubescens E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .14 PM Phragmiti-MagnocariceteaLysimachia vulgaris E1 . . . . . . . . . . . . . .++. . . . . . . .28 SM Stellarietea mediaeGalinsoga parviflora E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .r. . . . . .14 Stellaria media E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .14 FC Filipendulo-ConvolvuleteaValeriana officinalis E1 . . . . . . . . . . . . . . . .+. .++. . .313 Calystegia sepium E1 . . . . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . .14 Helianthus tuberosus E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .14 Filipendula ulmaria E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+.14 O Druge vrste (Other species)Robinia pseudacacia E3b 2+++1. .r. .1+2++.1. .r. . . .13 54 Robinia pseudacacia E3a .++++. . . . . . . . . . .+. . . . . .+625 Robinia pseudacacia E2a .1. . . . . . . .+. . . . . .+. . . . . .313 Robinia pseudacacia E1 . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . . . .14 Hemerocallis fulva E1 +. . . . . .+. . . .++. . . .+. . .+.625 Juglans regia E2b . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .14 Juglans regia E2a . . . . . . . . . .+. . . . . . . .++.+.417 Juglans regia E1 . . . . . . . . . . .+. . . . . .+. . . . .28 Juniperus communis E2a . . . . . . . .r.+. . . . . . . . . . . .+313 AR Tussilago farfara E1 ..............r r r......313 Viscum album subsp. album E3a . . .+. . . . . . .+. . . . . . . . . . . .28 Aesculus hippocastanum E2b . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .14 Aesculus hippocastanum E2a . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . .+.28 Iris germanica E1 +. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Malus domestica E3b . .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Buxus sempervirens E2b . . . . . . . . . .+. . . . . . . . . . . . .14 ML Mahovi (Mosses)Plagiomnium undulatum E0 . .+. . .++. . . .+21+11.+2. . .11 46 Eurhynchium striatum E0 . . . . . .+. . . . . . . . . . . .+. . . .28 Climacium dendroides E0 . . . . . . . . . .+. . . . . . . . +. . . .28 Brachythecium rutabulum E0 . . . . . . . . . . . . . . .+. . .+. . . .28 Rhytidiadelphus triquetrus E0 . . . . . . . . . . . . . . . .+. . +. . . .28 Mnium sp. E0 . . .+. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Fissidens dubius E0 . . . . . .+. . . . . . . . . . . . . . . . .14 Ctenidium molluscum E0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . .+. . . .14 Tabela 6: Subasociacija Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae - Zgornja Idrijca Table 6: The subassociation Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae - Zgornja Idrijca Številka popisa (Number of relevé) 123456789 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 330 380 395 395 430 450 450 450 430 430 430 440 450 440 440 450 450 450 380 Lega (Aspect) 0000 E 000 E E E 000 E 0000 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0000100011100010000 Maticna podlaga (Parent material) AlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAlAl Tla (Soil) Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Fl Kamnitost v % (Stoniness in %) 0000 10 50010500 10 00000 Zastiranje v % (Cover in %): Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) E3b 60 80 70 60 70 80 80 80 60 60 60 60 60 60 70 80 70 70 90 Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) E3a 000 20 0050 10 20 30 10 80 10 10 10 5 20 10 Grmovna plast (Shrub layer) E2 40 30 40 40 50 40 30 40 30 40 40 60 60 40 50 30 40 40 10 Zelišcna plast (Herb layer) E1 60 50 80 80 70 80 80 90 70 80 70 80 80 70 70 80 80 80 90 Mahovna plast (Moss layer) E0 5055155555 10 55555 10 55 Sestoj (Stand): Najvecji prsni premer (Maximum diameter) cm 25 15 20 40 20 30 25 15 30 30 30 30 30 25 30 40 30 30 40 Najvecja drevesna višina (Maximum height) m 14 8 1425161718102222222218182230202028 Število vrst (Number of species) 73 73 65 84 59 79 58 75 86 82 86 69 68 75 81 70 63 69 66 Velikost popisne ploskve (Relevé area) 2 m 100 100 200 200 100 200 100 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 60 50 80 80 70 80 80 90 70 80 70 80 80 70 70 80 80 80 90 Razlikovalnice asociacije (Differential species of the association) Pr. Fr. SP Salix eleagnos E3b 2+1232+ . . ++17 89 SP Salix eleagnos E3a 24313434 . . .+. . . . ++. . .+.+. . .526 VP Picea abies E3br . . 2+ . + . 22+12 . +322314 74 VP Picea abies E3a . . .+. .+.11.+. . . .11+842 VP Picea abies E2b ++.+1+11+1. . . .+. . . .10 53 VP Picea abies E2a +1+.+111. .++.+. . . . .10 53 VP Picea abies E1 . . . . .+.+. .++1. .+. . .632 AF Lamium orvala E1 . . . . . . . . . . . . .+.+.1+421 Geografske razlikovalne vrste (Geographical differntial species) AF Hacquetia epipactis E1 ++ +1+++++1++++1111119100 AF Omphalodes verna E1 11+11111221211 . 111118 95 AF Rhamnus fallax E2b . . .+. . . . . . . . . .+. . . .211 AF Rhamnus fallax E2a . . . .+. . .+++. . . . . .+.526 Razlikovalnice nižjih enot (Differential species of lower units) QP Carex flacca E1 +++1+22311111+++++ .18 95 EP Carex alba E1 2++2 . 1 . 123233+12 . 1116 84 TR Adenostyles glabra E1 . +++1111+111111++ . .16 84 TR Astrantia carniolica E1 .+r . .+++++++++. . . . .11 58 EP Molinia arundinacea E1 . .43+121+1. .+++.+. .12 63 FS Laburnum alpinum E3b +. . .1+.++11++1.+.+.12 63 FS Laburnum alpinum E3a .+.+. .+.++. . . .+.+. .737 FS Laburnum alpinum E2b . . . . . .+. . .+.++. . . . .421 FS Laburnum alpinum E2a +. . . . . .+. . . . . . . . . . .211 Datum popisa (Date of taking relevé) Nahajališce (Locality) Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) Delovna številka popisa (Working number of relevé) 0050/1Divje jezero 4/14/20092302380049/2Idrijska Bela 4/15/20092302460049/2Lajšt 4/14/20102302610049/2Lajšt 4/14/20102302620049/2Majnšk 5/6/20092302720049/2V Knipajzu 5/6/20092302780049/2Majnšk - Knipajz 5/6/20092302770049/2Knipajz 5/6/20092302790049/2Majnšk 5/6/20092302640049/2Majnšk 5/6/20092302710049/2Majnšk 5/6/20092302700049/2Majnšk 5/6/20092302750049/2Knipajz 5/6/20092302800049/2Majnšk 5/6/20092302730049/2Majnšk 5/6/20092302740049/2Majnšk 5/6/20092302820049/2Majnšk 5/6/20092302810049/2Majnšk 5/6/20092302830049/2 Idrijska Bela 4/14/2009 230241 Številka popisa (Number of relevé) 12345678910111213141516171819Pr.Fr. FSFagus sylvatica E3b1 . . 1++ . + FSFagus sylvatica E3a . . . 1 . + . . FSFagus sylvatica E2b++ . +++1 . FSFagus sylvatica E2a++++ . 1++ FSFagus sylvatica E1 . . . ++ . . + AFScopolia carniolica E1 . . . . . . . . AIAlnion incanae 1 221+24311+ 1684 +1 1 . . + . . 1 . + 842 . 1 . 1 1+1+1 . + 1474 + . ++1 . 1 1 . +1 1579 . . . . . + . 1 . . . 526 + . + . +1+1 . 2+ 842 Listera ovata E1 ++11++11+1111+111++19100 Alnus incana E3b+.+.211+. .+1.1. . .121158 Alnus incana E3a.1. . . . . .++.+.+++.+.842 Alnus incana E2b.+. . . .+1++. .+. . .+. .737 Alnus incana E2a . + . . +++++++++++ . +++1579 Alnus incana E1 .+ +.+. . . .+. .+. . . . . .526 Frangula alnus E2b++22 . . 11111111+ . 1+ .1579 Frangula alnus E2a. .+1+.+1. . . . .++.++.947 Frangula alnus E3a. . . . . . . .+. .+. . . . . . .211 Viburnum opulus E2b. . .+. . . . . . . . . .+. . . .211 Viburnum opulus E2a. ++1 . + . +1++++++ . +1+1579 Viburnum opulus E1 . . . . .+. . . . . . . . . . . . .15 Rubus caesius E11132. . . . . . . . . . . . . .1526 Carex pendula E1 .++. . . . .+. . . .++. . . .526 Chaerophyllum hirsutum E1 .++. .+. . . . . . .+. . . . .421 AREquisetum arvense E1++. . . . . . . . . . . . . . . . .211 Knautia drymeia subsp. intermedia E1 .1.1. . . . . . . . . . . . . . .211 Equisetum telmateia E1 . .2+. . . . . . . . . . . . . . .211 Carex remota E1 . . . . . . . . . . . . . .r. . . .15 ECErythronio-Carpinion Primula vulgaris E1++ + +.+. .+++1+++1+++1684 Helleborus odorus E1++ ++.+. .++.++.+1+1.1368 Galanthus nivalis E1++ +1.+. .++.++.++.111368 AFAremonio-Fagion Knautia drymeia subsp. drymeia E1 11+ . 11++111111 . +++ .1684 Euphorbia carniolica E1 . .+++111.+++1++.+++1579 Anemone trifolia E1+1+++. . . .++1+.+1.1+1368 Cyclamen purpurascens E1 . . +++++.+.+.+. . .+.+1053 Helleborus niger E1 .+ +1. .+. .+++.++. . .+1053 Cardamine trifolia E1 . . . . .+. .+. . . . . . . .+1421 Cardamine enneaphyllos E1 . . . . . . . . . .+. .+.+. .+421 Hemerocallis lilio-asphodelus E1++.1. . . . . . . . . . . . . . .316 Aremonia agrimonoides E1 . . . . . . . .+. . . . . . . . . .15 TATilio-Acerion Acer pseudoplatanus E3b. . .1.+.+2++++. . . .+.947 Acer pseudoplatanus E3a. . . . .+. . . . . . . .+. . .+316 Acer pseudoplatanus E2b1+ . +11+1 . ++11 . + . 11 .1474 Acer pseudoplatanus E2a+. . .1.11+1211.1.11+1368 Acer pseudoplatanus E1 .+.+1++1+1.111.1. .11368 Aruncus dioicus E1 .+.+.++++.+++++. .++1368 Thalictrum aquilegiifolium E1+. . . .+++.++.++++.+.1158 Acer platanoides E3b. . . . . .+. . . . . . .+. . . .211 Acer platanoides E2b+. . .+. . . . . . . . . . . . . .211 Acer platanoides E2a. . . . .+. . . . . . . . . . .+.211 Acer platanoides E1 . . . .++. . .r.+.+++++.947 Ulmus glabra E3b+. . . . . . . . . . . . . . . .11316 Ulmus glabra E2b. . . .+. . . . . . . . . . . . .+211 Ulmus glabra E2a+. . .+++. . . .++++. . .1947 Ulmus glabra E1 . . . . .+. . .++.+.+1+. .737 Ulmus glabra E3a.+. . .+. .+. . . . . . . . .1421 Arum maculatum E1 . . .r. . . . . . . . . . . . . .+211 Tilia platyphyllos E3a. . . . . . . .+. . . . . . . . . .15 Tilia platyphyllos E2b+. . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Tilia platyphyllos E2a+. . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Euonymus latifolia E2a. . . . . . . . .+. . . . . . . . .15 Številka popisa (Number of relevé) 12345678910111213141516171819Pr.Fr. Senecio ovirensis E1 . . . . . . . . . . . . . . . .+. .15 Lunaria rediviva E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . .+15 FSFagetalia sylvaticae Daphne mezereum E2a+1+111++1111111111+19100 Galium laevigatum E1++.++++1+ .+++++++++1789 Mercurialis perennis E1+. ++.+++++++++111111789 Asarum europaeum subsp. caucasicum E1++.+++. .++11+1+1+111684 Paris quadrifolia E1++. . .+.++1++++++. .+1368 Salvia glutinosa E1 . ++++++++ . ++ . +++ . . .1368 Fraxinus excelsior E3b+.++. . . . .+r+.1+1+121263 Fraxinus excelsior E3a. . . . .+. .++. . . . . . . .1421 Fraxinus excelsior E2b+1+.++. .1. .1.1+. . . .947 Fraxinus excelsior E2a. . . .++. . . . .+.1. .+. .526 Fraxinus excelsior E1 . . . .+. . . . . . . . . .1. . . 211 Allium ursinum E1+1 +1.+. .++. . . .++. 34 1158 Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1++. . .+. .++++.+.++.+1158 Symphytum tuberosum E1++. .111. .+.++.++. .11158 Heracleum sphondylium E1 .++.+++. .++.++. . . .+1053 Lathyrus vernus E1++++. . .++++. .+. .+. .1053 Polygonatum multiflorum E1++. . .+. .+.+++.+. .++1053 Lonicera alpigena E2a. . .+. . . .++1+.++++. .947 Pulmonaria officinalis E1+. . +. . . . . . . . .+++.++737 Euphorbia amygdaloides E1 . . . . .+.+. .+. .+.+.++737 Galeobdolon flavidum E1 . . .+. . . .+.+. .1.+.++737 Melica nutans E1 . . . .++.+. . . . . .+++.+737 Viola reichenbachiana E1 . .+++. .+. . . . .+. . .++737 Carex sylvatica E1 . . . .+. .+. .+. .++. .+.632 Dryopteris filix-mas E1 . . . . .+. . .r. . .+++.+.632 Polystichum aculeatum E1+. .+.+. . . . . . .++. . . .526 Brachypodium sylvaticum E111++. . . . . . . . . . . . . . .421 Lilium martagon E1 . . . . . . . .+. . .+. . . .++421 Prunus avium E3b. .+. . . .+. . . . . . . . . . .211 Prunus avium E2b. . . . . . . . .r. . . . . . . . .15 Prunus avium E1 . . . . . . . . . .+. .+.+. .+421 Petasites albus E1 . . . . . . . . . . . . .+. . .++316 Euphorbia dulcis E1++. . . . . . . . . . . . . . . . .211 Bromus benekenii E1 . . .+. . . . . . . . . . . . . . .15 Carpinus betulus E3a. . . . . . . . . . . . . . . . .+.15 Carpinus betulus E2b. . . . . . . . . . . . . . . . .+.15 Carpinus betulus E2a. . . . . . . . . . . . . . . . .1.15 Cardamine bulbifera E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . .+15 Cardamine pentaphyllos E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . .+15 Galium odoratum E1 . . . . . . . . . . . . . . .+. . .15 Neottia nidus-avis E1 . . . . . . . . . .+. . . . . . . .15 Prenanthes purpurea E1 . . .+. . . . . . . . . . . . . . .15 Tilia cordata E3b+. . . . . . . . . . . . . . . . . .15 QPQuercetalia pubescentis Fraxinus ornus E3b+.1.++.+1.1++. . . . . .947 Fraxinus ornus E3a. . .1. .+.+1. . .+.+.+.737 Fraxinus ornus E2b. . . .++++.+. . . . . . . . .526 Fraxinus ornus E2a. . . .++. .++.+1. . .+. .737 Fraxinus ornus E1 . .++. .++. . . . .+.+. . .632 Sorbus aria E3b. .r. . .++. . .+.+. . . . .526 Sorbus aria E3a. . .1.+. . . .+. . . . .+. .421 Sorbus aria E2b. . . . .+.1++++++. .+. .947 Sorbus aria E2a. .+++. .+.+.++.+. .+.947 Ostrya carpinifolia E3b+. . .+. . . .+1. .+.+. . .632 Ostrya carpinifolia E3a. . .+. .+.++.+. . .+++.842 Ostrya carpinifolia E2b+. . .+. .+. . . . . .+. . . .421 Ostrya carpinifolia E2a. . . . . .+.+. . .+. . . . . .316 Convallaria majalis E1 . . .+. . . . .1.+. . .+. . .421 Cornus mas E2b. . ++. . . . . . .+. .+. . . .421 Euonymus verrucosa E2a. . . . . . .+. . . . . .+. . . .211 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 69 Številka popisa (Number of relevé) 123456789 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Pr. Fr. Melittis melissophyllum E1 . . . + . . + . . . . . . . . . . . . 2 11 Asparagus tenuifolius E1 . . . + . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Sorbus aria E1 . . . . . . . . . . . . . + . . . . . 1 5 Tamus communis E1 . . . + . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 QF Querco-Fagetea Anemone nemorosa E1 1 1 1 1+1+ +1 1 1 . + +1+ + + 1 18 95 Carex digitata E1 + + + . + + + . + + + + . + . . + + 1 14 74 Carex umbrosa E1 + . . + + + 1 + + 1 1 2 1 . 2 + + . . 14 74 Dactylorhiza fuchsii E1 . 1 . . + + + . + . + + + . + + . + . 11 58 Corylus avellana E3 + . . . . . . . . . . . . 1 . + . . . 3 16 Corylus avellana E2b . . . + . . . + + . . + + 1 + 1 . 1 1 10 53 Corylus avellana E2a . + + + . . . . . + . . . . . . . . . 4 21 Veratrum nigrum E1 1 + r + . . . . 1 . . + . . . . . . . 6 32 Carex pilosa E1 . . . . . + . . + + . . . . . 3 . 1 . 5 26 Clematis vitalba E2b + . . . + . . . . . . . . . . . . . . 2 11 Clematis vitalba E2a . . + . . . + + . . . . . . + + . . . 5 26 Clematis vitalba E1 . . + + . + . . + . + . . . . . . . . 5 26 Lonicera xylosteum E2a + . . . . . . . + . . . . + . . . . + 4 21 Hepatica nobilis E1 . . . + . . . . . . . . . + . . . . + 3 16 Acer campestre E3b + . . . . . . . . . . . . . . . . . + 2 11 Acer campestre E3a . . . . . . . . . . . . . . . . . . + 1 5 Acer campestre E2b . . . + . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Acer campestre E2a + . . + . . . . . . . . . . . . . . . 2 11 Acer campestre E1 . . r . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Hedera helix E3a . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 1 5 Hedera helix E1 . . . + . . . . . . . . . . . . . . 1 2 11 Lathraea squamaria E1 . . . . . . . . . . r . + . . . . . . 2 11 Potentilla erecta E1 . . . . . . + + . . . . . . . . . . . 2 11 Cruciata glabra E1 . . . + . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Malus sylvestris E3b + . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Malus sylvestris E3a . . . . . . . . . . . . . . . . . . + 1 5 Malus sylvestris E1 . + . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Platanthera bifolia E1 . + . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Pyrus pyraster E3a . . . . . . . . . . . . . . . + . . . 1 5 Taxus baccata E3a . . . r . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Taxus baccata E2a . . . . . . . . . . . + . . . . . . . 1 5 Taxus baccata E1 . . . . . . . + . . . . . . . . . . . 1 5 QF Anemone ranunculoides E1 . . . . . . . . . . + . . . . . . . . 1 5 Viola mirabilis E1 + . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Viola riviniana E1 . . . . . + . . . . . . . . . . . . . 1 5 EP Erico-Pinetea Cirsium erisithales E1 + . . ++++ 1 +++ . + . . +++ . 13 68 Calamagrostis varia E1 . + . . 1 1 . 1 + . + + . + . . 1 . . 9 47 Rubus saxatilis E1 . . . + . + . . 1 + + + . . + . + + . 9 47 Aquilegia nigricans E1 . . . . + . 1 1 . + + . + . . . . . . 6 32 Carex ornithopoda E1 + . . . ++++ . . . + . . . . . . . 6 32 Peucedanum austriacum E1 . . . . . . . . . + + . + . . . + . . 4 21 Polygala chamaebuxus E1 . . . . . . + + . . . . . . . . + . . 3 16 Erica carnea E1 . . . . . . . + . . . . . . . . + . . 2 11 Potentilla carniolica E1 . . . . . + . . + . . . . . . . . . . 2 11 Amelanchier ovalis E2a . . . . . . r . . . . . . . . . . . . 1 5 VP Vaccinio-Piceetea Aposeris foetida E1 ++++ 1 . . . 1 + 1 ++ 1 1 ++ 1 + 16 84 Abies alba E3b . . r . . . . . . . . . . . + 3 . . 3 16 Abies alba E3a . . . . . . . . . . . . . . + . . . 1 5 Abies alba E2b + . . . . . . . . . . . . . . . + . . 2 11 Abies alba E2a + + . . + + . . + . . . + . . . . + . 7 37 Abies alba E1 + + + + . + + + 1 + + + 1 + + . + . 15 79 Rosa pendulina E2a 1 . . . . 1 1 . + + + +++++ . . . 11 58 Rosa pendulina E1 . . . . 1 . . . . . . . . . . . . . 1 5 Valeriana tripteris E1 . . . + . . ++++ . . ++ + . + . 9 47 Gentiana asclepiadea E1 . . + . . . + . + . + + . . . . . . 5 26 Solidago virgaurea E1 . . . . . . . + . + + . . . . + + . 5 26 Številka popisa (Number of relevé) 123456789 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Pr. Fr. Maianthemum bifolium E1 . . . . . . . + + . . . . . . . . . 2 11 Veronica urticifolia E1 . . . . . . . + . + . . . . . . . . 2 11 Hieracium sylvaticum E1 . . . . . . . + . . . . . . . . . . 1 5 Oxalis acetosella E1 . . . . + . . . . . . . . . . . . . 1 5 Vaccinium myrtillus E1 . . . . . . . . . . . . . . . + . . 1 5 RP Rhamno-Prunetea Berberis vulgaris E2b 1 + 11 + . . + 1122 + 1 1 + + + . 16 84 Berberis vulgaris E2a . + 1 . +++ . . + 1 . . +++ . + + 12 63 Berberis vulgaris E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . + 1 5 Viburnum lantana E2b + . . 1 . +1+1+ +1+ + + . . . . 12 63 Viburnum lantana E2a + . r 1 + + 1111 + . + + . + + . . 14 74 Cornus sanguinea E3a . . . + . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Cornus sanguinea E2b 2 + 2 1 + + . 1 1 . + . . . . . . + + 11 58 Cornus sanguinea E2a + . . 1 + + . . + + . . + . . + . + 1 10 53 Crataegus monogyna E3a + . . + . . . . . + . . . . . + . . . 4 21 Crataegus monogyna E2b . . + + . . . . + . . . . + . + . . + 6 32 Crataegus monogyna E2a + + . + . . . + + . . . . . . . + . . 6 32 Ligustrum vulgare E2b + . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Ligustrum vulgare E2a . + + 1 . . . . + . . . . . + . . . . 5 26 Euonymus europaea E2a . + . . . . . . . + . + . . . . . + . 4 21 Rhamnus catharticus E3a . . . . . + . . . . . . . . + . . . . 2 11 Rhamnus catharticus E2b . . + . . . . + . . . . . . . . . . . 2 11 Rhamnus catharticus E2a . . . + + . . . . . . . . . + . . + . 4 21 Rosa canina E2b . . . . . . . . . . . . . . + . . . . 1 5 MuA Mulgedio-Aconitetea Aconitum lycoctonum E1 + + + . . 1 . . 1 1 + . . 1 1 + + 1 + 13 68 Centaurea montana E1 . + . . + . . . 1 1 + + 1 + + . . . . 9 47 Veratrum album s. lat. E1 . . . . . + . . + + + + + 1 + + . . . 9 47 Lathyrus occidentalis var. montanus E1 ++ . . . +++++ . . . . + . . . . 8 42 Aconitum degenii subsp. paniculatum E1 . . . + . . . . . . . . . . + + . . . 3 16 Senecio ovatus E1 . . . . . . . . . . + . . . . . + . . 2 11 Athyrium filix-femina E1 . . . . . . . . . . . . . . . + . + . 2 11 Polygonatum verticillatum E1 . . . . . . . . . . . . . . + . . . . 1 5 Salix appendiculata E2b + . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Viola biflora E1 . . . . . . . + . . . . . . . . . . . 1 5 TG Trifolio-Geranietea Iris graminea E1 . . . . . . + . + + + . + + . + . . . 7 37 Laserpitium latifolium E1 . . . + + . . + . + . + . . . . + . . 6 32 Laserpitium siler E1 . . . . + . + . . + r + . . + . . . . 6 32 Lilium bulbiferum E1 . + r . . + . . . . . . . . . . . . . 3 16 Lilium carniolicum E1 . . . . . . . . . . r . . + . . + . . 3 16 Libanotis sibirica subsp. montana E1 + . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Origanum vulgare E1 . . . . . . . . . . . . + . . . . . . 1 5 Valeriana collina E1 . . . . . . . + . . . . . . . . . . . 1 5 Vincetoxicum hirundinaria E1 . . . + . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 EA Epilobietea angustifolii Eupatorium cannabinum E1 . . 1 . . + . + . . + . + . . . + . . 6 32 Fragaria vesca E1 . . . . . . . . . . . . . . . . + . . 1 5 FB Festuco-Brometea Buphthalmum salicifolium E1 . . . . . . . + . . . . . . . . + . . 2 11 Gentianella ciliata E1 . . . r . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Orchis militaris E1 . + . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Prunella grandiflora E1 . . . . . . . + . . . . . . . . . . . 1 5 Thymus praecox E1 . . . . . . . + . . . . . . . . . . . 1 5 CA Calthion Angelica sylvestris E1 +++++++ . +++++ . + + . . + 15 79 Cirsium oleraceum E1 + + + + . + . . + + + . . . + . . . . 9 47 Colchicum autumnale E1 . . . r . . . . + . + + + . + . . . + 7 37 Caltha palustris E1 . . . + . . . + . . . . . . r . . . . 3 16 Crepis paludosa E1 . . . . . . . + . . . . . . . . . . . 1 5 Juncus effusus E1 . . + . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 MA Molinio-Arrhenatheretea Deschampsia cespitosa E1 . + + . . . . . . . . . . . + . . + + 5 26 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 71 Številka popisa (Number of relevé) 123456789 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Pr. Fr. Galium mollugo E1 . . . . + + . + . . . . + . . . . . . 4 21 Pimpinella major E1 . + . . + . . . . . . . . . . . . . . 2 11 Anthriscus sylvestris E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . + 1 5 Centaurea carniolica E1 . . 1 . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Dactylis glomerata E1 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Euphorbia villosa E1 . + . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 ES Elyno-Seslerietea Betonica alopecuros E1 . . . + . . + + . r . + + . . + + . . 8 42 Carex ferruginea E1 . . . . . + 1 + + . + + . . . . . . . 6 32 Aster bellidiastrum E1 . . . . . + + + . . . . . . . . . . . 3 16 Laserpitium peucedanoides E1 . . . . . . + . . . . . . . r . + . . 3 16 Sesleria caerulea subsp. calcaria E1 . . . . . . . + . . . . . . . . . . . 1 5 TR Thlaspietea rotundifolii Petasites paradoxus E1 2 . 1 + 11111 +1+1 1 ++++ . 17 89 Gymnocarpium robertianum E1 . . . . . . . . + . . . . . + . . . . 2 11 Equisetum variegatum E1 . + . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 ScF Scheuchzerio-Caricetea fuscae Tofieldia calyculata E1 . + . . . . . + . . . . . . . . . . . 2 11 Pinguicula alpina E1 . . . . . . . r . . . . . . . . . . . 1 5 AT Asplenietea trichomanis Primula carniolica E1 + 1 5 Valeriana saxatilis E1 r 1 5 GU Galio-Urticetea Aegopodium podagraria E1 1 + 1111 + . 1111 + 111 + 1 1 18 95 Petasites hybridus E1 1 + + . . . . . 1 + + . . + + + . + . 10 53 Glechoma hederacea E1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . + 1 5 O Druge vrste (Other species) Juniperus communis E2b . . . . . . . + . + . . + . . . . . . 3 16 Juniperus communis E2a . . . . . . + + . . . . . . . . + . . 3 16 Sorbus aucuparia E3b . . . . + . . . . + + . . . . . . . . 3 16 Sorbus aucuparia E3a . . . . . . . . . . . . . . + . . . . 1 5 Sorbus aucuparia E2a . . . . . . . . . . . . . . . . + + . 2 11 Sorbus aucuparia E2b . . . . . + . . . . . . . . . . . . . 1 5 Sorbus aucuparia E1 . . . . . . . . . + . . . . . . . . . 1 5 ML Mahovi (Mosses) Plagiomnium undulatum E0 + . . . + 1 . . . . . + + . . . . + + 7 37 Rhytidiadelphus triquetrus E0 . . . . . . . . . 1 + . + . . . + . . 4 21 Conocephalum conicum E0 . . . . . + . . . . . . . + . . . . . 2 11 Ctenidium molluscum E0 . . . . . . . . . . . . . + . . . . . 1 5 Marchantia polymorpha E0 . + . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 5 Thuidium tamariscinum E0 . . . . . . . . . + . . . . . . . . . 1 5 Tortella tortuosa E0 . . . . . . . + . . . . . . . . . . . 1 5 Tabela 7: Asociacija Alno incanae-Pinetum sylvestris - Zgornja Idrijca Table 7: The association Alno incanae-Pinetum sylvestris - Zgornja Idrijca Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 380 380 380 380 390 390 390 Lega (Aspect) 0 0 0 0 0 0 0 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0 0 0 0 0 0 0 Maticna podlaga (Parent material) ALALALALALALAL Tla (Soil) Fl Fl Fl Fl R Fl Fl Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 0 0 0 0 0 0 Zastiranje v % (Cover in %): Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) 60 70 60 60 70 60 60 Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) 5 101010102020 Grmovna plast (Shrub layer) 60 60 70 60 60 50 60 Zelišcna plast (Herb layer) 80 100 90 90 80 60 70 Mahovna plast (Moss layer) 5 5 5 5 5 5 1 Sestoj (Stand): Najvecji prsni premer (Maximum diameter) cm 25 25 30 25 30 30 25 Najvecja drevesna višina (Maximum height) m 18152017202015 Število vrst (Number of species) 96 78 61 64 63 84 70 Velikost popisne ploskve (Relevé area) 2 m 400 200 400 200 400 400 200 Razlikovalne vrste asociacije (Differential species of association) Pr Fr SP Salix eleagnos E3 2 + + + + + 1 7 100 SP Salix eleagnos E2b . + + + 1 . + 5 71 AI Viburnum opulus E2a . + + + + 1 + 6 86 AI Rubus caesius E1 1 + 1 . . + . 4 57 GU Aegopodium podagraria E1 1 . . + + + . 4 57 CA Angelica sylvestris E1 + . . . + + + 4 57 AI Alnus incana E3b . r . . . . . 1 14 AI Alnus incana E3a 1 . . . . . . 1 14 AI Alnus incana E2b . + + . + . . 3 43 AI Alnus incana E2a + . + + . . . 3 43 TR Petasites paradoxus E1 + . 1 . + . . 3 43 Geografske razlikovalne vrste (Geographical differntial species) AF Omphalodes verna E1 2 1 2 2 2 2 2 7 100 AF Hacquetia epipactis E1 1 . + . + + . 4 57 AF Rhamnus fallax E2a + + . . . . . 2 29 EP Erico-Pinetea Pinus sylvestris E3b 3 4 4 4 4 3 2 7 100 Pinus sylvestris E3a . 1 . 1 . . + 3 43 Pinus sylvestris E2b . + . 1 . . . 2 29 Pinus sylvestris E2a . . . + . . . 1 14 Carex alba E1 2 3 3 3 4 4 2 7 100 Molinia arundinacea E1 1 1 1 1 3 1 1 7 100 Aquilegia nigricans E1 1 + . + + + + 6 86 Erica carnea E1 . 3 3 1 1 + 3 6 86 Polygala chamaebuxus E1 . 1 2 1 + . 1 5 71 Chamaecytisus hirsutus E2a + 1 1 . . . + 4 57 Peucedanum austriacum E1 + . . + . . . 2 29 Calamagrostis varia E1 . . 1 + . . . 2 29 Datum popisa (Date of taking relevé) Nahajališce (Locality) Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) Delovna številka popisa (Working number of relevé) 0049/2Idrijska Bela 4/15/20092302440049/2Idrijska Bela 4/15/20092302420049/2Idrijska Bela 4/15/20092302450049/2Idrijska Bela 4/15/20092302430049/2Idrijska Bela 4/22/20092302500049/2Idrijska Bela 4/22/20092302470049/2 Idrijska Bela 4/22/2009 230248 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 Pr. Fr. Cirsium erisithales E1 . . . . + + . 2 29 Rubus saxatilis E1 . . . . . + + 2 29 Aster amellus E1 . + . . . . . 1 14 Genista radiata E2a . + . . . . . 1 14 Leontodon incanus E1 . + . . . . . 1 14 Carex ornithopoda E1 . . + . . . . 1 14 AI Alnion incanae Listera ovata E1 + + 1 + 1 1 + 7 100 Frangula alnus E2b 1 + . 1 1 1 1 6 86 Frangula alnus E2a . + . . . 1 1 3 43 GU Petasites hybridus E1 + . + . . . . 2 29 Chaerophyllum hirsutum E1 + . . . . . . 1 14 AR Equisetum arvense E1 . + . . . . . 1 14 EC Erythronio-Carpinion Primula vulgaris E1 + + . . + + . 4 57 Galanthus nivalis E1 + . . + . r . 3 43 Helleborus odorus E1 + . . . + + 3 43 AF Aremonio-Fagion Hemerocallis lilio-asphodelus E1 1 + + + 1 1 + 7 100 Knautia drymeia E1 + + + 1 + + . 6 86 Anemone trifolia E1 + . 1 . 1 1 + 5 71 Cyclamen purpurascens E1 + + + . 1 + . 5 71 Euphorbia carniolica E1 + . . . + + . 3 43 Helleborus niger E1 + + . . . + . 3 43 Cardamine enneaphyllos E1 + r . . . . . 2 29 Scopolia carniolica E1 + . . . . + . 2 29 Cardamine trifolia E1 + . . . . . . 1 14 TA Tilio-Acerion Acer pseudoplatanus E3b . . . . + + . 2 29 Acer pseudoplatanus E2b . . + + . . . 2 29 Acer pseudoplatanus E2a . + + . + . . 3 43 Acer pseudoplatanus E1 + . + + . + + 5 71 Aruncus dioicus E1 + + . . . . + 3 43 Senecio ovirensis E1 + . . + . + . 3 43 Acer platanoides E3b . . . + . + . 2 29 Acer platanoides E1 + . . . . . . 1 14 Euonymus latifolia E2a . . . . . + + 2 29 Sorbus austriaca E2a + . . . . . . 1 14 Ulmus glabra E2a + . . . . . . 1 14 FS Fagetalia sylvaticae Daphne mezereum E2a + + + + 1 1 1 7 100 Melica nutans E1 + + 1 + + + + 7 100 Fagus sylvatica E3b + . . . + 1 + 4 57 Fagus sylvatica E2b 1 . + 1 + + + 6 86 Fagus sylvatica E2a + + + + . + . 5 71 Fagus sylvatica E3a + . . 1 + 1 . 4 57 Mercurialis perennis E1 1 + . + + 1 + 6 86 Symphytum tuberosum E1 + . + + + 1 + 6 86 Asarum europaeum subsp. caucasicum E1 + . . + + 1 + 5 71 Euphorbia dulcis E1 + . + . . + + 4 57 Laburnum alpinum E3a + . . + + + . 4 57 Laburnum alpinum E2b . . . . . . + 1 14 Lonicera alpigena E2a . . + . + + + 4 57 Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1 + . . + . + + 4 57 Brachypodium sylvaticum E1 1 + . . . + . 3 43 Galium laevigatum E1 + . . + . + . 3 43 Heracleum sphondylium E1 + . . . + + . 3 43 Lathyrus vernus E1 . . . + + + . 3 43 Polygonatum multiflorum E1 . . . . + + + 3 43 Allium ursinum E1 + . . . . + . 2 29 Fraxinus excelsior E3b 1 . . . . + . 2 29 Fraxinus excelsior E3a . . . . + . . 1 14 Lilium martagon E1 + . . . + . . 2 29 Euphorbia amygdaloides E1 . + + . . . . 2 29 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 Pr. Fr. Galeobdolon flavidum E1 + . . . . . . 1 14 Pulmonaria officinalis E1 + . . . . . . 1 14 Paris quadrifolia E1 . . . . . 1 . 1 14 Salvia glutinosa E1 . . . . . + . 1 14 QP Quercetalia pubescentis Carex flacca E1 + 1 1 2 2 1 2 7 100 Fraxinus ornus E3b . . . . . + 2 2 29 Fraxinus ornus E3a + 1 1 1 1 1 1 7 100 Fraxinus ornus E2b + 1 + 1 1 1 1 7 100 Fraxinus ornus E2a . 1 . . . + . 2 29 Cornus mas E2b + + . . + + + 5 71 Cornus mas E2a . . . . + . . 1 14 Euonymus verrucosa E2a + + . . . + + 4 57 Convallaria majalis E1 + . 1 . . + . 3 43 Ostrya carpinifolia E3b + . . . . . . 1 14 Ostrya carpinifolia E3a . + . . . . . 1 14 Ostrya carpinifolia E2b + . . + . . + 3 43 Sorbus aria E2b . . . . . + . 1 14 Sorbus aria E2a . + . + . + . 3 43 Asparagus tenuifolius E1 . . + + . . . 2 29 Ostrya carpinifolia E2a . . . . + . + 2 29 Clematis recta E1 . . . + . . . 1 14 Sorbus graeca E2b . . . . . . + 1 14 QF Querco-Fagetea Dactylorhiza fuchsii E1 1 + + + + + + 7 100 Veratrum nigrum E1 + r + + . + + 6 86 Anemone nemorosa E1 1 . + + . 1 + 5 71 Corylus avellana E2b + . . + + . 1 4 57 Corylus avellana E2a . + . . . + . 2 29 Carex digitata E1 . + . + . . + 3 43 Lonicera xylosteum E2a . . + . . 1 + 3 43 Platanthera bifolia E1 + + + . . . . 3 43 Potentilla erecta E1 + . . + . . . 2 29 Malus sylvestris E3a . + . . . . . 1 14 Malus sylvestris E2a . . . . . + . 1 14 Viola riviniana E1 . + . . . . . 1 14 Hepatica nobilis E1 . . . . + . . 1 14 Hedera helix E1 . . . . . + . 1 14 VP Vaccinio-Piceetea Picea abies E3b . r + + 1 2 2 6 86 Picea abies E3a . . 1 1 1 . 1 4 57 Picea abies E2b 1 + 1 1 1 + + 7 100 Picea abies E2a 1 + 1 1 1 . 1 6 86 Picea abies E1 + . . . . + . 2 29 Aposeris foetida E1 + + . + + + + 6 86 Rosa pendulina E2a + . + + . + + 5 71 Rosa pendulina E1 . . . . . . + 1 14 Abies alba E2a . + . . . . . 1 14 Abies alba E1 + . . + . . . 2 29 Valeriana tripteris E1 + . . . . . . 1 14 Veronica urticifolia E1 + . . . . . . 1 14 Solidago virgaurea E1 . + . . . . . 1 14 Maianthemum bifolium E1 . . . . . + . 1 14 Hieracium sylvaticum E1 . . . . . . + 1 14 RP Rhamno-Prunetea Berberis vulgaris E2b 1 2 1 2 2 2 2 7 100 Berberis vulgaris E2a + 1 1 1 1 1 . 6 86 Ligustrum vulgare E2a + + + 1 1 1 1 7 100 Viburnum lantana E2b + 1 + 1 1 + + 7 100 Viburnum lantana E2a 1 1 1 1 1 1 1 7 100 Viburnum lantana E1 . . 1 . . . . 1 14 Cornus sanguinea E2b + + + . 1 1 . 5 71 Cornus sanguinea E2a + + . + . 1 + 5 71 Crataegus monogyna E3a . . . . . + . 1 14 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 Pr. Fr. Crataegus monogyna E2b . + + . . + . 3 43 Crataegus monogyna E2a . . . . + . . 1 14 Rhamnus catharticus E2b . + . . . . . 1 14 Rhamnus catharticus E2a . + . . . . . 1 14 TG Trifolio-Geranietea Laserpitium latifolium E1 1 2 1 1 + 1 + 7 100 Laserpitium siler E1 1 2 2 + + + 1 7 100 Iris graminea E1 + . + . . . . 2 29 Lilium carniolicum E1 + . . . . r . 2 29 Salvia pratensis subsp. saccardiana E1 r . + . . . . 2 29 Vincetoxicum hirundinaria E1 . + . . . . + 2 29 Origanum vulgare E1 . + . . . . . 1 14 Polygonatum odoratum E1 . + . . . . . 1 14 FB Festuco-Brometea Brachypodium rupestre E1 1 1 1 1 1 + + 7 100 Buphthalmum salicifolium E1 + + + . + . + 5 71 Teucrium chamaedrys E1 . . + + + . . 3 43 Centaurea fritschii E1 + . . . . + . 2 29 Hippocrepis comosa E1 r . . . . + . 2 29 Pimpinella saxifraga E1 . + . . . . + 2 29 Carex humilis E1 . 1 + . . . . 2 29 Gymnadenia conopsea E1 . . + + . . . 2 29 Carlina acaulis E1 + . . . . . . 1 14 Koeleria pyramidata E1 r . . . . . . 1 14 Linum catharticum E1 . + . . . . . 1 14 Thymus praecox E1 . + . . . . . 1 14 Carlina vulgaris E1 . . . + . . . 1 14 Prunella grandiflora E1 . . . . . . + 1 14 Mol Molinietalia caeruleae Euphorbia villosa E1 . + + . + . + 4 57 Epipactis palustris E1 + . . . . . . 1 14 Inula salicina E1 . . + . . . . 1 14 MA Molinio-Arrhenatheretea Galium mollugo E1 . + . . . . . 1 14 Lotus corniculatus E1 . + . . . . . 1 14 CA Colchicum autumnale E1 . . . . + . . 1 14 ES Elyno-Seslerietea Betonica alopecuros E1 1 + 1 . . . + 4 57 Phyteuma orbiculare E1 . + . . + . + 3 43 Carduus crassifolius E1 + + . . . . . 2 29 Scabiosa lucida subsp. stricta E1 + . . . . . . 1 14 Sesleria caerulea subsp. calcaria E1 . 1 . . . . . 1 14 Carex ferruginea E1 . . . . . . + 1 14 MuA Mulgedio-Aconitetea Aconitum lycoctonum E1 + . . + . + + 4 57 Centaurea montana E1 + . + + + . . 4 57 Lathyrus occidentalis var. montanus E1 + . . . . + + 3 43 Veratrum album E1 . . . . . r . 1 14 TR Thlaspietea rotundifolii Adenostyles glabra E1 + . . . . + + 3 43 Astrantia carniolica E1 + . . . . . . 1 14 Achnatherum calamagrostis E1 . + . . . . . 1 14 AT Asplenietea trichomanis Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae E1 . . . + . . . 1 14 O Druge vrste (Other species) Juniperus communis E3a . . . . . + 1 2 29 Juniperus communis E2b . 3 3 1 1 1 2 6 86 Juniperus communis E2a . 1 . . 1 . 1 3 43 Sorbus aucuparia E2a . . . . . + + 2 29 ML Mahovi (Mosses) Scleropodium purum E0 . 1 + + + . 1 5 71 Rhytidiadelphus triquetrus E0 . . + + 1 + 1 5 71 Plagiomnium undulatum E0 + . . . . . . 1 14 Thuidium delicatulum E0 . . . + . . . 1 14 Eurhynchium striatum E0 . . . . . . + 1 14 Tabela 8: Sintezna tabela združb z vrsto Salix eleagnos v dolini Idrijce Table 8: Synoptic table of the communities with Salix eleagnos in the Idrijca Valley Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 Oznaka sintakosonov (Sign for syntaxa) Število popisov (Number of relevés) 9 26 35 8 24 19 7 Število vrst (Number of species) 116 337 327 178 254 205 155 Povprecno število vrst na popis (Aver. num. of sp. / relevé) 27 55 70 80 71 73 74 Standardni odklon (Standard deviation) 16 17 17 18 13 9 13 Koeficient variacije (Coefficient of variation) % 58 30 24 22 18 12 18 Število antropofitov (Number of anthropophytes) 18 17 29 18 10 0 0 Delež antropofitov (Proportion of anthropophytes) % 16 5 9 10 4 0 0 SP Salicetea purpureae Salix eleagnos E3b0 0 9788218914 Salix eleagnos E3a0 8 1413 8 26 86 Salix eleagnos E2b010034 0 4 0 71 Salix eleagnos E2a33190 0 0 0 0 Salix eleagnos E1 11 0 0 0 0 0 0 Populus nigra E3b0 0 207521 0 0 Populus nigra E3a 0 8 3 0 0 0 0 Populus nigra E2b035 0134 0 0 Populus nigra E2a1119013 0 0 0 Populus nigra E1 11 8 0 0 0 0 0 Salix purpurea E3b0 023130 0 0 Salix purpurea E3a0 8 625 4 0 0 Salix purpurea E2b0 69 40 13 0 5 0 Salix purpurea E2a111511 0 0 0 0 Humulus lupulus E3a0 0 613 0 0 0 Humulus lupulus E2b0 0 925 0 0 0 Humulus lupulus E2a0 011254 0 0 Humulus lupulus E1 0 4 3 0 0 0 0 Salix alba E3b0 0 613 4 0 0 Salix alba E3a 0 0 3 0 4 0 0 Salix alba E2a 0 4 0 0 0 0 0 Salix alba E1 035 0 0 0 0 0 Salix x rubens E2b 015 0 0 0 0 0 Salix x rubens E2a 0 8 0 0 0 0 0 Salix triandra E2b 012 0 0 0 0 0 Salix fragilis E3b0 0 325 0 0 0 Salix fragilis E3a 0 8 3 0 0 0 0 Salix fragilis E2b0 8 613 0 0 0 Salix nigricans E2 0 4 0 0 0 0 0 AI Alnion incanae Festuca gigantea E13354607513 0 0 Rubus caesius E133 73 100 100 100 26 57 Chaerophyllum hirsutum E1223169 50132114 Agropyron caninum E111817 13 0 0 0 Cardamine impatiens E111122325 4 0 0 Ranunculus cassubicus E111440 0130 0 Frangula alnus E3a0 0 625 0110 Frangula alnus E2b0 12 23 25 8 79 0 Frangula alnus E2a0 46 17 13 4 47 0 Alnus glutinosa E3b0 0 313 21 0 0 Alnus glutinosa E3a0 0 613 4 0 0 Alnus glutinosa E2b027 0130 0 0 Alnus glutinosa E2a 0 0 0 0 4 0 0 Viburnum opulus E2b0 0110 0110 Viburnum opulus E2a 0 15 31 75 50 79 86 Viburnum opulus E1 0 0 6 0 4 5 0 Alnus incana E3b0 0 2663545814 Alnus incana E3a 0 4 9 13 33 42 14 Alnus incana E2b0 0 6 0 437 43 Alnus incana E2a0 8 1138217943 PEOSEPLoSetyLoAiCaCbLoSecaAiPs IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 Alnus incana E1 0 8 6 13 4 21 0 Knautia drymeia subsp. intermedia E1 0 8 14 0 4 11 0 Listera ovata E1 0 12 6 13 67 100 100 Chrysosplenium alternifolium E1 0 4 6 13 4 0 0 Vitis vinifera subsp. sylvestris E2a 0 4 0 0 0 0 0 Salix cinerea E2b 0 0 0 0 4 0 0 Carex pendula E1 0 0 0 25 13 26 0 Carex remota E1 0 0 0 0 0 5 0 Equisetum hyemale E1 0 0 0 13 17 0 0 Equisetum telmateia E1 0 0 0 0 0 11 0 Equisetum x trachyodon E1 0 0 0 0 4 0 0 Matteuccia struthiopteris E1 0 0 3 25 0 0 0 EC Erythronio-Carpinion Helleborus odorus E1 0 8 46 100 79 68 43 Galanthus nivalis E1 0 8 71 88 88 68 43 Primula vulgaris E1 0 8 54 75 83 84 57 Lonicera caprifolium E2b 0 0 0 0 8 0 0 Lonicera caprifolium E2a 0 4 14 25 67 0 0 Crocus vernus subsp. vernus E1 0 4 31 13 38 0 0 Erythronium dens-canis E1 0 0 6 0 0 0 0 Ornithogalum pyrenaicum E1 0 0 3 13 4 0 0 AF Aremonio-Fagion Geranium nodosum E1 11 12 17 75 67 0 0 Knautia drymeia subsp. drymeia E1 11 31 69 63 67 84 86 Lamium orvala E1 11 23 91 100 67 21 0 Stellaria montana E1 0 15 29 38 0 0 0 Rhamnus fallax E2b 0 0 3 0 0 11 0 Rhamnus fallax E2a 0 15 3 0 0 26 29 Hacquetia epipactis E1 0 8 49 88 100 100 57 Cardamine enneaphyllos E1 0 8 31 100 75 21 29 Omphalodes verna E1 0 8 14 13 83 95 100 Helleborus niger E1 0 4 31 75 75 53 43 Cyclamen purpurascens E1 0 4 14 75 58 53 71 Euphorbia carniolica E1 0 4 6 0 25 79 43 Anemone trifolia E1 0 0 31 63 88 68 71 Cardamine trifolia E1 0 0 29 88 54 21 14 Scopolia carniolica E1 0 0 17 50 25 42 29 Isopyrum thalictroides E1 0 0 14 75 21 0 0 Anemone x pittonii E1 0 0 6 0 8 0 0 Hemerocallis lilio-asphodelus E1 0 0 3 0 29 16 100 Vicia oroboides E1 0 0 3 0 0 0 0 Daphne laureola E2a 0 0 0 13 4 0 0 Aremonia agrimonoides E1 0 0 0 0 0 5 0 TA Tilio-Acerion Geranium robertianum E1 22 31 31 0 0 0 0 Aruncus dioicus E1 11 19 23 13 46 68 43 Impatiens noli-tangere E1 11 8 3 0 0 0 0 Lunaria rediviva E1 11 19 66 88 17 5 0 Acer pseudoplatanus E3b 0 0 14 50 46 47 29 Acer pseudoplatanus E3a 0 0 11 88 25 16 0 Acer pseudoplatanus E2b 0 4 40 100 25 74 29 Acer pseudoplatanus E2a 0 15 54 88 29 68 43 Acer pseudoplatanus E1 0 35 66 50 42 68 71 Ulmus glabra E3b 0 0 0 50 25 16 0 Ulmus glabra E3a 0 4 9 38 13 21 0 Ulmus glabra E2b 0 12 40 50 67 11 0 Ulmus glabra E2a 0 15 51 50 75 47 14 Ulmus glabra E1 0 12 26 13 38 37 0 Acer platanoides E3b 0 0 6 50 21 11 29 Acer platanoides E3a 0 0 3 13 8 0 0 Acer platanoides E2b 0 0 20 38 4 11 0 Acer platanoides E2a 0 4 29 13 4 11 0 Acer platanoides E1 0 0 23 13 25 47 14 Thalictrum aquilegiifolium E1 0 4 6 13 25 58 0 IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 Adoxa moschatellina E1 0 0 9 25 0 0 0 Arum maculatum E1 0 0 11 13 8 11 0 Phyllitis scolopendrium E1 0 0 9 25 17 0 0 Corydalis solida E1 0 0 3 0 0 0 0 Tilia platyphyllos E3b 0 0 0 25 21 0 0 Tilia platyphyllos E3a 0 0 0 25 0 5 0 Tilia platyphyllos E2b 0 0 0 13 4 5 0 Tilia platyphyllos E2a 0 0 3 25 25 5 0 Dryopteris affinis E1 0 0 3 38 0 0 0 Staphylea pinnata E2a 0 0 0 13 4 0 0 Euonymus latifolia E2b 0 0 0 0 8 0 0 Euonymus latifolia E2a 0 0 0 0 4 5 29 Cardamine flexuosa E1 0 0 0 0 4 0 0 Senecio ovirensis E1 0 0 0 0 8 5 43 Sorbus austriaca E2a 0 0 0 0 4 0 14 FS Fagetalia sylvaticae Brachypodium sylvaticum E1 33 77 97 100 88 21 43 Salvia glutinosa E1 22 58 63 38 75 68 14 Scrophularia nodosa E1 22 31 43 13 0 0 0 Allium ursinum E1 11 15 91 100 92 58 29 Campanula trachelium E1 11 21 23 25 13 0 0 Galeobdolon flavidum E1 11 8 31 63 54 37 14 Heracleum sphondylium E1 11 31 63 75 50 53 43 Ranunculus lanuginosus E1 11 38 80 100 33 0 0 Fraxinus excelsior E3b 0 0 20 88 79 63 29 Fraxinus excelsior E3a 0 4 3 63 21 21 14 Fraxinus excelsior E2b 0 4 69 75 17 47 0 Fraxinus excelsior E2a 0 23 83 63 29 26 0 Fraxinus excelsior E1 0 46 11 38 17 11 0 Mycelis muralis E1 0 27 26 13 8 0 0 Galium laevigatum E1 0 23 14 13 50 89 43 Fagus sylvatica E3b 0 0 0 0 38 84 57 Fagus sylvatica E3a 0 0 6 0 25 42 57 Fagus sylvatica E2b 0 8 37 13 38 74 86 Fagus sylvatica E2a 0 19 49 38 54 79 71 Fagus sylvatica E1 0 12 9 13 21 26 0 Laburnum alpinum E3b 0 0 3 0 4 63 0 Laburnum alpinum E3a 0 0 0 13 0 37 57 Laburnum alpinum E2b 0 0 6 0 0 21 14 Laburnum alpinum E2a 0 19 9 13 4 11 0 Laburnum alpinum E1 0 8 3 0 0 0 0 Viola reichenbachiana E1 0 19 20 25 33 37 0 Asarum europaeum subsp. caucasicum E1 0 15 69 75 92 84 71 Carpinus betulus E3b 0 0 0 25 79 0 0 Carpinus betulus E3a 0 4 3 25 54 5 0 Carpinus betulus E2b 0 0 31 13 33 5 0 Carpinus betulus E2a 0 15 43 25 33 5 0 Carpinus betulus E1 0 8 9 0 17 0 0 Tilia cordata E3b 0 0 14 50 100 5 0 Tilia cordata E3a 0 8 9 63 63 0 0 Tilia cordata E2b 0 4 37 50 50 0 0 Tilia cordata E2a 0 15 29 50 38 0 0 Tilia cordata E1 0 12 9 0 8 0 0 Pulmonaria officinalis E1 0 12 57 88 92 37 14 Sambucus nigra E3a 0 0 0 25 0 0 0 Sambucus nigra E2b 0 0 17 25 8 0 0 Sambucus nigra E2a 0 12 23 25 13 0 0 Sambucus nigra E1 0 8 3 0 0 0 0 Symphytum tuberosum E1 0 12 54 88 83 58 86 Melica nutans E1 0 8 6 0 29 37 100 Mercurialis perennis E1 0 8 51 100 88 89 86 Poa nemoralis E1 0 8 3 0 0 0 0 Prunus avium E3b 0 0 0 38 13 11 0 Prunus avium E3a 0 0 0 13 4 0 0 IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 Prunus avium E2b 0 8 6 25 0 5 0 Prunus avium E2a 0 4 17 0 0 0 0 Prunus avium E1 0 0 9 13 8 21 0 Carex sylvatica E1 0 4 11 38 4 32 0 Daphne mezereum E2a 0 4 37 50 58 100 100 Euphorbia dulcis E1 0 4 23 25 63 11 57 Lathyrus vernus E1 0 4 14 0 54 53 43 Myosotis sylvatica E1 0 4 31 38 8 0 0 Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1 0 4 9 63 38 58 57 Polystichum aculeatum E1 0 4 6 13 21 26 0 Cardamine bulbifera E1 0 0 66 100 58 5 0 Cardamine pentaphyllos E1 0 0 23 63 17 5 0 Polygonatum multiflorum E1 0 0 20 75 25 53 43 Dryopteris filix-mas E1 0 0 14 38 29 32 0 Euphorbia amygdaloides E1 0 0 11 0 33 37 29 Paris quadrifolia E1 0 0 11 75 58 68 14 Corydalis cava E1 0 0 9 38 0 0 0 Festuca altissima E1 0 0 9 38 4 0 0 Leucojum vernum E1 0 0 11 50 13 0 0 Petasites albus E1 0 0 6 0 4 16 0 Bromus benekenii E1 0 0 3 0 4 5 0 Epipactis helleborine E1 0 0 3 13 13 0 0 Circaea lutetiana E1 0 0 0 13 0 0 0 Lilium martagon E1 0 0 0 13 4 21 29 Neottia nidus-avis E1 0 0 0 0 21 5 0 Actaea spicata E1 0 0 0 0 13 0 0 Lonicera alpigena E2a 0 0 0 0 4 47 57 Prenanthes purpurea E1 0 0 0 0 4 5 0 Galium odoratum E1 0 0 0 0 0 5 0 QP Quercetalia pubescentis Ostrya carpinifolia E3b 0 0 9 38 46 32 14 Ostrya carpinifolia E3a 0 4 11 0 25 42 14 Ostrya carpinifolia E2b 0 8 14 0 13 21 0 Ostrya carpinifolia E2a 0 27 9 0 4 16 29 Ostrya carpinifolia E1 0 0 3 0 0 0 0 Fraxinus ornus E3a 0 0 0 13 8 37 100 Fraxinus ornus E3b 0 0 0 0 13 47 29 Fraxinus ornus E2b 0 8 3 0 0 26 100 Fraxinus ornus E2a 0 15 26 0 29 37 29 Fraxinus ornus E1 0 19 6 0 13 32 0 Carex flacca E1 0 15 3 0 8 95 100 Clematis recta E1 0 12 9 13 13 0 14 Sorbus aria E3b 0 0 0 0 0 26 0 Sorbus aria E3a 0 0 0 0 0 21 0 Sorbus aria E2b 0 0 0 0 0 47 14 Sorbus aria E2a 0 8 3 0 8 47 43 Sorbus aria E1 0 0 0 0 0 5 0 Calamintha sylvatica E1 0 4 0 0 0 0 0 Cornus mas E2b 0 4 0 0 25 21 71 Cornus mas E2a 0 0 3 0 0 0 14 Tamus communis E1 0 0 0 13 4 5 0 Convallaria majalis E1 0 0 0 0 21 21 43 Euonymus verrucosa E2a 0 0 0 0 17 11 57 Euonymus verrucosa E2b 0 0 0 0 13 0 0 Ruscus aculeatus E2a 0 0 0 0 13 0 0 Viola alba subsp. scotophylla E1 0 0 0 0 8 0 0 Aristolochia lutea E1 0 0 0 0 4 0 0 Asparagus tenuifolius E1 0 0 0 0 4 5 29 Betonica officinalis E1 0 0 0 0 4 0 0 Melittis melissophyllum E1 0 0 0 0 0 11 0 Sorbus graeca E2b 0 0 0 0 0 0 14 QF Querco-Fagetea Dactylorhiza fuchsii E1 22 8 9 0 17 58 100 Ulmus minor E1 22 4 0 0 0 0 0 IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 Clematis vitalba E3a 0 0 37 25 38 0 0 Clematis vitalba E2b 0 8 26 25 13 11 0 Clematis vitalba E2a 0 42 14 0 21 26 0 Clematis vitalba E1 11 35 26 0 8 26 0 Anemone nemorosa E1 11 12 57 100 88 95 71 Hedera helix E3a 0 0 26 13 42 5 0 Hedera helix E2b 0 0 3 0 0 0 0 Hedera helix E3b 0 0 0 0 4 0 0 Hedera helix E1 0 42 66 63 63 11 14 Corylus avellana E3b 0 0 3 13 0 5 0 Corylus avellana E3a 0 0 11 50 54 11 0 Corylus avellana E2b 0 0 51 75 83 53 57 Corylus avellana E2a 0 35 23 0 17 21 29 Corylus avellana E1 0 4 3 0 0 0 0 Carex digitata E1 0 12 29 63 67 74 43 Cerastium sylvaticum E1 0 12 66 75 25 0 0 Potentilla erecta E1 0 12 0 0 0 11 29 Acer campestre E3b 0 0 3 50 25 11 0 Acer campestre E3a 0 0 3 38 21 5 0 Acer campestre E2b 0 0 6 75 33 5 0 Acer campestre E2a 0 8 51 88 17 11 0 Acer campestre E1 0 4 26 25 42 5 0 Anemone ranunculoides E1 0 4 40 88 58 5 0 Carex umbrosa E1 0 4 3 0 13 74 0 Cruciata glabra E1 0 4 0 0 8 5 0 Ficaria verna E1 0 4 60 88 25 0 0 Hepatica nobilis E1 0 4 29 50 58 16 14 Moehringia trinervia E1 0 4 6 0 0 0 0 Rosa arvensis E2a 0 4 6 0 8 0 0 Veronica officinalis E1 0 4 0 0 0 0 0 Vinca minor E1 0 4 9 13 63 0 0 Viola riviniana E1 0 4 6 0 8 5 14 Veratrum nigrum E1 0 0 29 75 92 32 86 Malus sylvestris E3a 0 0 0 13 8 5 14 Malus sylvestris E3b 0 0 0 0 13 5 0 Malus sylvestris E2b 0 0 11 13 17 0 0 Malus sylvestris E2a 0 0 23 25 8 0 14 Malus sylvestris E1 0 0 3 0 0 5 0 Lonicera xylosteum E2b 0 0 6 0 0 0 0 Lonicera xylosteum E2a 0 0 17 13 58 21 43 Gagea lutea E1 0 0 14 63 4 0 0 Festuca heterophylla E1 0 0 3 0 0 0 0 Hieracium sabaudum E1 0 0 3 0 0 0 0 Lathraea squamaria E1 0 0 3 0 17 11 0 Pyrus pyraster E2a 0 0 3 0 0 0 0 Ulmus minor E3a 0 0 3 0 0 0 0 Viola mirabilis E1 0 0 3 0 13 5 0 Scilla bifolia E1 0 0 3 0 0 0 0 Quercus robur E3b 0 0 0 0 13 0 0 Quercus robur E2a 0 0 0 0 4 0 0 Quercus robur E1 0 0 0 0 17 0 0 Hieracium racemosum E1 0 0 0 0 13 0 0 Pyrus pyraster E3b 0 0 0 0 8 0 0 Pyrus pyraster E3a 0 0 0 0 0 5 0 Carex pilosa E1 0 0 0 0 4 26 0 Cephalanthera longifolia E1 0 0 0 0 4 0 0 Populus tremula E3b 0 0 0 0 4 0 0 Spiraea chamaedryfolia E2a 0 0 0 0 4 0 0 Taxus baccata E3a 0 0 0 0 0 5 0 Taxus baccata E2b 0 0 0 0 4 0 0 Taxus baccata E2a 0 0 0 0 0 5 0 Taxus baccata E1 0 0 0 0 0 5 0 Pteridium aquilinum E1 0 0 0 0 4 0 0 Platanthera bifolia E1 0 0 0 0 0 5 43 IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 EP Erico-Pinetea Molinia arundinacea E1 0 23 3 0 0 63 100 Aquilegia nigricans E1 0 19 14 0 29 32 86 Calamagrostis varia E1 0 19 17 0 13 47 29 Carex ornithopoda E1 0 19 23 0 8 32 0 Cirsium erisithales E1 0 19 6 0 4 68 29 Polygala chamaebuxus E1 0 15 0 0 0 16 71 Erica carnea E1 0 12 0 0 4 11 86 Pinus sylvestris E3b 0 0 6 0 13 0 100 Pinus sylvestris E3a 0 4 3 0 0 0 43 Pinus sylvestris E2b 0 8 3 0 0 0 29 Pinus sylvestris E2a 0 12 0 0 0 0 14 Pinus sylvestris E1 0 4 0 0 0 0 0 Chamaecytisus hirsutus E1 0 8 3 0 0 0 0 Leontodon incanus E1 0 8 0 0 0 0 14 Genista radiata E2a 0 4 0 0 0 0 14 Potentilla carniolica E1 0 4 3 0 4 11 0 Aster amellus E1 0 0 3 0 0 0 14 Carex alba E1 0 0 3 0 71 84 100 Amelanchier ovalis E2a 0 0 0 0 0 5 0 Epipactis atrorubens E1 0 0 0 0 4 0 0 Pinus nigra E3b 0 0 0 0 4 0 0 Rubus saxatilis E1 0 0 0 0 0 47 29 VP Peucedanum austriacum Vaccinio-Piceetea E1 0 0 0 0 0 21 29 Picea abies E3b 0 0 0 0 42 74 86 Picea abies E3a 0 0 0 0 17 42 57 Picea abies E2b 0 4 11 0 33 53 100 Picea abies E2a 0 15 20 13 46 53 86 Picea abies E1 0 8 6 0 21 32 29 Solidago virgaurea E1 0 12 3 0 4 26 14 Veronica urticifolia E1 0 12 20 25 8 11 14 Abies alba E3b 0 0 0 0 0 16 0 Abies alba E3a 0 0 0 0 8 5 0 Abies alba E2b 0 0 0 13 25 11 0 Abies alba E2a 0 4 11 38 25 37 14 Abies alba E1 0 8 20 50 29 79 29 Aposeris foetida E1 0 12 31 25 83 84 86 Hieracium sylvaticum E1 0 4 3 0 0 5 14 Rosa pendulina E2a 0 4 3 0 4 58 71 Rosa pendulina E1 0 0 0 0 4 5 14 Valeriana tripteris E1 0 4 6 0 13 47 14 Oxalis acetosella E1 0 0 11 0 25 5 0 Gentiana asclepiadea E1 0 0 3 0 4 26 0 Larix decidua E3a 0 0 3 0 0 0 0 Maianthemum bifolium E1 0 0 0 0 4 11 14 RP Vaccinium myrtillus Rhamno-Prunetea E1 0 0 0 0 0 5 0 Cornus sanguinea E3b 0 0 3 0 0 0 0 Cornus sanguinea E3a 0 8 23 50 4 5 0 Cornus sanguinea E2b 0 0 63 100 88 58 71 Cornus sanguinea E2a 0 50 80 100 92 53 71 Cornus sanguinea E1 11 8 3 0 0 0 0 Euonymus europaea E3a 0 0 3 0 0 0 0 Euonymus europaea E2b 0 0 31 50 29 0 0 Euonymus europaea E2a 0 0 31 88 67 21 0 Euonymus europaea E1 11 4 3 0 25 0 0 Berberis vulgaris E2b 0 0 9 0 13 84 100 Berberis vulgaris E2a 0 15 17 0 46 63 86 Berberis vulgaris E1 0 0 0 0 0 5 0 Crataegus monogyna E3a 0 0 3 38 29 21 14 Crataegus monogyna E2b 0 0 9 38 38 32 43 Crataegus monogyna E2a 0 12 43 50 58 32 14 Rosa canina E2b 0 0 3 0 0 5 0 IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 Rosa canina E2a 0 12 9 0 0 0 0 Rhamnus catharticus E3a 0 0 3 0 0 11 0 Rhamnus catharticus E2b 0 0 3 0 4 11 14 Rhamnus catharticus E2a 0 8 6 0 4 21 14 Viburnum lantana E2b 0 0 0 0 21 63 100 Viburnum lantana E2a 0 8 3 0 25 74 100 Ligustrum vulgare E2b 0 0 9 13 8 5 0 Ligustrum vulgare E2a 0 4 26 63 67 26 100 Rubus fruticosus agg. E2a 0 0 6 25 0 0 0 Prunus spinosa E2a 0 0 0 13 4 0 0 MuA Mulgedio-Aconitetea Anthriscus nitida E1 11 0 6 50 4 0 0 Silene dioica E1 0 19 34 38 8 0 0 Centaurea montana E1 0 4 0 0 4 47 57 Hesperis candida E1 0 4 9 0 0 0 0 Senecio ovatus E1 0 4 11 25 25 11 0 Aconitum lycoctonum E1 0 0 29 63 54 68 57 Veratrum album s. lat. E1 0 0 17 75 58 47 14 Senecio nemorensis E1 0 0 11 0 4 0 0 Salix appendiculata E2b 0 0 6 0 0 5 0 Salix appendiculata E2a 0 0 6 0 0 0 0 Viola biflora E1 0 0 6 0 0 5 0 Aconitum degenii subsp. paniculatum E1 0 0 3 0 4 16 0 Saxifraga rotundifolia E1 0 0 3 0 0 0 0 Athyrium filix-femina E1 0 0 3 13 13 11 0 Milium effusum E1 0 0 0 25 4 0 0 Lathyrus occidentalis var. montanus E1 0 0 0 0 13 42 43 Primula elatior E1 0 0 0 0 4 0 0 Polygonatum verticillatum E1 0 0 0 0 0 5 0 TG Trifolio-Geranietea Lathyrus sylvestris E1 22 31 11 0 0 0 0 Calamintha einseleana E1 0 12 0 0 0 0 0 Origanum vulgare E1 0 8 0 0 0 5 14 Silene nutans E1 0 8 0 0 0 0 0 Vincetoxicum hirundinaria E1 0 8 6 0 21 5 29 Astragalus glycyphyllos E1 0 8 31 0 8 0 0 Salvia pratensis subsp. saccardiana E1 0 8 0 0 0 0 0 Iris graminea E1 0 4 0 0 0 37 29 Laserpitium siler E1 0 4 0 0 0 32 100 Trifolium medium E1 0 4 3 0 0 0 0 Verbascum austriacum E1 0 4 0 0 0 0 0 Viola hirta E1 0 0 6 0 8 0 0 Digitalis grandiflora E1 0 0 3 0 0 0 0 Hypericum perforatum E1 0 0 3 0 0 0 0 Libanotis sibirica subsp. montana E1 0 0 3 0 0 5 0 Lilium bulbiferum E1 0 0 3 0 8 16 0 Lilium carniolicum E1 0 0 3 0 0 16 29 Valeriana collina E1 0 0 3 0 0 5 0 Campanula rapunculoides E1 0 0 0 0 8 0 0 Laserpitium latifolium E1 0 0 0 0 4 32 100 Polygonatum odoratum E1 0 0 0 0 0 0 14 EA Epilobietea angustifolii Solanum dulcamara E1 33 35 11 0 0 0 0 Eupatorium cannabinum E1 22 54 34 0 8 32 0 Stachys sylvatica E1 22 31 46 25 4 0 0 Galeopsis speciosa E1 11 15 17 13 0 0 0 Arctium nemorosum E1 0 8 9 25 0 0 0 Fragaria vesca E1 0 4 3 0 0 5 0 Aster bellidiastrum E1 0 4 0 0 0 16 0 Arctium minus E1 0 0 9 0 0 0 0 ES Elyno-Seslerietea Carex ferruginea E1 0 12 0 0 0 32 14 Sesleria caerulea subsp. calcaria E1 0 12 0 0 4 5 14 Euphrasia picta E1 0 8 0 0 0 0 57 IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 Carduus crassifolius E1 0 4 0 0 0 0 29 Betonica alopecuros E1 0 0 0 0 0 42 57 Laserpitium peucedanoides E1 0 0 0 0 0 16 0 Phyteuma orbiculare E1 0 0 0 0 0 0 43 Scabiosa lucida subsp. stricta E1 0 0 0 0 0 0 14 FB Festuco-Brometea Sanguisorba minor E1 11 8 0 0 0 0 0 Silene vulgaris subsp. vulgaris E1 11 31 11 0 4 0 0 Buphthalmum salicifolium E1 0 15 3 0 0 11 71 Medicago lupulina E1 0 15 3 0 0 0 0 Brachypodium rupestre E1 0 12 0 0 4 0 100 Genista tinctoria E1 0 8 0 0 0 0 0 Koeleria pyramidata E1 0 8 0 0 0 0 14 Medicago falcata E1 0 8 0 0 0 0 0 Satureja montana subsp. variegata E1 0 8 0 0 0 0 0 Anthyllis vulneraria E1 0 4 0 0 0 0 0 Salvia pratensis subsp. pratensis E1 0 4 0 0 0 0 29 Carex humilis E1 0 4 0 0 0 0 29 Carlina vulgaris E1 0 4 0 0 0 0 14 Centaurea fritschii E1 0 4 0 0 0 0 29 Euphorbia cyparissias E1 0 4 0 0 0 0 0 Galium lucidum E1 0 4 0 0 0 0 0 Gymnadenia conopsea E1 0 4 0 0 0 0 29 Helianthemum ovatum E1 0 4 0 0 0 0 0 Linum catharticum E1 0 4 0 0 0 0 14 Medicago minima E1 0 4 0 0 0 0 0 Pimpinella saxifraga E1 0 4 6 0 0 0 29 Thlaspi praecox E1 0 4 0 0 0 0 14 Thymus praecox E1 0 4 0 0 0 5 0 Gentianella ciliata E1 0 0 0 0 0 5 0 Orchis militaris E1 0 0 0 0 0 5 0 Prunella grandiflora E1 0 0 0 0 0 5 14 Carlina acaulis E1 0 0 0 0 0 0 14 Teucrium chamaedrys E1 0 0 0 0 0 0 43 Hippocrepis comosa E1 0 0 0 0 0 0 29 PA Potentillion anserineae Rorippa sylvestris E1 33 19 0 0 0 0 0 Barbarea vulgaris E1 22 31 23 0 0 0 0 PP Potentillo-Polygonetalia Agrostis stolonifera E1 22 23 0 0 0 0 0 Plantago intermedia E1 22 38 6 0 0 0 0 Ranunculus repens E1 0 19 3 0 0 0 0 Potentilla reptans E1 0 4 0 0 0 0 0 CA Calthion Cirsium oleraceum E1 22 42 34 50 25 47 0 Angelica sylvestris E1 11 62 74 50 54 79 57 Juncus effusus E1 0 4 0 0 0 5 0 Pulicaria dysenterica E1 0 4 0 0 0 0 0 Scirpus sylvaticus E1 0 4 0 0 0 0 0 Caltha palustris E1 0 0 11 13 0 16 0 Crepis paludosa E1 0 0 6 13 0 5 0 Colchicum autumnale E1 0 0 0 0 21 37 14 Mo Molinietalia caeruleae Selinum carvifolia E1 11 0 0 0 0 0 0 Taraxacum palustre E1 0 4 0 0 0 0 0 Euphorbia villosa E1 0 0 3 0 0 5 0 Epipactis palustris E1 0 0 0 0 0 0 14 Inula salicina E1 0 0 0 0 0 0 14 MA Molinio-Arrhenatheretea Galium mollugo E1 44 65 43 0 13 21 14 Symphytum officinale E1 44 31 11 0 0 0 0 Taraxacum officinale E1 44 81 43 13 13 0 0 Daucus carota E1 33 15 6 0 0 0 0 Deschampsia cespitosa E1 33 54 71 100 33 26 0 IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 Plantago lanceolata E1 22 27 3 0 0 0 0 Centaurea carniolica E1 11 35 20 0 4 5 0 Pastinaca sativa E1 11 12 3 0 0 0 0 Prunella vulgaris E1 11 4 6 0 0 0 0 Trifolium pratense E1 11 35 17 0 4 0 0 Trifolium repens E1 11 19 3 0 0 0 0 Vicia cracca E1 11 27 6 0 0 0 0 Achillea millefolium E1 0 4 0 0 0 0 0 Anthriscus sylvestris E1 0 42 60 38 21 5 0 Pimpinella major E1 0 38 49 0 17 11 0 Lotus corniculatus E1 0 23 0 0 0 0 14 Poa trivialis E1 0 23 37 38 0 0 0 Centaurea jacea E1 0 19 6 0 0 0 0 Dactylis glomerata E1 0 19 29 0 0 5 0 Leontodon hispidus E1 0 15 0 0 0 0 0 Veronica chamaedrys E1 0 15 20 0 0 0 0 Ajuga reptans E1 0 8 11 13 13 0 0 Bellis perennis E1 0 8 0 0 0 0 0 Crepis biennis E1 0 8 9 0 0 0 0 Festuca arundinacea E1 0 8 0 0 0 0 0 Leucanthemum ircutianum E1 0 8 11 0 0 0 0 Ranunculus acris E1 0 8 20 0 8 0 0 Arrhenatherum elatius E1 0 4 11 0 0 0 0 Holcus lanatus E1 0 4 6 0 0 0 0 Knautia arvensis E1 0 4 0 0 0 0 0 Lathyrus pratensis E1 0 4 3 0 0 0 0 Medicago sativa E1 0 4 0 0 0 0 0 Vicia sepium E1 0 0 9 0 0 0 0 Festuca rubra E1 0 0 6 0 0 0 0 Allium scorodoprasum E1 0 0 3 0 4 0 0 Rumex acetosa E1 0 0 3 0 0 0 0 TR Thlaspietea rotundifolii Petasites paradoxus E1 11 46 37 0 13 89 43 Peucedanum verticillare E1 0 35 51 13 29 0 0 Achnatherum calamagrostis E1 0 12 3 0 0 0 14 Adenostyles glabra E1 0 12 3 0 0 84 43 Hieracium bifidum E1 0 12 6 0 4 0 0 Aquilegia bertolonii E1 0 8 0 0 0 0 0 Astrantia carniolica E1 0 8 6 0 0 58 14 Hieracium piloselloides E1 0 8 0 0 0 0 0 Campanula cespitosa E1 0 4 0 0 0 0 0 Hieracium glaucum E1 0 4 0 0 0 0 0 Leontodon hispidus subsp. hyoseroides E1 0 4 0 0 0 0 0 Orobanche flava E1 0 4 0 0 0 0 0 Gymnocarpium robertianum E1 0 4 0 0 0 11 0 Equisetum variegatum E1 0 0 3 0 4 5 0 Equisetum ramosissimum E1 0 0 0 0 4 0 0 AT Asplenieta trichomanis Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae E1 0 8 0 0 0 0 14 Cymbalaria muralis E1 0 4 6 13 0 0 0 Hieracium pospichalii E1 0 4 0 0 0 0 0 Paederota lutea E1 0 4 3 0 0 0 0 Polypodium vulgare E1 0 0 0 0 13 0 0 Asplenium trichomanes E1 0 0 0 0 8 0 0 Hieracium glaucinum E1 0 0 3 0 4 0 0 Asplenium ruta-muraria E1 0 0 0 0 4 0 0 Primula carniolica E1 0 0 0 0 0 5 0 Valeriana saxatilis E1 0 0 0 0 0 5 0 ScF Scheuchzerio-Caricetea fuscae Carex flava E1 0 4 0 0 0 0 0 Carex lepidocarpa E1 0 4 0 0 0 0 0 Tofieldia calyculata E1 0 0 0 0 0 11 0 Pinguicula alpina E1 0 0 0 0 0 5 0 IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 AR Agropyretea intermedii-repentis Equisetum arvense E1 67 58 37 63 21 11 14 Tussilago farfara E1 11 38 29 0 13 0 0 Poa compressa E1 0 8 0 0 0 0 0 AV Artemisietea vulgaris Melilotus albus E1 56 50 3 0 0 0 0 Rumex obtusifolius E1 44 42 20 13 0 0 0 Erigeron annuus E1 33 50 34 38 4 0 0 Artemisia vulgaris E1 22 58 40 0 0 0 0 Silene latifolia subsp. alba E1 22 8 14 0 0 0 0 Cichorium intybus E1 0 19 0 0 0 0 0 Diplotaxis tenuifolia E1 0 4 0 0 0 0 0 Linaria vulgaris E1 0 4 0 0 0 0 0 Melilotus officinalis E1 0 4 0 0 0 0 0 Picris hieracioides E1 0 4 0 0 0 0 0 Salvia verticillata E1 0 4 0 0 0 0 0 Echium vulgare E1 0 4 0 0 0 0 0 Artemisia verlotiorum E1 0 0 3 0 0 0 0 BT Bidentetea tripartitae Polygonum mite E1 78 58 29 0 0 0 0 Solanum lycopersicum E1 67 23 0 0 0 0 0 Polygonum lapathifolium E1 44 31 0 0 0 0 0 Bidens frondosa E1 22 15 6 0 0 0 0 Rorippa palustris E1 0 12 3 0 0 0 0 FC Filipendulo-Convolvuletea Helianthus tuberosus E1 67 54 46 50 4 0 0 Mentha longifolia E1 67 46 11 0 0 0 0 Myosoton aquaticum E1 44 27 6 0 0 0 0 Saponaria officinalis E1 44 62 37 13 0 0 0 Fallopia convolvulus E1 11 4 0 0 0 0 0 Stachys palustris E1 11 0 0 0 0 0 0 Galega officinalis E1 11 8 3 0 0 0 0 Lythrum salicaria E1 11 19 0 0 0 0 0 Calystegia sepium E1 0 31 14 0 4 0 0 Epilobium hirsutum E1 0 4 0 0 0 0 0 Valeriana officinalis E1 0 4 29 13 13 0 0 Epilobium parviflorum E1 0 4 0 0 0 0 0 Rudbeckia laciniata E1 0 0 0 25 0 0 0 Filipendula ulmaria E1 0 0 0 0 4 0 0 GU Galio-Urticetea Petasites hybridus E1 100 81 89 50 21 53 29 Urtica dioica E1 22 69 63 25 8 0 0 Aegopodium podagraria E1 11 31 91 100 96 95 57 Impatiens glandulifera E1 11 54 66 13 13 0 0 Impatiens parviflora E1 11 23 26 0 0 0 0 Solidago canadensis E1 11 0 0 0 0 0 0 Alliaria petiolata E1 0 23 40 0 0 0 0 Galeopsis pubescens E1 0 15 11 0 4 0 0 Lamium maculatum E1 0 15 37 25 0 0 0 Parietaria officinalis E1 0 15 9 0 0 0 0 Geum urbanum E1 0 12 40 63 13 0 0 Glechoma hederacea E1 0 8 11 13 0 5 0 Torilis japonica E1 0 8 0 0 0 0 0 Chaerophyllum aureum E1 0 4 11 13 0 0 0 Geranium phaeum E1 0 4 0 13 0 0 0 Lapsana communis E1 0 4 3 0 0 0 0 Solidago gigantea E1 0 0 23 25 0 0 0 Viola odorata E1 0 0 9 38 0 0 0 PM Phragmiti-Magnocaricetea Phalaris arundinacea E1 33 46 26 0 0 0 0 Mentha aquatica E1 11 0 0 0 0 0 0 Poa palustris E1 0 12 11 0 0 0 0 Lysimachia vulgaris E1 0 4 9 0 8 0 0 Lycopus europaeus E1 0 4 0 0 0 0 0 IGOR DAKSKOBLER: RAZVOJ VEGETACIJE NA PRODIŠCIH REKE IDRIJCE V ZAHODNI SLOVENIJI Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 SM Stellarietea mediae Setaria pumila E1 56 12 0 0 0 0 0 Stellaria media E1 56 35 6 0 4 0 0 Echinochloa crus-galli E1 44 0 0 0 0 0 0 Galinsoga ciliata E1 44 12 0 0 0 0 0 Galinsoga parviflora E1 44 31 0 0 4 0 0 Vicia hirsuta E1 33 8 0 0 0 0 0 Amaranthus cruentus L. E1 22 0 0 0 0 0 0 Poa annua E1 22 23 0 0 0 0 0 Polygonum aviculare E1 22 0 0 0 0 0 0 Polygonum persicaria E1 22 12 0 0 0 0 0 Setaria viridis E1 22 8 0 0 0 0 0 Solanum nigrum subsp. schultesii E1 22 4 0 0 0 0 0 Sonchus oleraceus E1 22 23 0 0 0 0 0 Amaranthus blitum E1 11 0 0 0 0 0 0 Anagallis arvensis E1 11 0 0 0 0 0 0 Cardamine hirsuta E1 11 19 17 0 0 0 0 Chelidonium majus E1 11 12 31 0 4 0 0 Chenopodium polyspermum E1 11 4 0 0 0 0 0 Digitaria sanguinalis E1 11 0 0 0 0 0 0 Lamium purpureum E1 11 4 0 0 0 0 0 Microrrhinum minus E1 11 0 0 0 0 0 0 Solanum nigrum subsp. nigrum E1 11 21 3 0 0 0 0 Sonchus asper E1 11 8 0 0 0 0 0 Capsella bursa-pastoris E1 0 4 0 0 0 0 0 Conyza canadensis E1 0 4 0 0 0 0 0 Chamomilla recutita E1 0 4 0 0 0 0 0 Myosotis arvensis E1 0 4 6 0 0 0 0 Mentha arvensis E1 0 4 0 0 0 0 0 Galium aparine E1 0 0 11 13 0 0 0 Veronica hederifolia E1 0 0 6 0 0 0 0 Veronica sublobata E1 0 0 6 0 0 0 0 Brassica rapa E1 0 0 4 0 0 0 0 Allium vineale E1 0 0 3 0 0 0 0 Brassica oleracea E1 0 0 3 0 0 0 0 Chenopodium album E1 0 0 3 0 0 0 0 Oxalis fontana E1 0 0 3 0 0 0 0 O Druge vrste (Other species) Robinia pseudacacia E3b 0 0 37 50 54 0 0 Robinia pseudacacia E3a 0 8 11 38 25 0 0 Robinia pseudacacia E2b 0 4 20 13 0 0 0 Robinia pseudacacia E2a 0 23 14 0 13 0 0 Robinia pseudacacia E1 33 0 3 0 4 0 0 Ambrosia artemisiifolia E1 11 0 0 0 0 0 0 Avena sativa E1 11 0 0 0 0 0 0 Commelina communis E1 11 8 0 0 0 0 0 Cucurbita sp. E1 11 0 0 0 0 0 0 Fallopia japonica E1 11 4 3 13 0 0 0 Tagetes erecta E1 11 0 0 0 0 0 0 Centaurea sp. E1 0 8 0 0 0 0 0 Deutzia scabra E2b 0 0 14 13 0 0 0 Deutzia scabra E2a 0 8 9 13 0 0 0 Hemerocallis fulva E1 0 8 23 25 25 0 0 Sorbus aucuparia E3a 0 0 0 0 0 5 0 Sorbus aucuparia E2b 0 0 0 0 0 5 0 Sorbus aucuparia E3b 0 0 0 0 0 16 0 Sorbus aucuparia E2a 0 0 0 0 0 11 29 Sorbus aucuparia E1 0 8 0 0 0 5 0 Armoracia rusticana E1 0 4 0 0 0 0 0 Aster tradescantii E1 0 4 0 0 0 0 0 Juglans regia E3b 0 0 0 13 0 0 0 Juglans regia E3a 0 0 3 0 0 0 0 Juglans regia E2b 0 0 9 13 4 0 0 Juglans regia E2a 0 4 14 13 17 0 0 Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 4 5 6 7 Juglans regia E10 4 3 0 8 0 0 Juniperus communis E3a0 0 0 0 0 029 Juniperus communis E2b0 0 0 0 016 86 Juniperus communis E2a0 4 0 0 131643 Malus domestica E3b0 0 0 0 4 0 0 Malus domestica E3a0 0 3 0 0 0 0 Malus domestica E2a0 4 3 0 0 0 0 Parthenocissus inserta E3a 0 0 638 0 0 0 Parthenocissus inserta E2b 0 0 625 0 0 0 Parthenocissus inserta E2a0 411250 0 0 Parthenocissus inserta E1 0 0 638 0 0 0 Rosa sp. E2a0 4 0 0 0 0 0 Viola sororia E10 4 6 0 0 0 0 Narcissus poeticus subsp. poeticus E1 0 020 0 0 0 0 Acer negundo E3b 0 0 013 0 0 0 Acer negundo E2b 0 0 613 0 0 0 Acer negundo E2a0 0 3 0 0 0 0 Hesperis matronalis E1 0 0 638 0 0 0 Ribes rubrum E2a 0 0 613 0 0 0 Ribes nigrum E2a0 0 6 0 0 0 0 Aesculus hippocastanum E3a 0 0 025 0 0 0 Aesculus hippocastanum E2b 0 0 038 4 0 0 Aesculus hippocastanum E2a 0 0 363 8 0 0 Aquilegia vulgaris E10 0 3 0 0 0 0 Cotoneaster divaricata E2b0 0 3 0 0 0 0 Crepis sp. E10 0 3 0 0 0 0 Forsythia viridissima E2a0 0 3 0 0 0 0 Narcissus pseudonarcissus E1 0 0 338 0 0 0 Orobanche sp. E10 0 3 0 0 0 0 Paulownia tomentosa E2a0 0 3 0 0 0 0 Prunus domestica E2a0 0 3 0 0 0 0 Prunus laurocerasus E2a0 0 3 0 0 0 0 Rosa multiflora E2b 0 0 313 0 0 0 Rosa multiflora E2a0 0 3 0 0 0 0 Galeobdolon argentatum E1 0 0 013 0 0 0 Primula sp. E1 0 0 013 0 0 0 Viscum album subsp. album E3a0 0 0 0 8 0 0 Buxus sempervirens E2b0 0 0 0 4 0 0 Iris germanica E10 0 0 0 4 0 0 ML Mahovi (Mosses) Brachythecium rutabulum E011151425 8 0 0 Ctenidium molluscum E0 012 3 0 4 5 0 Tortella tortuosa E0 012 0 0 0 5 0 Schistidium apocarpum E0 0 811 0 0 0 0 Mnium sp. E00 4 3 0 4 0 0 Plagiomnium undulatum E00 4 5488463714 Climacium dendroides E0 0 011 0 8 0 0 Conocephalum conicum E00 0 3 0 011 0 Eurhynchium striatum E0 0 0 313 8 014 Cratoneuron filicinum E0 0 0 013 0 0 0 Plagiomnium rostratum E0 0 0 013 0 0 0 Fissidens dubius E00 0 0 0 4 0 0 Rhytidiadelphus triquetrus E00 0 0 0 821 71 Marchantia polymorpha E00 0 0 0 0 5 0 Thuidium tamariscinum E00 0 0 0 0 5 0 Scleropodium purum E00 0 0 0 0 071 Thuidium delicatulum E00 0 0 0 0 014 PEO: Chaerophyllo-Petasitetum officinalis CaCb: Carici albae-Carpinetum betuli SEP: Salicetum eleagno-purpureae LoSeca: Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum LoSety: Lamio orvalae-Salicetum eleagni typicum albae LoAi: Lamio orvalae-Alnetum incanae AiPs: Alno incanae-Pinetum sylvestris Tabela 9: Fitocenološke skupine v združbah z vrsto Salix eleagnos v dolini Idrijce (relativne frekvence, ponder je frekvenca pojavljanja vrst) Table 9: Groups of diagnostic species in the communities with Salix eleagnos in the Idrijca Valley (relative frequencies, weight is frequency of species) Zaporedna številka 1 2 3 4 5 6 7 Oznaka sintaksona Salicetea purpureae Alnion incanae Erythronio-Carpinion Aremonio-Fagion Tilio-Acerion Fagetalia sylvaticae Quercetalia pubescentis Querco-Fagetea Erico-Pinetea Vaccinio-Picetea Rhamno-Prunetea Mulgedio-Aconitetea Trifolio-Geranietea Epilobietea angustifolii Elyno-Seslerietea Festuco-Brometea Potentillo-Polygonetalia Potentillion anserineae Calthion Molinietalia caeruleae Molinio-Arrhenatheretea Thlaspietea rotundifolii Asplenietea trichomanis Scheuchzerio-Caricetea fuscae Agropyretea intermedii-repentis Artemisietea vulgaris Bidentetea tripartitae Filipendulo-Convolvuletea Galio-Urticetea Phragmiti-Magnocaricetea Stellarietea mediae Druge vrste (Other species) Mahovi (Mosses) 2,9 4,5 0 1,2 2,1 4,9 0 2,5 0 0 0,8 PEO0,4 0,8 3,3 0 0,8 1,6 2,1 1,2 0,4 11 0,4 0 0 2,9 6,6 7,9 9,9 6,2 1,6 20 3,7 0,4 100 6,8 5,7 0,3 2,3 3,2 12 2,2 4,7 3,1 1,5 2,3 0,5 1,7 SEP2,6 0,6 3 1,5 0,9 2 0,1 12 2,8 0,3 0,1 1,8 4,4 2,4 4,6 6,4 1,2 4,5 2 1 100 3,8 6,3 2,5 5,7 7,1 22 1,3 10 1,1 2 5 1,9 1 1,7 0 LoSety0,3 0,1 0,3 1,6 0 6,7 1,4 0,1 0 0,9 1,5 0,5 1,9 6,8 0,6 1,3 3,7 1,3 100 3,7 6,6 3,2 9,2 10 26 0,8 12 0 1,6 6,3 2,9 0 0,6 0 0 0 LoAi0 1,3 0 2 0,1 0,1 0 0,6 0,5 0 1 3,8 0 0,1 6,1 1,5 100 0,9 5,5 4,2 9,8 7,6 27 3,5 14 1,8 4,7 7,4 2,3 0,7 0,1 0 0,1 0 0 1,2 CaCb0 1,5 0,6 0,3 0 0,2 0,0 0 0,3 1,8 0,1 0,1 2,3 1 100 1,4 7,6 2,3 7,9 7,5 22 7 7,7 5,1 7,9 6,8 3 1,8 0,6 1,1 0,4 0 0 2,1 0,1 0,9 LoSeca2,9 0,1 0,2 0,1 0 0 0 1,8 0 0 0,9 1 100 2 4,4 1,7 8 4,2 16 8,5 6,8 9,3 7,6 8,6 2 3,7 0 2,7 5,6 0 0 0,8 0,3 0,3 1,4 0,2 0 AiPs 0,2 0 0 0 1 0 0 2,2 2,2 100 Skupaj (Total) SEP LoSety LoAi CaCb LoSeca AiPs Skupaj (Total) Tabela 10: Fitocenološke skupine v združbah z vrsto Salix eleagnos v dolini Idrijce (neponderirano) Table 10: Groups of diagnostic species in the communities with Salix eleagnos in the Idrijca Valley (unweighted) Zaporedna številka 1 Oznaka sintakosnov No. 3 PEO 2,6 Salicetea purpureae Alnion incanae 6 5,2 Erythronio-Carpinion 0 0 Aremonio-Fagion 3 2,6 Tilio-Acerion 4 3,4 Fagetalia sylvaticae 9 7,8 Quercetalia pubescentis 0 0 Querco-Fagetea 4 3,4 Erico-Pinetea 0 0 Vaccinio-Picetea 0 0 Rhamno-Prunetea 2 1,7 Mulgedio-Aconitetea 1 0,9 Trifolio-Geranietea 1 0,9 Epilobietea angustifolii 4 3,4 Elyno-Seslerietea 0 0 Festuco-Brometea 2 1,7 Potentillo-Polygonetalia 2 1,7 Potentillion anserineae 2 1,7 Calthion 2 1,7 Molinietalia caeruleae 0 0 Molinio-Arrhenatheretea 13 11 Thlaspietea rotundifolii 1 0,9 Asplenietea trichomanis 0 0 Scheuchzerio-Caricetea fuscae 0 0 Agropyretea intermedii-repentis 2 1,7 Artemisietea vulgaris 5 4,3 Bidentetea tripartitae 4 3,4 Filipendulo-Convolvuletea 7 6 Galio-Urticetea 6 5,2 Phragmiti-Magnocaricetea 2 1,7 Stellarietea mediae 23 20 Druge vrste (Other species) 7 6 Mahovi (Mosses) 1 116 0,9 100 Skupaj (Total) 2 3 4 5 6 7 %No. %No. %No. %No. %No. %No. %No. % 9 2,7 6 1,8 6 3,4 52 21 1 0,6 9 1,7 14 4,2 14 4,3 14 7,9 16 6,3 10 4,9 5 3,2 21 3,9 4 1,2 7 2,1 6 3,4 6 2,4 3 1,5 3 1,9 7 1,3 11 3,3 18 5,5 14 7,9 16 6,3 14 6,8 12 7,7 20 3,7 8 2,4 14 4,3 12 6,7 14 5,5 10 4,9 7 4,5 19 3,5 31 9,2 43 13 39 22 45 18 37 18 23 15 52 9,5 7 2,1 6 1,8 4 2,2 14 5,5 10 4,9 10 6,5 18 3,3 20 5,9 27 8,3 14 7,9 31 12 22 11 12 7,7 39 7,2 13 3,9 10 3,1 00 10 4 12 5,9 13 8,4 20 3,7 8 2,4 11 3,4 4 2,2 10 4 12 5,9 9 5,8 13 2,4 8 2,4 9 2,8 6 3,4 8 3,2 7 3,4 6 3,9 10 1,8 4 1,2 12 3,7 7 3,9 12 4,7 10 4,9 4 2,6 17 3,1 10 3 10 3,1 00 52 9 4,4 8 5,2 20 3,7 6 1,8 7 2,1 3 1,7 2 0,8 21 00 7 1,3 5 1,5 00 00 1 0,4 5 2,4 7 4,5 9 1,7 23 6,8 4 1,2 00 2 0,8 5 2,4 14 9 29 5,3 4 1,2 2 0,6 00 00 00 00 4 0,7 2 0,6 1 0,3 00 00 00 00 2 0,4 5 1,5 4 1,2 4 2,2 3 1,2 6 2,9 2 1,3 8 1,5 1 0,3 1 0,3 00 00 1 0,5 2 1,3 4 0,7 32 9,5 29 8,9 5 2,8 10 4 6 2,9 2 1,3 37 6,8 13 3,9 7 2,1 1 0,6 5 2,0 5 2,4 4 2,6 15 2,8 4 1,2 3 0,9 1 0,6 4 1,6 21 1 0,6 10 1,8 2 0,6 00 00 00 21 00 4 0,7 3 0,9 2 0,6 1 0,6 2 0,8 1 0,5 1 0,6 3 0,6 12 3,6 6 1,8 2 1,1 1 0,4 00 00 13 2,4 5 1,5 3 0,9 00 00 00 00 5 0,9 11 3,3 7 2,1 4 2,2 4 1,6 00 00 13 2,4 15 4,5 15 4,6 11 6,2 6 2,4 3 1,5 2 1,3 18 3,3 4 1,2 3 0,9 00 1 0,4 00 00 5 0,9 21 6,2 13 4 1 0,6 3 1,2 00 00 36 6,6 16 4,7 25 7,6 14 7,9 10 4 21 2 1,3 41 7,5 6 1,8 8 2,4 5 2,8 8 3,2 7 3,4 5 3,2 17 3,1 337 100 327 100 178 100 254 100 205 100 155 100 545 100 COBISS 1.01 FLORA PRODIŠC REKE MURE FLORA OF THE GRAVEL BARS ALONG MURA RIVER Valerija BABIJ1 & Andrej SELIŠKAR2 IZVLECEK UDK 581.9(497.4) Flora prodišc reke Mure Floro 21 prodišc reke Mure v Sloveniji na odseku med Petanjci in Gibino obravnavava glede na življenjske oblike, ekološke dejavnike in horologijo. Analizirala sva dinamiko flore v treh letih opazovanj in izpostavila naravovarstveni pomen prodišc. Našla sva plazeco madronšcico (Linaria re-pens), novo vrsto za floro Slovenije. Kljucne besede: flora, prodišca, ekologija, Mura, Slovenija ABSTRACT UDC 581.9(497.4) Flora of the gravel bars along Mura river Flora of 21 gravel bars in Mura River, Slovenia, the sec­tion between Petanjci and Gibina is discussed regarding life forms, ecological factors and chorology. Analysed is the dy­namic of the flora in three years long observation and nature protection value of the gravel bars is mentioned. Linaria re-pens, a new species for Slovenian flora was recorded. Key words: flora, gavel bars, ecology, Mura River, Slovenia Dr., Beblerjev trg 1, SI-1000 Ljubljana, valerija.babij@gmail.com 2 Mag., Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, as@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2, 91–108, LJUBLJANA 2010 UVOD Floro in vegetacijo neposredno ob reki Muri je, zlasti v 90. letih prejšnjega stoletja in kasneje, raziskovalo vec avtorjev (Babij et al. 1998, Bakan & Goršak 2002, 2003, Godicl 1992, Goršak 1996, Seliškar 1998, Glo­bevnik & Kaligaric 2005, Carni et al. 2008, Jogan et al. 1998.V širšem zaledju Mure so bile razmeroma dobro preucene mrtvice, mrtvi rokavi, logi in gramoznice. Znani so posamicni podatki o pojavljanju vrst obrežnih prodišc Mure, otoška prodišca pa zaradi težje dostopno­sti še niso bila raziskana. Namen raziskave je bil ugotoviti lokacije prodišc na Muri, popisati floro, ugotoviti osnovne ekološke znacil­nosti, dolociti naravovarstven pomen prodišc in pripra­viti izhodišca za spremljanje razvoja (monitoring). Po-znavanje flore prodišc Mure je pomembno tudi zato, ker so od konca leta 2005 ponovno - po prvih idejnih nacr­tih v 80. letih 20. stol. - aktualni nacrti za izgradnjo hi-droelektrarn na Muri v Sloveniji. Pricakujemo lahko, da bi njihova postavitev vplivala na dinamiko reke, na di­namiko premešcanja proda in s tem na nastajanje ter ohranjanje prodišc in njihove flore. Zaradi sklenjene ve­rige 28 hidroelektrarn v Avstriji ter regulacij in gradnje nasipov tudi na slovenskem ozemlju je dinamika reke že spremenjena. Ena od posledic naštetih posegov na spo­dnji nižinski tok Mure je zmanjšanje prodonosnosti in s tem izginjanje prodišc (Globevnik et al. 2005, 2009). Z namenom povecanja prodonostnosti Mure je bil leta 2007 v okviru projekta Interreg na odseku Mure na meji med Avstrijo in Slovenijo na avstrijski strani pri naselju Gosdorf, izkopan stranski rokav (Hornich 2007). Opra­vljen je bil zacetni monitoring (Kloesch & Habersack, 2008). Slika 1: Prodišce na Muri, 3. 9. 2007 (tabela 1, št. 20, foto V. Babij Figure 1: Gravel bar on Mura River, 3. 9. 2007 (table 1, no. 20, foto V. Babij) RAZISKOVANO OBMOCJE IN SPLOŠNE ZNACILNOSTI PRODIŠC REKE MURE Raziskovano obmocje sodi geografsko v Panonski svet (Perko & Orožen Adamic 1998). Po fitogeografski de­litvi leži Pomurje v subpanonskem fitogeografskem ob-mocju (M. Wraber 1969) oziroma v dravsko-murskem distriktu srednjeevropske florne province (Zupancic & al. 1987). Murska ravan ima zmerno celinsko podnebje; povprecna letna temperatura je 9,2 °C. Geološko podla-go na raziskovanem obmocju predstavljajo vecinoma nekarbonatne kamnine, in sicer kvartarne, pretežno ho-locenske naplavine. Sestavljene so iz pešcene gline, kre­menovega in apnencevega peska in kremenovega proda (Belec et al.1998: 566). Mura je ena izmed najbolj naravno ohranjenih te­kocih voda v Evropi (Bogataj 1996). Kljub vplivom clo­veka, predstavlja tipicen primer nižinske reke z razme­roma dobro ohranjeno naravno recno dinamiko v pri­bližno tretjini njenega toka. Ohranjena naravna dina­mika pomeni, da reka še lahko poplavlja, ustvarja recne okljuke (meandre), mrtve rokave, mrtvice in prodišca (slika 1). To je možno tam, kjer clovek struge ni reguliral v kanal, obvarovan z nasipi. V Slovenijo Mura pritece iz Avstrije, dolžina toka po slovenskem ozemlju znaša 94,9 km, od tega je 67,3 km mejna reka in sicer 33,5 km z Avstrijo (regulirana, kanalizirana, ne meandrira) in 33,8 km s Hrvaško (edino tu je še razmeroma dobro ohranje­na recna dinamika). Vecji regulacijski posegi so se na Muri zgodili v 19. stoletju. V strugi reke Mure prodišca sestavljajo prodniki razlicnih velikosti, pesek, mivka in glineni delci, ki jih visoka voda stalno premešca in odlaga, zaradi cesar je tekstura tal vsakega posameznega prodišca praviloma zelo heterogena. Razlicna tekstura prodišc pomembno vpliva na možnost naselitve rastlin, številcnost, nastaja­nje rastlinskih združb. Raziskala sva obmocje od Petanjcev do Gibine (slika 2). Temu odseku pravijo tudi notranja Mura. Dolžina odseka je 28 km, kar predstavlja 30 % celotnega toka (94,9 km) reke Mure v Sloveniji. Nadmorska višina na tej razdalji postopno pada od 200 m na 185 m. Popisala sva 21 prodišc (slika 2); njihove lokalitete s koordinatami in kvadrantom mreže srednjeevropskega floristicnega kar­tiranja so v tabeli 1. Odseka Mure od Šentilja do Gornje Radgone (SLO­A mejna Mura) in vzhodno od Gibine (SLO-CRO mejna Mura) floristicno še nista bolj podrobno raziskana in so znani le posamicni podatki. V prvem odseku je reka re-gulirana in speljana v enolicen kanal, zaradi cesar pro­dišca skoraj ne morejo vec nastajati in je flora prodišc zelo skromno razvita. V drugem odseku vzhodno od Gibine je naravna recna dinamika najbolje ohranjena, prodišca so številna in obsežna, zato je obmocje zanimi­vo za nadaljnje raziskave. Zaradi državne meje s Hrva­ško, ki nekajkrat preseka recno strugo, je dostop deloma otežen, kar še posebej velja za plovbo s colnom. S stališca ohranjanja narave pa je relativno omejena dostopnost nedvomno precejšnja prednost. METODE Terenske raziskave sva opravila v letih 2000, 2001 in 2007, vsakokrat konec meseca avgusta, ko je bil vodostaj Mure nizek in flora optimalno razvita. Za dostop do prodišc sva uporabila gumijast coln. Na raziskanih pro­dišcih sva odcitala geografske koordinate z GPS apara-tom Garmin Etrex Venture. Floristicne popise sva nare­dila po metodi srednjeevropskega floristicnega kartira­nja (Häupler 1976). Geokodirane popise sva vnesla v podatkovno bazo FloVegSi (Seliškar et al. 2003). Floro prodišc sva analizirala po življenjskih obli­kah, ekoloških dejavnikih in horoloških skupinah. Za oceno rastišcnih razmer sva uporabili Ellenbergove in-dikatorske vrednosti (Ellenberg et al. 1991). Rastlinske vrste so po tej metodi opredeljene s sedmimi ekološkimi dejavniki; trije so vezani na klimo (svetloba, temperatu­ra in kontinentalnost) in štirje na tla (vlažnost, kislost tal, kolicina hranil v tleh in slanost tal). Indikatorske vrednosti so izražene s številcno lestvico, ki odraža uspešnost rasti posamezne vrste v odvisnosti od ekolo­ških dejavnikov. Indikatorske vrednosti so bile dolocene na osnovi meritev in rastišcnih razmer v severozahodni in jugozahodni Nemciji ter v Švici, zato jih moramo kri-ticno prenašati v naš prostor. Glede na to, da je število taksonov, ki sva jih dolocila v tej raziskavi, razmeroma visoko, domnevava, da se manjša odstopanja porazgubi­jo in ne vplivajo bistveno na splošno oceno ekologije ra­stišc. Indikatorske vrednosti za slanost tal nisva upora­bila. Za oceno velikosti clovekovega vpliva sva uporabila indekse za obcutljivost vrst na degradacijo okolja (Németh 1995). Zaradi zemljepisne bližine raziskovanega obmocja Madžarski sva pri horološki analizi upoštevala madžar-ska avtorja (Rédei & Horváth 1995). Podlaga za naravovarstveno vrednotenje prodišc je bil rdeci seznam praprotnic in semenk (T. Wraber et al. 2002) in evropski seznami splošno ogroženih rastlin srednje Evrope (Schnittler & Günther 1999), zavaro­vanih rastlin po Bernski konvenciji in habitatni direkti-vi o varstvu habitatov, favne in flore (FFH Anex I, II in IV; Council Directive 92/43 EEC). Vir rastlinskih imen je Register flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995), za nekatera novejša poimenovanja taksonov Mala flora Slovenije (Martincic et al. 2007). Herbarijski material je shranjen v delovnem herbariju Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Tabela 1: Lokalitete prodišc reke Mure v Sloveniji, raziskanih v letih 2000, 2001 in 2007; x,y: Gauss-Krügerjeve ravninske koordinate in kvadrant mreže srednjeevropskega floristicnega kartiranja. Table 1: Gravel bar localities along Mura River in Slovenia investigated in 2000, 2001 in 2007; x,y: Gauss-Krüger coordinates (ellipsoid WGS 84) and Central European grid quadrant. Št./No. Leto / Year Lokaliteta prodišca / Gravel bank - locality y x Kvadrant/Quadrant 1 2001 Petanjci, pod mostom, desni breg /under bridge, right bank 580816 5167766 9362/3 2 2001 Hrastje-Mota, desni breg / right bank 583370 5165100 9362/4 3 2001 Hrastje-Mota, desni breg / right bank 584231 5164052 9362/4 4 2001 Hrastje-Mota, Hrastika, levi breg /left bank 584500 5163740 9362/4 5 2001 Vucja vas, nad brodom, desni breg / right bank 585340 5163580 9362/4 6 2001 Buncani, pod daljnovodom, desni breg /under power cable, right bank 587794 5162734 9362/4 7 2000/01 Dokležovje, vzhodno od cestnega mostu / east of the highway bridge 590773 5161209 9463/1 8 2001/07 Dokležovje, pod železniškim mostom, otok / island under railway bridge 591165 5161146 9463/1 9 2000/01/07 Dokležovje, vzhodno od železniškega mostu, desni breg / east of the railway bridge, right bank 591290 5161120 9463/1 10 2000 Ižakovci, 500 m pod izlivom rokava Kapusnjek, levi breg /under the mouth of branch of a river Kapu­snjek, left bank 592120 5160690 9463/1 11 2000/01/07 Melinci, desni breg / right bank 593839 5159541 9463/1 12 2000/01/07 Melinci, desni breg / right bank 594597 5158621 9463/1 13 2000/01/07 Mota, Spodnji Siget, otok / island 594942 5157721 9463/1 14 2007 Melinci, otok ob desnem bregu / island along right bank 595173 5157492 9463/1 15 2001 Gornja Bistrica, levi breg / left bank 596378 5156618 9463/4 16 2001 Gornja Bistrica, levi breg /left bank 596536 5156531 9463/4 17 2000/01/07 Gornja Bistrica, desni breg / right bank 596919 5156384 9463/4 18 2000 Gornja Bistrica, levi breg / left bank 596921 5156475 9463/4 19 2000 Srednja Bistrica, zahodno od mostu Razkrižje-Sre­dnja Bistrica, levi breg / west of the bridge, left bank 597691 5156017 9463/4 20 2007 Srednja Bistrica, zahodno od mostu Razkrižje-Sre­dnja Bistrica, otok / west of the bridge, island 597794 5155943 9463/4 21 2001 Gibina, pred izlivom Šcavnice v Muro, desni breg / above mouth of Šcavnica river, right bank 600137 5154469 9463/4 REZULTATI IN RAZPRAVA Flora prodišc Na skupno 21 prodišcih reke Mure sva v letih 2000, 2001 in 2007 popisala 214 taksonov semenk (tabela 2). Na po­sameznem prodišcu je bilo popisanih od 3 do 83 takso­nov v enem letu (slika 3). Na prodišcih, kjer so bili popi­si narejeni v vseh treh letih, je skupno število taksonov na posameznem prodišcu od 44 do 138. Tako širok raz­pon števila takonov med posameznimi prodišci bi lahko pripisali razlicnim dejavnikom, npr. razlicni teksturi in velikosti prodišc, višini nad vodno gladino, vendar od­visnosti od teh dejavnikov v tej raziskavi nisva podrob-no ugotavljala. Floristicna sestava prodišc se stalno spreminja, kar daje reki dodaten življenjski utrip. Odprta rastišca omo­gocajo tudi pojavljanje novih vrst. Na prodišcu pri Me-lincih (tabela 1, št. 11) sva leta 2001 našla vrsto Linaria repens (L.) Miller, ki po Mali flori Slovenije (Martincic et al. 2007) za Slovenijo še ni bila znana (slika 4). Vrsta ima zahodnoevropsko razširjenost, postopno se širi proti vzhodu in je v srednji Evropi naturalizirana (Cha-ter et al. 1972). V letu 2007 je na istem prodišcu, niti na katerem drugem nisva vec opazila. Zaenkrat njeno poja­vljanje opredelimo kot prehodno. Za to zelnato trajnico iz družine Scrophulariaceae predlagava slovensko ime plazeca madronšcica. Rastina je do 80 cm visoka, pole-gla ali pokoncna, grmicasto razrasla s številnimi stran­skimi poganjki. Mlada stebla so žlezavo dlakava. Preme­njalno razporejeni listi so sulicasti, sedeci ali kratko pe­cljati, zmerno dlakavi. V zalistjih koncnih listov so 1-3 cvetovi z redko dlakavimi peclji. Do 9 mm dolg venec je cevast s kratko ostrogo in trodelno spodnjo ter dvodel-no zgornjo ustno. Venec je svetlovijolicne barve, na zgornji ustni so vzdolžne temnovijolicne žile. Dlakava caša ima 5 zobcev in je precej krajša od vencne cevi. V nadrasli plodnice se razvijejo številna drobna semena z nagubano površino. Znacilna so soncna rastišca s plitvi-mi tlemi na pešceni podlagi. Znacilne vrste prodišc reke Mure Za znacilne vrste prodišc sva izbrala tiste, ki so bile po­pisane na vec kot polovici raziskanih prodišc (tabela 2: stolpec %: >50 %). Teh vrst je bilo 33 (14 %). Med lesnimi so bile tako pogostne Populus nigra, Salix purpurea, Ro­binia pseudacacia in Ailanthus altissima, ki se obicajno pojavljajo kot mladike. Med zelnatimi rastlinami so znacilne Amaranthus blitum, Bidens tripartita, Carex bohemica, Chenopodium polyspermum, Cyperus fuscus, Echinochloa crus-galli, Leersia oryzoides, Lycopus euro-paeus, Phalaris arundinacea, Polygonum aviculare, P. hydropiper, P. lapathifolium, Rumex obtusifolius, Ranun­culus repens, Rorippa palustris, Scrophularia umbrosa, Solanum dulcamara, Solanum lycopersicum in Urtica di­ Slika 3: Število vrst na posameznih prodišcih reke Mure po letih popisov flore Figure 3: Number of species on the gravel bars on Mura River according to sampling year oica. Med njimi sta dve vrsti z rdecega seznama, Carex bohemica in Cyperus fuscus, in nekatere adventivne, Ro­binia pseudacacia, Ailanthus altissima, Amaranthus bli-tum, Erigeron annuus in Solanum lycopersicum. Spekter življenjskih oblik V spektru življenjskih oblik, s katerim prikazujemo na-cine prilagoditve flore na na dolocene okoljske dejavni­ke (tabela 3), imajo najvišji delež hemikriptofiti (51%), kar je tudi sicer znacilno za floro zmerne klime. Na pro­dišcih imajo med drugim prednost tudi zaradi velike sposobnost regeneracije na rastišcih, ki so motena zara­di naravnih procesov ali antropogenega delovanja (Di-erschke 1994). Z visokim, 31% deležem sledijo terofiti. Vecina popisanih terofitov spada v skupino pogosto mo-tenih rastišc oziroma sinantropno vegetacijo (Ellen-berg 1991). Glede na to, da so prodišca hitro spreminja­joca se rastišca, je bil visok delež hemikriptofitov in te­rofitov pricakovan in je z analizo potrjen. Delež lesnih vrst je 9 %. Kljub razmeroma majhne-mu številu so lesne vrste pomembne za utrjevanje pro­dišc pred razdiralno silo vode. Ponekod se številcno po­javljajo v zelišcni plasti kot kalice ali mladice, vecletne olesenele rastline pa uspevajo na delih prodišc, ki veci­noma niso pod vsakokratnim neposrednim vplivom vi-sokih voda. Od avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst sta se na vec kot polovici Murinih prodišcih znacilno pojavljajala crni topol (Populus nigra) in rdeca vrba (Salix purpurea), ki sta visoko kompetitivni vrsti. Red-keje so bile popisane vrste Populus alba, Salix alba in S. fragilis. Od tujerodnih sta bili najpogostejši lesnati, prav tako visoko konkurencni vrsti, Ailanthus altissima in Robinia pseudacacia. Tabela 3: Biološki spekter flore prodišc reke Mure Table 3: Plant life forms spectrum of gravel bars of Mura River Življenjska oblika / Life form Št. vrst / No. of species % Hemikriptofiti (Hemicriptophytes) 109 51 Terofiti (Terophytes) 66 31 Fanerofiti (Phanerophytes) 19 9 Geofiti (Geophytes) 9 4 Hidrofiti (Hydrophytes) 6 3 Hamefiti (Chamaephytes) 5 2 S 214 100 Zaradi nestabilnih, za rast neugodnih tal je razu­mljivo nizek delež geofitov (4 %). Klimi in nadmorski višini ustrezno pricakovani najmanjši delež imajo ha-mefiti (2 %). Vodne rastline za prodišca niso znacilne, vendar se maloštevilne pojavljajo na stiku med kopnim delom in vodo, praviloma na spodnjem, zatišnem delu prodišca, kjer se odlaga droben prod in mulj. Ob najnižjem vodo­staju se rastišce vrst, npr. Ludwigia palustris, Spargani-um erectum, Typha latifolia, Potamogeton natans za krajše obdobje spremeni iz vodnega v kopno. Delež hi-drofitov je le 3%. Ekološke razmere prodišc reke Mure V diagramu na sliki 5 je prikazana porazdelitev deležev vrst po Ellenbergovih stopnjah za šest ekoloških dejavni­kov. Prodišca so razmeroma odprta in dobro osoncena rastišca, zato je prevladujoc delež soncnih rastlin (Ellen­bergove vrednosti 7, 8, 9) pricakovan. Tri cetrtine vrst je zmerno toploljubnih do toploljubnih (vrednosti od 5 do 7), kar ustreza regionalni klimi preucevanega obmocja in dobri izpostavljenosti prodišc soncu. Po Ellenbergovih stopnjah za kontinentalnost ima na prodišcih Mure veci­na vrst suboceanski (vrednost od 2 do 4) do subkontinen­talni znacaj (vrednosti od 5 do 7); tipicnih kontinental­nih vrst (vrednosti nad 8) ni, kar potrjuje tudi horološkaanaliza. Širok razpon vrednosti za vlažnost kaže, da na prodišcih uspevajo tako vrste suhih tal (vrednost 3) kakor tudi tiste vodne vrste, ki prenesejo daljše obdobje brez vode (vrednost 10). Iz porazdelitve deležev vrst za oceno kislosti sklepamo, da so tla vecinoma zmerno kisla do nevtralna, kar je v skladu z geološko podlago raziskova­nega obmocja. Po indikacijskih stopnjah za dušik v tleh skoraj polovica vrst nakazuje z dušikom bogato preskr­bljenost (vrednost 7 in vec); pri cemer je petina vrst indi­katorskih za dušik (vrednost 8) in nekaj vrst kaže na or-gansko onesnaženost (vrednost 9). Samo posamezne vrste kažejo na revna tla (vrednost 2 in 3). Razmeroma visoka vsebnost dušika v tleh prodišc je posledica prete­žno kmetijskega zaledja reke in izpiranja hranil v reko ter pod Dokležovjem še dodatno zaradi izliva odplak s pra­šicje farme Nemšcak (v letih 2000 in 2001). Tudi sicer je naravna znacilnost reke, da v svojem nižinskem, poca­snejšem toku odloži vec hranilnih snovi kot v zgornjem toku, kjer je imela reka vecji padec in hitrost toka. Mül­ler (1995) ugotavlja, da so hranilne snovi iz sedimentov struge nižinskega toka, zaradi vecje vsebnosti humusa, bolj dostopne rastlinam kot v gorskih delih struge. Isti avtor dodaja, da na povecanje vsebnosti hranil v tleh zna-cilno prispevata še kanaliziranje struge in zajezitve ob hidroelektrarnah, ki zavirata premešcanje sedimentov in s tem vplivata na povecano kopicenje snovi v njih. Ocena obcutljivosti rastlin na degradacijo Rastline sva razvrstila v skupine glede na obcutljivost na degradacijo na osnovi sistema, ki ga je razvil Németh v registru madžarske flore (Horváth et al. 1995). Ob­cutljivost ne degradacijo je ocenjena s petstopenjsko lestvico; taksoni prve stopnje so na degradacijo zelo obcutljivi, sledijo stopnje šibke, zmerne in visoke tola­rence na degradacijo, taksoni pete stopnje so degrad­ofilni. Ker vecina rastlin, ki sva jih popisala, raste tudi na sosednjem Madžarskem, sva ta indeks, kot splošno oceno clovekovih vplivov, uporabila tudi na tem pri­meru. Tabela 4: Število in deleži vrst na prodišcih Mure po petih stopnjah glede tolerance na degradacijo po Németh 1995. Table 4: The number and % of species (after Németh 1995) with different dagradation tolerance degrees on gravel bars of Mura River. Degradacijska stopnja /degradation tolerance degree Št. vrst / Numb. of species % 1: degradacije ne prenesejo / degradation non-tolerant species 0 0 2: šibko tolerantne / slightly degradation tolerant species 0 0 3: zmerno tolerantne / moderately degrada­tion tolerant species 48 22 4: tolerantne / degradation tolerant species 89 42 5: degradofilne vrste / degradophilous species 65 30 - : vrste z neznano toleranco na degradacijo / species of unknown degradation tolerance 12 6 S 214 100 Analiza indeksa degradacije je pokazala (tabela 4), da na raziskanih prodišcih ni vrst s stopnjo 1 (vrste, ki degradacije ne prenesejo) in stopnjo 2 (na degradacijo šibko tolerantne vrste). Razen 6 % vrst, ki imajo po tej metodi neznano tolerance na degradacijo, se je pokaza-lo, da so vse vrste na prodišcih vsaj zmerno tolerantne na degradacijo. Dobra petina vrst je opredeljenih s sto­pnjo 3, ki oznacuje zmerno toleranco. Najvecji, 42 % delež imajo tolerantne vrste (stopnja 4), 30 % pa je de­gradofilnih vrst (stopnja 5). Z analizo degradofilnih vrst po življenjskih oblikah in pripadnost geoelementom, se pokaže, da je 90 % degradofilnih vrst terofitov in hemi­kriptofitov; rastline s tema dvema življenjskima oblika-ma so na motnje rastišc najbolje prilagojene. Cetrtina degradofilnih vrst je adventivnih, ostale imajo široko – evrazijsko in kozmopolitsko razširjenost. Glede na to, da na raziskanih prodišcih nisva opazi-la vecjih neposrednih vplivov cloveka (posrednih vpli­vov, ki se zaradi delovanja cloveka z zgornjega toka reke prenašajo na raziskani del, nisva preucevala), lahko splošno visoko toleranco prodišcnih vrst na degradacijo razumemo predvsem kot prilagoditev vrst na naravno casovno in prostorsko hitro spreminjajoc se življenjski prostor. Analiza horoloških skupin Horološki spekter raziskane flore prodišc Mure (tabela 5)obsega osem geoelementov (glede na Rédei & Hor­váth 1995) in je brez fitogeografskih posebnosti. Vecina vrst ima široke areale razširjenosti. Najvecji, tretjinski delež imajo evrazijske vrste, cetrtina je kozmopolitskih. Sledijo cirkumpolarne s 13,5 % in evropske vrste z 10 %. S skupno manj kot 3 % deležem je zastopan panonsko­balkanski (Verbascum austriacum), submediteranski (Clematis vitalba, Microrhinum minus) in subatlantsko­submediteranski geoelement (Ludwigia palustris). Za­dnje štiri vrste v Sloveniji niso niti redke niti omejene zgolj na doloceno geografsko obmocje, tako da jih ne moremo šteti za fitogeografske posebnosti v obravnava­ni flori. Tabela 5: Horološke skupine (po Rédei & Horváth 1995) flore prodišc reke Mure. Table 5: Chorological groups (after Rédei & Horváth 1995) of flora on gravel bars of Mura River. Št. vrst / Numb. of species % Evrazijske vrste (Eurasian sp.) 71 33,0 Kozmopolitske vrste (Cosmopolite sp.) 51 24,0 Cirkumpolarne vrste (Circumpolar sp.) 29 13,5 Evropske vrste (European sp.) 21 10,0 Submediteranske vrste (Submediterranian sp.) 5 2,0 Subatlantske-submediteranske vrste (Subatlantic-Submediterr. sp.) 1 0,5 Panonsko-balkanske vrste (Pannonian-Balcanic sp.) 1 0,5 Adventivne vrste (Adventive sp.) 32 15,0 Nedoloceno (undefined) 3 1,5 S 214 100,0 Na prodišcih nižinskih rek, ki izvirajo v gorskem svetu, lahko pricakujemo prehodno pojavljanje napla­vljenih vrst iz višjih leg, npr. gorskih melišc; torej alpin­ske oziroma dealpinske vrste. V Sloveniji se je z alpsko floro v nižinah najbolj temeljito ukvarjal Petkovšek (1939), ki je svoji razpravi obravnaval vec slovenskih rek; Muro omenja le v povezavi z Dravo, kjer zaradi dolge poti, ki jo ima reka za sabo po Avstriji, ne moremo pri-cakovati veliko alpskih vrst; konkretnih imen vrst avtor ne navaja. Tudi Zalokar (1940), Wraber (1965), Šilc (2000) in Cušin (2001) ob slovenskih rekah omenjajo naplavljene vrste iz višjih leg, vendar Mure niso preuce­vali. Dealpinskih vrst na prodišcih Drave ne omenja Meznaric (2008). Alpskih vrst na raziskanih prodišcih Mure tudi v tej triletni raziskavi nisva odkrila. Razmeroma visok je delež adventivk (15 %). Med njimi se je najbolj pogosto (na 76 % prodišc) in ponekod v razmeroma velikem številu pojavljal paradižnik (Sola­num lycopersicum), ki je v casu popisovanja konec avgu-sta že bogato plodil. Popisan je bil v vseh treh letih opa­zovanj, zato lahko sklepamo, da seme v tleh prezimi in naslednje leto uspešno kali. Paradižnik je bil v Sloveniji v zadnjih letih opažen tudi že na prodišcih Drave v okolici Ormoža in Save pri Ljubljani (terenski zapiski V. Babij). Od tujih vrst, ki so v slovenski flori že naturalizirane in dobro uveljavljene, sta bili na vec kot polovici prodišc popisani Robinia pseudacacia in Ailanthus altissima. Opazne, vendar na raziskanih prodišcih še ne znacilno razširjene, so neofitske vrste Amaranthus ssp., Conyza canadensis, Erigeron annuus, Fallopia japonica, Impati­ens glandulifera in Solidago gigantea. Sukopp (1962) ugotavlja, da je vpliv cloveka možno meriti z deležem agriofitov v naravni vegetaciji. Agriofiti so vrste, ki so bile zaradi s clovekovim delovanjem zanesene na neko ozemlje, se ustalile v flori tega obmocja in odtlej njihov obstoj ni vec odvisen od cloveka. Za vplivna obmocja ni­žinskih rek je znacilen razmeroma visok delež agriofitov (Lohmeyer & Sukopp 1992). Razmeroma visok delež je bil ob Muri ugotovljen tudi v raziskavi flore mrtvic (10%) in gramoznic (11%) v Pomurju (Babij 2002). Slucajno, prehodno pojavljanje lahko pripišemo vr­tnim in okrasnim vrstam Citrullus lanatus (lubenica), Nicandra physalodes, Physalis peruviana in Polygonum orientale. Ceprav uvršcajo geografi raziskovano obmocje v Panonski svet (Perko & Orožen Adamic 1998: 28), v prodišcni flori panonskih oz. širše gledano kontinental­nih rastlinskih vrst, ki bi naravno oznacevale to pokra­ 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 x / Ellenbergove vrednosti / Ellenberg values % vrst / species svetloba / light temperatura / temperature kontinentalnost / continentality vlažnost / moisture reakcija tal / soil reaction dušik v tleh / soil nitrogen Slika 5: Porazdelitev deležev rastlinskih vrst prodišc reke Mure po Ellenbergovih vrednostih za šest ekoloških dejavnikov. Mera vsakega dejavnika narašca od vrednosti 1 do 10, x: - na ekološki dejavnik indiferenten takson, / - po tej metodi neopre­deljen takson. Figure 5: Shares of plant species on gravel bars of Mura River according to Ellenberg values. The size of every value increases in range from 1 to 10, x: - indiferent taxon to ecological factor, / - undefined taxa according to this method. jino, nisva potrdila. Tudi v raziskavah vodne, mocvirske in obrežne flore mrtvic in gramoznic v Pomurju (Babij 2002) je bilo kontinentalnih vrst manj kot 3%. Na prodi-šcih ima 80 % vrst široke areale razširjenosti: kozmopo­litskega, cirkupolarnega, evrazijskega in evropskega. Endemitov ni. Po vsem tem lahko samo potrdiva ugoto­vitve avtorjev, ki so ta del Slovenije opredelili zgolj kot subpanonsko fitogeografsko obmocje (M. Wraber 1969) oziroma kot dravsko-murski distrikt predpanon­skega subsektorja srednjeevropske province (Zupancic et al. 1987). Tudi Martincic (1989: 93) meni, da oznaka subpanonski ne pomeni toliko prisotnosti panonskih vrst ali vsaj vrst z vzhodno razširjenostjo, temvec gre bolj za negativno karakteristiko, ki oznacuje odsotnost ilirsko-dinarskih /montanskih/ vrst. Dinamika prodišcne flore in monitoring Prodišca so zaradi recne dinamike, na katero vplivajo dejavniki kot sta vodni režim in prodonosnost, razmero-ma nestabilen del recnega ekosistema. Pogosto spremi­njanje velikosti prodišc, njihove oblike, teksture, višine nad vodno gladino, nastajanje novih prodišc ali celo izgi­njanje vpliva na pojavljanje rastlinskih vrst. Za ugota­vljanje dinamike flore sva na sedmih prodišcih popisala floro v dveh zaporednih letih (2000 in 2001), na enem v letih 2001 in 2007 in na petih od teh še v letu 2007. V vseh treh letih so bili na teh prodišcih skupno po­pisani 203 taksoni. To pomeni, da jih na vseh 21 prodi-šcih od skupno registriranih 225 taksonov, 22 ni bilo vkljucenih v dve- ali triletno spremljanje. Med njimi sta bili npr. ranljivi vrsti Ludwigia palustris in Sagittaria sa­gittifolia, in adventivni Parthenocissus quinquefolia ter Cosmos bipinnatus. Samo 91 vrst (40 %) od teh se je vsaj na enem od teh osmih prodišc pojavilo v dveh letih (tabela 2, oznaka !), ostale so bile zabeležene bodisi samo v letu 2000 bodisi samo v letu 2001 ali 2007. Na posameznih prodišcih je bila razlika v številu vrst med dvema letoma naslednja: prodišce 7 – 72 vrste, prodišce 8 - 10 vrst, prodišce 9 - 10 vrst, prodišce 11 - 1 vrst, prodišce 12 - 3 vrst, prodišce 13 - 31 vrst, prodišce 17 - 14 vrst in prodišce 21- 3 vrst. V treh letih (tabela 2, oznaka !!) se je na vsaj enem od petih prodišc pojavilo 39 vrst (17%). Na posameznih prodišcih je bilo število vrst, ki so pojavljale v vseh treh letih nasle­dnje: prodišce 9 – 30 vrst, prodišce 11 – 0 vrst, prodišce 12 – 3 vrsti, prodišce 13 – 46 vrsti, prodišce 17 – 40 vrst. Širok razpon števila vrst na posameznem prodišcu, prevladovanje terofitov in hemikriptofitov, širok razpon Ellenbergovih vrednosti, razmeroma nizek odstotek (14 %) znacilnih prodišcnih vrst, razmeroma velike razlike v vrstni sestavi med posameznimi prodišci, popisanih v obeh letih in fragmentarno razvita vegetacija kažejo, da ekološke razmere med prodišci, pa tudi v okviru posa­meznega prodišca, niso enotne in se hitro prostorsko in casovno spreminjajo. Zaradi velike dinamike flore na prodišcih bi bile za intenzivno spremljanje stanja (monitoring) nujne razi­skave flore vsako leto v izbranem odseku Mure, tako da bi bilo zagotovljeno spremljanje na obstojecih prodišcih in na novo nastalih. Rezultati monitoringa bi prispevali k poznavanju procesov razvoja prodišc in posredno pro-donosnosti reke. Ker so prodišca odprt prostor, so ugo­dna za naselitev adventivnih in med njimi tudi invaziv­nih rastlin. S spremljanjem floristicnega inventarja, po­gostnosti pojavljanja posameznih vrst bi lahko posredno ugotavljati stopnjo invazivnosti in ob pojavu alohtonih vrst tudi potencialno možnost širjenja na druga rasti-šca. Naravovarstveni vidik prodišc reke Mure Na 21 raziskanih prodišcih sva v letih 2000 in 2001 za­beležila 14 vrst (tabela 2: RS Slo) s slovenskega rdecega seznama ogroženih rastlin (T. Wraber et al. 2002). Od teh je 12 ranljivih (V – vulnerable), ena redka (R – rare) in ena prizadeta (E – endangered). Od ogroženih vrst sta bili najbolj pogostni Carex bohemica (na 76 % prodišc) in Cyperus fuscus (71 %), ostale so bile popisane na manj kot polovici raziskanih prodišc. Med njimi vrste Dicho­stylis micheliana, Ludwigia palustris in Lindernia pro-cumbens veljajo za evropsko kriticno ogrožene (CR – critically endangered) (tabela 2: Europe). Slednja je poleg tega zavarovana še po Bernski konvenciji in habitatni direktivi (FFH direktiva, aneks IV). Natura vrst (s se­znama dodatka II habitatne direktive) na prodišcih nisva odkrila. Po slovenski zakonodaji je potrebno zagotoviti, da se v ugodnem stanju prednostno ohranjajo habitatni tipi, navedeni v Uredbi o habitatnih tipih (Ur.l. 112/03). Z Uredbe so se na delih prodišc pojavljali naslednji habi­tatni tipi (šifro Natura imajo habitatni tipi, ki so navede­ni tudi v habitani direktivi in se jih ohranja v interesu Evropske unije): evrosibirske amfibijske združbe z eno­letnicami (šifra habitatnega tipa 22.32, Natura 3130, ha-bitatni tip vkljucuje združbe blatnih in pešcenih tal iz razreda Isoeto-Nanojuncetea), panonske amfibijske združbe (22.351, habitatni tip združuje z dušikom boga­ta rastišca blatnih in pešcenih recnih nanosov), recna prodišca in bregovi (24.2), enoletne združbe muljastih recnih bregov (24.52, Natura 3270, habitatni tip vkljucu­je pionirske združbe visokih steblik z vrstami rodov Bi-dens, Rorippa, Chenopodium, Polygonum idr). Müller (1995) je pri srednjeevropskih rekah preuceval vplive regulacij recnih strug in hidroelektrarn na nižje ležece, neregulirane dele rek. Ugotovil je, da ka­naliziranje struge mocno zmanjša obmocja premešcanja proda; na prodišcih se je mocno povecalo število kom­petitivnih in nitrofilnih vrst ter zmanjšalo število nara­vnih pionirjev. Podobno stanje kažejo tudi rezultati pricujoce raziskave. Vsaj tretjina slovenske Mure je ka­nalizirana. S primerjavo starih kart in letalskih posnet­kov z zdajšnjimi, vidimo, da je prodišc ob Muri vse manj. Svoj življenjski prostor tako postopno izgubljajo številne rastlinske vrste. Glede na posledice, ki jih imajo regu­lacija struge in hidroelektrarne v Avstriji in vplive, ki jih imajo na neregulirane dele reke, lahko sklepamo, da bi gradnja hidroelektrarn v Sloveniji razmere za preživetje rastlin na prodišcih Mure poslabšala. POVZETEK Kljub razmeroma intenzivnim raziskavam flore in vege­tacije ob reki Muri in v njenem zaledju, flora prodišc ni bila sistematicno preucena. V letih 2000/01 in 2007 sva po standardni srednjeevropski metodi floristicno popi­sala 21 prodišc na delu Notranje Mure od Petanjcev do Gibine (severovzhodna Slovenija), vsakokrat konec av-gusta. Na tem odseku v recnem koritu kljub utrjenim bregovom še nastajajo prodišca. To pomeni, da je struga vsaj na nekaterih mestih dovolj široka in da prodono­snost kljub pregradam hidroelektrarn v Avstriji ni pre­kinjena. Floro sva analizirala po nekaj kriterijih. Ugotovila sva prisotnost 214 taksonov. Po kriteriju vec kot 50% prisotnosti sva dolocila znacilne vrste pro­dišc. V to skupino sodita tudi dve vrsti z rdecega sezna-ma, Carex bohemica in Cyperus fuscus. Med taksoni, ki niso upoštevani v Mali flori Slovenije, sva našla vrsto Li-naria repens, ki se iz zahodne Evrope postopno širi proti vzhodu. Njeno pojavljanje zaenkrat opredeljujemo kot prehodno. Vec kot polovica vrst so hemikriptofiti, tretjina pa terofiti, kar je glede na neugodne rastišcne razmere pri-cakovana razporeditev. V razvrstitvi po Ellenbergovih koeficientih so prevladujoce skupine soncnih rastlin, zmerno toploljubnih do toploljubnih, skoraj polovica je indikator z dušikom bogato preskrbljenih tal, nekaj jih nakazuje organsko onesnaženje. Vecja vsebnost dušika v sedimentih je znacilna za nižinske reke; v spodnji polo-vici preucevanega obmocja je bil v letih 2000/01 dodaten prekomeren vir organskih snovi iz neurejenega odtoka iz prašicje farme Nemšcak. Analiza indeksa degradacije je pokazala najvecji delež tolerantnih vrst (42%), zmerno tolerantnih je 22% in 30% degradofilnih. Slednje so skoraj v celoti terofiti in hemikriptofiti. Visok delež degradofilnih vrst je na prodišcih posledica naravnih procesov, saj neposrednih antropogenih vplivov nisva opazila. V horološkem spektru prevladujejo evrazijske vrste, sledijo kozmopolitske, cirkumpolarne in evropske. Delež adventivnih vrst je 15%, mnoge so neofiti, npr. Conyza canadensis, Erigeron annuus, Fallopia japonica, Impatiens glandulifera in Solidago gigantea. Na vec kot 75% prodišc uspeva in se je udomacil Solanum lycopersi-cum, ki je bil opažen tudi na prodišcih Drave in Save. Posamicno, in kot kaže slucajno, se pojavljajo še druge gojene in okrasne rastline, npr. Citrullus lanatus (lube­nica), Nicandra physalodes, Physalis peruviana in Polygo­num orientale. Verjetno zaradi velike razdalje od Alp dealpinskih vrst ni. Prodišca so zaradi recne dinamike razmeroma ne­stabilna sestavina recnega ekosistema. Za ugotavljanje prilagoditev flore na spremembe sva na osmih prodi-šcih spremljala floro v letih 2000, 2001 in na petih od teh še v letu 2007. Na teh prodišcih sva popisala 203 taksone. Zanimivo je, da je bilo v drugem letu na vsaj enem od opazovanih prodišc 91 skupnih vrst (40%), v tretjem letu pa je bilo takih vrst le še 39 (17%). Velik je tudi razpon v številu vrst na posameznem prodišcu; od 4 do 67 pri dvoletnem opazovanju in od 1 do 31 pri triletnem. Kljub stalnemu spreminjanju so prodišca naravo­varstveno pomembna za ohranjanje redkih vrst. Ugoto­vila sva prisotnost 14 vrst s slovenskega in evropskega rdecega seznama ogroženih rastlin. Najbolj pogosti sta Carex bohemica (na 76 % prodišc) in Cyperus fuscus (71 %). Vrste Dichostylis micheliana, Ludwigia palustris in Lindernia procumbens so opredeljene kot evropsko kri-ticno ogrožene. Tudi iz tega razloga bi bil nujen monito­ring flore prodišc in dodatno zaradi spremljanja naseli­tve adventivnih in med njimi tudi invazivnih rastlin. Tako bi lahko posredno ugotavljali stopnjo invazivnosti in ob pojavu alohtonih vrst tudi potencialno možnost širjenja na druga rastišca. SUMMARY In spite of relatively intense research of flora and vege­tation along the Mura River and in the hinterland, the flora of gravel bars has not been systematically investi­gated. In the years 2000/01 and 2007, each time near the end of August, we floristically investigated 21 gravel bars applying the standard Central European method on the section of the Notranja Mura from Petanjci to Gibina (north-eastern Slovenia). The gravel bars are still occurring on this section of the river in spite of the reconstructed riverbanks to prevent flooding end erosi­on. This means that the river bed is sufficiently wide for the process of gravel formation and the downstream co­arsening of river sediments is not completely disturbed by the barriers of hydroelectric power stations in Au­stria. The flora was analysed according to different cri­teria. We established the presence of 214 taxa. The criteri­on for the selection of a characteristic species was its presence on more than 50 % of the gravel bars. This ca­tegory comprises two endangered species listed on the red list, Carex bohemica and Cyperus fuscus. Among the taxa not yet considered in the Mala flora Slovenije we found the species Linaria repens (L.) Miller, which is gradually spreading from Western Europe towards the east. For the time being, its occurrence in the region is declared transitional. More than half of the species are hemicryptophytes, and a third therophytes, which was expected conside­ring unfavourable habitats. According to Ellenberg’s in­dicator values the dominant groups are heliophilous plants, thermophylous and moderately thermophylous plants, almost half of the species are indicative of nitro­gen-rich soil, and some of them indicate organic polluti­on. Increased nitrogen in the sediments is typical for lowland rivers; in 2000/01 there was excessive additional source of organic matter present in the lower half of the studied area that spread from the unregulated runoff from the Nemšcak pig farm. The degradation index analysis showed the largest share of tolerant species (42%), moderately tolerant spe­cies comprise 22% and degradophilous species 30%. Al­most all of the latter are therophytes and hemicryp­tophytes. In the absence of direct human interventions the high share of degradophilous species is attributed to natural processes on gravel bars. Eurasian species prevail in the chorological spec­trum, followed by cosmopolitan, circumpolar and Euro­pean species. The proportion of adventive species is 15 %, many of them are neophytes, e.g. Conyza canadensis, Erigeron annuus, Fallopia japonica, Impatiens glanduli­fera and Solidago gigantea. The tomato (Solanum lyco­persicum) took root on more than 75 % of the gravel bars. It was noticed also on gravel bars of the Drava and the Sava Rivers. Individually, and apparently accidental­ly, occur also other cultivated and ornamental plants, e.g.watermelon (Citrullus lanatus), Nicandra physalo­des, Physalis peruviana and Polygonum orientale. We did not find any dealpine plants, which is probably due to the large distance from the Alps. River dynamics makes gravel bars a relatively un­stable component of the river ecosystem. We monitored adaptations of the flora on eight gravel bars in 2000 and 2001 and on five from these also in 2007. 203 taxa were registered on these gravel bars. It is significant, that in the second year at least one of the observed gravel bars comprised 91 common species (40%), but only 39 com­mon species (17%) in third year. A large range in the number of species on individual gravel bar was determi­ned: from 4 to 67 during the two-year observation and from 1 to 31 during the three-year period. Despite the permanent changing, gravel bars rema­in important as habitats of rare species. We established the presence of 14 species from the national and Europe­an red list of endangered plants. The most frequent are Carex bohemica (on 76 % of the gravel bars) and Cyperus fuscus (on 71 %). The species Dichostylis micheliana, Lu-dwigia palustris and Lindernia procumbens are determi­ned as critically endangered in Europe. The presence of endangered plants, as well as the occurrence of adventive species, some of which are invasive, should be the reason for a regular monitoring of flora of gravel bars. This way the degree of invasion could be measured indirectly, and in the event of the occurrence of alien species their po­tential spread to other habitats could be foreseen. ZAHVALA Zahvaljujeva se dr. Branku Vrešu za koristne nasvete in pripombe in Iztoku Sajku za pripravo slike 2 za tisk. LITERATURA / REFERENCES Babij, V., 2002: Tuje vrste v vodni, mocvirski in obrežni flori mrtvic in gramoznic v Pomurju. Hacquetia (Ljubljana) 1 (2): 229-238. Babij, V., A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 1998: Flora.— V: Zupancic, M., 1998: Biotopska in biocenotska valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti. – Zakljucno porocilo o rezultatih opravljenega znanstveno raziskovalnega dela na podrocju aplikativnega raziskovanja. – Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. (Ljubljana) 15-31. Bakan, B. & B. Goršak, 2002: Nekaj zanimivosti o flori Prekmurja. Proteus (Ljubljana) 64 (6): 278-280. Bakan, B. & B. Goršak, 2003: Nekaj zanimivosti o flori Prekmurja – drugic. Proteus (Ljubljana) 65 (9/10): 468-472. Bedjanic, M, M. Kaligaric & A. Gogala, 2002: Raznoliki živi svet Murinih mrtvic. V: Goala A.: Narava Slovenije: Mura in Prekmurje. Prirodoslovni muzej (Ljubljana) 16-22, Belec, B., L. Olas, D. Perko & M. Urbanc, 1998: Murska ravan.— V: Perko, D. & M. Orožen Adamic (eds.), 1998: Slovenija - pokrajine in ljudje. Ljubljana. Bogataj, M., 1996: Povrniti reki Muri naravno življenje. Kongres v okviru akcije CNPPA/IUCN »Parki za življenje« Biosferni rezervat Drava-Mura. Okolje, IV, št. 3-4: 34-35. Carni, A., P. Košir, L. Marincek, A. Marinšek, U. Šilc & I. Zelnik, 2008: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:50.000 - list Murska Sobota = Commentary to the vegetation map of forest communiti­es of Slovenia in scale 1:50.000 - section Murska Sobota. Murska Sobota: Pomurska akademsko znanstvena unija - PAZU, 64 str. Chater, A.O., B. Valdes, & D. A. Webb, 1972: Linaria. V: Tutin, T.G. & al. (eds): Flora Europaea. Vol 3. Cambridge Univ. Press: 226-236. Cušin, B., 2001: Inicialne združbe na prodišcih reke Nadiže v zahodni Sloveniji (asociacija Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-Bl. ex Müller 1974) = Initial Communities on the Gravel-banks of the Nadiža river in We­stern Slovenia (association Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-Bl. ex Müller 1974). Hladnikia (Ljubljana) 12/13: 67-78. Dierschke, H., 1994: Pflanzensoziologie: Grundlagen und Methoden. Ulmer Verlag, Stuttgart. Ellenberg, H., H. W. Weber, R. Düll, V. Wirth, W. Werner & D. Paulissen, 1991: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Verlag Erich Goltze KG, Gottingen. Globevnik, L. & M. Kaligaric, 2005. Hydrological changes of the Mura River in Slovenia, accompained with habitat deterioration in riverine space. Materials and Geoenvironment. Vol. 52 (1): 45-49. Globevnik, L. & M. Mikoš, 2009: Boundary conditions of morphodynamic processes in the Mura River in Slovenia, Catena, 79 (3): 265-276 Godicl, L., 1992: Nekaj o flori in vegetaciji severovzhodne Slovenije. Znanstvena revija (Maribor) 1: 13-22,. Goršak, B., 1996: Rastlinstvo vodnih habitatov ob Muri od Dolnje Bistrice do Gaberja. Univerza v Mariboru, diplom­sko delo. Maribor. Häupler, H., 1976: Grundlagen und Arbeitsmetoden für die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Zentralstelle für die floristische Kartierung Westdeutschland. Hornich, R., 2007: River restoration along the border section of the river Mur (»Grenzmur«). European Centre for River Restoration Newsletter - November 2007: 7-10, Mestre - Venice (http://www.ecrr.org/pdf/budapest/horn­ich.pdf) Horváth, F., Z. K. Dobolyi, T. Morschhauser, L. Lokös, L. Karas & T. Szerdahelyi, 1995: Flóra adatabázis 1.2 Taxonlista és attribútum állomány. MTA Ökológiai és Botanikai Kutatóintézete és a MTM Növénytára, Vácrátót. Jogan, N., Š. Baebler & U. Sitar, 1990. Porocilo z raziskovalnega tabora »Mura 1989«. Heureka, (Ljubljana) 4(2): 2-8. Lohmeyer, W. & Sukopp, H., 1992: Agriophyten in der Vegetation Mitteleuropas. Schriftenreihe für Vegetationskunde (Bonn - Bad Godesberg) 25(1-185). M.Kloesch & H. Habersack, 2008: Monitoring the effectiveness of material input and self-initiated bank erosion in mitigating channel incision at the Mur River, Austria. Geophysical Research Abstracts, Vol. 10, EGU2008-A-10219 (www.cosis.net/abstracts/EGU2008/10219/EGU2008-A-10219-2.pdf) Martincic, A., 1989: Ekologija rastlin, navodila za vaje. VTOZD bioIogija Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Martincic, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk & B. Vreš, 2007: Mala flora Slovenije. Teniška založba Slovenije Mayer, E., 1951: Kriticni prispevki k flori slovenskega ozemlja. Razprave IV. razr. SAZU (Ljubljana) 1: 27-80,. Meusel, H. & E. Jäger, 1992: Vergleichende Chorologie der zentraleuropäischen Flora, 3. Jena-Stuttgart-New York. Meusel, H., E. Jäger & E. Weinert, 1965: Vergleichende Chorologie der zentraleuropäischen Flora, 1. Jena. Meusel, H., E. Jäger, S. Rauschert & E. Weinert, 1978: Vergleichende Chorologie der zentraleuropäischen Flora, 2. Jena. Müller, N., 1995: River dinamics and floodplain vegetation and their alterations due to human impact. Arch. Hydro- biol. Suppl. 101 Large Rivers (Stuttgart) 9 (3/4): 477-512. Petkovšek, V., 1939: Planinsko cvetje v nižini. Planinski vestnik (Ljubljana) 4: 93-119. Perko, D. & M. Orožen Adamic, 1998: Slovenija: pokrajina in ljudje. Ljubljana. Rédei, T. & F. Horváth, 1995: A flóraelemek kategória-rendszere. V: Horváth, F., Z. K. Dobolyi, T. Morschhau­ ser, L. Lokös, L. Karas & T. Szerdahelyi, 1995: Flóra adatabázis 1.2 Taxonlista és attribútum állomány. MTA Ökológiai és Botanikai Kutatóintézete és a MTM Növénytára, Vácrátót. Schnittler, M. & K. F. Günther, 1999): Central European vascular plants requiring priority conservation measures – an analysis from national Red List and distribution maps. Biodiversity and Conservation: 891-925, Kluwer Aca­demic Publishers, Netherlands. Seliškar, A., 1998: Travišcna, pešcena, mocvirna in vodna vegetacija. V: Zupancic, M. (ur.): Biotopska in biocenot-ska valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti. Zakljucno porocilo o rezultatih opravljenega znanstveno raziskovalnega dela na podrocju aplikativnega raziskovanja. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljublja­na: 49-76. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi, ver. 2.0. Racunalniški program za vnos in obdelavo bioloških podatkov. Ljubljana. Šilc, U. & B. Cušin, 2000: The association Salicetum incano-purpureae Sillinger 1933 on the gravel bars of the Nadiža River (Northwestern Slovenia). Gortania, , 22: 91-109 Šilc, U., 2000: Habitatni tipi Slovenije. Prodišca – mozaik habitatnih tipov. Proteus 63 (4): 185-187. Šilc, U. 2003: Vegetation of the class Salicetea purpureae in Dolenjska (SE Slovenia). Fitosociol. (Pavia), 40(2): 3-27. Šilc, U., 2002: Asociacija Salicetum cinereae Zólyomi 1931 v JV Sloveniji. Hacquetia. 1 (2): 165-184. Sukopp, H., 1962: Neophyten in natürlichen Pflanzengesellschaften Miteleuropas. Ber. Dt. Bot. Ges. 75: 193-205. Trpin, D. & B. Vreš, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana. Uredba o habitatnih tipih. Uradni list RS, št. 112/2003 Wraber, M.,1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio (Den Haague) 17(1-6): 176­199,. Wraber, T., 1965: Združba Berinijevega jajcarja in alpske hrustavke (Leontodon berinii – Chondilletum asoc. nova) na soških prodišcih pri Bovcu. Varstvo narave (Ljubljana) 4: 51 – 60. Wraber, T., P. Skoberne, A. Seliškar, B. Vreš, V. Babij, A. Carni, B. Cušin, I. Dakskobler, B. Surina, U. Šilc, I.Zelnik, V. Žagar, N. Jogan, I. Leskovar, M. Kaligaric & J. Bavcon, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeci seznam. Priloga 1: Rdeci seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Sperma­tophyta). Uradni list RS, št. 82/02. Zalokar, M., 1940: Rastlinstvo na bregovih Save. Proteus (Ljubljana) 6: 187-194. Zupancic, M., L. Marincek, A. Seliškar & I. Puncer, 1987: Consideration on the phytogeographic division of Slove­nia. Biogeographia 12: 89-98. 1Abutilon theophrasti 733 xx.xxxx . x . . . . . . . . . . . . 2 . . 2Acer negundo 12 57 x...x.xxx!! .x! x! x! x.xx. .x.741 3Achillea millefolium 314 ..........x.x......x.2.. 4Agropyron caninum 629 .....x. . . .x.xx. .x. .x.4. . 5Agrostis canina 419 .......xx.x! ........x.31. 6Agrostis capillaris 15......x..............1.. 7Agrostis stolonifera 10 48 ...x.x. .x! x. .xx.xx! . . .x52. 8Ailanthus altissima 10 48 x.xxxx.xx!! . .xx. .x. . . . .411 9Alisma lanceolatum 210 ..........x.x........2.. 10 Alisma plantago-aquatica 524 ...x....x.xx! ..x......31. 11 Alnus glutinosa 629 ......x. . . .xxx. .x. .x.4. . 12 Alopecurus aequalis V 629 ........xxx!! xx! .......x521 13 Amaranthus blitum 15 71 x . xx . x xx! x! xx!x! . . x xx! . . . x! 7 6 . 14 Amaranthus retroflexus 943 xx.xxxxxx! .x! . . . . . . . . . . 42 . 15 Ambrosia artemisiifolia 210 ......x. . . . . . . . . . . .x.1. . 16 Anthyllis vulneraria agg. 15..........x..........1.. 17 Arctium minus 15..........x..........1.. 18 Arrhenatherum elatius 15..........x..........1.. 19 Artemisia vulgaris 629 ......xx. .x.x. . .x. .x.5. . 20 Barbarea stricta 11 52 ..........x..........1.. 21 Berula erecta 210 .......x..........x.1.. 22 Bidens tripartita 15 71 x x x . . x x xx!! x! x! x x x x! x x 8 4 . 23 Brassica rapa 15........x............1.. 24 Brassica rapa subsp. rapa 15.......x.............1.. 25 Buddleja davidii 210 ..........x........x.1.. 26 Calystegia sepium 524 x..x.x. .x! . . . . . .x. . . . .11. 27 Capsella bursa-pastoris 210 .........xx!! ..........111 28 Cardamine hirsuta 15...........x.........1.. 29 Cardamine impatiens 210 ........x.x..........2.. 30 Carduus crispus 15..........x..........1.. 31 Carex bohemica V 16 76 x . . x x x . xx!! xx!! x!x! x x x x! . . x x! 7 6 2 32 Carex hirta 210 ........x.x..........2.. 33 Carex pseudocyperus 314 ...x....x.......x....2.. 34 Chelidonium majus 524 .x..x.x.x! . . .x. . . . . . . .31. 35 Chenopodium album 10 48 x.....xx! x!! .xxx. .xx! . .x.731 36 Chenopodium ficifolium 210 ....x..........x........ 37 Chenopodium glaucum 733 ....x.x.x! .x! x! x. . . . . . .x63. 38 Chenopodium polyspermum 17 81 x x x x x . x x!x!! xx!! x! x x x x x! . . . x 8 5 2 39 Chenopodium rubrum 15..........x..........11. 40 Cirsium arvense 419 ...x....x...x...x....3.. 41 Cirsium oleraceum 210 x.x..................... 42 Cirsium vulgare 15.......x.............1.. 43 Citrullus lanatus 210 ........x.x..........2.. 44 Clematis vitalba 15x....................... 45 Consolida ajacis 15......x..............1.. 46 Conyza canadensis 838 .......xx! .x! xx! x..x..x.73. 47 Cornus sanguinea 15..........x..........1.. 48 Cosmos bipinnatus 15.............x.......... 49 Cymbalaria muralis 15..........x..........1.. 50Cyperus fuscus V 15 71 . . . x . xx! x! x!! xx!! x!x!x x xx! . . xx!8 7 2 51 Cyperus glomeratus R 419 ......x. .xx!! . . . . . . . . .x211 52 Dactylis glomerata 314 .......x..x! .x........31. 53 Datura stramonium 15.......x.............1.. 54 Daucus carota 314 ......x.x.x. . . . . . . . . .3. . 55 Deschampsia cespitosa 838 ......xxx! .xxxx. . . . .x.61. 56 Dichostylis micheliana E CR 10 48 ...x.....xx! .xx.xxxxxx41. 57 Digitaria ischaemum 733 x..x..xx! . .xxx. . . . . .x.51. 58 Digitaria sanguinalis 629 .......xx! .x! x! x! ..x.....54. 59 Duchesnea indica 314 ..........x.x...x....3.. 60 Echinochloa crus-galli 16 76 xxx . xxx!x!x!! . x!x!x . x xx! x . . x!8 6 1 61 Eleocharis ovata 210 ...........x...x.....1.. 62 Epilobium hirsutum 943 . . . . . . x . x . x! xx! . . xx! . . xx! 7 4 . 63 Epilobium palustre 15.......x.............1.. 64 Epilobium parviflorum 419 ......x. . . .xx.x. . . . . .3. . 65 Epilobium tetragonum 629 ..........xxxx..x..x.4.. 66 Epilobium tetragonum subsp. lamyi 210 ..........xx.........2.. 67 Equisetum arvense 15............x........1.. 68 Eragrostis minor 210 ..........x! .x........21. 69 Erigeron annuus 11 52 ...x..x.x! xx! xx. .xx. .xx! 73. 70 Euonymus europaea 314 .......x..xx.........3.. 71 Eupatorium cannabinum 11 52 x..x.xx.x! .x! xx. .xx. . .x72. 72 Fallopia dumetorum 524 ..........xxx! ...x..x.41. 73 Fallopia japonica 943 .x....xxx! .xx.x. .x. .x.61. 74 Festuca arundinacea 629 ........x.xxxx..x....5.. 75 Filipendula ulmaria 210 .............x.....x.... 76 Fraxinus excelsior 524 ..........xxxx..x....4.. 77 Galeopsis pubescens 15......x..............1.. 78 Galeopsis speciosa 15......x..............1.. 79 Galinsoga parviflora 314 ......x.x. .x! . . . . . . . . .31. 80 Galium aparine 524 ...x.x. .x.x.x. . . . . . . .3. . 81 Galium mollugo 419 .x..x.....x.x........2.. 82 Galium palustre 210 ........x..........x.1.. 83 Geranium robertianum 15.x...................... 84 Geum urbanum 15.............x.......... 85 Glechoma hederacea 10 48 ...x....x.xxx.xxx..xx6.. 86 Glyceria notata 210 .......x...x.........2.. 87 Gnaphalium uliginosum 838 ...x..x.x! xx!! x. . .x. . . .x521 88 Holcus lanatus 15.......x.............1.. 89 Humulus lupulus 838 ...x.x. .x. . .x. .xx. .xx4. . 90 Hypericum tetrapterum 419 ......x. . .x. . . . .x. .x.3. . 91 Impatiens glandulifera 10 48 . . . . . . x xx! . x! xx!! x . . x . . x x 8 3 1 92 Iris pseudacorus 524 x......xx! ...x...x..x.41. 93 Juncus articulatus 629 .......x.xx! x....x..x.41. 94 Juncus bufonius 314 ..........xx! ...x.....21. 95 Juncus effusus 524 ......x. . .xxx. . .x. . . .4. . 96 Lamium purpureum 210 ......x.x. . . . . . . . . . . .2. . 97 Leersia oryzoides 14 67 x..xxxx.x! .x! x! xxxxx. . .x73. 98 Leontodon hispidus 210 ........x.x..........2.. 99 Leucanthemum ircutianum 15..........x..........1.. 100Linaria repens 15..........x..........1.. 101Linaria vulgaris 15......x..............1.. 102Lindernia procumbens VB/FFH IV 419 ..........xxx...x....4.. 103Lolium perenne 15.......x.............1.. 104Lotus corniculatus 210 ..........x........x.1.. 105Ludwigia palustris V CR 15.........x.............. 106Lychnis flos-cuculi 15..........x..........1.. 107Lycopus europaeus 18 86 x x x x x x x xx!! x x! x! x! x x x x! . . x . 7 5 1 108Lysimachia nummularia 15........x............1.. 109Lythrum salicaria 10 48 . . . . . . x xx!! xx! x! x . . . x . . xx! 8 4 1 110Malva sylvestris 15..........x..........1.. 111Matricaria chamomilla 210 ..........x....x.....1.. 112Medicago lupulina 314 ..........x.x......x.2.. 113Melilotus albus 15..........x..........1.. 114Mentha aquatica 314 ........x..x....x....3.. 115Mentha arvensis 15...................x.... 116Mentha longifolia 733 ......xx. .x! .xx. .x. .x.51. 117Mentha spicata 210 ........x.x..........2.. 118Mentha verticillata agg. 210 ....x.x. . . . . . . . . . . . . .1. . 119Microrrhinum minus 314 ......x. . .x.x. . . . . . . .3. . 120Myosotis palustris 210 ........x! ..........x.21. 121Myosoton aquaticum 12 57 . . . . . . x x! x!! x x! x! x! x x . x . . x x 8 5 1 122Nicandra physalodes 15................x....1.. 123Oenanthe aquatica V 838 .......xx!! .x! x! xx.xx....631 124Oenothera biennis 10 48 x.....x.x.xxx. .xx. .x.7. . 125Oxalis corniculata 15....x................... 126Oxalis fontana 12 57 ......xxx!! xx!! x! xx.xx. .xx833 127Panicum capillare 15...................x.... 128Panicum dichotomiflorum 210 .......x..x! ..........21. 129Parthenocissus quinquefolia 1 5...x.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130Phalaris arundinacea 17 81 . . . x x x x x! x!! xx!! xx!! x x x x! x . x x 8 5 3 131Physalis peruviana 210 ........x.x..........2.. 132Plantago intermedia 12 57 ...x..xxx! xx! x. .xxxxx.x72. 133Plantago lanceolata 524 ......xx. .x! .xx. . . . . . .41. 134Plantago major 419 ...x....x! .x........x.21. 135Poa annua 12 57 x...x.xxx!! .x! xxxxx. . .x.621 136Poa nemoralis 210 .......x..x..........2.. 137Poa palustris 210 ...x....x............1.. 138Poa trivialis 210 ......xx. . . . . . . . . . . . .2. . Polygonum arenastrum subsp. 139 210 .......xx............2.. microspermum 140Polygonum aviculare 12 57 x . . xx . x xx!! . x! x! x! x . x . . . x . 6 4 1 141Polygonum hydropiper 17 81 xxxx . . xx! x! xx!! x x x x x x . . x x 8 3 1 142Polygonum lapathifolium 18 86 xx . x . xx! xx!! xx!! x! x x x xx! x . xx! 8 6 2 143Polygonum minus 524 .......xx!! .x.x...x....511 144Polygonum mite 943 .....x. .x! .xxx! .x.x. .xx62. 145Polygonum orientale 314 .......xx.x..........3.. 146Polygonum persicaria 419 .......x...xx..x.....3.. 147Populus alba 629 .......x..x! .xx..x..x.41. 148Populus nigra 14 67 . . . . . x x xx!! xx!! x!! x! x . x x! x . x x 8 5 3 149Portulaca oleracea 838 x.....xxx!! .xx! x.x. . . . . .621 150Potamogeton crispus 15.................xx..... 151Potamogeton natans 15..........x..........1.. 152Potentilla reptans 15...........x.........1.. 153Potentilla supina V 314 ..........x! .x...x....31. 154Prunella vulgaris 210 ............x...x....2.. 155Ranunculus bulbosus 15..........x..........1.. 156Ranunculus repens 13 62 xx . . xx x xx!! . x!xx! x . xx! . . . . 7 4 1 157Ranunculus sardous 210 ...x............x....1.. 158Ranunculus sceleratus V 314 ......x. . .xx. . . . . . . . .3. . 159Robinia pseudacacia 13 62 x x x . . x x x!x!! . x!x!x! . . x x . . x . 7 4 . 160Rorippa amphibia V 419 .........xx! x........x41. 161Rorippa palustris 13 62 x . . . xx x xx! xx!! x! . . x xx! . . . x! 7 5 1 162Rorippa sylvestris 629 .......xx!! ..x! ...xx! ...x521 163Rubus caesius 314 ....x.x. . . .x. . . . . . . . .2. . 164Rumex acetosa 15..........x..........1.. 165Rumex crispus 11 52 .x.x.xx .x! . xxx . . xx! . . x . 62 . 166Rumex maritimus V 943 .......xx! xx! xx...x..xx72. 167Rumex obtusifolius 17 81 x x x x x . x x! x!! xx!! x x! x . x x! . . x x 8 5 2 168Rumex palustris V 210 ...x................x... 169Sagina procumbens 629 ......x.x.xxx.x. . . . . .5. . 170Sagittaria sagittifolia V 15...x.................... 171Salix alba 15................x....1.. 172Salix fragilis 419 ......x. .xx! x. . . . . . . .x31. 173Salix purpurea 14 67 x . . x . x . xx!! . x!x!x x . xx!! x . x x 7 4 2 174Saponaria officinalis 15..........x..........1.. 175Scirpus sylvaticus 733 ........x.x! xxx..x..x.41. 176Scrophularia nodosa 943 ....x.xxx!! .x!x!x!. .x. . .x.641 177Scrophularia umbrosa s-lat. 15 71 x x . x x x . . x! xx!! x x x . x x! . . x x 5 3 1 178Scutellaria galericulata 210 ....x.......x........1.. 179Senecio vulgaris 524 ..x...x.x.x! .x. . . . . . . .41. 180Setaria pumila 943 .x.x..xx! . .x! x! x. . . . . .xx63. 181Setaria viridis 15.x...................... 182Solanum dulcamara 13 62 xxx . x . x xx!! . x xx! . . x x . . x . 7 2 1 183Solanum lycopersicum 16 76 xxxxxxx!x!x!! . x!x!x! . . x x . . xx! 8 7 1 184Solanum nigrum 13 62 x..x.xx.x.x! x! x! .x.x. . .x73. 185Solidago gigantea 10 48 xx . . . . xx! x . x! x! x! x . . x . . . . 7 3 . 186Sonchus asper 838 x.xx....x! .x! x!! ...x....x! 441 187Sonchus oleraceus 210 .......x....x........2.. 188Sparganium erectum s.str. 15.......x.............1.. 189Stachys palustris 314 ........x.xx.........3.. 190Stachys sylvatica 838 .x...x.xx! .xx! . . . .x. . .x62. 191Stellaria media s.lat. 419 ......x.x.xx. . . . . . . . .2. . 192Symphytum officinale 943 .x...xx.x.x. .x.xx. .x.4. . 193Symphytum tuberosum 15..x..................... 194Tanacetum vulgare 733 ......xxx! xx!! .x. . .x. . . .621 195Taraxacum officinale 10 48 x . . . xx xx! x!! . x! x x . . . x . . . . 7 3 1 196Trifolium hybridum 419 ......xx. . .x. . . . . . .x.3. . 197Trifolium pratense 15......x..............1.. 198Trifolium repens 210 .......x..x..........2.. 199Tripleurospermum inodorum 524 ......x. . .x! .x. .xx. . . .41. 200Tussilago farfara 15......x..............1.. 201Typha latifolia 15............x........1.. 202Ulmus glabra 419 xx......x..x.........2.. 203Ulmus laevis 733 ..x.xxxx! x! .x! . . . . . . . . . .43. 204Ulmus minor 419 ............xx..x..x.2.. 205Urtica dioica 18 86 x x x . x x . xx!! xx!! x! x! x x x x . . x x! 7 5 2 206Verbascum austriacum 15..........x..........1.. 207Verbascum nigrum 314 ..........xxx........3.. 208Verbascum thapsus 15..........x! ..........11. 209Verbena officinalis 314 ......x. .x. . . . . .x. . . .2. . 210Veronica anagallis-aquatica 629 ......x.x.x! x. .xx. . . . .41. 211Veronica beccabunga 11 52 . . . x . . x xx!! xx!! x x x . . x . . . x 8 2 2 212Veronica chamaedrys 15...x.................... 213Vicia cracca 210 ......x. . .x. . . . . . . . . .2. . 214Zea mays 210 ........x! x...........11. COBISS 1.01 AN OVERLOOKED SUB-ASSOCIATION IN SECONDARY SPRUCE ASSOCIATION PREZRTA SUBASOCIACIJA V SEKUNDARNI SMREKOVI ZDRUŽBI Mitja ZUPANCIC1 & Vinko ŽAGAR2 ABSTRACT UDC:582.47(497.4) An overlooked sub-association in secondary spruce asso­ciation A new sub-association of secondary spruce forest Aposeri-do-Piceetum Zupancic 1999 galietosum rotundifolii subass. nova is described. Key words: phytocoenology, ecology, Picea abies, Slo­venia IZVLECEK UDK: 582.47(497.4) Prezrta subasociacija v sekundarni smrekovi združbi Opisana je nova subasociacija sekundarnega smrekovega gozda Aposerido-Piceetum Zupancic 1999 galietosum rotundi­folii subass. nova. Kljucne besede: fitocenologija, ekologija, Picea abies, Slo­venija INTRODUCTION During a review of the material on spruce phytocoenoses, we found that we had overlooked five phytocoenological relevés on rather problematic spruce phytocoenoses. These relevés had not actually been overlooked but we had been unable to decide in which spruce phytocoeno-sis to place them, so we did not present them in the mon­ograph on spruce forests of Slovenia (Zupancic 1999). We did not rush into publication of these relevés for a number of reasons, one of the main ones of which was that it concerns a secondary spruce phytocoenosis on beech habitat, which is not so important for operational forestry but interesting from a scientific point of view because of its synsystematic classification and increas­ing the biodiversity of forest vegetation. In terms of flo­ristic and vegetation research, we hesitated between two possible solutions; whether it is the new central Europe­an spruce association, not yet recognised here, Galio ro­tundifolii-Piceetum J. & M. Bartsch 1940 or a sub-associ­ation of our local secondary association Aposerido-Pi­ceetum Zupancic 1999. This paper provides an answer to this synsystematic question. The phytocoenological relevés shown in the phyto­coenological table were recorded in 1962 on the slopes between Podvolovljek and Veža – Planica in the foothills of the Savinja Alps (Savinjska dolina, Štajerska). The processing of the vegetation material has been done according to the standard Central European meth­od (Braun-Blanquet 1964). In naming the flora, we respected Mala flora Slovenije (Martincic et al. 2007). For the determination of horological groups and bio­logical forms of flora, we used Poldini’s atlas (Poldini 1991). 1 Dr., Mitja ZUPANCIC, SAZU, Novi trg 3, SI – 1000 Ljubljana 2 Vinko ŽAGAR, Bevkova c. 1, SI – 1290 Grosuplje FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2, 109–130, LJUBLJANA 2010 DISCUSSION The dilemma indicated in the introduction, of the syn-taxonomical classification of the spruce phytocoenosis shown in the Phytocoenological Table with five relevés, guided us in two directions. The first, superficial view of the phytocoenological relevés suggested that the relevés should be classified in the Central European spruce as­sociation Galio rotundifolii-Piceetum J. & M. Bartsch 1940. The association was described by J. & M. Bartsch (1940) in a monograph on the vegetation of Schwarz­wald, then designated Picea-Galium rotundifolium-ass., with four relevés. Oberdorfer (1957) later designated it correctly synsystematically as Galio rotundifolii-Picee-tum and presented it with twenty-four relevés in synthe­sised tables. He classified the already published relevés of J. & M. Bartsch among these relevés. The association was supposed to be distributed not only in southern Germany but also in Austria (Wallnöfer in Mucina et al. 1993). What reminded us of a similarity with the as­sociation Galio rotundifolii-Piceetum? Primarily the presence of the diagnostically important species Galium rotundifolium with piceetal species and the relatively considerable presence of fagetal species in both the Bart-sch and Oberdorfer relevés and in our tables and the si­milarity in terms of the characteristic and differential species of the association. There was also similarity in the occurrence of the phytocoenosis, its syndynamics and, partially, also soil conditions. From the description of J. & M. Bartsch, it is evident that the association is secondary on habitats of beech forest, although they do not mention this particularity but say that the associati­on Galio-Piceetum sometimes eats into fagetal forest, which means that it overgrows beech habitats. There are even often whole carpets of the species Oxalis acetosella in the association, because of which they believe that it is a type of beech forest. Their finding is important that the association Galio-Piceetum approaches the vegetati­on of broad-leaved forest. The soils, similar to here, are fresh, moderately deep, light. There is a great difference in the geological base, whereby in Germany it consists of gneiss and variable sandstones (Buntsandstein) (Bart-sch 1940), and here a carbonate base with very acid humus (pH 3.6–5.1) (Zupancic 1999). It is similar with the description of the association by Oberdorfer (1957), when he says that it is rich in species of mixed fir forest on a silicate base. When he compares the vitality of beech in the association Galio-Piceetum he says that this is always better than in the association Piceo-Abietetum in western Schwarzwald. He stresses that the habitat of the association Galio-Pi­ceetum, is richer than in the western fringe mountains (of Schwarzwald). He finds that the soils are fresh, mull humus, in basins brown, skeletal. The geological base or bedrock consists of granite and gneiss. From these two descriptions and on the basis of the phytocoenological tables of J. & M. Bartsch (1940) and Oberdorfer (1957) it is clear that the association Galio-Piceetum in the area of Schwarzwald is of secondary emergence on habitats of acid beech forest. The difference between our phytocoenosis and the Schwarzwald association Galio-Piceetum at first site is in the geological base. In Schwarzwald this is non-car­bonate (silicate), and the bedrock here is carbonate (limestone and dolomite). The soils also differ, although they are sometimes similar since, because of decades (or centuries) long culture of spruce, they have changed and can be distric, deep brown, moderate podsol or there is a range of soils, from rendzina to moderately deep brown soils, with poor absorption capacities. Floristic analysis showed that our phytocoenosis is species richer and more varied than the association Galio-Piceetum. Com­parison between them shows low similarity, the index according to Sřrensen is 42 and by Jaccard only 27. The low indexes confirm the difference of the phytocoenoses, so that our phytocoenosis cannot be classified in the as­sociation Galio rotundifolii-Piceetum, although it is fair­ly close to it. We were additionally interested in the presentation of the association Galio-Piceetum in Austria (Wall­nöfer in Mucina et al. 1993). Wallnöfer selected only the species Galium rotundifolium as characteristic, which she says is poor and transgressional. She adds the distin­guishing species: Anemone nemorosa, Doronicum aus­triacum, Primula elatior and additionally some others in relation to the association Veronico latifoliae-Piceetum and dominant and constant accompanying species of the association Galio-Piceetum. She says that piceetal species predominate in the association and that it settles mon­tane and the lower subalpine zone on silicate, mineral rich and moderately acid bedrocks, in which there are deep, fresh, sometimes podzol brown soils with mull or moder humus. She concludes that the association Galio rotundifolii-Piceetum is a climactic association. We were encouraged to present the opinion of Wall-nöfer about the association Galio-Piceetum because of her classification of M. Wraber’s (1959) association Galio rotundifolii-Abietetum M. Wraber (1955) 1959 in the association Galio rotundifolii-Piceetum J. & M. Bar-tsch 1940. She considers the fir association of M. Wraber to be a synonym for Bartsch’s spruce association. Will-ner & Grabherr (2007) are of the same opinion as Wallnöfer. Comparison between the associations Galio-Piceetum in Schwarzwald and Galio-Abietetum in Slo-venia showed a difference in the associations, which is confirmed by the index of similarity, which is 51 accord­ing to Sřrensen and 34 according to Jaccard. Compari­son between our spruce association and M. Wraber’s association Galio-Abietetum shows an index of even smaller similarity: 42 by Sřrensen and 25 by Jaccard. Wallnöfer’s claim, therefore, that M. Wraber’s associa­tion Galio-Abietetum is a synonym for Bartsch’s associa­tion Galio-Piceetum, does not hold. The associations are independent and syntaxonomically stable. In line with the above findings, we continued with comparisons among secondary spruce phytocoenoses known in Slovenia. We found that the spruce phytocoe­nosis is most comparable with the secondary spruce as­sociation Aposerido-Piceetum Zupancic (1978) 1999. The characteristic species of Aposeris foetida is present in four relevés, with a solid medium cover value of 400 and sociability (1-2) and a high level of presence (V = 80%). A considerable representation of fagetal species is charac­teristic of the secondary association Aposerido-Piceetum on habitats of primary basiphilous beech association. The presence is also important of characteristic species of the Illyrian alliance of beech forests Aremonio-Fagion, among which are distinguishing species for a geographic variant of the secondary spruce association Aposerido-Piceetum var. geogr. Helleborus niger Zupancic 1999. In our case, it is an original habitat of pre-Alpine fir-beech forest Homogyno sylvestris-Fagetum, in which spruce have advanced. Part of the spruce is planted, part has settled spontaneously. Because of the many years of impact of the fall of spruce needles, exhaustion of the upper soil horizons (Oh, A) and the activity of the spruce root system, the soils have worsened over the course of time, above all become more acid and enabled the settle­ment of acidophilic piceetal flora. The carbonate bed­rock has enabled the survival of neutral and moderately basiphilous fagetal flora. This secondary spruce phyto­coenosis thus contains a mosaic of intermixed piceetal and fagetal flora in fairly equal ratio in terms of surface coverage, and in terms of number of species a prevalence of fagetal species. Of fagetal species, eight species are present from the Illyrian alliance of beech forests Are-monio-Fagion, three of which are distinguishing species for the geographic variant: Helleborus niger subsp. niger, Cyclamen purpurascens and Cardamine trifolia with the piceetal species Homogyne sylvestris, and eleven South-easteuropean-Illyrian species are represented in our spruce phytocoenosis. In relation to the above floristic similarities, which are clearly shown in the phytocoenological table, we cal­culated an index of similarity according to Sřrensen (s) s and Jaccard (sj) between our spruce phytocoenosis and a)the Bavarian association Galio-Piceetum, for which s = 42 and sj = 27, and b) the association Aposerido-Pi­ s ceetum Zupancic 1999 (Zupancic 1999, Table 11), for which s = 59 and sj = 42. s Floristic analysis, together with the index of simi­larity of the phytocoenoses, indicates a relatedness of our secondary spruce phytocoenosis with the associa­tion Aposerido-Piceetum; although not very convinc­ingly, satisfactorily. However, the index of similarity with the association Galio-Piceetum is smaller and does not achieve optimality. The difference is in the floristic content of the phytocoenoses, above all the number of fagetal species - there are fewer than half of these in the association Galio-Piceetum - and partly also in species of the classes Betulo-Adenostyletea (=Mulgedio-Aco­nitetea), Trifolio-Geranietea and Asplenietea trichoma­nis, which are all more or less basiphilous. In terms of coverage, acidophilic and basiphilous species are equally divided in the association Galio-Piceetum. Floristic and, consequently, vegetation analysis show that our secondary spruce phytocoenosis can be classified in the association Aposerido-Piceetum, but as a new sub-association, which we have named after the species Galium rotundifolium, so Aposerido-Piceetum galietosum rotundifolii subass. nova or Aposerido-Picee-tum var. geogr. Helleborus niger galietosum rotundifolii subass. nova. The sub-association A.-P. galietosum shows a partial link or relatedness with the association Galio-Piceetum, as the indexes of similarity of the phyto­coenoses according to Sřrensen and Jaccard confirm. FLORISTIC AND SOCIOLOGICAL COMPOSITION OF THE SUB-ASSOCIATION In the presentation of the association Aposerido-Picee-tum (Zupancic 1999), because of the extensiveness of the monograph on spruce phytocoenoses, we left out some of the elements of the sociological composition of the association, and we are taking this opportunity to complete them. It is primarily a matter of supplemen­ting the characteristic combinations of species, stratifi­cation, life form spectrum, phytocoenological and horo­logical groups of the association. Before that, we must additionally describe the choice of differential species of the sub-association. The floristic table, with five relevés, shows the sub-association Aposerido-Piceetum galietosum rotundifolii subass. nova with 153 plant species. There are 123 flow-ering plants, 8 ferns, 21 mosses and 1 fungus. Relevés 5 and 1 have the lowest number of floristic species (61, 62), relevés 4 and 2 have the most (88, 81), and relevé 3 has 71 species. The relevés are sufficiently homogeneous. The ecological conditions of the sub-association do not differ essentially from those previously described for the association Aposerido-Piceetum. Mean annual temperature is between 4 and 8 oC with annual precipi­tation of 1750 mm and more. Soils are brown (carbon­ate), acid to moderately acid with pHKCl below 4 in Oh and around 6 in horizons A and B (Zupancic 1999). The distinguishing species for the sub-association Aposerido-Piceetum galietosum rotundifolii are Galium rotundifolium and Goodyera repens. Their ecological and vegetation designations are summarised on the basis of Oberdorfer (1979) and our own observations. The species Galium rotundifolium L. appears in fir, spruce and mixed fir-spruce and, more rarely, in acid beech forests. It is found here and there in dwarf pine. It grows on fresh, nutrient and base moderately rich, but lime poor, moderately acid soils with moder humus. It is classified among shade-loving species. Synsystemati­cally, it is described as a species of the sub-alliance Abi-eti-Piceenion or Galio-Abietion. Phytogeographically it belongs among Subatlantic-Submediterrannean or Eu-roasian species. The species Goodyera repens (L.) R. Br. grows in fir, spruce and acid Austrian pine forests, rarely in scrub pine. It inhabits moderately dry to fresh habitats where the soils are more or less base-rich (with acidic moder humus). It is a semi-shade species, which tends to appear among acidophilic mosses in the acidic needle-fall of fir, spruce or Austrian pine. For the most part, it is classi­fied as a characteristic species of the order Vaccinio-Pi­ceetalia. Phytogeographically, this is a Northeastconti­nental-Circumpolar or Circumboreal species. The characteristic combination of species gives the following picture: CHARACTERISTIC SPECIES Aposeris foetida* DISTINGUISHING SPECIES OF THE GEOGRAPHIC VARIANT Helleborus niger subsp. niger* Cyclamen purpurascens* Cardamine trifolia* DISTINGUISHING SPECIES OF THE SUB-ASSOCIATION Galium rotundifolium VACCINIO-PICEETEA s. lat. Galium rotundifolium Hylocomium splendens Melampyrum sylvaticum Rhytidiadelphus triquetrus Mnim punctatum Hypnum cupressiforme Picea abies Aposeris foetida* Hieracium sylvaticum Maianthemum bifolium Vaccinium myrtillus Gentiana asclepiadea Larix decidua Peltigera leucophlebia Polytrichum formosum Luzula pilosa Atrichum undulatum Oxalis acetosella Luzula luzuloides QUERCO-FAGETEA s. lat. Helleborus niger subsp. niger* Epipactis helleborine Cyclamen purpurascens* Lamiastrum flavidum Aremonia agrimonioides* Stachys sylvatica Cardamine trifolia* Viola reichenbachiana Knautia drymeia subsp. drymeia* Euphorbia amygdaloides Fagus sylvatica Melica nutans Sanicula europaea Pteridium aquilinum Mycelis muralis Veronica officinalis Mercurialis perennis Digitalis grandiflora Acer pseudoplatanus Campanula witasekiana* Daphne mezereum Hypericum montanum Eurhynchium zettersledtii Ctenidium molluscum Salvia glutinosa Carex digitata ERICO-PINETEA s. lat. Carex alba Buphthalmum salicifolium Polygala chamaebuxus Calamagrostis varia Rubus saxatilis BETULO-ADENOSTYLETEA s. lat. (=MULGEDIO-ACONITETEA s. lat.) Senecio fuchsii TRIFOLIO-GERANIETEA s. lat. Cruciata glabra MOLINIO-ARRHENATHERETEA s. lat. Ajuga reptans ASPLENIETEA TRICHOMANIS s. lat. Asplenium trichomanes OTHER SPECIES Fragaria vesca Cladonia pyxidata * Southeasteuropean-Illyrian species As the table shows, the chosen characteristic species include the characteristic species of the association Apo­seris foetida, three distinguishing species of the geo­graphic variant Helleborus niger subsp. niger, Cyclamen purpurascens and Cardamine trifolia and the distin­guishing species of the sub-association Galium rotundi­folium, which confirms our decision on membership of the sub-association Aposerido-Piceetum (var. geogr. Hel­leborus niger). Species are balanced between the classes Vaccinio-Piceetea s. lat. and Querco-Fagetea s. lat., which signifies confirmation of our finding that it is a second­ary spruce phytocoenosis on original beech (fir-beech) habitats. The association Aposerido-Piceetum must cer­tainly be placed in the class Vaccinio-Piceetea. The mod­est position of species of the classes Erico-Pinetea s. lat., Betulo-Adenostyletea s. lat. (=Mulgedio-Aconitetea s. lat.), Molinio-Arrhenatheretea s. lat. and »other species«, of which there are a total of twelve, additionally shows the secondary nature and partial degradation of the habitat. The stratification of the sub-association Aposerido-Piceetum galietosum rotundifolii is simple and divides into upper stand layers of majority spruce and minority beech, with here and there the presence of trees of Larix decidua, Prunus avium and Fraxinus ornus. Other tree species, Acer pseudoplatanus, A. campestre, Fraxinus ex­celsior, Ostrya carpinifolia, Sorbus aria and Juglans regia appear only in the shrub layer and, with other shrubs, cover from 0 to 60 % of the surface. The herb layer is not particularly richly developed and, as has already been said, is balanced between piceetal and fagetal species. The moss layer is for the most part modest, but here and there also strongly represented. The plant life spectrum of the phytocoenosis shows the more or less calm living conditions, which predomi­nate in the moderate zone. The increasing presence of phanerophytes indicates warmer conditions, although it Clinopodium vulgare Euphorbia cyparissias is not always the case, since they are for the most part shrub growth (13.7 %) and, with the slightly increased share of chaemophytes, indicate a shift towards slightly more unfavourable conditions than prevail in the moder­ate zone. These living conditions are more favourable for secondary spruce phytocoenoses than for primary spruce phytocoenoses. The life form spectrum indicates living conditions of the habitat between original beech (fir-beech) phytocoenoses and the partial influence of sec­ondary spruce phytocoenoses. Spruce worsens the soil through its needle-fall, shallow roots and constant shad- PLANT LIFE FORMS SPECTRUM No % Total % PHANEROPHYTA 31 20,2 P. caespitosa 11 7,2 P. scaposa 10 6,5 Nano P. 8 5,2 P. scandentia (P. lian.) 2 1,3 CHAMAEPHYTA 27 17,7 Ch. suffrutescentia 2 1,3 Ch. fruticosa 2 1,3 Ch. reptantia 1 0,7 Ch. succulenta. 1 0,7 Ch. briophyta 16 10,4 Ch. lichenosa 5 3,3 HEMICRYPTOPHYTA 65 42,4 H. scaposa 33 21,5 H. caespitosa 15 9,8 H. rosulata 11 7,2 H. reptantia 4 2,6 H. biennis 2 1,3 GEOPHYTA 27 17,7 G. rhizomata 22 14,4 G. bulbosa 4 2,6 G. parasitica 1 0,7 THEROPHYTA 1 0,7 T. scaposa 1 0,7 UNIDENTIFIED SPECIES 2 1,3 2 1,3 Total 153 100 153 100 Table 1: Plant life forms spectrum ing of the habitat. There is ongoing acidification of the soil through needle-fall, which poorly decomposes, with unilateral exploitation of nutrients of the upper horizons. Analysis of the horological groups shows that more than two thirds of the geoelements are cool loving (70.5%). We included mosses and lichens within the cool group (vascular flora 56.8% and moss-lichen flora 13.7%). There are most European, Circumboreal and Euroasiatic geoelements, closely followed by Paleotem­perate and Eurosiberian geoelements. All this confirms that the secondary spruce phytocoenosis thrives in somewhat harsher living conditions, as the life form spectrum also indicates. GEOELEMENTS No % Mediterranean-montane 15 9,8 Circum-Boreal 23 15,0 European 28 18,3 Eurasiatic 17 11,1 Paleotemperate 10 6,5 Eurosiberian 9 5,9 Northeast-Illyrian 7 4,7 South-Illyrian 2 1,3 Southeast-European 2 1,3 Euro-Mediterranean 2 1,3 Pontic 3 2,0 Mediterranean-Pontic 3 2,0 Mediterranean-Atlantic 2 1,3 Cosmopolitan 6 3,9 Cultivated species 1 0,6 Mosses and lichens 21 13,7 Unidentified species 2 1,3 Total 153 100,00 Table 2: Horological groups Table 3 shows the ratio among phytocoenological groups. It is to be expected that fagetal species of the original beech (fir-beech) phytocoenoses are best repre­sented (45.8 %). In view of the carbonate bedrock there are most basiphilous species (54.3 %) from the classes Querco-Fagetea s. lat., Betulo-Adenostyletea s. lat. (=Mulgedio-Aconitetea s. lat.), Trifolio-Geranietea s. lat. and Asplenietea trichomanis s. lat. Then follow piceetal species (24.8 %), which have become established after long ‘sprucification’ of the habitat and are acidophilic. We classify as acidophilic species, in addition to the class Vaccinio-Piceetea s. lat., also Erico-Pinetea s. lat. and moss and lichen flora (34.6 %). There are fewer neutral species (11.1 %) from the class Molinio-Arrhenatheretea s.lat. and »other species«. The picture of the phytocoe­nological groups confirms the secondary nature of the spruce phytocoenosis. CLASS No % VACCINIO-PICEETEA 38 24,8 QUERCO-FAGETEA 70 45,8 ERICO-PINETEA 7 4,6 BETULO-ADENOSTYLETEA (MULGEDIO-ACONITETEA) 5 3,3 TRIFOLIO-GERANIETEA 4 2,6 MOLINIO-ARRHENATHERETEA 6 3,9 ASPLENIETEA TRICHOMANIS 4 2,6 OTHER SPECIES 11 7,2 MOSES AND LICHENES 8 5,2 Total 153 100,0 Table 3: Phytocoenological groups CONCLUSION In accordance with the floristic and vegetation analysis of the secondary spruce phytocoenosis, we found that we can place it in the association Aposerido-Piceetum Zupancic 1999 as an independent sub-association Apo­serido-Piceetum galietosum rotundifolii subass. nova. The holotype of the sub-association is relevé 2 from the phytocoenological table 1. The sub-association Aposerido-Piceetum galietosum rotundifolii, in terms of its floristic composition, is close to the Central European Galio rotundifolii-Piceetum J. & M.Bartsch 1940. There is partial (lesser) similarity or (distant) relatedness between them. It must also be taken into account that the associations are located in differ­ent floral provinces. The association Aposerido-Picee-tum is in the Illyrian floral province, as is already indi­cated by the designation of the association according to Southeasteuropean-Illyrian species and the characteris­tic species of the association, Aposeris foetida. In addi­tion to the characteristic species, other Southeasteuro­pean-Illyrian species appear in the association: Helle­borus niger subsp. niger, Cyclamen purpurascens, Anem­one trifolia, Homogyne sylvestris, Cardamine trifolia; which defined the association for us as a geographic variant of the Illyrian floral province Aposerido-Picee-tum var. geogr. Helleborus niger Zupancic 1999. The as­sociation Galio rotundifolii-Piceetum J. & M. Bartsch 1940 is native to the Central European floral province. After several generations of spruce forest on a beech habitat, basiphilous Southeasteuropean-Illyrian and fagetal species will gradually disappear, especially those that are strictly bound to carbonate bedrock. At that time, the secondary spruce phytocoenosis would very similar to those from the Central European province, e.g., the association Galio-Piceetum. Finally, we would draw attention to the comparison between the associations Galio rotundifolii-Piceetum J. & M. Bartsch 1940 and Galio rotundifolii-Abietetum M. Wraber (1955) 1959. Despite the claims of Central Euro­pean phytocoenologists (Mucina, Grabherr & Wall-nöfer 1993, Willner & Grabherr 2007), that it is the same association in both cases, thus the originally de­scribed Galio-Piceetum (the name of the association Galio-Abietetum is claimed to be a synonym), this is not the case. Comparative analysis according to Sřrensen and Jaccard clearly showed that they are two different associations, i.e., secondary spruce and primary fir phy­tocoenoses. The finding of a new forest phytocoenosis is a fur­ther contribution to the great biodiversity of forest veg­etation in Slovenia. It is caused by the phytogeographic position, the diversity of the geological base, mezocli­matic and microclimatic conditions and, not least, the orographic articulation of Slovenia, as well as other, less well-known biotic and abiotic factors. POVZETEK Uvod Pri pregledu gradiva o smrekovih fitocenozah smo ugo­tovili, da smo prezrli pet fitocenoloških popisov o neko­liko problematicni smrekovi fitocenozi. Pravzaprav ti popisi niso bili prezrti, temvec se nismo mogli odlociti, v katero smrekovo fitocenozo bi jih uvrstili, zato jih v monografiji o smrekovih gozdovih Slovenije (Zupancic 1999) nismo predstavili. Z objavo teh popisov nismo hi-teli iz vec razlogov. Med glavnimi razlogi je bilo dejstvo, da gre za sekundarno smrekovo fitocenozo na bukovem rastišcu, ki za operativno gozdarstvo ni tako pomemb­na, zanimiva pa je z znanstvenega vidika, in sicer zaradi njene sinsistematske uvrstitve in povecanja biodiverzi­tete gozdne vegetacije. Glede na floristicne in vegetacij­ske raziskave smo omahovali med dvema mogocima rešitvama, in sicer, ali gre za novo, pri nas še neuvelja­vljeno srednjeevropsko smrekovo asociacijo Galio ro­tundifolii-Piceetum J. & M. Bartsch 1940 ali za subasoci­acijo naše znane sekundarne asociacije Aposerido-Picee-tum Zupancic 1999. Odgovor na to sinsistematsko vpra­šanje je v tej razpravi. Fitocenološki popisi, prikazani v Fitocenološki ta­beli, so bili posneti v letu 1962 na pobocju med Podvolo­vljekom in Vežo - Planico v podnožju Savinjskih Alp (Savinjska dolina, Štajerska). Obdelava vegetacijskega gradiva je urejena po stan­dardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Pri poimenovanju flore smo upoštevali Malo floro Slovenije (Martincic et al. 2007). Za dolocitev ho-roloških skupin in bioloških oblik flore smo uporabili Poldinijev atlas (Poldini 1991). Razprava V uvodu nakazana dilema sintaksonomskega uvršcanja smrekove fitocenoze, kot jo prikazuje Fitocenološka ta­bela s petimi popisi, nas je vodila v dve smeri. Prvic, po­vršen pregled fitocenoloških popisov nam je narekoval, da popise uvrstimo v srednjeevropsko smrekovo asocia­cijo Galio rotundifolii-Piceetum J. & M. Bartsch 1940. Asociacijo sta popisala zakonca Bartsch (1940) v mo-nografiji o vegetaciji Schwarzwalda, tedaj pod imenom Picea-Galium rotundifolium-ass. s štirimi popisi. Kasne­je jo je Oberdorfer (1957) sinsistematsko pravilno po­imenoval Galio rotundifolii-Piceetum in jo predstavil s štiriindvajsetimi popisi v sintezni tabeli. Med te popise je uvrstil že objavljene popise zakoncev Bartsch. Asocia­cija naj ne bi bila razširjena le v južni Nemciji, temvec tudi v Avstriji (Wallnöfer v Mucina et al. 1993). Kaj nas je spominjalo na podobnost z asociacijo Galio rotun­difolii-Piceetum? Predvsem zastopanost diagnosticno pomembne vrste Galium rotundifolium s piceetalnimi vrstami in razmeroma precejšnja navzocnost fagetalnih vrst tako v Bartschevi in Oberdorfejevi kot v naši tabeli ter podobnosti z znacilnimi oziroma diferencialnimi vr­stami asociacije. Podobnost pa je bila tudi pri nastanku fitocenoze, njeni sindinamiki in deloma v talnih razme-rah. Iz opisa zakoncev Bartsch je razvidno, da je asocia­cija sekundarna na rastišcu bukovih gozdov, ceprav tega posebej ne navajata, govorita pa, da se asociacija Galio-Piceetum vcasih zajeda v fagetalne gozdove, kar pomeni, da porašca bukova rastišca. Veckrat so v asociaciji cele preproge vrste Oxalis acetosella, za katero menita, da je vrsta bukovih gozdov. Pomembna je njuna ugotovitev, da se asociacija Galio-Piceetum približuje vegetaciji li­stnatih gozdov. Tla so, podobno kot pri nas, sveža, zmer-no globoka, rahla. Velika razlika je v geološki podlagi, kjer so v Nemciji gnajsi in pisani pešcenjaki (Buntsan­dstein) (Bartsch 1940), pri nas pa karbonatna podlaga z zelo kislim humusnim horizontom (pH 3,6–5,1) (Zu­pancic 1999). Podobno je z opisom združbe Oberdorferja (1957), ko ta pravi, da je bogata z vrstami mešanega jelo­vega gozda na silikatni podlagi. Ko primerja vitalnost bukve v asociaciji Galio-Piceetum pove, da je ta vedno boljša kot v asociaciji Piceo-Abietetum v zahodnem Sch-warzwaldu. Poudarja, da je rastišce asociacije Galio-Pi­ceetum v primerjavi z zahodnim obrobjem gorovja (Sch­warzwalda) bogatejše. Ugotavlja, da so tla sveža, sprste­ninasta, v kotanjah rjava, skeletna. Geološko podlago sestavljata granit in gnajs. Iz teh dveh opisov in na osnovi fitocenoloških tabel zakoncev Bartsch (1940) in Oberdorferja (1957) se jasno vidi, da je asociacija Galio-Piceetum na obmocju Schwarzwalda sekundarno nastala na rastišcu kislih bu-kovih gozdov. Razlika med našo fitocenozo in schwarzwaldsko asociacijo Galio-Piceetum je na prvi pogled v geološki podlagi. V Schwarzwaldu je nekarbonatna (silikatna), maticna podlaga pri nas pa je karbonatna (apnencasta in dolomitna). Tudi tla se razlikujejo, vendar so vcasih po­dobna, saj so se zaradi vecdesetletne (stoletne) kulture smreke spremenila in so lahko districna, globoka rjava, zmerno opodzoljena oziroma imamo serijo tal od rend-zin do srednje globokih rjavih tal s slabo adsorpcijsko sposobnostjo. Floristicna analiza pa je pokazala, da je naša fitocenoza vrstno bogatejša in raznovrstnejša od asociacije Galio-Piceetum. Primerjava med njima kaže majhno podobnost fitocenoz, po Sřrensenu je indeks 42 in po Jaccardu le 27. Nizka indeksa potrjujeta razlicnost fitocenoz, tako da naše fitocenoze ne moremo uvrstiti v asociacijo Galio rotundifolii-Piceetum, ceprav se ji neko­liko približuje. Zanimala nas je še predstavitev asociacije Galio-Pi­ceetum v Avstriji (Wallnöfer v Mucina et al. 1993). Wallnöferjeva je izbrala za znacilnico le vrsto Galium rotundifolium, za katero pravi, da je slaba in transgresij-ska. Doda pa razlikovalnice: Anemone nemorosa, Doro-nicum austriacum, Primula elatior in še druge glede na asociacijo Veronico latifoliae-Piceetum ter dominantne in stalne spremljevalke asociacije Galio-Piceetum. Pravi, da v asociaciji prevladujejo piceetalne vrste in da združ­ba naseljuje montanski in spodnji subalpski pas na sili­katni, mineralno bogati in zmerno kisli geološki podla­gi, kjer so globoka, sveža, vcasih podzoljena rjava tla s sprsteninastim ali prhninastim humusom. Ugotavlja, da je asociacija Galio rotundifolii-Piceetum klimaksna združba. Da predstavimo mnenje Wallnöferjeve o asociaciji Galio-Piceetum, nas je spodbudila njena uvrstitev M. Wraberjeve (1959) asociacije Galio rotundifolii-Abie­tetum M. Wraber (1955) 1959 v asociacijo Galio rotun­difolii-Piceetum J. & M. Bartsch 1940. Jelovo združbo M.Wraberja ima za sinonim Bartscheve smrekove aso­ciacije. Enakega mnenja kot Wallnöferjeva sta Will-ner & Grabherr (2007). Primerjava med asociacija-ma Galio-Piceetum v Schwarzwaldu in Galio-Abiete-tum v Sloveniji je pokazala razlicnost asociacij, kar po­trjujeta indeksa podobnosti, in sicer po Sřrensenu 51 in po Jaccardu 34. Primerjava med našo smrekovo fitoce­nozo in M. Wraberjevo jelovo asociacijo Galio-Abiete-tum kaže indeks še manjše podobnosti, in sicer po Sřrensenu 42 in po Jaccardu 25. Torej trditev Wallnö­ferjeve, da gre pri M. Wraberjevi asociaciji Galio-Abie­tetum za sinonim Bartscheve asociacije Galio-Picee-tum, ne drži. Asociaciji sta samostojni in sintaksonom­sko stabilni. Skladno z gornjimi ugotovitvami smo nadaljevali s primerjavami med pri nas znanimi sekundarnimi smre­kovimi fitocenozami. Ugotovili smo, da je smrekova fi­tocenoza najbolj primerljiva s sekundarno smrekovo asociacijo Aposerido-Piceetum Zupancic (1978) 1999. Znacilnica asociacije Aposeris foetida je prisotna v štirih popisih s solidno srednjo pokrovno vrednostjo 400 in sociabilnostjo (1–2) ter visoko stopnjo navzocnosti (pre­zenca V = 80 %). Za sekundarno asociacijo Aposerido-Piceetum na rastišcu primarne bazifilne bukove združ-be je znacilna precejšnja zastopanost fagetalnih vrst. Pomembna je tudi prisotnost znacilnic ilirske zveze bu-kovih gozdov Aremonio-Fagion, med katerimi so razli­kovalnice za geografsko varianto sekundarne smrekove asociacije Aposerido-Piceetum var. geogr. Helleborus niger Zupancic 1999. V našem primeru gre za prvotno rastišce predalp­skega jelovo-bukovega gozda Homogyno sylvestris-Fage-tum, na katerem so pospeševali smreko. Del smreke je sajen, del se je naselil spontano. Zaradi dolgoletnega vpliva opada smrekovih iglic, izcrpavanja zgornjih hori­zontov tal (Oh, A) in delovanja smrekovega koreninske­ga sistema so se tla scasoma slabšala, predvsem zakiso­vala in omogocala naselitev acidofilne piceetalne flore. Karbonatna maticna podlaga pa je omogocala preživetje nevtralni in zmerno bazicni fagetalni flori. Tako imamo v tej sekundarni smrekovi fitocenozi mozaicno preple­tanje piceetalne in fagetalne flore v precej enakomernem sorazmerju glede zastiranja površine, po številu vrst pa prednjacijo fagetalne vrste. Od fagetalnih vrst je iz ilir­ske zveze bukovih gozdov Aremonio-Fagion prisotnih osem vrst, od tega tri, ki so razlikovalnice za geografsko varianto: Helleborus niger subsp. niger, Cyclamen purpu­rascens in Cardamine trifolia s piceetalno vrsto Homo-gyne sylvestris, sicer pa je v naši smrekovi fitocenozi za­stopanih enajst jugovzhodnoevropsko-ilirskih vrst. Glede na gornje floristicne podobnosti, ki jih nazor-no kaže Fitocenološka tabela, smo izracunali indekse podobnosti po Sřrensenu (s) in Jaccardu (sj) med našo s smrekovo fitocenozo in a) bavarsko asociacijo Galio-Pi­ceetum, kjer je s = 42 in sj = 27, in b) asociacijo Aposeri- s do-Piceetum Zupancic 1999 (Zupancic 1999, tabela 11), kjer je s= 59 in sj = 42. s Floristicna analiza z indeksom podobnosti fitoce­noz kaže na sorodnost naše sekundarne smrekove fito­cenoze z asociacijo Aposerido-Piceetum, sicer ne zelo prepricljivo, vendar zadovoljivo, indeks podobnosti z asociacijo Galio-Piceetum pa je manjši in ne dosega op-timalnosti. Razlika je v floristicni vsebnosti fitocenoz, predvsem v številcnosti fagetalnih vrst; teh je vec kot po­lovica manj v asociaciji Galio-Piceetum in deloma še v vrstah razredov Betulo-Adenostyletea (=Mulgedio-Aco­nitetea), Trifolio-Geranietea in Asplenietea trichomanis, ki so vse bolj ali manj bazicne. Glede zastrtosti pa si v asociaciji Galio-Piceetum acidofilne in bazifilne vrste enakomerno delijo prostor. Floristicna in posledicno vegetacijska analiza sta pokazali, da lahko našo sekundarno smrekovo fitoceno­zo uvrstimo v asociacijo Aposerido-Piceetum, vendar kot novo subasociacijo, ki smo jo poimenovali po vrsti Galium rotundifolium, torej Aposerido-Piceetum galieto-sum rotundifolii subass. nova oziroma Aposerido-Picee-tum var. geogr. Helleborus niger galietosum rotundifolii subass. nova. Subasociacija A.-P. galietosum kaže delno povezavo oziroma sorodnost z asociacijo Galio-Picee-tum, kar nam potrjujejo tudi indeksi podobnosti fitoce­noz po Sřrensenu in Jaccardu. Floristicna in sociološka sestava subasociacije Pri predstavitvi asociacije Aposerido-Piceetum (Zupan-cic 1999) smo zaradi obširnosti monografije o smreko­vih fitocenozah opustili nekatere prvine sociološke se-stave asociacije, ob tej priložnosti pa bi jih dopolnili. Gre predvsem za dopolnitev karakteristicne kombinacije vrst, stratifikacije, biološkega spektra, fitocenoloških in horoloških skupin združbe. Pred tem pa moramo še opi­sati izbiro razlikovalnih vrst subasociacije. Floristicna tabela s petimi popisi prikazuje subasoci­acijo Aposerido-Piceetum galietosum rotundifolii subass. nova s 153 rastlinskimi vrstami. Cvetnic je 123, 8 prapro-ti, 21 mahov in 1 gliva. Najmanjše število floristicnih vrst imata popisa 5 in 1 (61, 62), najvec pa popisa 4 in 2 (88, 81), popis 3 ima 71 vrst. Popisi so zadosti homogeni. Ekološke razmere subasociacije se ne razlikujejo bi-stveno od prej opisanih za asociacijo Aposerido-Picee-tum. Srednja letna temperatura se giblje med 4 in 8 0C z letno namocenostjo 1750 mm in vec. Tla so rjava (kar­bonatna), kisla do zmerno kisla s pHKCl v Oh pod 4 ter v A in B horizontu okoli 6 (Zupancic 1999). Razlikovalnici za subasociacijo Aposerido-Piceetum galietosum rotundifolii sta Galium rotundifolium in Go-odyera repens. Njune ekološke in vegetacijske oznake so povzete po Oberdorferju (1979) in po naših opaža­njih. Vrsta Galium rotundifolium L. se pojavlja v jelovih, smrekovih, mešanih jelovo-smrekovih in redkeje v ki­slih bukovih gozdovih. Tu in tam jo dobimo v ruševju. Porašca sveža, s hranili in bazami zmerno bogata, toda z apnencem revna, zmerno kisla tla s prhninastim humu­som. Uvršcamo jo v sencoljubne vrste. Sinsistematsko je opredeljena kot vrsta podzveze Abieti-Piceenion oziro-ma Galio-Abietion. Fitogeografsko spada med subatlant­sko-submediteranske oziroma evroazijske vrste. Vrsta Goodyera repens (L.) R. Br. raste v jelovih, smrekovih in kislih borovih gozdovih, redkeje v rušev­ju. Naseljuje zmerno suha do sveža rastišca, kjer so tla bolj ali manj bogata z bazami (s kislim prhninastim hu­musom). Je polsencna vrsta, ki se rada pojavlja med ki­sloljubnimi mahovi ali na kislem opadu iglic jelke, smre­ke ali bora. Vecinoma jo uvršcamo kot znacilnico reda Vaccinio-Piceetalia. Fitogeografsko je to severovzhodno kontinentalna-cirkumpolarna oziroma cirkumborealna vrsta. Karakteristicna kombinacija vrst kaže naslednjo podobo: ZNACILNICA Aposeris foetida* RAZLIKOVALNICE GEOGRAFSKE VARIANTE Helleborus niger subsp. niger* Cyclamen purpurascens* Cardamine trifolia* RAZLIKOVALNICA SUBASOCIACIJE Galium rotundifolium VACCINIO-PICEETEA s. lat. Galium rotundifolium Hylocomium splendens Melampyrum sylvaticum Rhytidiadelphus triquetrus Mnim punctatum Hypnum cupressiforme Picea abies Aposeris foetida* Hieracium sylvaticum Maianthemum bifolium Vaccinium myrtillus Gentiana asclepiadea Larix decidua Peltigera leucophlebia Polytrichum formosum Luzula pilosa Atrichum undulatum Oxalis acetosella Luzula luzuloides QUERCO-FAGETEA s. lat. Helleborus niger subsp. niger* Epipactis helleborine Cyclamen purpurascens* Lamiastrum flavidum Aremonia agrimonioides* Stachys sylvatica Cardamine trifolia* Viola reichenbachiana Knautia drymeia subsp. drymeia* Euphorbia amygdaloides Fagus sylvatica Melica nutans Sanicula europaea Pteridium aquilinum Mycelis muralis Veronica officinalis Mercurialis perennis Digitalis grandiflora Acer pseudoplatanus Campanula witasekiana* Daphne mezereum Hypericum montanum Eurhynchium zettersledtii Ctenidium molluscum Salvia glutinosa Carex digitata ERICO-PINETEA s.lat. Carex alba Buphthalmum salicifolium Polygala chamaebuxus Calamagrostis varia Rubus saxatilis BETULO-ADENOSTYLETEA s. lat. (=MULGEDIO-ACONITETEA s. lat.) Senecio fuchsii TRIFOLIO-GERANIETEA s. lat. Cruciata glabra MOLINIO-ARRHENATHERETEA s. lat. Ajuga reptans ASPLENIETEA TRICHOMANIS s. lat. Asplenium trichomanes OSTALE VRSTE Fragaria vesca Cladonia pyxidata * Jugovzhodnoevropsko-ilirske vrste Kot kaže preglednica, so med izbranimi karakteri­sticnimi vrstami znacilnica asociacije Aposeris foetida, tri razlikovalnice geografske variante Helleborus niger subsp. niger, Cyclamen purpurascens, Cardamine trifolia in raz­likovalnica subasociacije Galium rotundifolium, kar potr­juje našo odlocitev o pripadnosti subasociacije asociaciji Aposerido-Piceetum (var. geogr. Helleborus niger). Urav­notežene so vrste med razredoma Vaccinio-Piceetea s. lat. in Querco-Fagetea s. lat., kar pomeni potrditev naše ugo­tovitve, da gre za sekundarno smrekovo fitocenozo na prvotnem bukovem (jelovo-bukovem) rastišcu. Vsekakor pa moramo asociacijo Aposerido-Piceetum uvrstiti v ra­zred Vaccinio-Piceetea. Skromna uvrstitev vrst razredov Erico-Pinetea s. lat., Betulo-Adenostyletea s. lat. (=Mulge-dio-Aconitetea s. lat.), Molinio-Arrhenatheretea s. lat. in »ostalih« vrst, ki jih je skupno dvanajst, pa dodatno kaže na njeno sekundarnost in delno degradacijo rastišca. Clinopodium vulgare Euphorbia cyparissias Stratifikacija subasociacije Aposerido-Piceetum ga­lietosum rotundifolii je preprosta in se deli v nadstojno plast vecinske smreke in manjšinske bukve s tu in tam prisotnimi drevesi Larix decidua, Prunus avium in Fraxinus ornus. Druge drevesne vrste Acer pseudoplata-nus, A. campestre, Fraxinus excelsior, Ostrya carpinifo­lia, Sorbus aria in Juglans regia so le v grmovni plasti in z drugimi grmovnicami pokrivajo od 0 do 60 % površi­ne. Zelišcna plast ni posebno bogato razvita in je, kot že receno, uravnotežena med piceetalnimi in fagetalnimi vrstami. Mahovna plast je vecinoma skromna, tu in tam tudi mocneje zastopana. Biološki spekter fitocenoze kaže na bolj ali manj umirjene življenjske razmere, ki vladajo v zmernem pasu. Nekoliko je povecan delež fanerofitov in hamefi­tov. Povecanje fanerofitov kaže na toplejše razmere, ce­prav ni vedno tako, saj so vecinoma grmovne rasti (13,7 %) in kažejo z nekoliko povecanim deležem hame­fitov odmik v smeri nekoliko neugodnejših razmer, kot vladajo v zmernem pasu. Za sekundarno smrekovo fito­cenozo so te življenjske razmere v primerjavi s primar­nimi smrekovimi fitocenozami ugodne. Biološki spek­ter kaže na življenjske razmere rastišca med prvotno bukovo (jelovo-bukovo) fitocenozo in na delni vpliv se­kundarne smrekove fitocenoze. Smreka s svojim opa­dom iglic, plitvim koreninjenjem in stalnim zasence­njem rastišca slabša tla. Prisotno je kontinuirano zaki­sovanje tal z opadom, ki se slabo razkraja z enostransko izrabo hranil zgornjih horizontov. BIOLOŠKI SPEKTER Št. % Skupaj % FANEROFITI-PHANEROPHYTA 31 20,2 Šopasti f. (P. caesp.) 11 7,2 Steblasti f. (P. scap.) 10 6,5 Nano f. (NP) 8 5,2 Vzpenjalni f. (P. scand.) 2 1,3 HAMEFITI-CHAMAEPHYTA 27 17,7 Polgrmicasti h. (Ch. suffr.) 2 1,3 Grmovni h. (Ch. frut.) 2 1,3 Plazeci h. (Ch. rept.) 1 0,7 Sukulentni h. (Ch. succ.) 1 0,7 Mahovni h. (Ch. brio.) 16 10,4 Lišajni h. (Ch. lich.) 5 3,3 HEMIKRIOPTOFITI­HEMICRYPTOPHYTA 65 42,4 Steblasti h. (H. scap.) 33 21,5 Šopasti h. (H. caesp.) 15 9,8 Rozetni h. (H. ros.) 11 7,2 Plazeci h. (H. rept.) 4 2,6 Dvoletni h. (H. bien.) 2 1,3 GEOFITI-GEOPHYTA 27 17,7 G. s koreniko (G. rhiz.) 22 14,4 G. z gomolji (G. bulb.) 4 2,6 G. paraziti (G. par.) 1 0,7 TEROFITI-THEROPHYTA 1 0,7 Steblasti t. (T. scap.) 1 0,7 NEOPREDELJENI VRSTI 2 1,3 2 1,3 Skupaj 153 100,0 153 100,00 Tabela 1: Biološki spekter Analiza horoloških skupin kaže, da je vec kot dve tretjini geoelementov hladnih (70,5 %). K hladnim sku­pinam smo prišteli mahove in lišaje (vaskularna flora 56,8 % in mahovno-lišajna flora 13,7 %). Najvec je evrop­skih, cirkumborealnih in evroazijskih geoelementov, ne zaostajajo pa niti paleotemperatni in evrosibirski geoe­lementi. Vsi ti potrjujejo, da sekundarna smrekova fito­cenoza uspeva v nekoliko ostrejših življenjskih razme-rah, kar nam kaže tudi biološki spekter. Tabela 3 kaže razmerja med fitocenološkimi sku­pinami. Pricakovano je, da so najbolj zastopane fage­talne vrste prvotne bukove (jelovo-bukove) fitocenoze (45,8 %). Glede na karbonatno geološko podlago pa je najvec bazifilnih vrst (54,3 %) iz razredov Querco-Fa- Geoelementi Št. % Mediteransko-montanski 15 9,8 Cirkumborealni 23 15,0 Evropski 28 18,3 Evroazijski 17 11,1 Paleotemperatni 10 6,5 Evrosibirski 9 5,9 Severnoilirski 7 4,7 Južnoilirski 2 1,3 Jugovzhodnoevropski 2 1,3 Evromediteranski 2 1,3 Pontski 3 2,0 Mediteransko-pontski 3 2,0 Mediteransko-atlantski 2 1,3 Kozmopolitski 6 3,9 Kultivirana vrsta 1 0,6 Mahovi in lišaji 21 13,7 Nedoloceni vrsti 2 1,3 Skupaj 153 100,00 Tabela 2: Horološke skupine getea s. lat., Betulo-Adenostyletea s. lat. (=Mulgedio-Aconitetea s. lat.), Trifolio-Geranietea s. lat. in Aspleni­etea trichomanis s. lat. Nato sledijo piceetalne vrste (24,8 %), ki so se uveljavile po dolgotrajni zasmrecitvi rastišca in so acidofilne. K acidofilnim vrstam uvršca-mo poleg razreda Vaccinio-Piceetea s. lat. še Erico-Pi­netea s. lat. ter mahovno in lišajno floro (34,6 %). Manj je nevtralnih vrst (11,1 %) iz razreda Molinio-Arrhe­natheretea s. lat. in »ostalih« vrst. Podoba fitocenolo­ških skupin nam potrjuje sekundarnost smrekove fito­cenoze. Razred št. % VACCINIO-PICEETEA 38 24,8 QUERCO-FAGETEA 70 45,8 ERICO-PINETEA 7 4,6 BETULO-ADENOSTYLETEA (MULGEDIO-ACONITETEA) 5 3,3 TRIFOLIO-GERANIETEA 4 2,6 MOLINIO-ARRHENATHERETEA 6 3,9 ASPLENIETEA TRICHOMANIS 4 2,6 OSTALE VRSTE 11 7,2 MAHOVI IN LIŠAJI 8 5,2 Skupaj 153 100,0 Tabela 3: Fitocenološke skupine Zakljucek Skladno s floristicno in vegetacijsko analizo sekundarne smrekove fitocenoze smo ugotovili, da jo lahko uvrsti-mo v asociacijo Aposerido-Piceetum Zupancic 1999 kot njeno samostojno subasociacijo Aposerido-Piceetum ga­lietosum rotundifolii subass. nova. Holotip subasociaci­je je popis 2 iz Fitocenološke tabele 1. Subasociacija Aposerido-Piceetum galietosum rotun­difolii se glede na svojo floristicno sestavo približuje sre-dnjeevropski asociaciji Galio rotundifolii-Piceetum J. & M.Bartsch 1940. Med njima je delna (manjša) podob­nost oziroma (daljna) sorodnost. Upoštevati pa mora-mo, da se asociaciji nahajata v razlicnih flornih provin­cah. Asociacija Aposerido-Piceetum je v ilirski florni provinci, kar pove že ime asociacije po jugovzhodnoe­vropsko-ilirski vrsti in znacilnici asociacije Aposeris fo­etida. Poleg znacilnice se v asociaciji pojavljajo še druge jugovzhodnoevropsko-ilirske vrste: Helleborus niger subsp. niger, Cyclamen purpurascens, Anemone trifolia, Homogyne sylvestris, Cardamine trifolia; te so nam aso­ciacijo opredelile kot geografsko varianto ilirske florne province Aposerido-Piceetum var. geogr. Helleborus niger Zupancic 1999. Asociacija Galio rotundifolii-Picee-tum J. & M. Bartsch 1940 je doma v srednjeevropski florni provinci. Po vec generacijah smrekovega gozda na bukovem rastišcu bodo scasoma izginile bazifilne jugovzhodnoe­vropsko-ilirske in fagetalne vrste, predvsem tiste, ki so strogo vezane na karbonatna tla. Takrat bi bila sekun­darna smrekova fitocenoza zelo podobna tistim iz sre­dnjeevropske province, npr. asociaciji Galio-Piceetum. Na koncu naj opozorimo na primerjavo med asoci­acijama Galio rotundifolii-Piceetum J. & M. Bartsch 1940 in Galio rotundifolii-Abietetum M. Wraber (1955) 1959. Kljub trditvam srednjeevropskih fitocenologov (Muci­na, Grabherr & Wallnöfer 1993, Willner & Grab-herr 2007), da gre v obeh primerih za isto asociacijo, torej za prvo opisano Galio-Piceetum (ime asociacije Ga-lio-Abietetum naj bi bil sinonim), to ne drži. Primerjalni analizi po Sřrensenu in Jaccardu sta jasno pokazali, da gre za dve razlicni asociaciji, to je za sekundarno smre­kovo in primarno jelovo fitocenozo. Ugotovitev nove gozdne fitocenoze je nadaljnji pri­spevek k veliki biotski razlicnosti (biodiverziteti) gozdne vegetacije v Sloveniji. Njen vzrok je v fitogeografskem položaju, razlicnosti geološke podlage, mezoklimatskih in mikroklimatskih razmerah in ne nazadnje v orograf-ski razclenjenosti Slovenije ter še drugih, manj znanih biotskih in abiotskih dejavnikih. LITERATURA Bartsch, J. & M. Bartsch, 1940: Vegetationskunde des Schwarzwaldes. Pflanzensoziologie (Jena) 4: 1–229. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Wien-New York. Martincic, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk & B. Vreš, 2007: Mala flora Slovenije. Ljubljana. Mucina, L., G. Grabherr & S. Wallnöfer, 1993: Die Pflanzengesselschaften Österreichs. Teil III. Wälder und Ge-büsche. Jena-Stuttgart-New York. Oberdorfer, E., 1957: Süddeutische Pflanzengesellschaften. Pflanzensoziologie (Jena) 10: 1–564. Oberdorfer, E., 1979: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. Stuttgart. Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Udine. Willner, W. & G. Grabherr, 2007: Die Wälder und Gebüsche Österreichs. München. (Textband und Tabellen-band). Zupancic, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije. Dela SAZU (Ljubljana) 36: 1–212. PHYTOCOENOLOGICAL TABLE (Fitocenološka tabela) 1: APOSERIDO-PICEETUM Zupancic (1978) 1999 GALIETOSUM ROTUNDIFOLII Zupancic & Žagar subass. nova Number of relevé (Zaporedna številka popisa) 1 2 3 4 5 Working No of relevé (Delovna številka popisa) 116/62 115/62 118/62 112/62 114/62 Date (Datum) 23.8.62 23.8.62 23.8.62 23.8.62 23.8.62 Altitude in m (Nadmorska višina v m) 1170 1060 1070 680 970 Aspect (Nebesna lega) S SSE SE SSE SE Slope in degrees (Nagib v stopinjah) 15–20 5–10 0–5 20 15 Sinsistematical characteristic(Sinsistematska pripadnost) Bedrock (Geološka podlaga) lime dolo lime, dolo lime, dolo lime lime, dolo Stoniness in % (Kamnitost v %) 10 0 5 70 5 Cover (Pokrovnost) %: Tree layer (drevesna pl.) I 90 80 90 80 90 Shrub layer (grmovna plast) II 0 40 10 60 5 Herb layer (zelišcna plast) III 40 80 80 60 40 Moss layer (mahovna plast) IV 10 30 10 50 70 Relevé (Velikost popisne ploskve) m2 400 400 400 400 400 Covc Planica Za tesnicami Zamorsko Zamorski vrh Location (Kraj popisov) V e ž a – Pl a n ic a S a v i n j s k a d o l i n a Province (Pokrajina) Š t a j e r s k a CHARACTERISTIC SPECIES OF THE ASSOCIATION (Znacilnica za asociacijo) APOSERIDO-PICEETUM Zupancic 1999 1234 5 Presence(Prezenca) •VPAposerisfoetida III 1.1 1.2 1.1 1.1 . 4 3 DIFERENTIAL SPECIES OF THE GEOGRAPHICAL VARIANT(Razlikovalnice geografske variante) HELLEBORUS NIGER Zupancic 1999 1234 5 • F1 Helleborus niger subsp. niger III + 2.2 2.2 2.1 1.2 5 • FCyclamen purpurascens 1.1 1.1 + 1.1 1.2 5 1 • FCardamine trifolia + 1.1 + . . 3 1 + ... + •VP2 Homogyne sylvestris 2 DIFERENTIAL SPECIES OF THE SUBASSOCIATION (Razlikovalnici subasociacije) GALIETOSUM ROTUNDIFOLIIZupancic & Žagar subass. nova 1234 5 AP Galium rotundifolium III (+) + 1.2 + + 5 VPGoodyera repens . 1.1 . . 2.1 2 2 AP ABIETI-PICEENION Br.-Bl. 1939 in Br.-Bl. et al. 1939 1234 5 Galium rotundifolium III (+) + 1.2 + + 5 I. 1.1 . + .2 Abies alba 2 II . 1.2 . - .1 Valeriana tripteris III . + . + . 2 Veronica urticifolia . + . . . 1 Adenostyles glabra . . +0 . . . 1 RV RHODODENDRO-VACCINIENION Br.-Bl. in Br.-Bl. & Jeny 1926 & VACCINIO-PICEENION Oberd. 1957 1234 5 Melampyrum sylvaticum III 1.2 2.2 1.2 . + 4 Mnium punctatum IV . +.3 + + 1.5 4 Luzula luzulina III . + . . . 1 Homogyne alpina + . . . . 1 Pyrola minor . . . . + 1 Vaccinium vitis-idaea . . + . . 1 VACCINIO-PICEION Br.-Bl. (1938) 1939 & VACCINIO-PICEETALIA Br.-Bl. in Br.-Bl. 1939 emend. K.-Lund 1967 VP1-2 1234 5 I 5.5 3.2 5.5 4.1 5.5 5 VP1 Picea abies II + 2.2 1.1 3.2 + 5 5 III + 1.1 + + + 5 VPHieracium sylvaticum + 1.2 + + + 5 1 VP2 Vaccinium myrtillus + 1.2 + . +.2 4 VP2 Larix decidua I + . 2.1 . 1.1 3 VP2 Polytrichum formosum IV . +.2 + + . 3 VP2 Atrichum undulatum + . + + . 3 VP2 Goodyera repens III . 1.1 . . 2.1 2 VP2 Monotropa hypopitys . . +.2 . + 2 •VP2 Homogyne sylvestris + . . . + 2 VP2 Cantharellus cibarius . +.2 . . . 1 VP2 Orthilia secunda . +.2 . . . 1 VP2 Rosa pendulina II . . . . + 1 VP3 VACCINIO-PICEETEA Br.-Bl. in Br.-Bl. et al. 1939 em. Zupancic (1980) 2000 s. lat. 1 2 3 4 5 Hylocomium splendens IV + +.3 1.5 1.5 2.5 5 Rhytidiadelphus triquetrus + 1.5 2.5 1.3 +.3 5 Hypnum cupressiforme 2.5 1.2 +.3 2.5 . 4 • Aposeris foetida III 1.1 1.2 1.1 1.1 . 4 Maianthemum bifolium 1.1 1.1 1.1 + . 4 Dicranum scoparium IV . +.3 + +.3 1.3 4 Gentiana asclepiadea III + 1.1 + . + 4 Peltigera leucophlebia IV . + + + + 4 Luzula pilosa III + . 1.1 + . 3 Oxalis acetosella + . 1.1 + . 3 Luzula luzuloides + + +.2 . . 3 Grimmia pulvinata IV + + . . . 2 Solidago virgaurea III + + . . . 2 Pleurozium schreberi IV . . . . 1.5 1 EP Laserpitium peucedanoides III . . . + . 1 • F1 AREMONIO-FAGION (Ht. 1938) Török, Podani & Borhidi 1989 1 2 3 4 5 Helleborus niger subsp. niger III + 2.2 2.2 2.1 1.2 5 Cyclamen purpurascens 1.1 1.1 + 1.1 1.2 5 Aremonia agrimonoides + + + + + 5 Cardamine trifolia + 1.1 + . . 3 Knautia drymeia subsp. drymeia . + + . + 3 Dentaria enneaphyllos + . . . . 1 Lamium orvala . + . . . 1 Rhamnus fallax II . . . + . 1 F2 FAGETALIA SYLVATICAE Pawl. 1928 1 2 3 4 5 Fagus sylvatica III 1.1 + + 1.1 - +.2 2.1 1.1 + + 5 5 Sanicula europaea III +.2 1.1 + 1.1 + 5 Mycelis muralis + + 1.1 1.1 + 5 Mercurialis perennis 2.2 + + + + 5 Acer pseudoplatanus II + + + + + 5 Daphne mezereum + + + + + 5 Eurhynchium zetterstedtii IV . 1.5 1.3 2.5 +.3 4 Salvia glutinosa III . 1.1 + 1.1 + 4 Epipactis helleborine + + + . + 4 Galeobdolon flavidum + + + + . 4 Stachys sylvatica + + + . + 4 Viola reichenbachiana . + + + + 4 Euphorbia amygdaloides 1.1 1.1 + . . 3 Melica nutans + + . + . 3 Brachypodium sylvaticum . . +.2 . 1.1 2 Rosa arvensis II . + . 1.1 . 2 Actaea spicata III . . . + + 2 Cephalanthera damasonium + + . . . 2 Geranium robertianum . . + + . 2 Gymnocarpium robertianum . . + + . 2 Lonicera alpigena II . + . . + 2 Paris quadrifolia III + . + . . 2 Campanula trachelium . . . 1.1 . 1 Asarum europaeum . . . + . 1 Fraxinus excelsior II . . . + . 1 • Galium laevigatum III . . + . . 1 Poa nemoralis . + . . . 1 Polystichum aculeatum . + . . . 1 Prenanthes purpurea . + . . . 1 Pulmonaria officinalis . + . . . 1 Ranunculus lanuginosus . . + . . 1 Scrophularia nodosa . . . + . 1 Symphytum tuberosum + . . . . 1 Galium odoratum . . . +0 . . 1 RPQUERCETALIA ROBORIS-PETRAEAE R. Tx. (1931) 1937 s. lat. 2 1234 5 Pteridium aquilinum III + + . + + 4 Veronica officinalis + . + + + 4 Polypodium vulgare . . + + . 2 Frangula alnus II . . . + . 1 Q2 QUERCETALIA PUBESCENTIS Br.-Bl. 1931 s. lat. 1234 5 Digitalis grandiflora III + + . 1.1 . 3 Campanula witasekiana + + . . + 3 Hypericum montanum . + + . + 3 I.. . 1.1 .1 Fraxinus ornus 1 II.. . 2.2 .1 Ostrya carpinifolia . . . + . 1 Sorbus aria . + . . . 1 P PRUNETALIA SPINOSAE R. Tx. 1952 s. lat. 1234 5 Berberis vulgaris II . . . + . 1 Crataegus monogyna . . . + . 1 Juniperus communis . . . + . 1 Pyrus pyraster . . . + . 1 Viburnum lantana . . . + . 1 FQUERCO-FAGETEA Br.-Bl. & Vlieger in Vlieger 1937 3 1234 5 Ctenidium molluscum IV 1.3 1.5 1.3 3.5 2.5 5 Carex digitata III + + + + + 5 Hepatica nobilis 1.1 + . 2.2 . 3 Corylus avellana II . + . 1.1 . 2 Lonicera xylosteum . . . + 1.1 2 Anemone nemorosa III + + . . . 2 Clematis vitalba II . . . + + 2 Isothecium myurum IV . + . + . 2 Platanthera bifolia III . + + . . 2 Acer campestre II . . . + . 1 Hedera helix . . . + . 1 Listera ovata III . . + . . 1 Prunus avium II . . . + . 1 EPERICO-PINETEA Ht. 1959 s. lat. 3 1234 5 Carex alba III 1.1 +.2 2.3 + 1.3 5 Polygala chamaebuxus . + + 1.2 1.2 4 Buphthalmum salicifolium + . + 1.1 . 3 Calamagrostis varia +.2 +.2 . . + 3 Rubus saxatilis II + + . . + 3 Pimpinella saxifraga III . . . + + 2 Gymnadenia odoratissima . . + . . 1 A3 BETULO-ADENOSTYLETEA Br.-Bl. & R. Tx. 1943 s. lat. (=MULGEDIO-ACONITETEA Hadac & Klika in Klika & Hadac 1944) 1234 5 Senecio fuchsii III + + + + + 5 Polygonatum verticillatum 2.1 + + . . 3 Dryopteris filix-mas . + . + . 2 Athyrium filix-femina + . . . . 1 Ranunculus platanifolius . . + . . 1 TG TRIFOLIO-GERANIETEA Th. Müller 1961 s. lat. 1234 5 Cruciata glabra III . + + + 1.1 4 Clinopodium vulgare . + . 1.1 + 3 Vincetoxicum hirundinaria . . . + + 2 Origanum vulgare . . . + . 1 MA MOLINIO-ARRHENATHERETEA Tx. 1937 s. lat. 1234 5 Ajuga reptans III 1.1 1.1 1.1 + + 5 Dactylis glomerata (s.lat.) . . + . + 2 SC Dactylorhiza maculata . + + . . 2 Ranunculus sp. . . + . + 2 Angelica sylvestris . . + . . 1 Cirsium palustre . . + . . 1 AS ASPLENIETEA TRICHOMANIS Br.-Bl. in Meier & Br.-Bl. 1934 corr. Oberd. 1977 s. lat. 1234 5 Asplenium trichomanes III + . + +.2 . 3 Asplenium ruta-muraria . . . + + 2 Asplenium viride . . . + + 2 Moehringia muscosa . . . +.3 . 1 O OTHER SPECIES (Ostale vrste) 1234 5 E Fragaria vesca III . 1.1 + + + 4 FB Euphorbia cyparissias . . + + + 3 Phyteuma sp. . + . . + 2 AR Urtica dioica + . . + . 2 AR Aegopodium podagraria . . . + . 1 S Campanula cochleariifolia . . + . . 1 Juglans regia II . . . + . 1 NC Potentilla erecta III . + . . . 1 Rubus fruticosus II . . . + . 1 S Saxifraga crustata III . . . + . 1 Sorbus aucuparia II . + . . . 1 ML MOSSES AND LICHENS (Mahovi in lišaji) 1234 5 Cladonia pyxidata IV + + . . + 3 Plagiochila asplenioides . 1.3 . + . 2 Tortella tortuosa +.2 . . + . 2 Neckera crispa 1.3 . . . . 1 Anomodon viticulosus . . . +.3 . 1 Cladonia rangiferina . + . . . 1 Cladonia squamosa + . . . . 1 Metzgeria furcata + . . . . 1 LEGEND (Legenda) Sinsistematical characteristic (Sinsistematska pripadnost) Bedrock (Geološka podlaga) EM Erico-Pinion mugi Leibundgut 1948 nom. inv. lime limestone (apnenec) SC Scheuchzerio-Caricetea fuscae (Nordh. 1936) R. Tx. 1937 dolo dolomíte (dolomit) E Epilobietea angustifolii R. Tx. & Prsg. 1950 FB Festuco-Brometea Br.-Bl. & R. Tx. 1943 AR Artemisietea Lohm., Prsg. & R. Tx. in R. Tx.1950 NC Nardo-Callunetea Preising 1949 S Seslerietea Br.-Bl. 1948 em. Oberd. 1978 • Southeast European species (Jugovzhodno evropske vrste) PHYTOCOENOLOGICAL TABLE (Fitocenološka tabela) 2: GALIO ROTUNDIFOLII-PICEETUM J. et M. Bartsch 1940 s. lat. Number of anal. tab. (Številka analiticne tabele) 1 2 3 4 5 6 Author of anal. table (Avtor analiticne tabele) Zupancic Bartsch Oberdorfer Oberdorfer M. Wraber Zupancic Altitude (Nadmorska višina) 680-1170 850-990 750-1000 700-800 380-1230 930-1570 Aspect (Nebesna lega) S-SE N-NW all (vse) N-S Sinsistematical characteristic(Sinsistematska pripadnost) gna, gra, Bedrock (Geološka podlaga) apn gna, gra gna, gra grd, gna, ble apn, dol bsa, mor Stonines (Kamnitost) 0-70 0-10 15-45 0-40 Location, province, state (Kraj popisov, pokrajina, država) Veža-PlanicaSavinjska dolinaŠtajeskoSlovenija SchwarzwaldBayernDeutschland SchwarzwaldBayernDeutschland SchwarzwaldBayernDeutschland PohorjeŠtajeskoSlovenija ŠtajeskoGorenjskoKoroškoSlovenija Number of relevé (Število popisov) 5 4 12 12 38 25 CHARACTERISTIC SPECIES OF THE ASSOCIATION (Znacilnica za asociacijo) APOSERIDO-PICEETUM Zupancic 1999 1 23 4 56 V1-4 V1 VPAposeris foetida III ... . 3 DIFFERENTIAL SPECIES OF THE ASSOCIATION (Razlikovalnice za asociacijo) APOSERIDO-PICEETUM Zupancic 1999 1 23 4 56 V+-2 V+-2 Helleborus niger subsp. niger III ... . V+-1 III+-1 IV+-1 Cyclamen purpurascens .. . . II+-2 IV+-2 Cardamine trifolia .. . VPHomogyne sylvestris III+-3 III+ ... . 2 CHARACTERISTIC SPECIES OF THE ASSOCIATION (Znacilnice za asociacijo) GALIO ROTUNDIFOLII-PICEETUM J. et M. Bartsch 1940 1 2 3 4 I V3-5 44-5 II V VP1 Picea abies II III V+-3V+-1 - - - - - - AP Galium rotundifolium V+-1 3+-1 III (I) 56 V1-4 V3-5 V1-2 V+-2 III+-1 III+ V1-3 . CHARACTERISTIC SPECIES OF THE ASSOCIATION (Znacilnice za asociacijo) GALIO ROTUNDIFOLII-ABIETETUM M. Wraber (1955) 1959 1 23 4 56 V+-2 VPRubus hirtus II . . . . . 3 IV+-2 VPHieracium rotundatum III . . . . . 1 IV+-2 VP3 Thuidium tamariscinum IV . . . . . DIFFERENTIAL SPECIES OF THE ASSOCIATION (Razlikovalnice za asociacijo) GALIO ROTUNDIFOLII-ABIETETUM M. Wraber (1955) 1959 1 23 4 56 II+-2 I. .. . II+-2 RPCastanea sativa II . . . . . 2 II+-1 III. .. . . RP2 Betula pendula I . . . . I+ . RPCarex montana III . . . . I+ . 2 AP ABIETI-PICEENION Br.-Bl. in Br.-Bl. et al. 1939 1 23 4 56 V+-1 3+-1 V1-3 Galium rotundifolium III III (I) . III+-1 3+-2 V1-5 II+-1 I VIV Abies alba IIII1 - - - V+-3 . IV+-1 Valeriana tripteris III III+ . . . . Veronica urticifolia II+ . . . . III+-1 II+0 2+-1 II+-1 Adenostyles glabra . . . . . Dryopteris dilatata . III . . Circaea alpina . . . I . . II+-1 I+ Plagiochila asplenioides var. major IV . . . . RV RHODODENDRO-VACCINIENION Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926 Br.-Bl. 1939 & VACCINIO-PICEENION Oberd. 1957 1 23 4 56 V+-2 2+-1 IV+-2 IV+-3 Melampyrum sylvaticum III V V V+-1 I+ I+-2 IV+-1 Rhizomnium punctatum IV . . . . Luzula luzulina III II+ . . . IV+-1 Homogyne alpina II+ . . . . Pyrola minor II+ . . . . . IV+-1 Vaccinium vitis-idaea II+ . . . I+ 3+-1 Rhytidiadelphus loreus IV . III V . . 2+-1 I+ Lonicera nigra II . 2+ IV IV I+ I+ Luzula sylvatica subsp. sylvatica III . 2+ I I III+-1 Listera cordata III . I . . I+ Plagiothecium undulatum IV . 2+ . . . I+ Lycopodium annotinum III . 1+ I . . . Moneses uniflora . . . I . III+-1 Ptilium crista-castrensis IV . . . I . . VP1 VACCINIO-PICEION Br.-Bl. in Br.-Bl. et al. 1939 1 23 4 56 V3-5 44-5 V1-4 V3-5 I IIV V+-3V1-2 V+-2 Picea abies II - - - III V+-1 - - - III+-1 III+ V+-1 V+-2 V+-2 Hieracium sylvaticum . IV V Thelypteris limbosperma . 2+ I . III+-1 I+ Blechnum spicant . 1+ . . I+ I+ IV+-1 Gymnocarpium dryopteris . . III . II+ IV+-2 Hieracium rotundatum . . . . . II+-1 III+-1 Bazzania trilobata IV . . . . VPVACCINIO-PICEETALIA Br.-Bl. in Br.-Bl. et al. 1939 emend. K.-Lund 1967 2 1 23 4 56 V+-1 IV+-3 V+-3 Vaccinium myrtillus III . V IV IV+-2 Larix decidua I . . . . 31-4 V1-2 II+-1 Polytrichum formosum IV IV+ IV II Atrichum undulatum IV+ . II . III+-1 I+ Goodyera repens III III1-2 . . . . I+ Monotropa hypopitys III+ . . . . . • Homogyne sylvestris III+ . . . . III+-3 Cantharellus cibarius II+ . . . I+ . II+-1 Orthilia secunda II+ . I . . Rosa pendulina II II+ . I . . II+ 21-4 V1-4 I+ Thelypteris phegopteris . 2+ II . . II+ II+-1 Avenella flexuosa III .IV III Plagiothecium neglectum IV . . . . II+ I+-1 Dicranum majus . . . . . VPVACCINIO-PICEETEA Br.-Bl. in Br.-Bl. et al. 1939 emend. Zupancic (1980) 2000 3 1 23 4 56 V+-2 4+-5 Hylocomium splendens IV V . III+-2 I+ V+-2 2+-1 II+-2 I+-3 Rhytidiadelphus triquetrus III . V+-2 V+-2 III+-1 Hypnum cupressiforme . . . V1-4 • Aposeris foetida III V 1 . . . . V+-1 3+-1 IV+-2 Maianthemum bifolium II I II+ V+-1 III+-2 IV+-1 Dicranum scoparium IV . I III V+-1 II+-2 IV+-1 Gentiana asclepiadea III . . . I+-1 V+ IV+-1 1+ V+-2 IV+-1 Peltigera leucophlebia IV . . . . Luzula pilosa III II II IV+-1 43-4 V+-2 V+-2 Oxalis acetosella V IV Luzula luzuloides IV+ . IV V V+-3 III+-4 Grimmia pulvinata IV III+ . . . Solidago virgaurea III III+ . II V Pleurozium schreberi II1 . . . EP Laserpitium peucedanoides II+ . . . Sphagnum sp. IV . 2+ . . Hieracium sp. III . 1+ . . Calamagrostis arundinacea . . III V Rubus hirtus II . . . . Thuidium tamariscinum IV . . . . Solidago virgaurea subsp. minuta III . . (=Solidago virgaurea subsp. alpestris) . . Leucobryum glaucum IV . . . . • F1 AREMONIO-FAGION (Ht. 1938) Török, Podani & Borhidi in Borhidi 1989 1 2 3 4 V+-2 Helleborus niger subsp. niger III . . . V+-1 Cyclamen purpurascens . . . Aremonia agrimonoides V+ . . . IV+-1 Cardamine trifolia . . . Knautia drymeia subsp. drymeia IV+ . . . Dentaria enneaphyllos II+ . . . Lamium orvala II+ . . . Rhamnus fallax II II+ . . . F2 FAGETALIA SYLVATICAE Pawlowski 1928 1 2 3 4 V+-2 2+-1 I Fagus sylvatica V+-1II - IV - V - V+-2 Mercurialis perennis III . II II V+-2 Eurhynchium zetterstedtii IV . . . V+-1 Mycelis muralis III . III . V+-1 Sanicula europaea . . . V+-1 Salvia glutinosa . . . Acer pseudoplatanus II V+ 2+ II I Daphne mezereum V+ . I II Epipactis helleborine III V+ . I . Galeobdolon flavidum V+ . (=Lamiastrum flavidum) III II Stachys sylvatica V+ . . . Viola reichenbachiana V+ 2+ IV III IV+-1 Euphorbia amygdaloides . . . Melica nutans IV+ . I III Brachypodium sylvaticum III+-1 . . . Rosa arvensis II III+-1 . . . Actaea spicata III III+ . III . Cephalanthera damasonium III+ . . . Geranium robertianum III+ . III III Gymnocarpium robertianum III+ . . . Lonicera alpigena II III+ . . . Paris quadrifolia III III+ 3+ V II Campanula trachelium II1 . . II Asarum europaeum II+ . . . Fraxinus excelsior II II+ . . . • Galium laevigatum III II+ . . . Poa nemoralis II+ 1+ I II Polystichum aculeatum II+ . . . Prenanthes purpurea II+ 1+ IV IV Pulmonaria officinalis II+ . . . Ranunculus lanuginosus II+ . . . Scrophularia nodosa II+ . . . Symphytum tuberosum II+ . . . Galium odoratum II+0 . I I Epilobium montanum . . III III . II+-1 II+-3 . . . II+-4 V+-2 IV+-2 I1-2 I+ 5 . . . II+-2 I+ . . . 5 IV+-2 V+-2 . III+-3 V+-1 II+ III+ III+-1 . . II+ . III+ . . . . . . . . . . . . . . . . V+-1 . . I+ . II+ III+ II+ IV+ I+-1 . . . I+ . I+ . I+ 6 V+-2 III+-1 IV+ IV+-2 III+ III+ I+ . 6 III+-1 III+-1 III+-2 II+-1 III+ I+ II+ II+-1 V+-1 I+ IV+ I+ II+ V+-1 III+ I+ . I+ . . I+ II+-1 II+ . I+ I+ I+ II+ II+ II+ I+ I+ . II+ . II+ RP 2 Q2 P F3 . I+ Phyteuma spicatum . . II II Petasites albus . . II I Eurhynchium striatum IV . . I II Festuca altissima III . . I . Carex sylvatica . . I . Galium sylvaticum . . . II Lilium martagon . . . I QUERCETALIA ROBORIS-PETRAEAE R.-Tx. (1931) 1937 s. lat. 1 2 3 4 Pteridium aquilinum III V+ . . . Veronica officinalis V+ . III III Polypodium vulgare III+ . . . Frangula alnus II II+ . . . Melampyrum pratense III . 1+ I (I) I . . . . Castanea sativa II . . . . III . . . . Betula pendula I . . . . Carex montana III . . . . Hieracium lachenalii . . . . QUERCETALIA PUBESCENTIS Br.-Bl. 1931 s. lat. 1 2 3 4 Digitalis grandiflora III IV+-1 . I III Campanula witasekiana IV+ . . . Hypericum montanum IV+ . . . Fraxinus ornus I II1 . . . II II2 . . . Ostrya carpinifolia II+ . . . Sorbus aria II+ . I I PRUNETALIA SPINOSAE R. Tx. 1952 s. lat. 1 2 3 4 Berberis vulgaris II II+ . . . Crataegus monogyna II+ . . . Juniperus communis II+ . . . Pyrus pyraster II+ . . . Viburnum lantana II+ . . . QUERCO-FAGETEA Br.-Bl. & Vlieger in Vlieger 1937 1 2 3 4 Ctenidium molluscum IV V1-2 . . . Carex digitata III V+ . . II Hepatica nobilis IV+-2 . . . Corylus avellana II III+-1 . II IV Lonicera xylosteum III+-1 . I III Anemone nemorosa III III+ 3+ I . Clematis vitalba II III+ . . . Isothecium myurum IV III+ . . . Platanthera bifolia III III+ . . . Moehringia muscosa II+ . . . Acer campestre II II+ . . . Hedera helix II+ . . . Listera ovata III II+ . . . Prunus avium I II+ . . . Moehringia trinervia III . . II III Convallaria majalis . . I II I . . . . Quercus petraea II . . . . III . . . . Carpinus betulus I . . . . Sambucus nigra II . . . . . II+-4 . . . 5 II+-2 II+-1 II+ . I+ II+-2 II+-2 II+-1 I+ I+ I+ 5 . . . . . . . 5 . . . . . 5 . II+-1 . II+-1 . . . II+-2 . . . . . I+ . . I+-1 I+ I+ I+ I+ II+-1 II+ . . I+ . I+ 6II+-1 III+ I+ I+ . . . . . . 6 II+ . . . . . II+ 6 I+ . . . . 6 V+-2 IV+-1 IV+-1 I+ I+ IV+-1 . I+ I+ . . . I+ . . . . . EP A E TG S MA SC AR AS ERICO-PINETEA Ht. 1959 s. lat. 1 23 4 56 V+-2 III+-1 V+-1 Carex alba III . . . . Polygala chamaebuxus . . . . . IV+-1 Buphthalmum salicifolium . . . . I+ IV+-1 Calamagrostis varia IV+ . . . . II+-2 Rubus saxatilis II IV+ . . I . Pimpinella saxifraga III III+ . . . . Gymnadenia odoratissima II+ . . . . Pinus sylvestris I . . . . II+-2 BETULO-ADENOSTYLETEA Br.-Bl. & R. Tx. 1943 s. lat. (=MULGEDIO-ACONITETEA Hadac & Klika in Klika & Hadac 1944) 1 23 4 56 Senecio fuchsii III V+ . IV V III+-2 II+ IV+-1 IV+-1 3+ II+-1 Polygonatum verticillatum V III . Dryopteris filix-mas III+ . IV III II+ Athyrium filix-femina II+ 2+ V III V+-2 IV+ Ranunculus platanifolius II+ . . . . II+ Milium effusum . 1+ III II . I+ IV+-1 Rubus idaeus II . 1+ II II I+ Sambucus racemosa . . III III . I+ Vicia sylvatica III . . . I . . Adenostyles alliariae . . . I . . EPILOBIETEA ANGUSTIFOLII R. Tx. & Prsg. in R. Tx. 1950 1 23 4 56 Fragaria vesca III V+-1 . II III II+ III+ Gnaphalium sylvaticum . . . . I+ I+ Myosotis sylvatica . . . . I+ I+ TRIFOLIO-GERANIETEA SANGUINEI Th. Müller 1961 s. lat. 1 23 4 56 Cruciata glabra III V+-1 . . . . II+ Clinopodium vulgare V+-1 . . . . I+ Vincetoxicum hirundinaria III+ . . . . . Origanum vulgare II+ . . . . . SESLERIETEA Br.-Bl. 1948 em. Oberd. 1978 1 23 4 56 Campanula cochleariifolia III II+ . . . . III+-1 Saxifraga incrustata II+ . . . . . Galium saxatile . I . . . 1+ MOLINIO-ARRHENATHERETEA R. Tx. 1937 s. lat. 1 23 4 56 Ajuga reptans III V+-1 2+ . III . II+ Dactylis glomerata (s.lat.) III+ . . . . . Dactylorhiza maculata III+ . . . . I+ Leucanthemum ircutianum III+ . . . . . Angelica sylvestris II+ . I I . I+ Cirsium palustre II+ . . . . . Vicia sepium . . II IV . I+ Veronica chamaedrys . . II II 1+ I+ Cardamine pratensis . . I III . . ARTEMISIETEA VULGARIS Lohm., Prsg. & R. Tx. in R. Tx. 1950 1 23 4 56 Urtica dioica III III+ . . . . . Aegopodium podagraria II+ . . . . . II+-1 Galeopsis pubescens . . . . . ASPLENIETEA TRICHOMANIS Br.-Bl. in Meier & Br.-Bl. 1934 corr. Oberd. 1977 1 23 4 56 Asplenium trichomanes III IV+ . . . . I+ Asplenium viride III+ . . . . III+ Asplenium ruta-muraria III+ . . . . I+ Moehringia muscosa II+ . . . . II+ O OTHER SPECIES (Ostale vrste) 1 2 3 4 5 6 Euphorbia cyparissias III IV+ . . . . I+ Phyteuma sp. III+ . . . . . Juglans regia II II+ . . . . . NC Potentilla erecta III II+ . . . I+ II+ Rubus fruticosus II II+ . . . . I+ Sorbus aucuparia II+ 2+-1 IV III II+-1 III+ Knautia sylvatica III . . II V . . ML MOSSES AND LICHENS (Mahovi in lišaji) 1 2 3 4 5 6 Cladonia pyxidata IV IV+ . . . I+ III+ Plagiochila asplenioides III+-1 . I . III+-1 IV+-1 Tortella tortuosa III+-1 . . . . IV+-1 Neckera crispa II1 . . . . . Anomodon viticulosus II+ . . . . . Cladonia rangiferina II+ . . . . III+ Cladonia squamosa II+ . . . . . Metzgeria furcata II+ . . . . I+ Mnium affine . 3+-1 . . I+-1 I+ Pogonatum aloides . . . . I+ . LEGEND (Legenda) Analytical tables (Analiticne tabele) 1 - Aposerido-Piceetum Zupancic (1978) 1999 galietosum rotundifolii Zupancic & Žagar 2010 2 - Picea–Galium rotundifolium ass. J. et M. Bartsch 1940 3 - Galio rotundifolii-Piceetum J. et M. Bartsch 1940 typicum Oberd. 1957 4 - Galio rotundifolii-Piceetum J. et M. Bartsch 1940 calamagrostidetosum arundinaceae Oberd. 1957 5 - Galio rotundifolii-Abietetum M. Wraber (1955) 1959 6 - Aposerido-Piceetum Zupancic 1999 var. geogr. Helleborus niger (comparison selected species in column one) Sinsistematical characteristic (Sinsistematska pripadnost) EP Erico-Pinion mugi Leibundgut 1948 nom. inv. NC Nardo-Callunetea Preising 1949 SC Scheuchzerio-Caricetea fuscae (Nordh. 1936) R. Tx. 1937 • Southeast European species (Jugovzhodno evropske vrste) Bedrock (Geološka podlaga) apn limestone (apnenec) ble micashist (blestniki) bsa variable sandstones /buntsandstein/ (pisani pešcenjak) gna gneiss (gnájs) gra granite (granit) grd granodiorite (granodiorit) mor moraine (morena) NAVODILA AVTORJEM Folia biologica et geologica so znanstvena revija IV. razreda SAZU za naravoslovne vede. Objavljajo naravoslovne znanstvene razprave in pregledne clanke, ki se nanašajo predvsem na raziskave v našem etnicnem obmocju Slovenije, pa tudi raziskave na obmocju Evrope in širše, ki so pomembne, potrebne ali primerljive za naša preucevanja. 1. ZNANSTVENA RAZPRAVA Znanstvena razprava zajema celovit opis izvirne raziskave, ki vkljucuje teoreticni pregled tematike, podrobno predstavlja rezultate z razpravo in zakljucki ali sklepi in pregled citiranih avtorjev. V izjemnih primerih so namesto literaturnega pregleda dovoljeni viri, ce to zahteva vsebina razprave. Razprava naj ima klasicno razclenitev (uvod, material in metode, rezultati, diskusija z zakljucki, zahvale, literatura idr.). Dolžina razprave, vkljucno s tabelami, grafi koni, tablami, slikami ipd., praviloma ne sme presegati 2 avtorskih pol oziroma 30 strani tipkopisa. Zaželene so razprave v obsegu ene avtorske pole oziroma do dvajset strani tipkopisa. Razpravo ocenjujeta recenzenta, od katerih je eden praviloma clan SAZU, drugi pa ustrezni tuji strokovnjak. Recenzente na predlog uredniškega odbora revije Folia biologica et geologica potrdi IV. razred SAZU. Razprava gre v tisk, ko jo na predlog uredniškega odbora na seji sprejmeta IV. razred in predsedstvo SAZU. 2. PREGLEDNI CLANEK Pregledni clanek objavljamo po posvetu uredniškega odbora z avtorjem. Na predlog uredniškega odbora ga sprejmeta IV. razred in predsedstvo SAZU. Clanek naj praviloma obsega najvec 3 avtorske pole (tj. do 50 tipkanih strani). 3. IZVIRNOST PRISPEVKA Razprava oziroma clanek, objavljen v reviji Folia biologica et geologica, ne sme biti predhodno objavljen v drugih revijah ali knjigah. 4. JEZIK Razprava ali clanek sta lahko pisana v slovenšcini ali katerem od svetovnih jezikov. V slovenšcini zlasti tedaj, ce je tematika lokalnega znacaja. Prevod iz svetovnih jezikov in jezikovno lektoriranje oskrbi avtor prispevka, ce ni v uredniškem odboru dogovorjeno drugace. 5. POVZETEK Za razprave ali clanke, pisane v slovenšcini, mora biti povzetek v anglešcini, za razprave ali clanke v tujem jeziku ustrezen slovenski povzetek. Povzetek mora biti dovolj obširen, da je tematika jasno prikazana in razumljiva domacemu in tujemu bralcu. Dati mora informacijo o namenu, metodi, rezultatu in zakljuckih. Okvirno naj povzetek zajema 10 do 20 % obsega razprave oziroma clanka. 6. IZVLECEK Izvlecek mora podati jedrnato informacijo o namenu in zakljuckih razprave ali clanka. Napisan mora biti v slovenskem in angleškem jeziku. 7. KLJUCNE BESEDE Število kljucnih besed naj ne presega 10 besed. Predstaviti morajo podrocje raziskave, podane v razpravi ali clanku. Napisane morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. 8. NASLOV RAZPRAVE ALI CLANKA Naslov razprave ali clanka naj bo kratek in razumljiv. Za naslovom sledi ime/imena avtorja/avtorjev (ime in priimek). 9. NASLOV AVTORJA/AVTORJEV Pod kljucnimi besedami spodaj je naslov avtorja/ avtorjev, in sicer akademski naslov, ime, priimek, ustanova, mesto z oznako države in poštno številko, država, ali elektronski poštni naslov. 10. UVOD Uvod se mora nanašati le na vsebino razprave ali clanka. 11. ZAKLJUCKI ALI SKLEPI Zakljucki ali sklepi morajo vsebovati sintezo glavnih ugotovitev glede na zastavljena vprašanja in razrešujejo ali nakazujejo problem raziskaue. 12. TABELE, TABLE, GRAFIKONI, SLIKE IPD. Tabele, table, grafikoni, slike ipd. v razpravi ali clanku naj bodo jasne, njihovo mesto mora biti nedvoumno oznaceno, njihovo število naj racionalno ustreza vsebini. Tabele, table, slike, ilustracije, grafikoni ipd. skupaj z naslovi naj bodo priloženi na posebnih listih. Ce so slike v digitalni obliki, morajo biti pripravljene u zapisu .tiff v barvni skali CMYK in resoluciji vsaj 300 DPI/inch. Risane slike pa v zapisu .eps. Pri fitocenoloških tabelah se tam, kjer ni zastopana rastlinska vrsta, natisne pika. 13. LITERATURA IN VIRI Uporabljeno literaturo citiramo med besedilom. Citirane avtorje pišemo v kapitelkah. Enega avtorja pišemo » (Priimek leto)« ali »(Priimek leto: strani)« ali »Priimek leto« [npr. (Bukry 1974) ali (Oberdorfer 1979: 218) ali ... Poldini (1991) ...]. Ce citiramo vec del istega avtorja, objavljenih v istem letu, posamezno delo oznacimo po abecednem redu »Priimek leto mala crka« [npr. ...Horvatic (1963 a)... ali (Horvatic 1963 b)]. Avtorjem z enakim priimkom dodamo pred priimkom prvo crko imena (npr. R. Tuxen ali J. Tuxen). Vec avtorjev istega dela citiramo po naslednjih nacelih: delo do treh avtorjev »Priimek, Priimek & Priimek leto: strani« [npr. (Shearer, Papike & Simon 1984) ali Pearce & Cann (1973: 290-300)...]. Ce so vec kot trije avtorji, citiramo »Priimek prvega avtorja et al. leto: strani« ali »Priimek prvega avtorja s sodelavci leto« [npr. Noll et al. 1996: 590 ali ...Meusel s sodelavci (1965)]. Literaturo uredimo po abecednem redu. Imena avtorjev pišemo v kapitelkah: – Razprava ali clanek: Dakskobler, L, 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave IV razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165–255. Kajfež, L. & A. Hocevar, 1984: Klima. Tlatvorni cinitelji. V D. Stepancic: Komentar k listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50.000 (Ljubljana): 7–9. Le Loeuff, J., E. Buffeaut, M. Martin & H. Tong, 1993: Decouverte d'Hadrosauridae (Dinosauria, Ornithischia) dans le Maastrichtien des Corbieres (Aude, France). C. R. Acad. Sci. Paris, t. 316, Ser. II: 1023–1029. – Knjiga: GORTANI, L. & M. GORTANI, 1905: Flora Friuliana. Udine. Ce sta razlicna kraja založbe in tiskarne, se navaja kraj založbe. – Elaborat ali porocilo: PRUS, T., 1999: Tla severne Istre. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Center za pedologijo in varstvo okolja. Oddelek za agronomijo. Ljubljana. (Elaborat, 10 str.). – Atlasi, karte, nacrti ipd.: KLIMATOGRAFIJA Slovenije 1988: Prvi zvezek: Temperatura zraka 1951–1980. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. LETNO porocilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. Za vire veljajo enaka pravila kot za literaturo. 14. LATINSKA IMENA TAKSONOV Latinska imena rodov, vrst in infraspecifi cnih taksonov se pišejo kurzivno. V fi tocenoloških razpravah ali clankih se vsi sintaksoni pišejo kurzivno. 15. FORMAT IN OBLIKA RAZPRAVE ALI CLANKA Clanek naj bo pisan v formatu RTF z medvrsticnim razmikom 1,5 na A4 (DIN) formatu. Uredniku je treba oddati izvirnik in kopijo ter zapis na disketi 3,5 ali na CD-ROM-u. Tabele in slike so posebej priložene tekstu. Slike so lahko priložene kot datoteke na CD-ROM-u, za podrobnosti se vpraša uredništvo. 16. SEPARATI Po objavi prejme avtor 50, ce sta dva ali vec avtorjev pa po 35 brezplacnih izvodov. INSTRUCTIONS FOR AUTHORS Folia biologica et geologica is a scientific periodical of the Classis IV: Natural history that publishes natural scientific proceedings and review articles referring mainly to researches in ethnic region of ours, and also in Europe and elsewhere being of importance, necessity and comparison to our researches. 1. SCIENTIFIC TREATISE It is the entire description of novel research including the theoretical review of the subjects, presenting in detail the results, conclusions, and the survey of literature of the authors cited. In exceptional cases the survey of literature may be replaced by sources, if the purport requires it. It should be composed in classic manner: introduction, material and methods, results, discussion with conclusions, acknowledgments, literature, etc. The treatise should not be longer than 30 pages, including tables, graphs, figures and others. Much desired are treatises of 20 pages. The treatises are reviewed by two reviewers, one of them being member of SASA as a rule, the other one a foreign expert. The reviewers are confirmed by the Classis IV SASA upon the proposal of the editorial board of Folia biologica et geologica. The treatise shall be printed when adopted upon the proposal of the editorial board by Classis IV and the Presidency SASA. 2. REVIEW ARTICLE On consultation with the editorial board and the author, the review article shall be published. Classis IV and the Presidency SASA upon the proposal of the editorial board adopt it. It should not be longer than 50 pages. 3. NOVELTY OF THE CONTRIBUTION The treatise or article ought not to be published previously in other periodicals or books. 4. LANGUAGE The treatise or article may be written in one of world language and in Slovenian language especially when the subjects are of local character. The author of the treatise or article provides the translation into slovenian language and corresponding editing, unless otherwise agreed by the editorial board. 5. SUMMARY When the treatise or article is written in Slovenian, the summary should be in English. When they are in foreign language, the summary should be in Slovenian. It should be so extensive that the subjects are clear and understandable to domestic and foreign reader. It should give the information about the intention, method, result, and conclusions of the treatise or article. It should not be longer than 10 to 20% of the treatise or article itself. 6. ABSTRACT It should give concise information about the intention and conclusions of the treatise or article. It must be written in English and Slovenian. 7. KEY WORDS The number of key words should not exceed 10 words. They must present the topic of the research in the treatise or article and written in English and Slovenian. 8. TITLE OF TREATISE OR ARTICLE It should be short and understandable. It is followed by the name/names of the author/authors (name and surname). 9. ADDRESS OF AUTHOR/AUTHORS The address of author/authors should be at the bottom of the page: academic title, name, surname, institution, town and state mark, post number, state, or e-mail of the author/authors. 10. INTRODUCTION Its contents should refer to the purports of the treatise or article only. 11. CONCLUSIONS Conclusions ought to include the synthesis of the main statements resolving or indicating the problems of the research. 12. TABLES, GRAPHS, FIGURES, ETC. They should be clear, their place should be marked unambiguously, and the number of them must rationally respond to the purport itself. Tables, fi gures, illustrations, graphs, etc. should be added within separated sheets. In case that pictures in digital form, TIFF format and CMYK colour scale with 300 DP1/ inch resolution should be used. For drawn pictures, EPS format should be used. In cases, when certan plant species are not repre­sented, a dot should be always printed in phytocenologic tables. 13. LITERATURE AND SOURCES The literature used is to be cited within the text. The citation of the authors is to be marked in capitals. One writes the single author as follows: “(Surname year)” or “(Surname year: pages)” or “Surname year” [(Bukry 1974) or (Oberdorfer 1979: 218) or ... Poldini (1991)...]. The works of the same author are to be cited in alphabetical order: “Surname year small letter” [... Horvatic (1963 a)... or (Horvatic (1963 b)]. Th e fi rst letter of the author’s name is to be added when the surname of several authors is the same (R. Tuxen or J. Tuxen). When there are two or three authors, the citation is to be as follows: “Surname, Surname & Surname year: pages” [(Shearer, Papike & Simon 1984) or Pearce & Cann (1973: 290-300)...]. When there are more than three authors, the citation is to be as follows: “Surname of the first one et al. year: pages” or “Surname of the fi rst one with collaborators year” [Noll et al. 1996: 590 or Meusel with collaborators (1965)]. The literature is to be cited in alphabetical order. The author’s name is written in capitals as follows: – Treatise or article: Dakskobler, L, 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave IV. Razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165-255. Kajfež, L. & A. Hocevar, 1984: Klima. Tlatvorni cinitelji. V D. Stepancic: Komentar k listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50.000 (Ljubljana): 7–9. Le Loeuff, J., E. Buffeaut, M. Martin & H. Tong, 1993: Déecouverte d’Hadrosauridae (Dinosauria, Ornithis chia) dans le Maastrichtien des Corbieres (Aude, France). C. R. Acad. Sci. Paris, t. 316, Ser. II: 1023-1029. – Book: GORTANI, L. & M. GORTANI, 1905: Flora Friuliana. Udine. In case that the location of publishing and printing are different, the location of publishing is quoted. – Elaborate or report: PRUS, T., 1999: Tla severne Istre. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Center za pedologijo in varstvo okolja. Oddelek za agronomijo. Ljubljana. (Elaborat, 10 str.). – Atlases, maps, plans, etc.: KLIMATOGRAFIJA Slovenije 1988: Prvi zvezek: Temperatura zraka 1951-1980. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. LETN0 porocilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. The same rules hold for sources. 14. LATIN NAMES OF TAXA Latin names for order, series, and infraspecifi c taxa are to be written in italics. All syntaxa written in phytocoenological treatises or articles are to be in italics. 15. SIZE AND FORM OF THE TREATISE OR ARTICLE The contribution should be written in RTF format, spacing lines 1.5 on A4 (DIN) size. The original and copy ought to be sent to the editor on diskette 3.5 or on CD-Rom. Tables and figures are to be added separately. Figures may be added as files on CD-Rom. The editorial board is to your disposal giving you detailed information. 16. OFFPRINTS The author will get 50 offprints, and two or more authors 30. 17. THE TERM OF DELIVERY The latest term to deliver your contribution is May 31. FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Graficna priprava za tisk Medija grafi cno oblikovanje Tisk Collegium graphicum Ljubljana 2010