Poitnloa piviallrna.
Ust izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane.v,.Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno D 6’—. Sider stanc ' Ust celoletno D 7—, polletno D 350, četrtletno I) 2'—; posamezne Številke
= Cena Inseratom: •/« strani D 1;—, pri večkratnih objavah popust.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, GotpOateOka c*st* Stev. 16/
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8 —18. ure. =--==
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati-do 20. vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — ■< -
V	Ljubljani, 25. marca 1922.
Leto IX.
Vabite na
XXXI, redni občni zbor
zadruge gostilničarjev, kavamarjev itd. v Ljubljani, ki se bo vrši! dne 2& marca 1922 v prostorih g. Kavčiča na Privozu ob 2. popoldne po sledečem dnevnem redu:
1.	pezdrav,
2.. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
3. letno poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu,
4. poročilo o računskem zaključku in poročilo preglednikov računov.
5. proračun za tekoče leto in sklepanje o pokritju proračunjenih Straškov,
6* volitve :
a) načelnika,
b) osem odbornikov in štirih namestnikov,
c) dveh pregledovalcev računov,
7. raznoterosti.
NntcuM bo vršil istotam ob ,3. uri popoldne
MažnjitB članov
po siedččem “dnevnem redu:
L letno poročil«,	'
2. poročilo o računsken zaključka in poročilo pr<	,*dovalom7 računa.
3. sprememba pravil bolniške blagajne v toliko,/! se bodo sprejeti v zavaro-
vanje tudi pripadniki zadruge*
4. slučajnosti.
bPAMBA: Z ozirom na veliko vaiuost zadeve bolniške bte;; rfe. s« ./;o*fii«ja vsakdo posebej, da se mora udeležiti občnega zbora, ker se .bo sicer vsak, kdor bi brez tebtne opravičbe izo*t«T, kaetto>vnl pt § 24 zadružklh pravit. Vabite se torej, udeležiti serteg#-občnega .zbora vsi brez izjeme polnoštevilno.	»
V	Ljubljani, dne 20. marca 1922.
rFpHfb S\CMrvVvy
t. C. nalelnlk..	■
Skokovih list ra povrdigo gostilničarskega ob rta.
Gladilo ^Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
Upanje na preokret v gospodarski politiki.
Na hud odpor je naletela naredba finančnega ministra o regulaciji deviznega prometa in barantlje z valutami. In mahoma se je pojavilo odkritje, kje tiči največji vzrok nizkega? kurza našega denarja, ln s tem v zvezi neznosna draginja j vseh življenjskih potrebščin 'kakor [drugih proizvodov. Banke, verižniki in tihotapstvo je bilo s to naredbo zadeto v glavo. Banke in borze so stopile v stavko in napovedale finančnemu ministru odločen boj do skrajnosti. Finančni minister je izdal najprej celo vrsto naredb, s katerimi je preuredil valutni in devizni promet in nato obširno prepoved uvoza luksusnega blaga. Razen tega se razpravlja že delj časa o reviziji izvoznih carin na živila in nekatere Industrijske surovine v svrho zaščite domačih interesov. Ako bo finančni minister ta boj z bankami In z borzami vzdržal In tudi ne podlegel tisti beograjski čaršiji, ki je navlekla na milijarde malovrednega blaga skupaj po visokem kurzu tuje valute, In ne bo dal valutne in devizne trgovine zopet bankam v roke, utegne nastati v naši gospodarski politiki precejšen preobrat na bolje. Da je finančni minister s temi haredbami ubil najhujšega gada in vampirja, ki pije kri ljudstva, je jasno in dokazano s tem, da so vse banke in borze skočile kvišku in jettf grmeti proti tem določbam.
Ni čuda, poglejmo le nekoliko nazaj, kako rastejo banke od prevrata sem po celi kraljevini, kakor gobe v jeseni. Vse Je v milijonih. V Ljubljani je kar* v vsaki deseti hiši banka in vsaka ima denarja milijone in milijone. Odkod to drugod kot iz krvi in žuljev naroda. Ako vložiš v te odiralnice svoj prihranek, ti dajejo bore tri do štiri odstotke letno, ako pa želiš posojila, plačaj 7 do 14 odstotkov obresti. Za tako ravnanje so bili njega dni zakoni proti oderuštvu, a dandanes ni proti takemu ciganstvu nobene kazni. Najhujše pa je seveda dejstvo, da so te inštitucije tiščale k tlom domačo valuto in dvigale tujo na velikansko škodo države in njenega prebivalstva. Ni se torej čuditi razburjenosti bank, ker jim gre za odvzetje najbolj lahkega, obenem pa najbolj lukrativnega posla, s katerim so zaslužile letno več milijard dinarjev. Velika večina teh inštitucij je vršila te posle popolnoma nebankarsko, na veliko škodo importne kakor tudi eksportne trgovine. Ta denarna konjunktura se pozna pri nas silno, kjer je bank toliko, da presega daleko potrebe naših krajev. Bank* , kričijo sedaj, da narodna banka, kat edino je poverjen sedaj ta medna® i promet, ne bo v stanu izvršiti pravočasno vsega obrata tega mednarodnega trga. Narodna banka je res znana kot precej birokratična, vendar lahko postane kos svoji nalogi, ako pritegne K temu delu rutinirane ljudi.
Kakor poročajo časopisi, raste število privržencev nove naredbe vedno bolj in nastajajo s tem tudi za pozicijo finančnega ministra boljši izgledi.
Prepoved luksusnega blaga je precej boljša kot je bila ona leta 1920, ki jo je izdal minister Ninčič, vendar pa je precej nepopolna in marsikaj bi se lahko še pogrešalo in ustavilo razmetavanje denarja za malo vredne lire z nečuveno visokim umetnim kurzom. Smokve so prepovedane, pomaranče, rozine, mandeljni in drugo južno sadje pa je dovoljeno, suho cvetje je prepovedano, sveže cvetje pa Je dovoljeno. Za uvoz teh predmetov se razmeče letno mnogo milijonov lir na škodo našega narodnega gospodarstva, In vsakdo lahko smatra pri nas te predmete za luksus. Doma imamo obilico krasnega in dobrega sadja, umetna vrtnarstva, ki nam lahko nudijo sadja in svežega cvetja vseh vrst; zakaj se ni prepovedal uvoz tudi prej omenjenih' predmetov, je neumevno. Da se je izdala naredba o prepovedi uvoza luksusnega blaga, trdijo nekateri, da ima stvar zopet svojo temno stran, da bo prišla prepoved v dobro samo onim, ki so že jeseni nakopičili velikanske množine luksusnega blaga na svojh skladiščih. Tu se misli predvsm na Beograd, katerega trgovska družba, zvana čaršlja, je že od jeseni računala s tem, da bo dosegla prepoved uvoza in tako z vladno pomočjo lahko prodala blago po poljubnih cenah, ker bo vsled prepovedi konkurenca Izkljtt-čena.
Ker so naše meje nezadostno zavarovane, se bo za prepovedane predmete pač zopet razvilo verlženje In se bo moralo za prepovedano blago plačevati zopet mnogo dražje cene kot navadno. No, kdor ne more brez Iuksusnih stvari živeti, naj jih plača, komur se denar ne smili. Ml se vrnemo le nazaj k manipulaciji z valutami, ker nas navdaja upanje, da bo, ako vzdrži finančni minister pri strogi izpeljavi te naredbe, gospodar-stveni položaj z ozirom na vrednost ali izboljšanje domače valute prišel sukce-sivno do preobrata v smeri proti izboljšanju, in da bo to edino izdatno sredstvo proti draginji.
Finančni minister sam vali vso krivdo radi padca denarja na banke. List »Vreme« piše, da mu je dal finančni minister dr. Kumamid! sledečo Izjavo:
»Koraki, podvzeti s pravilnikom o prometu z devizami in valutami, so bili sprejeti od vseh zainteresiranih krogov z veliko nejevoljo. Banke v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so Izjavile, da pravilnik onemogočuje svobodno trgovino ln so zapustile borze. Prvega dne, ko je bil pravilnik objavljen, je bila beograjska borza popolnoma prazna, vendar so se vršili vsi posli naslednjega dne popolnoma normalno ln dinar se je v Beogradu začel popravljati. Zagrebške in ljubljanske banke še vedno stavkajo ter na ta način protestirajo proti pravilniku, ki
onemogoča špekulacije in jim jemlje fantastične zaslužke. Ministrstvo za finance ima avtentične podatke o zlorabah trgovine z devizami in valutami, kf so največ škodovale naši valuti. 2e štiri mesece se promet novčanic ni povišal, vendan pa ta glavni razlog za padanje našega dt-narja ni imel nobenega vpliva. Špekulacije in brezvestno delovanje zagrebških in ljubljanskih bank so več škodovale našemu dinarju, kot vsi drugi vzroki. Pravilnik sedaj onemogoča špekulacije. Vrednost našega dinarja bo dobila, če ne svojo prejšnjo vrednost, vsaj faktično, ki je mnogo višja, nego je današnja borzna cena.« — (S temi besedami je finančni minister dr. Kumanudi zvalil vso krivdo za padanje valute na zagrebške fn ljubljanske banke.)
★	★ ★
Pobijanje draginje in jproda-jaici na drobno.
»Trgovski list« prinaša pod tem naslovom jako dobro kritično razpravo o tem argumentu, katero tudi mi tukaj delno reproduciramo, ker ima tudi za gostilničarski stan zelo pomembno in živahno vsebino.
Kdo draži moko? Ali morda pasivna Slovenija? Središče žitne trgovine je Vojvodina, ki ima oskrbovati tudi naše kraje. Ako v Vojvodini notirajo vsak dan druge cene, In ni nikogar, ki bi med ta-mošnjimi prekupčevalci, ki so po večini židovski' Madžari, napravil red, potem moramo mi nositi posledice razmer, na ta-mošnjem trgu. Kakšne pa so razmere tam, razvidimo iz dnevnih tržnih porodi iz Novega Sada, Sombora in Bečkereka.
Dalje vprašamo, kaj se' je dosedaj napravilo, da se obrani našega trgovca, ki kupuje žito v Banatu, od nereelnih izdatkov, ki jih ima na železnci, da sploh dobi vagon, da sploh spravi blago k nam? Dajte nam, gospodje na vladi, odgovor? Zagrebška direkcija je imela pol zime zaprt blagovni promet vsled transportne anarhije, ki vlada na progah. Kaj se je ukrenilo za sanacijo teh razmer? Odgovorite!
Kot odgovor na to je treba samo. navesti rek Radičevih puntarjev, ki pravi: »Cim gorje, tem bolje.« Torej čim slabše, tem bolje za njihovo razdiralno delo. Misliti si moramo, da je tudi med železničarskim osobjem nebroj radičevskih prihuljencev, in tako železničarsko osob-je dela v svoji nadutosti navadno pasivno resistenco, da je obrat tem zanikar-nejši in da se čim lažje priduša na Beograd. V Hrvatih' In Madžarih tako slastno priljubljenega bakšiša in »šmira« pač ne morejo pozabiti, pravilo in red jim je deveta briga. In Bog zna, se bo H dobila kdaj taka železna metla, da bo ometla te saje na mednarodnem prometu?
Vprašamo dalje, kje pa so sedaj Žitni a«vod, Samopomoč, Gospodarska zadruga in druge organizacije konzumen-
tov, ki delajo brea dobička In katere je vlada obdržal« za to, da regulirajo cene in konkurirajo proti trgovcem. Po kakih cenah prodajajo njih prodajalne? Zakaj ne gre konsmment tja, ako ve, da ga bo privatni trgovec odrl? Kje Je tu logika, da kupuje odjemalec kljub vsemu pri toliko osovraženem trgovcu?
Notorično je dejstvo, da se pri prostem izvodu vseh živil Izravnavajo cene po svetovnotržnih cenah. Jasno je, da se pri prostem Izvozu živil ne dajo vzdržati dvojne vrste cen in sicer cene za domači trg in druge za izvoz.
•	Dosedanje pobijanje draginje je bilo naperjeno proti detajlnemu trgovcu. Medtem, ko se je domačine poprej z maksimalnimi cenami gnjavilo in davilo In onemogočalo tudi poslovanje naših izvoznih tvrdk, se Je s tem napravilo prostor fno-zemcem, da so poplavili naše kraje .
Kdaj smo slišali, da je bil na kakem živinskem sejmu kaznovan kak Inoze-mec, ki Je plačeval za kg žive vage toliko, kot je dotlej stalo meso? Kaj se Je ukrenilo proti takemu sistematičnemu uničevanju domače trgovine, domačega kon-zumenta in Izigravanju državnih interesov.
Kam nas Je privedla v Sloveniji taka gospodarska politika? Da imajo vso veletrgovino pri nas v rokoh tujci, da oni diktirajo cene, da odrejajo samovoljno vrednost naše valute!
Kakšne korake je podvzela naša vlada za stabilizacijo dinarja? — Ako želite, našteli bomo nekoliko komentarjev Iz valutnega poslovanja gospoda inšpektorja Petroviča.
Državnih interesov se ne sme identificirati z Interesi podunavskega trgova-čkega d. d., Izvozne banke, Franco-srb-ske, Anglo-srbske banke in Wienerbank-Vereina. Kdo plača račun njih valutnih operacij?
Končno, kdo je vzrok, da je kultura pšenice pri nas vedno manjša? Kdo dela nevarne poskuse z agrarno reformo po Vojvodini in Hrvatskem, vsled katerih je katastralni iznvs padel na polovico? Iz kakih vzrokov se je izvzelo producente živil 1* predpisov protidraginjske nared-be? Zakaj zanje ni določen predpisani dobiček? Kako naj se to gospodarsko utemelji in obrazloži? — Toda tu nobeden noče videti vzroka draginje.
Še en dober in poučen vzgled pripomnimo. Ko se Je lani meseca Julija prepovedalo uvoz soli, širokoustila se je monopolna uprava, kak bo oskrbovala držav s soljo. Mi bi jo lahko Imeli po 8 K franco katerakoli postaja v Sloveniji, ako bi se dovolil uvoz. Toda država tega ne pusti in zato jo plačujemo po 12 K.
Radi bi vedeli, kako pride, da dobiva- . jo dovoljenje za uvoz soli nekateri nar. poslanci, ki jo potem za drago odkupnino prodajajo naprej. Kdo plača račun tega nereda in nezmožnosti monopolne uprave? — Mar Je tudi tega kriv pretiran trgovski dobiček!
Uvozna	carina, ki	je	bila na jesen
znatno povišana, je dosegla skoro V« vrednosti uvažanega blaga. Kdo nosi posledice povišanega ogia drugi nego konzumen t? Pri tem niti ne omenjamo onih odstotkov, ki	zadenejo	konzumenta prav občutno radi	povišane	ležarine, ki	se	uvozniku brez
lastne krivde naračuna, in povišane va-gonske stojnine.
Prevelik zaslužek	se	očita našemu
obrtništvu, pri tem pa se noče premisliti, kakšna soclalno-polltlčna bremena se val! nanj v Sloveniji, ko znašajo prispevki samo za bolniško zavarovanje po cenitvah strokovnjakov nad 36 milijonov dinarjev, torej najmanj dvakrat toliko, kot vsi direktni davki1 z državnimi dokladami vred.
Ml smo podali dovolj konkretnih, pozitivnih predlogov za zajezitev nadaljne draginje pri padajoči tendenci dinarja. Nikdo ni hotel teh nasvetov slišati. Nasprotno, razni oddelki socialnega skrbstva smatrajo za svojo posebno nalogo in dolžnost, forsirati mezdna gibanja ene kategorije delavstva za drugo ln s tem povečati vedno dražjo produkcijo in vedno večjo splošno draginjo.
★	★ ★
Stanovske zadeve.
Dne 15. februarja t. 1. so se napotili delegati ljubljanske gostilničarske zadruge pod vodstvom predsednika osrednje zveze gospoda Kavčiča h gospodu kraljevemu namestniku ministru Ivanu Hribarju, da ga opozorijo na pereče zadeve, ki mučno ovirajo naš redni obrat, nam močno škodujejo fn so tudi v veliko ne-priliko občinstva ter mu izročili tudi zadevno spomenico.
Prosili so, da naj bi bilo med zapiranjem gostiln in zapiranjem kavam 2 uri razlike. Po sedanjem enournem času razlike je nemogoče v dobre pol ure goste dostojno postreči, ki pridejo šele ob en četrt ali pol dvanajstih v kavarne In tako nastane zopet velika težava, jih točno ob dvanajstih odpraviti fn nastane s tem možnost, da je obrtnik vedno v nevarnosti, da bo radi prestopka policijske ure ovaden in kaznovan. Radi tega se Je! pro-s;Io podaljšanje policijske ure za kavarne v Ljubljani do ene ure ponoči.
Prosilo se je, naj se da policijskim organom tajno navodilo, da se tolerira ob večjih posetih gostiln in kavarn polurni čas po policijski uri za obračune in izpraznitev lokalov brez nevarnosti kazni.
Strogost člena 1. min. naredbe z dne
13.	novembra 1919 o omejitvi točenja žganih pijač naj se za kavarne in gostilne omili v toliko, da je v prepovedanem času v izkazani potrebi dovoljeno datičašico žgane pijače (likerja, ruma, konjaka), ker se s točenjem na male štamperle ne goji žganjepitje sistematično, marveč le odgovarja resnični potrebi.
Tak način se tolerira v večjih zanesljivih obratih po vsej ostali kraljevini, osobito na Hrvatskem. Eventualno naj bi
se za tako dovolilo zahtevala primerna pavšalna taksa za občekoristne namene in dalo tako dovoljenje le večjim kavarnam, hotelom in gostilnam, ki imajo opraviti s tujskim prometom, ki poznajo publiko in ki dajo po svojem gospodarju popolno sigurnost, da se toči žganje le v najožjih mejah. Omenjalo se je, da je ob nedeljah, ko občinstvo pri veselicah uživa več hrane in se, pri zabavah ali izletih prehladi, ravnotako za potnike, ki pridejo pozno v noči, zmeren požirek žgane pijače večkrat naravnost potreben, kar je vsakdo, še tako trezen, gotovo že sam izkusil. Priporočalo pa se Je uvesti strožjo kontrolo po trgovinah in konzumih, ker ondi se prodaja vsak čas osobito nižjim slojem žganje v velikih merah, kar se v gostilniških in kavarniških obratih ne godi. V podkrepitev te trditve se Je priložil tudi izvod »Gostilničarja«, ki pod nadpi-som »Otvarjajo se žganjarne« zadevo precej osvetljuje.
V	zadevi sklepa ljubljanskega občinskega sveta z dne 14. februarja 1922, da naj se naloži kavarnarjem in gostilničarjem pobiranje naklade po K 1 to K 2 po deveti in deseti url zvečer od vsakega gosta pa se je prosilo, da se ta namera ne sankcionira, ker je naravnost neizvedljiva. Če se gost upre tej dajatvi, ga gostilničar ne more v to prisiliti, sam pa tudi ni dolžan to plačevati. Pri tej Že Itak neznosni draginji se ubožnejšim slojem na tak način vsak požirek bodisi kave ali vina, kakor tudi jedil in dragih poživil kar za dve kron dnevno zviša, kar cnaša osobito za tiste, ki morajo jemati hrano v gostilnah, in teh je največ med nastavljenci in uradniki, na stotake na leto. Pri današnjih razmerah, ko mora uslužbenec šte-diti in štediti, da se prehrani, ne more to izzvati drugega kot še večje ogorčenje na sistem, ogorčenje, kojega pravi patri-jotje itak že komaj potlačujejo med občinstvom. Ne smemo Imeti pred očmi le tistih, ki sl lahko privoščijo liter vina na dan, marveč tiste, ki imajo le za četrt vina in za košček kruha denarja, ln če ga okolnosti primorajo, priti šele po deveti uri na požirek te malenkosti, pa naj bo kaznovan za eno ali za dve kroni za to. Revni študent, ki se stisne v kotiček kavarne, da použije svojo kavico, ki je ver ijala doslej K 6, bo plačeval, če obvelja nepremišljena namera občinskih mož K 8 zato, če se bo v kavarni malo ogreval in čital novine. Tako poslabšanje žlvljen-skih razmer v Ljubljani se ne sme dovoliti. ker je drugih sredstev dovolj, ki lahko nadomestijo to postavko in so lahko izvedljiva, ter se naložijo sorazmerno, tako, da jih plača bogatejši, ne pa mmo revnejši. To bi $la zvišana doklada na užitnino vina, jposebno žganja, vpeljava visoke licence za podaljšano policijsko uro, kakor jo ima uvedeno Zagreb, Praga i. dr., koder je res življenje In veselost po barih in kabaretih, ali v Banatu, kjer noč in dan godbe svirajo, a v naši mirni prestolicl je trditev o velikem pijandeva-
it ju le fabula in obrekovanje, ko vendar nimamo proti drugim stolriim mestom nbbene prispodobe. 'Pijančevanje se je za-nteislo te v gotove maloštevilne kroge, kateri res pretiravajo in spravljajo v slab glas vse mesto. So to večinoma mladi IJutfje, a tbdi 'delavski sloji, ki so danes finahdftUno im boljšem kot vsak uradnik.
Tudi s stališča tujskega prometa se jfc ‘-podalo !broti tej nameri protest, kajti že ^prenočišča je magistrat podražil za 30% In sedaj se . naj še ta nezmiselhost »Vede, da bo kasno dospeli tujec moral plačttti še rišfkftkgno vstopnino v gostilno %^j£rte^ inai£ftfo%avo ali čašico čaja, tntii vstopnino v kavarno. Danes se že vdbče govori 'po vsej Jugoslaviji, da je Ljltbljana najbolj ‘dolgočasno In najbolj mftvo mesto v državi, katerega se vsak ♦ujec ogiblje. Taka morala, kakor se v Ljubljani ^zahteva, bi bila mogoča le, ako se avfede v vseh drugih mestih Jugoslavije. Gotovo je torej, da bo Ljubljana začeta nazadovati, saj se je samo od leta W19. 'Opustilo 'že M nčkdaj cvetočih go-«PHitlšlc1h ■obratov in dve kavarni. Nasledki teh nepopularnih davkov se bodo de ne >tfekoj, pa sčasoma pokapali. Pivci 1n iffraici »kart se bodo umaknili v privatne •lokale, vreli 'karte In pijačo s seboj, ostne-3Hi 'mestno'dbčfno, ne bodo vezani na no-foeno ^polteljsko uro'In začelo se bo zakot--»o pIHnnčevanje hi brez dvoma -tndi ne-rmorate, -kaftefa se že sedaj širi. Prosilo se je terna namenu poslabšanja sodja Inf li ratiner ne Ugoditi.
Ker so irtli delegati obenem tudi zastopniki ©s rddnje zveze gostilničarskih zadrng v Sloveniji ki so že večkrat tnter-vcRrrtali 'za vwSržnej§o ureditev policijske -eitfe po deželi in ker prihajajo tz vseh kra-ffcv -bridke pritožbe, da se devete ure kot ifc sedaj ponekod ukazana'kot zatvoritve-rni -ara j®<»stiiniških lokalov, na noben na--čth ne more izpolnjevati, ko ni mogoče -Odpraviti gostov v 'tej '»godnji uri n lo-<kalov nn i#i šiliti fti v svoje postelje, se je •^rowk)'tRdi zadevno dati podrejenim ob-•testtfom po dežteli ^lavodtta, da se uvede povsod enaka policijska ura za gostilne in kanrarne kakdr^e-v Ljubljami, da se ne bt> "tožilo, da shio brezpravni člani lastne «rfrodne države.
** * %
Vinski trg.
^agitijo mesa pripisujemo največ V^ftfku 15fe\fdtkega fžVafžanja, dasi živine 'hi nn^a \*kliUb 'temu '•ne primanjkuje v ■Jfljto&aVlji ter č«Mo pomanjkanje krme ni •sfifttVJtlo na znižanje - Cen 'živini, kakor je to v popfelJšHjfh dobah vedno opa-•*č»vati. UaStioletofej, cfo Igra tildi tu glavno "W0'go "vaftttna 'konjunktura.
1%. pa fe Vino !pffšlO na tako visoke m^d tetn*ko‘nimamo niti najmanjšega izvaža i»ri 'ttftrblagu, je pa vseeno ‘G&Mkii. 'tnotamo pbtožlti, da so oso-TOltb ^Mtmiiaarji, ki -dobavljajo vina di-ttfkfho^d ‘VittogradMcov, »lansko leto v Mraiglh ‘znanih istuiojtti'ttaravnost >preku-
povali. Da je marsikateri gostilničar, ki je zvedel *a dobro kapljico, za katero je pred njim že drugi imel dogovorjeno ceno po 22 K, pouudil prostovoljno po 2 do 3 K več in ga prvemu kupcu prevzel.
lakih pritožb smo lansko leto prejeli prav mnogo in nam je večkrat sililo pero v roke, tako prehitevanje primerno ožigosati. Pričakovati pa je na vsak način, ako bode letošnjo spomlad trta dobro kazala, da bodo cene nekoliko odjenjale, ker kakor kaže, se bo v tem pogledu pojavila tudi konkurenca.
Na ljubljanskem trgu so se namreč že pojavili Dalmatinci, ki nudijo ne preslab dalmatinski pridelek po 22 K loko Ljubljana na debelo, v nadrobni razprodaji pa po 28 K. Treba bo našim gostilničarjem reči Kristusov rek: »Pojdi in stori tudi ti tako!« ker so dandanašnje cene za ljudsko maso vendarle prelionendne in se opaža veliko nazadovanje konzuma.
Iz Banata so zadnje dni dospela sledeča poročila:
Povpraševanje živahno. — Belo vino I, 1921. ima sledeče cene:	9% K 1350,
9-5% K 1400, 10% K 1500,	10*5%
kron 1600, 11% K 1750, 11‘5%‘K 1850; leta 1920. 9% K 1350. 'Rudeča vina stanejo po vsebini alkohola, po kakovosti in barvi po hektoliter K 1800 do 2200. Tendenca rastoča.
Španija je gotovo edino tržišče, na katerem so -cene v zadnjem času silneje poskočile. Francoski kupci so dali večja naročila, vendar se drže producenti rezervirano. Cene v pesetih so sledeče: be-
lo	vino Panades (pritna 12 stopinj, 50, 14 stopinj 56 pesetov, belo Čampo 16X stopinj 53, rudeče Priorato 16^ stopinj 62 pesetov po hektoliter brez soda.
*k
Ljubljanski veliki semenj.
Iz sej inskega 'reda II. ljubljanskega
velikega senuija. II. ljubljanski veliki semenj, ki traja od 2. do 11. septembra 1922, se vrši v ta namen postavljenih zgradbah pod Tivolijem. Semnja se more udeležiti kot razstavljalec vsak industrijec, obrtnik in trgovec - grosist tu- in inozemstva. Od inozemskih tvrdk imajo prednost one, ki izlože blago, katero se v tuzeinstvu ne proizvaja. Inozemskim trgovcem-grosi-stoin je udeležba dovoljena le po stalnih tuzemskih zastopnikih. Sejmški urad si pridržuje v vsakem primeru pravico, prijave k udeležbi odkloniti brez navedbe vzrdka.'Razdelitev skupin bo sledeča: 1. Strojna industrija. 2. Izdelki iz železa in jekla. ;V Ostali kovinski izdelki. 4. Poljedelski stroji. 5. Avtomobili, dvokolesa. 6. ElektrottHnltka in razsvetljava. 7. Kozmetika, farmacevtlčrti in kirurgični izdelki. 8. Papirna industrija, grafika, 'kartonaža in plšdfrtftke potrebščine. 9. Pohištvo in SttinOvanjSka oprema. 10.’Ostala lesna industrija. 11. Usnje in konfekcija usnja. 12. Tekstilna industrija, ‘tekstilna konfekcija, -perilo. *Kk)btrki, slamniki, vezenine.
14.	‘Londenti 'roba, majoiika, f«yence. 15. •Galanterija, -bijouterija, 'draguljarstvo, fi-
na mehanika. 16. Kemična industrija. 17. Industrija 'živil. 18. Poljedelstvo. 19. Stavbarstvo. Prijavnice je doposlati do dne
15.	aprila t. 1. na naslov urada »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, ali pa na naslov njega zastopnikov. Po določenem roku došle prijavnice se bodo vpo-števale samo -še po možnosti razpoložljivega prostora. I. prostor po D 150 za kvadratni meter. Prostor se nahaja v pavi-Ijonskih zgradbah in se dodeljuje v najmanjši izmeri 8 kvadratnih metrov. Stranke, ki bi zahtevale manj kot 8 kvadratnih metrov prostora, morejo prostovoljno skupaj -z drugimi najeti eno tako* celico ali jih pa združi sejmški urad, vendar se takim, posameznim strankam manj kot 4 kvadrutne metre tega prostora ne oddaja. II. prostor ob zunanjih stenah paviljonov, pokrit, po D 125 za kvadratni meter. 111. prostor na prostem, nepokrit, po D 50 za kvadratni meter. IV. prostor za zgradbo privatnih paviljonov po D 50 za kvadratni meter. Kdor namerava zgraditi lasten paviljon, mora vposlati sejm-skemu uradu do dne 15. aprila t. 1. natančen načrt, iz katerega mora biti predvsem razvidna fasada paviljona. Z zgradbo sme stranka pričeti šele, ko se ji vrne od sejmskega urada potrjen načrt. Vsak lastnik'privatnega paviljona mora skleniti s sejmskim uradom glede Obstoja paviljona posebno pismeno pogodbo. Strankam odkazani prostori se bodo oddajali v najem popolnoma praznil in si mora stranka potrebno opremo preskrbeti sama ali jo pa na v prijavnici izraženo željo preskrbi na njene stroške sejmški urad.
V	splošnem pa je radi priredbe prostorov vezan vsakdo na navodila, ki jihbOdo dajali pooblaščenci sejmskega urada. Posa meznim strankam odkazanis prostore oskrbi sejmsici urad s tekočimi številkami in tvrdkino nadpisno tablo. Oboje se zaračuni razstavljalcu po lastni ceni. 'Kdor želi v svoj oddelek napeljavo vodovoda ali elektrike za razsvetljavo ali pogon, mu izvrši to delo sejmiski urad na njegove stroške. Zadevne želje je navesti v prijavnici. Nlkdo nima pravice električno napeljavo montirati sami, ampak rzVfSe to delo od sejmskega Urada pooblaščeni in odgovorni organi. Razstavljeni predmeti, ki bi Tfili Se ‘tieftdščlttmi izuhii razstavljal -ca, so zaščiteni po tozadevnih predpisih. Od čusa do časa in i>o potrebi ■bo izdajal sejmski urad 'svoje posebno glasilo. Razen tega pa se ‘bodo 'publicirala vsa nadaljnja navodila v »Trgovskem Listu« in pa v 'dnevnem časopisju. Vse semenj zadevajoče dopise je naslavljati na nastov: »Urad Ljubljanskega velikega semnja« v UjnbHtmi. Telefon >int. št. 140. Brzojavke: »•Velesfcmenj Ljubljana«. Zn razstavljalce in obiskovalce se bodo zaprosile iste ugodnosti, kot so jih bili deležni na preteklem semnju, in to: znižanje vožnje po železnici v notranjosti države, znižanje tovornega tarifa za razstavno blago ter carine prost uvoz in izvoz iz inozemstva došlega razstavnega blaga, če ije naslovljeno na naslov urada »Ljubljanskega ve-
likega semnja«. Stanovanjski oddelek sejmskega urada posreduje preskrbo prenočišč došlim posetnikom, če so jih naročili najkasneje do 25. avgusta t. 1. Pozneje došla naročila se upoštevajo samo po možnosti. Pri naročilih je natanko navesti, za katere dneve se stanovanje želi, ter je istočasno nakazati za posredovali!:-no znesek D 5. Stanovanjski oddelek bo za časa semnja posloval permanentno na glavnem kolodvoru v Ljubljani. — O sejemskem zabavališču ni še posebnih sklepov. Čuje se, da bo določen poseben prostor izven sejmišča in se bo oddajal pri-rejalcem zabav in gostilniških paviljonov. Ljubljansko gostilničarstvo pa se je izreklo sploh proti teinu, da bi bilo dovoljeno po zaključku dnevnega sejma še nadaljnje popivanje na tistih prostorih, marveč želi, da se občinstvo razide po mestu, kjer se bo istotako skrbelo za zabavo in dobro postrežbo z domačo kapljico, ne z banatarjein, kakor se ga je na sejmu »žajfalo« za ljutomerčana!
★ ★ ★
Razno.
Danes bo na shodih tulil proti draginji, jutri bo v občinski korporaciji dvigal draginjo! To so tisti ljudje, ki im!aJo mnogo domišljije, pa nobenih skušenj, ki ali nič nimajo, da ne morejo ničesar izgubiti, ali pa se jih drži glavno načelo komunizma: pustite mi moje in dajte še svoje, da pridemo končno do prave idealnosti, mnogo jemati, pa malo dajati. Ljudje, ki sovražijo vsakega, ki ni po tem njihovem progra-tbu, in ki prekipevajo hrepenenja biti popularni v svojih strankah, se ženejo za tern, uvesti vsake sorte novih reform, so
li	potrebne ali ne, in če se prebivalstvo s tem pogrezne v še tako globoko finančno močvirje, takim je to — »brenta«, saj oni nimajo ničesar izgubiti. Za enkrat se bo skusilo uvesti za ljubljansko prebivalstvo tale priboljšek:
Davek na gostilniške in kavarniške goste.
Na gostilniške in kavarniške goste se uvede občinska davščina, ki se bo pobirala v gostilnah ob 22. uri, v kavarnah ob 23. uri in znaša za goste v gostilnah po 2 K, v kavarnah po 1 K. V kontrolo se uvedeljo posebni bloki, po katere morajo gostilničarji sami. Eventualna goljufija se naznani državnemu pravdništvu, globa pa je določena na 5 do 50.000 kron.
Davek na igre.
Na vse igre za denar, kak.or karte, domino, biljard, balinanje itd. se določi na posamezno osebo občinski davek po 8 K; prost Je samo šah. Davek se pobira na enak način, kakor davek na gostilniške in kavarniške goste.
Mestna trošarina na alkohol.
Užitnina na vino v sodčkih se poviša od 200 na 400 K za hi, za vino v steklenicah od 5 na 10 K, za šampanjec od 20 na %) kron.
★	© ★
Gumi
prvovrstni kg za K 650’—, 5 kg a K 600*—
se dobi pri
Stane Kastelic, Novomesto
Kastelčeva ulica št. 112.
Dobro vpeljana
SostUnn g Ptuju
z lepim velikim gostilniškim vrtom, kegljiščem, ledenico itd.
se odda na ra£un.
Stanovanje, mali hlev in vrt pri hiši. Refle-ktira se le na gostilničarja ali gostilničarko z lastno gostilniško opravo in ki zna nuditi tudi dobro kuhinjo, katero bo vodil za lastni račun. Natančno Opisane ponudbe z navedbo družinskih razmer, dosedanjega službovanja itd. je vposlati na upravništvo »Gostilničarja1* pod šifro »Ugodna prilika11.
f
VINARIA
DELNIŠKA DRUŽBA VINOGRADNIKOV
V	PTUJU
PRODAJA NA DEBELO IN PRIPOROČA SVOJA IZBORNA
HALOŽKA IN LJUTOMERSKA VINA
V dobro vpeljano kavarniško podjetje v Ujubljani
se
sprejme
KOjviPANJOfl
s strokovno znanostjo in primernim kapitalom. Pribtižnejše podatke pri zadrugi, Gosposvetska 16.
P
DL.—.	«■..—h
Prodam	2 lepi svetiljki „Heliphor“ za petrolejski plin.	Vsak,	še tako
slab	petrolej	porabljiv, ker gori 3A zraka in '/■> petroleja.	Vsaka	svetiljka
sveti	najmanj	za 1000 sveč, za veselice in velike prostore krasna	bela luč.
Cena	za obe	svetiljki Din. 600*—. Zraven je velika pumpa,	s katero se v
svetiljke zrak napumpa.
I. Turin,
Studenci pri Mariboru,
Sokolska ulica 43.	I
L^=ni===^i==■■ tr==ir==ir=^cii -l..ii====ii=SU
[Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	dvojno marčno pivo	temno porter pivo
Komp§etrca
za 9 luči, v prav dobrem stanju se po nizki ceni proda. — Več pove Franc Jakše v Novem mestu 35.	N
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazito, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri TRNK0CZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.
Jernej Stele.
:: LJUBLJANA, Sp- Šiška ::
priporoča svojo zalogo najboljših V«|	I
po zmernih cenah.
!. kranjska tovarna mineralnih vod£, sodavice i. t. B.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporočil:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje Izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronario, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Koncertno kavarna JBlHflH"
PTUJ« Vseh svetnikov ulica 20.
Vsak večer
:VIN©:?
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
II A 11 f F VI T L cen prodaja
H i! H I f K I rjjjjjjjijjh-3
prvorazredne damske kapele ,,Zvezda".
Sestanek vseh tujcev.
Rendez-vous au Gaf6 „Balkan“.
Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina.
Za obilen obisk se priporoča
Janko Vučak,
kavarnar.
Poceni in velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
r.izllčne pnevmatike tudi za otročje vozičke, §■ valni stroji in vsakovrstni deli PRI BATJELU,
Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo sc dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TD IR IIN 11“ tovarna dvokoles in ., I n 1D U 11 H otroških vozičkov,
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1
(^Raznovrstno
n
rudninsko vodo
priporoča
A ŠARABON v Ljubljani.
Glavna zaloga rudninske vode ln špecerijska veletrgovina,
Ceniki na razpolago! *fW	MF* Ceniki na razpolago!
r-5
3
Vlnometre „Bernatot“. —Asbestov bombaž ln prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev blsulflt. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu.— Limonovo kislino —... Vinsko kislino. — Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd. ————
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
- Ljubljana, Zidovska ulica 1.	.——- "
/. v.«- -tni v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst nam^nlml ln buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
===== Velonražarna ra kavo x alaktrl inlm obratom, a-. ■ i =	1 ■*"■’	Zaloga mineralnih vod. =====
I
Zaloga slekla, porcelana In svetnik
Fr. ICollmann
v fjubljani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižsne cene.
cvetlični salon
Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
Mazilo zoper „SrOaiico“ garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo. ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Mocz9, Ljubljana.
* M trgovfod io restavraciji) m
l Peter Stepic:
a Spodnja Siska Itev. 256	■
18 priporoča p. n. gostilničarjem svojo ® g veliko zalogo zajamčeno naravnih k
vin iz dolenjskih, goriških, istrskih
19 in štajerskih vinskih goric.
K	Telafon	it.	262.	b
^XXXX!XXXXXXlDOLXXXlXXXXOg
Slivovko tropinovec rum cocnae-ntedicinal razne fine likerje
::	ter	vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
Uxm TXXXXXl£X33SHCESXXXXiČ.
SODE
vseh velikosti, " za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transporliranje vina, kakor tudi za hrambo,
  vse solidna in trpežna izdelava.	---
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila
r po najnižjih cenah,
Zaloga sodov ter sodarskega lesa. -.
Točna postrežba.	Solidno	delo.
Franjo Repic
sodarski mojster v Ljubljani, Trnavo, Kolezijska ulica št. 18
Cene zmerne.
S[
H pekarija, slaščičarna in kavama
»f Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu VJ	posebno	z	dežele	pf?
- . ■	£$
^	na zajutrk.	^
SfČ	£t|i
^f\ Tlv Tl? r*v TJv Ti-. Tlv TK TJv 71*
gostilničarske zadruge v LManl
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, ====^:	z dežele I K. - ■ ■	:
TovarlSl gostilničarji I Posta" iujte se te ugodne prilike!
Najvaija slovenska hranilnica
| Z A L O G O j
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
II
JCjubljana, Prešernova ulica št. 3.
ji imeli koncem leta 1918 vlog . . K reiervnogi zaklad«......... 2,500.000'	—
Sprejema vloge vsak delavnik
Za varčevanje ima vpeljane lične
—— dftmače hranilnike. —
Hranilnica je pupi-larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpirinje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, hroalsklh la štajerskih ulmskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
PRISTNI BRINJEVEC
se dobi po primerni ceni pri
FRANC JlllGELJII
na BREGU
p. Borovnica
za^Jke
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUB J LAN A.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
1
Pivovarna „U1U0N“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi se tudi tropino ln sladu* o Ime, M so kot ilvluska krma solo priporočljive.
eni
. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. ManufaScfturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. —- Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne'triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majice, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaja »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik AvguStln Zaj ec. — Tisk »Narodne tiskarne".