Oglasi 2 Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 Tretja stran Vsebina BK Gostilna Pr' lampi Luče Prejemnica trajnostnega znaka Zeleni ključ/ Green Key ............................ 8 Inovator Srečko Pisnik Zlata medalja in dve specialni nagradi na sejmu v Kanadi ................... 9 9 Gorenjski klanec BK Zahtevnost gradnje kolesarske steze terja popolno zaporo za tri mesece ........... 9 Desus Zgornje Savinjske doline Le z angažiranjem v politiki bo življenje upokojencev lahko boljše ....................... 10 10 Ivan Acman iz Šmihela Svojo zgodbo ukradenega otroka delil s predsednikom Pahorjem ............................ 11 RŠ Razstava likovnih del na Rečici Vsako ustvarjanje je neke vrste avtoterapija ............... 11 Otroci pojejo slovenske pesmi Zala Žibret in Gaja Kopriva med 26 finalisti ................. 14 11 Sončnice in sestre Lamprečnik Skrbno izbran repertoar izvedle v sproščenem vzdušju ...............................17 VP Gradnja objektov Nadzornik ni zgolj zakonska obveznost, temveč dodana vrednost ............................ 18 Športnik leta 2022 17 Zaključna prireditev letos spet v Mozirju .......... 24 Logarska dolina–Celje Po treh letih premora maratonci tekli v obrnjeni smeri .................. 26 V zadnjem obdobju se ljudje vse bolj zavedamo pomembnosti in tudi odgovornosti za svoje telesno zdravje, česar pa ne moremo trditi za duševno zdravje, ki ga še vedno jemljemo preveč samoumevno. Poleg tega je, ko gre za težave z duševnim zdravjem, v družbi še vedno močno navzoča stigma, zato je ozaveščanje nujno. »Naraščanje težav v duševnem zdravju ni eden glavnih javnozdravstvenih problemov zgolj v Sloveniji, temveč na ravni Evropske unije,« opozarja Rade Pribaković Brinovec, vodja nacionalnega programa duševnega zdravja in predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Motnjo v duševnem zdravju v določenem obdobju v življenju izkusi vsak tretji Evropejec, polovica duševnih motenj se pojavi do 14. leta starosti, do 24. leta pa kar tri četrtine. Najpogostejši sta anksiozna in depresivna motnja. Vpliv slednje na kakovost življenja se enači z vplivi hudih telesnih bolezni, kot je možganska kap. Posledično pomenijo duševne motnje veliko finančno breme za družbo, med tremi in štirimi odstotki bruto domačega proizvoda. Če k temu dodamo izgubo produktivnega človeškega potenciala, saj so duševne motnje eden najpogostejših vzrokov za bolniške odsotnosti, je jasno, da je duševnemu zdravju treba nameniti ustrezno skrb. V Sloveniji smo na tem področju naredili pomemben napredek z leta 2018 sprejetim strateškim nacionalnim dokumentom, ki ga poznamo pod imenom Program MIRA. Uvedba tega desetletnega programa zahteva kakovostno upravljanje, kontinuirano financiranje, premostitev težav s pomanjkanjem strokovnjakov s področja duševnega zdravja ter zagotavljanje podatkov in kazalnikov za določitev in spremljanje postavljenih ciljev. Najbolj konkreten rezultat teh prizadevanj so centri za duševno zdravje, v katerih delajo timi različnih strokovnjakov - od psihiatrov, kliničnih psihologov, socialnih delavcev, specialnih pedagogov, delovnih terapevtov do logopedov, ki se vključujejo v obravnavo glede na posameznikove potrebe. Rade Pribaković Brinovec: »Če se posameznik znajde v hudi duševni stiski in nujno potrebuje pomoč, se lahko obrne na strokovnjake v centrih za duševno zdravje, v psihiatričnih in pedopsihiatričnih ambulantah in urgentnih službah psihiatričnih bolnišnic. Na spletni strani www.zadusevnozdravje.si smo objavili seznam več kot 900 izvajalcev, ki ponujajo brezplačno oziroma za posameznika brezplačno obravnavo na področju duševnega zdravja, tako da lahko vsak poišče sebi najbližjo pomoč.« Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Zgornjesavinjski zdravstveni dom Od oktobra nujna medicinska pomoč tudi na Ljubnem ....................... 27 Kot za telesno smo odgovorni tudi za svoje duševno zdravje 26 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 37, 16. september 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 3 Tema tedna OB SVETOVNEM DNEVU PREPREČEVANJA SAMOMORA Kdor se znajde v stiski, lahko pomoč poišče tudi v Mozirju Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki ga po mnenju strokovnjakov lahko pomagamo preprečevati vsi. Na visoko stopnjo samomorilnosti, ki jo ima Slovenija, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozoril tudi ob letošnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki smo ga obeležili 10. septembra. NADPOVPREČNA UMRLJIVOST ZARADI SAMOMORA Pred to problematiko si tudi Zgornjesavinjčani ne smemo zatiskati oči, saj je bil v lanskem letu največji prirast smrti zaradi samomora zabeležen v Savinjski regiji, na območju Zgornje Savinjske doline pa je po podatkih portala Zdravje v občini umrljivost zaradi samomora precej nad slovenskim povprečjem. V naši dolini je od lanskega oktobra odraslim na voljo brezplačna psihološka svetovalnica v Mozirju, ki ima prostore v Zdravstveni postaji Mozirje. v referenčnem obdobju 2016–2020 na 100.000 prebivalcev zabeleženih povprečno 17,9 smrti, lani pa je samomorilni količnik v Sloveniji znašal 20,5 (31,94 za moške in 8,96 za ženske). Moški so več kot trikrat pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami. Letno svetovalnice v Celju, Mozirju in Laškem obišče od 200 do 250 posameznikov, opravljenih pa je več kot 650 svetovalnih ur, saj lahko uporabnik pride k svetovalcu večkrat (podatki za leto 2021). Samo v Mozirju je bilo od odprtja svetovalnice oktobra lani do letošnjega septembra opravljenih skupno 160 svetovanj za 60 posameznikov. Odrasli posamezniki, pari in družine se lahko naročijo na svetovanje v svetovalnicah v Celju, Laškem ali Mozirju po telefonu 031 778 772 vsak delovni dan ali e-pošti sprejemna.celje@posvet.org. Svetovalnica v Mozirju sicer obratuje ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. V Celju nudijo svetovanja tudi za mladostnike od 14. leta dalje. LANI VELIK PORAST SAMOMOROV Statistični podatki govorijo, da smo v Sloveniji v preteklih dveh desetletjih beležili znaten padec števila smrti zaradi samomora, toda lansko leto je znova postreglo z zaskrbljujočimi številkami. V letu 2021 je bila vsaka 50. smrt posledica samomora. Iz tega razloga je umrlo 432 oseb, od tega 338 moških in 94 žensk. To je 63 oseb več kot leto poprej, kar je po podatkih NIJZ eden od večjih porastov v zadnjih desetih letih. Po podatkih spletnega portala Zdravje v občini je bilo (foto: freepik) BOLJ OGROŽENE REGIJE NA VZHODU SLOVENIJE Številke kažejo, da obstajajo velika nihanja v številu samomorov po posameznih letih, zato bolj objektivno sliko o stanju umrljivosti zaradi samomora daje opazovanje daljšega časovnega obdobja. Že vrsto let na NIJZ opažajo, da so bolj ogrožene regije na vzhodu Slovenije. V Občina Luče Ljubno Gornji Grad Rečica ob Savinji Nazarje Mozirje Solčava Zgornja Savinjska dolina Slovenija Umrljivost zaradi samomora 47,0 24,1 18,9 17,5 13,7 9,7 Ni podatka 21,8 17,9 Umrljivost zaradi samomora na 100.000 prebivalcev; referenčno obdobje: povprečje 2016–2020 (Vir: Zdravje v občini 2022, NIJZ) 4 letu 2021 se je povečal samomorilni količnik v vseh slovenskih regijah, razen na Koroškem in v Zasavju. Največji prirast je bil zabeležen v Savinjski in Osrednjeslovenski regiji. NAJVIŠJI SAMOMORILNI KOLIČNIK V LUČAH Pogled v tematsko karto Umrljivost zaradi samomora (referenčno obdobje: povprečje 2016–2020) na portalu Zdravje v občini razkriva natančnejšo sliko za zgornjesavinjske občine. V omenjenem Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 obdobju je najvišji samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) zabeležen v občini Luče, znašal je 47,0. Sledi občina Ljubno s količnikom 24,1, najnižji je zabeležen v Mozirju (9,7), za občino Solčavo pa podatka ni. Samomorilni količnik za našo dolino (brez Solčave) je v istem obdobju znašal 21,8, kar je precej nad državnim povprečjem (17,9). PSIHOLOŠKA POSVETOVALNICA TUDI V MOZIRJU Zaradi visoke umrljivosti zaradi samomora strokovnjaki NIJZ poudarjajo, da je izredno pomembno vse sile usmeriti v preprečevanje samomorov. To je po njihovem mnenju naloga prav vsakega od nas. Slovensko združenje za preprečevanje samomora že 16 let vzdržuje in širi mrežo psiholoških svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet – Tu smo zate. Pod okriljem omenjene nacionalne mreže svetovalnic tudi v Savinski regiji nastaja mreža dostopnih svetovalnic. Te so v Celju in Laškem ter od oktobra lani tudi v Mozirju. Le-ta deluje v prostorih psihološke ambulante zdravstvene postaje v Mozirju. Za svetovanje, ki je brezplačno, napotnica ni potrebna. NAJBOLJ POMEMBNO OZAVEŠČANJE Ključno je, opozarjajo na NIJZ, da ima oseba v stiski na voljo ustrezno pomoč, nekoga, ki ji bo pomagal. Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora je bilo zato v ospredju ozaveščanje, da je stisko mogoče rešiti in opolnomočiti posameznike v stiski, da o njej spregovorijo ter poiščejo pomoč. Tatiana Angioi Iz občin LJUBNO OB SAVINJI Namenu predali prvo pametno podeželsko učilnico Osnovna šola Ljubno ob Savinji je od začetka novega šolskega leta tudi uradno bogatejša za prvo pametno podeželsko učilnico. Otvoritveni trak je v prisotnosti številnih gostov prerezal predsednik republike Borut Pahor v družbi devetošolcev Žive Podbregar in Bora Grofelnika. PROJEKT, KI SPODBUJA AMBICIOZNOST Borut Pahor je ob tej priložnosti med drugim dejal: »Zdi se mi naravnost čudovito, da prvo podeželsko pametno digitalno učilnico odpiramo prav tukaj, na Ljubnem ob Savinji, v tem čudovitem koncu Slovenije, na podeželju.« Poudaril je, da takšni projekti pomagajo mladim in podeželski skupnosti ambiciozno zreti v prihodnost. TEHNOLOGIJA POMAGA PRI FUNKCIONALNEM UČENJU Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je podprla Otvoritveni trak je v družbi devetošolcev Žive Podbregar in Bora Grofelnika prerezal predsednik države Borut Pahor. Evropskega sklada za regionalni razvoj, sodelovalo pet partnerjev iz gospodarstva, nevladnega sektorja in javnih institucij. Kreator učilnice Miha Cojhter je nato predstavil njen nastanek, ravnatelj osnovne šole mag. Samo Kramer pa je izrazil željo, da bi prvi pametni učilnici na podeželju sledila prva pametna šola. Tekst in foto: Štefka Sem Direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup (druga z leve) je povedala, da bo sodobno opremljena učilnica mladim omogočala pridobitev novih kompetenc s področja tehnologije, turizma in ohranjanja narave. pobudo, da bi takšne učilnice imele vse šole v Sloveniji, in obljubila podporo tovrstnim projektom: »Izjemno sem vesela, da sem danes tukaj, na Ljubnem, kjer smo si ogledali primer pametne učilnice. Je primer odlične prakse, ki kaže, kako lahko nove tehnologije pomagajo pri funkcionalnem učenju in da lahko učenje postane neke vrste igra.« UVAJANJE DIGITALIZACIJE NA PODEŽELJU Državni sekretar za gozdarstvo dr. Darij Krajčič je poudaril, da je z novo tehnologijo opremljena učilnica primer dobre prakse uvajanja digitalizacije na podeželju. S tovrstnimi projekti se podeželje razvija v prijazno, privlačno in kakovostno okolje za življenje in delo. OD PAMETNE UČILNICE DO PAMETNE ŠOLE Ljubenski župan Franjo Naraločnik je povedal, da je v projektu pametne podeželske učilnice, ki je sredstva prejel iz Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 5 Intervju NATALIJA LIVK MENCIGAR, VODJA KADROVSKO-SPLOŠNE SLUŽBE V KLS LJUBNO »Razvoj in napredek sta možna le z motiviranimi in strokovnimi sodelavci« Natalija Livk Mencingar (foto: Peter Marinšek) V podjetju KLS Ljubno, ki se uvršča med najboljše globalne dobavitelje avtomobilske industrije in najuspešnejša slovenska podjetja, s ciljem ohranjanja te pozicije skrbijo za stalen napredek in razvoj zaposlenih ter spodbujajo inovativnost in razvoj novih znanj. Pri tem posebno pozornost posvečajo sodelovanju z dijaki in študenti. Slednje ima pomembno vlogo v njihovi kadrovski politiki in pri zaposlovanju. Kot je povedala vodja kadrovsko-splošne službe Natalija Livk Mencigar, sodelujejo z osnovnimi, srednjimi in višjimi šolami iz regije ter fakultetami strojne in elektrotehnične smeri ter računalništva in informatike. • Pravite, da sodelovanju z dijaki in študenti v KLS Ljubno posvečate posebno pozornost. Na kakšen način? Vsako leto predstavimo osnovnošolcem 8. in 9. razredov, ki so na pragu pomembne odločitve glede svoje poklicne poti, različne poklice in znanja, ki jih potrebujemo za delo v našem podjetju. Menimo, da je izjemnega pomena, da že osnovnošolci spoznajo in se seznanijo z zaposlitvenimi možnostmi, ki jim jih različni poklici omogočajo po zaključenem formalnem izobraževanju. V ta 6 namen organiziramo strokovne ekskurzije in obiske našega podjetja za učence osnovnih šol ter za dijake in študente. • So ekskurzije in obiski v podjetju edina oblika komunikacije z dijaki in študenti? To še zdaleč ni edina oblika. Sodelujemo tudi na različnih dogodkih na srednjih šolah in fakultetah. Smo, na primer, pokrovitelj vsakoletnega dogodka Dnevi robotike na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in projekta Inženirke in inženirji bomo! Nadobudne dijake in študente želimo navdušiti za strojniške poklice, zato jim nudimo različna praktična usposabljanja. V šolskem letu 2021/2022 je bilo pri nas na opravljanju obveznega praktičnega usposabljanja 25 dijakov in študentov. Od šolskega leta 2021/2022 dalje izvajamo tudi vajeniški program za oblikovalce in obdelovalce kovin: strugarje, orodjarje, rezkalce ... »Menimo, da je izjemnega pomena, da že osnovnošolci spoznajo in se seznanijo z zaposlitvenimi možnostmi, ki jim jih različni poklici omogočajo po zaključenem formalnem izobraževanju.« • Nudite mladim tudi možnost počitniškega dela? Nudimo. Počitniško delo je v šolskem letu 2021/2022 pri nas opravljalo 45 dijakov in študentov. Naj tukaj dodam, da vsako leto podeljujemo kadrovske štipendije za različne profile. V šolskem letu 2021/2022 smo štipendirali 16 dijakov in študentov. Za šolsko leto 2022/2023 smo razpisali večje število kadrovskih štipendij za dijake in študente strojništva, računalništva, informatike, elektrotehnike, ekonomije in druge tehnične smeri. Ta razpis je še odprt. • Marsikje je slišati, da obstaja velika razlika med tehnologijo, ki jo dijaki in študenti spoznavajo v šolah, in tehnologijo v podjetjih, kjer se potem zaposlijo, ker so podjetja sodobnejše opremljena. Kako je s tem pri vas? Pri nas uporabljamo najbolj napredne tehnične, tehnološke in poslovne rešitve ter ponujamo odlične priložnosti za strokovno rast in napredek vseh, ki sodelujejo z nami. Imamo najsodobnejšo tehnologijo in sledimo svetovne Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 strokovne novosti, ki jih uvajamo v naše delo. Vsem, ki se pri nas usposabljajo in se vključujejo v delovne procese, je lahko v čast, da delajo v enem najbolj robotiziranih podjetij na svetu, saj v naših proizvodnih procesih deluje 230 robotov ob 260 redno zaposlenih. »Pri nas uporabljamo najbolj napredne tehnične, tehnološke in poslovne rešitve ter ponujamo odlične priložnosti za strokovno rast in napredek vseh, ki sodelujejo z nami.« • Kakšne so dejanske možnosti mladih za zaposlitev v KLS Ljubno? Dijakom in študentom, ki že tekom izobraževanja delajo pri nas, po zaključenem izobraževanju nudimo možnost zaposlitve. Tisti dijaki in študenti, ki dosegajo nadpovprečni učni uspeh in se praktično usposabljajo v našem podjetju, lahko postanejo naši bodoči ključni kadri. Naša kadrovska politika namreč sloni na povečevanju deleža visoko strokovnih kadrov v skupnem številu zaposlenih. Zavedamo se, da sta razvoj in napredek možna le z motiviranimi in strokovnimi sodelavci. Skrbimo za urejeno delovno okolje, ki ga stalno izboljšujemo, v katerem lahko naše sodelavke in sodelavci uresničujejo svoje želje po strokovnem napredku in razvoju. »Za šolsko leto 2022/2023 smo razpisali večje število kadrovskih štipendij za dijake in študente strojništva, računalništva, informatike, elektrotehnike, ekonomije in druge tehnične smeri. Ta razpis je še odprt.« • Kako ste zadovoljni z usposobljenostjo kadrov, ki prihajajo k vam iz šol? Zelo zahtevni proizvodni procesi, visoka stopnja kakovosti naših izdelkov ter stalen napredek in razvoj proizvodov in procesov zahtevajo strokovne kadre s specifičnimi strokovnimi znanji, ki jih ne morejo pridobiti med izobraževanjem v šoli oziroma na fakulteti. Mi jih s temi znanji in novostmi seznanimo že tekom praktičnega usposabljanja v našem podjetju. Zato so dijaki in študenti, ki sodelujejo z nami, bolj konkurenčni na trgu dela. Pogovarjal se je Franci Kotnik Oglasi RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE, SPOT SVETOVANJE Trajnostno poslovanje ni več izbira. Je eno glavnih orodij za zeleni prehod gospodarstva. Trajnostna uspešnost daje enakovreden poudarek družbeni, okoljski in ekonomski uspešnosti. Izvira iz koncepta trajnostnega razvoja, ki pomeni tak celostni razvoj planeta, ki bo tudi našim zanamcem omogočal vsaj enako, če ne boljšo kakovost življenja. Krožna ekonomija in trajnostni razvoj sta poleg digitalizacije glavna strateška cilja EU in tudi Slovenije, zaradi tega se tudi njihove zahteve intenzivno implementirajo v vse zakonodaje ter tudi na področja financiranja projektov in investicij. Jasno merjeni rezultati krožne ekonomije in trajnostnega razvoja so pričakovani s strani bank in investitorjev, prav tako finančni mehanizmi EU in Slovenije dostop do povratnih in nepovratnih finančnih sredstev pogojujejo z jasnimi, merljivimi in dokazljivimi rezultati prehoda v krožno ekonomijo. V praksi se kaže, da precejšen delež podjetij - predvsem malih in srednjih nima postavljenih dolgoročnejših poslovnih strategij, poslovni modeli pa so velikokrat izdelani zgolj v idejah vodstva ali pa so ostali zapisani kje v predalih. Posledično niso postavljeni realni kazalniki uspešnosti, pomanjkljivo je spremljanje in zato tudi ni pravočasnega ukrepanja. Merjenje in spremljanje sta nalogi, ki se morata konsistentno izvajati. Podjetja se še vedno premalo soočajo s svojimi lastnimi šibkimi točkami. V izrednih razmerah pa se prav te nazorno prikažejo in povzročajo dodatne težave in tveganja. Zato je sprotno prepoznavanje šibkosti ter ustrezno reševanje težav izjemno pomembno. Logična pot do trajne poslovne uspešnosti, ki temelji na trajnostnih vrednotah, za podjetje pomeni, da poslovno strategijo in poslovne modele v celoti transformira v trajnostno smer. Trajnostna strategija ni ločena strategija, kot na primer strategija razvoja kadrov ali informatike, temveč je to celovita poslovna strategija, ki jo podjetje zastavi na novo. Imamo znanje, imamo tehnologijo, imamo primere dobrih praks – zrelost, ozaveščenost in motivacija vodstva ter lastnikov za tovrstno transformacijo je ključnega pomena za uspešno strateško transformacijo. Objavljen je Javni razpis - Podpora zagonskim, mikro, malim in srednjim podjetjem pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja v letih 2022-2025. Podjetja lahko pridobijo 5-mesečni proces strateške trajnostne in krožne transformacije v posameznem podjetju - Akademija TKT, kjer je podjetje deležno svetovalne in strokovne podpore s strani dodeljenega zunanjega strokovnjaka/eksperta (FAZA A). Po uspešno zaključeni FAZI A podjetje skupaj z dodeljenim strokovnjakom/ekspertom pripravi in prijavi prioritetni izvedbeni projekt v FAZO B in lahko prejme finančno podporo v višini od najmanj 40.000 EUR do največ 90.000 EUR, v skladu z opredeljenimi upravičenimi stroški sofinanciranja. Več informacij na spletni strani www. podjetniski-portal.si. Ana Marinčič, SPOT svetovalka Projekt SPOT je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 7 Oglasi GOSTILNA PR' LAMPI LUČE Prejemnica trajnostnega znaka Zeleni ključ/Green Key Gostilna Pr' lampi je ponosna prejemnica trajnostnega znaka Zeleni ključ/ Green key, ki ga po vsem svetu podeljujejo ponudnikom, zavezanim trajnostnemu in zelenemu turizmu. V Lučah imajo tako že štiri turistične ponudnike, ki so prejeli ta vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji. ZAVEZA SPOŠTOVATI KRITERIJE V Gostilni Pr' lampi so že pred časom sprejeli odločitev, da svojo obstoječo zeleno politiko nadgradijo, jo formalno umestijo v svoje poslovanje ter preko mednarodnih standardov preverijo svoje trajnostno naravnano delovanje, in sicer na način, da se preverijo skozi postopek certificiranja za pridobitev trajnostnega certifikata Zeleni ključ/Green Key– za gostinske obrate ali namestitve. Ta prestižni okoljski znak pomeni zavezanost podjetij, da v certificiranih obratih spoštujejo stroge kriterije, ki jih je določila Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo FEE. VISOKI OKOLJSKI STRANDARDI Okoljski znak Zeleni ključ zagotavlja vsem gostom, da z izbiro certificiranega turističnega obrata neposredno 8 pripomorejo k varovanju okolja. Obrati vzdržujejo visoke okoljske standarde s pomočjo stroge dokumentacije in pogostih kontrolnih pregledov. POUDAREK OBVEŠČANJU IN VKLJUČEVANJU OBISKOVALCEV Program Zeleni ključ velik poudarek namenja obveščanju in vključevanju obiskovalcev v trajnostne in okolju prijaznejše ukrepe, ki jih v obratih izvajajo. Zagotavlja, da je osebje v obratih Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 dobro obveščeno in primerno usposobljeno na področju okolju prijaznih in trajnostnih praks, nenehno išče nove trajnostne načine poslovanja in uporabe tehnologije z namenom, da bi se z zmanjšanjem porabe virov in količine odpadkov zmanjšali vplivi na okolje ter stroške poslovanja. Ker so gostje vedno bolj ozaveščeni glede okoljske problematike, postajajo pozitivne okoljske poverilnice vedno bolj pomembne, ko izbirajo primeren obrat za preživljanje svojega prostega časa ali za poslovno druženje. VESELI IN PONOSNI NA CERTIFIKAT »Ko smo prejeli informacijo, da v Gostilni Pr' lampi dosegamo vse kriterije za vstop v družino Green Key, smo bili zelo veseli, ponosni. Smo družinska gostilna, pa vendar gre velika zahvala, da nam je uspelo pridobiti certifikat, vsem našim zaposlenim, ki osveščajo goste, da lahko brez pretiranih naporov in odrekanja ugodju z malimi ukrepi skrbimo za naravo. Živimo v prečudovitem okolju in prav je, da nanj pazimo, da bodo v njem lahko uživale tudi generacije za nami,« je svoje občutke ob prejemu trajnostnega znaka strnila ga. Barbara Kladnik. Gospodarstvo, Iz občin INOVATOR SREČKO PISNIK Zlata medalja in dve specialni nagradi na sejmu v Kanadi Inovator Srečko Pisnik iz Bočne je na nedavnem sejmu inovacij iCAN 2022 v Kanadi prejel zlato medaljo in še dve specialni nagradi za zadnjo inovacijo, ki jo je poimenoval J&J Lux antigravitacijski nosilec zvoka in vibracij. Izdelek je nastal na pobudo njegove hčerke Jasmine. Na letošnjem sedmem sejmu inovacij je bilo predstavljenih več kot 700 inovacij iz 81 držav, kar je bila rekordna udeležba doslej. NAPRAVA, KI OBNAVLJA PRETOK ENERGIJE Nagrajena Pisnikova inovacija je naprava, ki s pomočjo vibracij in magneta obnavlja pretok energije v organih in tkivih, izboljša vitalnost in pretok krvi, izboljša prekrvavljenost tkiv, metabolizem in pretok limf. Spodbuja regeneracijo tkiv in kosti ter zmanjša mišične krče in izboljšuje imunski sistem. Že v prvem krogu je bila inovacija s strani strokovne komisije organizatorja ocenjena in nagrajena z zlato medaljo. S tem se je uvrstila v finalni del sejma, na katerem je letos podeljevalo specialne nagrade enajst pokroviteljev. Pisnik je prejel dve specialni nagradi. Več kot 700 inovacij iz 81 držav je bilo predstavljeno letos na sejmu iCAN 2022. Pobudo za inovacijo je dala Pisnikova hčerka Jasmina, ki živi v Kanadi, letos pa ga je obiskala v Bočni. (Foto: arhiv Srečka Pisnika) PISNA ZAHVALA ZA SODELOVANJE Za tretje zaporedno sodelovanje na sejmu in že tretjo zlato medaljo se je Pisniku zahvalil direktor sejma Moonsuk Chang. Inovator iz Bočne je predlani poleg medalje prejel še specialno nagrado, inovacija pa je bila uvrščena med top 10, kar je bil zanj eden od največjih uspehov. Pisnika bo v Bočni te dni obiskal glavni predstavnik Archimedesa za Balkan Mirko Mitič, medalja pa bo v Bočno prišla po pošti, ker se sejma ni udeležil osebno. Štefka Sem GRADNJA KOLESARSKE CESTE ČEZ GORENJSKI KLANEC Zahtevnost gradnje terja popolno zaporo za tri mesece Gradnja kolesarske steze skozi mozirsko občino je v polnem razmahu. Po tem, ko je drugi odsek bolj ali manj pripeljan do točke, ko je potrebno le še asfaltiranje in ureditev okolice, so delavci podizvajalskih podjetij pričeli z gradnjo prvega odseka, ki je bistveno zahtevnejši, zato bo cesta med novim krožiščem v Soteski in Gorenjem zaprta do konca novembra. ZA BOLJŠO MOBILNOST IN VEČJO PROMETNO VARNOST Kot smo že poročali, je država odobrila evropska sredstva za 29 projektov, v sklopu katerih bo zgrajenih 228 kilometrov kolesarskih povezav po Sloveniji. Med njimi bo tudi povezava Koroške in Zgornje Savinjske doline. Občine, na območju katerih bodo te kolesarske steze potekale, so morale zagotoviti Ker je teren skalnat, je potrebno veliko razbijanja, vrtanja in miniranja. (Foto: Benjamin Kanjir) zemljišča, finančno breme gradnje pa je na strani države. Nove kolesarske povezave bodo omogočale boljšo mobilnost in večjo varnost v cestnem prometu. GRADNJA ISTOČASNO NA VEČ ODSEKIH Naročilo za izgradnjo kolesarskih povezav je na razpisu pridobilo podjetje VOC iz Celja, ki je nato angažiralo več podizvajalcev, saj le na ta način lahko gradnja poteka na več odsekih hkrati, hkrati pa bo projekt realiziran v krajšem roku. V mozirski občini je gradnja stekla v poletnem času. Izvajalec je pripravil teren za kolesarsko stezo med krožiščem v Soteski in cesto nasproti poslovne enote Cinkarne, ki pelje proti enemu izmed od ljubijskih zaselkov. POTREBNA PRESTAVITEV CESTE Prvi odsek kolesarske steze od vrha Gorenjskega klanca do že omenjenega krožišča je zahtevnejši, saj je v ožjem delu, kakih dvesto metrov od krožišča navzgor, cesta omejena na eni strani s skalami, na drugi pa s potokom. Ker slednjega ni mogoče prestaviti, je potrebno prestaviti cesto za tri metre v hrib. Teren je skalnat, potrebno bo veliko razbijanja, vrtanja in miniranja, kar prinaša tudi določene nevarnosti, zato se je država odločila za popolno zaporo ceste. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 9 Organizacije, Iz občin OBMOČNI ODBOR DESUS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Le z dejavnim angažiranjem v politiki bo življenje upokojencev lahko boljše Območni odbor stranke Desus Zgornje Savinjske doline je na zadnji seji obravnaval delovanje stranke v dolini in v zvezi s tem priprave na bližajoče se lokalne volitve. Vodstvo odbora je pozvalo upokojence, ki se čutijo kompetentni, naj se odločijo za kandidaturo za članstvo v občinskih svetih, kjer lahko v primeru izvolitve pozitivno vplivajo na bolj kakovostno življenje občanov v tretjem življenjskem obdobju. UPOKOJENCI NISO BREME DRUŽBE »Preko 600 tisoč je upokojencev v Sloveniji in ni nam vseeno, kako živimo. Vsa delovno aktivna leta smo plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, danes pa nas družba vse prepogosto smatra kot breme,« je uvodoma dejala predsednica območnega odbora Desusa Darinka Dobovičnik. V nadaljevanju je poudarila, da si Desus prizadeva za dostojno življenje upokojencev, pri tem pa ne pristaja na razne »bombončke« s strani vlade v obliki enkratnih dodatkov. Dejanski prispevek k izboljšanju standarda upokojencev predstavlja le dvig pokojnin. V Desusu se zavedajo, da danes veliko zaposlenih prejema minimalne plače, posledično so tudi prilivi v pokojninsko blagajno manjši. NAZADOSTNA PODPORA STRANKI Tako rekoč vse politične stranke se v predvolilnih obljubah zavzemajo za upokojence v zameno za njihove glasove, nič drugače ni bilo na spomladanskih državnozborskih volitvah. Po mnenju Dobovičnikove Zveza društev upokojencev Slovenije ni dovolj podprla stranke Desus, zato je le-ta ostala pred parlamentarnim pragom, problematika upokojencev pa je zdaj potisnjena v ozadje, čeprav se jeseni obetajo velike podražitve, ki bodo najbolj prizadele prav starejši del populacije. ZA BOLJŠE TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE »Člani zgornjesavinjskega območnega odbora Desus smo tej problematiki na seji posvetili precej časa. Za lokalne volitve pozivamo kompetentne člane društev upokojencev, društva invalidov in društva diabetikov, da se odločijo za kandidature za člane občinskih svetov in v primeru izvolitve pripomorejo k lepšemu ter kakovostnejšemu življenju občanov v tretjem življenjskem obdobju. Želimo si, da bo Desus tudi v bodoče mesto za uresničevanje naših potreb v dolini in širše,« je še dejala Dobovičnikova. Barbara Rozoničnik RADMIRJE »Biti moramo aktivni gradniki miru, prijateljstva in razumevanja« Prvo nedeljo v septembru so pri cerkvi sv. Frančiška na Stražah v Radmirju odkrili spominsko obeležje žrtvam prve in druge svetovne ter osamosvojitvene vojne. Obeležje so postavili na pobudo tamkajšnjega župnika msgr. Jožeta Vratanarja, ki je ob tej priložnosti blagoslovil tudi prenovljeno dovozno cesto na pokopališče in urejeno parkirišče. SPOŠTOVANJE MIRU KOT VREDNOTE »Nove pridobitve nam olajšajo bivanje, delajo naš prostor lepši, pomniki pa opozarjajo, da ni vse dano samo po sebi in da moramo biti aktivni gradniki miru, prijateljstva in razumevanja,« je v govoru omenil ljubenski župan Franjo Naraločnik in v nadaljevanje posebej poudaril pomen spoštovanja miru Člani veteranskih organizacij pri spomeniku z ljubenskim županom Naraločnikom in župnikom Vratanarjem (foto: Štefka Sem) 10 Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 kot vrednote. Zahvalil se je Vratanarju za njegovo podporo in razumevanje pri izvajanju del ter za pobudo za postavitev spomenika. ŽIVETI V MIRU JE PRIVILEGIJ Podpredsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline Maks Slatinšek je spregovoril o miru in o vojnah, ki so ne tako daleč nazaj krojile življenje ljudem v Zgornji Savinjski dolini: »Danes se spoštljivo spominjamo vseh, ki so na naših tleh izgubili življenje v različnih vojnah.« Dodal je, da moramo znati ceniti privilegij, da živimo v miru in v samostojni državi. »Zdaj je čas miru in naj tako tudi ostane,« je svoj govor zaključil Slatinšek in se v spremstvu veteranov različnih združenj poklonil žrtvam. VSEM ŽRTVAM VOJNIH STRAHOT Ob blagoslovu spomenika je župnik Jože Vratanar dejal, da je namenjen vsem žrtvam vojnih strahot preteklega stoletja. Odkrila sta ga skupaj z županom Naraločnikom. Pevci cerkvenega pevskega zbora so slovesnost obogatili s himno, člani radmirskega gasilskega društva pa so v kulturnem domu pripravili pogostitev. Štefka Sem Organizacije, Ljudje in dogodki 80 LET OD LOČITVE VEČ KOT 600 SLOVENSKIH OTROK OD NJIHOVIH MATER Ivan Acman svojo zgodbo ukradenega otroka delil s predsednikom Pahorjem Prvo septembrsko soboto je v prostorih današnje Prve osnovne šole v Celju, mestu nekdanjega zbirnega taborišča, potekala slovesnost Otroci pozabljene domovine, ki so jo pripravili ob 80-letnici množičnega izgona in ločitve več kot 600 slovenskih otrok od njihovih mater v času druge svetovne vojne. Dan prej je predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači gostil dva ukradena otroka - Ingrid Ivan Acman in Ingrid von Oelhafen na sprejemu v predsedniški palači (foto: arhiv urada predsednika republike) RAZSTAVA LIKOVNIH DEL NA REČICI OB SAVINJI Vsako ustvarjanje je neke vrste avtoterapija Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Gal je v prostorih Medgen hiše na Rečici ob Savinji postavilo na ogled likovna dela, ki so nastala v sklopu letošnjega Ex tempora v tem kraju. Otvoritev razstave je v petek, 2. septembra, s strokovno oceno pospremila akademska slikarka Terezija Bastelj. PLATNA MANJŠIH FORMATOV, PRETEŽNO V AKRILU IN OLJU Udeleženci Ex tempora so v različnih tehnikah predstavili svoje videnje rečiškega ambienta. Bastljeva je dejala, da sodelujoče likovnike povezuje kontinuirano ustvarjanje, njihova različnost pa povečuje radovednost in prispeva k temu, da se med seboj dopolnjujejo in razvijajo. Likovniki so na Rečici večinoma slikali na platna manjših formatov, pretežno v akrilu in olju, teme pa so izbirali povsem svobodno in raznoliko. SVOBODA IZBIRE NAM DAJE MOŽNOST, DA POKAŽEMO, KAR ZNAMO »Kadar smo soočeni z neomejeno svobodo izbire, so nam dane možnosti, da pokažemo tisto, kar znamo, in ves svoj človeški potencial, vse, o čemer smo sposobni razmišljati in čustvovati, na način, na katerega to počnemo,« je še povedala Terezija Bastelj in dodala, da je vsako ustvarjanje neke vrste avtoterapija ali psihoanaliza. Akademska slikarka Terezija Bastelj je pohvalila napredek sodelujočih likovnikov. (Foto: RŠ) LIKOVNIKI PRI SVOJEM DELU VSE BOLJŠI Bastljeva je svoje razmišljanje sklenila s pohvalo ustvarjalcev, ki po njenem mnenju pri svojem delu vidno napredujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Razstavo, ki bo na ogled vse do konca septembra, je odprl predsednik društva Gal Vinko Jeraj, otvoritveni program pa je z glasbenimi točkami obogatila harmonikarka Špela Bider. RŠ von Oelhafen (rojeno kot Eriko Matko v Rogaški Slatini) in Ivana Acmana iz Šmihela nad Mozirjem. SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA Ingrid von Oelhafen in Ivan Acman sta se pogovora udeležila kot pričevalca krute usode ukradenih otrok, saj sta bila žrtvi nacističnega programa Lebensborn. Pri obisku ju je spremljala Nataša Konc Lorenzutti, soavtorica scenarija dokumentarnega filma o usodi ukradenih otrok Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. Gosta sta v iskrenem pogovoru s predsednikom opisala svoji izkušnji izgube, iskanja in sprejetosti. UGRABLJEN, ŠE PREDEN JE DOPOLNIL PRVO LETO ŽIVLJENJA Ivan Acman je bil star manj kot eno leto, ko je bil 10. avgusta 1942 ugrabljen v Celju za namen ponemčenja. Njegov oče je bil kot eden prvih domoljubov, ki so se na Štajerskem uprli okupatorju, ustreljen kot talec, njegova mati pa je bila z dvema majhnima otrokoma izgnana. Njegova sestra Elica je bila stara le nekaj tednov, ko so ju iztrgali materi, ki je čez dva meseca umrla v Auschwitzu. PO ZASLUGI ORGANIZACIJE ZA SLEDENJE VRNJEN PRAVI DRUŽINI Elica je zaradi pomanjkanja in zanemarjanja v otroških taboriščih ostala trajno prizadeta, Ivan pa je bil izbran za program Lebensborn. Posvojil ga je nemški par von Mann, ki ni imel svojih otrok. Leta 1947 ga je našla organizacija za sledenje, ki je delovala pod okriljem Rdečega križa, in ga vrnila stricu v Jugoslavijo. Izkazalo se je, da nemški starši niti slutili niso, da skrbijo za ukradenega otroka. Kakor vsem posvojiteljem so tudi njima nacisti ob prevzemu otroka postregli z lažjo, da gre za nemško siroto. Tatiana Angioi Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 11 Intervju IVAN ŠUMLJAK, NEKDANJI ŽUPNIK V ŽUPNIJI GORNJI GRAD »Gornji Grad ni velik, je pa velik po zgodovinski plati in po duhu« Ivan Šumljak (foto: Štefka Sem) Po sedmih letih vodenja župnije v Gornjem Gradu in enem letu vzporednega vodenja župnije v Bočni se je avgusta od Zadrečke doline poslovil priljubljeni župnik Ivan Šumljak. Farani so mu pripravili čudovito slovo, mladi pa so ga pospremili in mu pomagali pri selitvi v novo župnijo v Brežicah. Z njim smo se pogovarjali tik pred odhodom. • Kako se spomnite dni, ko ste pred sedmimi leti prišli v Gornji Grad? Ko sem prišel v gornjegrajsko faro, sem bil zelo negotov. Tukaj sem bi le dvakrat pred tem. Ko sem vstopil v cerkev, je bila prva stvar, ki me je nagovorila, oltarna slika Jezusa, ki blagoslavlja otroke. Takrat sem prejel nagovor, da bodo program pastoralnega dela mladina in otroci, in ko sedaj pogledam nazaj, sem zelo hvaležen za to odločitev Bogu, pomočnikom in animatorjem, ki so mi pomagali pri delu z otroki. Še posebej v veliko pomoč pri oratorijih mi je bil voditelj animatorjev Tim Golavšek. • Za otroke ste si vedno vzeli čas, in to ne le za verouk. Pri nas so bile velika posebnost duhovne vaje za vse razrede osnovne šole, od prvega svetega obhajila dalje. Otroci so se jih zelo radi udeleževali, 12 domov pa so se vračali veseli. Pogrešal sem večjo vlogo nekaterih staršev v smislu podpore otrokom. Hvaležen pa sem za tiste starše, ki so otroke spodbujali k obisku duhovnih vaj in drugih dejavnosti. • Kaj se vam je pri delu z otroci zdelo ključno? V tujini velikokrat slišite, da župniku rečejo oče. Tudi jaz sem moral biti marsikomu oče. Veliko je razvezanih družin, veliko fantov, deklet in otrok, ki so sami. In tudi tem sem se zelo rad posvetil. Večkrat je duhovnik tisti, ki mora otroku ali odraslemu povedati kakšno lepo ali tolažečo besedo in mu pomagati, da se postavi pokonci. • Duhovnikovo delo v fari je raznoliko, ne konča se pri daritvi svete maše in verouku ... Delo duhovnika je zelo široko. Najprej moraš biti človek, potem tudi duhovnik, ukvarjaš se s pastoralo, podeljevanjem zakramentov, maševanjem in molitvijo. Zraven pa pride še veliko drugih stvari: poučevanje in vzgoja otrok, krščevanje, tudi gospodarske zadeve. In kot sem rekel: najlepše delo je z otroki. Otroci, ki sem jih poučeval pri verouku, ki so sedaj že mladeniči in mladenke, so se ponudili, da mi pomagajo pri selitvi. Šli so zraven v Brežice in mi pomagali pri vsem. Sem zelo hvaležen in srečen, da so z mano delili te trenutke. »Ker duhovnikov ni dovolj, je treba nastaviti centre in zaradi tega tudi odhajam iz Gornjega Grada.« • Koliko ste v času službovanja v Gornjem Gradu in Bočni obiskovali farane na njihovih domovih? Vloga duhovnika je široka, ne le molitvena, tudi podporna. Duhovnik je tisti, ki odpira vrata v marsikatero hišo. Velikega pomena zame je bil božično-novoletni blagoslov domov, tudi med epidemijo covida-19 sem jih, upoštevajoč navodila, opravljal. V Gornjem Gradu zato v 90 odstotkih vem, kje so doma kateri farani, k tako lepemu številu pa je prispeval blagoslov domov. Žal sem bil v Bočni premalo časa, da bi jih lahko spoznal v tolikšnem številu. • V gornjegrajski fari ste naredili ogromno, farani so vas pri tem podpirali ... Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 Tik pred mojim odhodom se še izvajajo dela na kupoli katedrale, ki bo prekrita z bakreno pločevino. Zadnja obnovitvena dela so se pred tem izvajala leta 1980, zaključila pa leta 1986. Na katedrali smo na prezbiteriju zamenjali kritino leta 2016 in v letih 2020-2021. Kritino smo menjali tudi na cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Florjanu, pa tudi na cerkvi sv. Magdalene. Cerkev sv. Lenarta je bila prekrita v letu 2016. Prekril se je obrambni stolp, sploh imenitno pa je bilo 9. julija 2017, ko je katedrala prejela nove štiri zvonove iz livarne Bachert iz mesta Karlsruhe v Nemčiji. Res je bilo opravljenega veliko dela. Brez faranov in še zlasti marlji- »Ljudje v Zadrečki dolini potrebujejo čas, da te sprejmejo, ko pa osvojiš njihovo srce, bodo naredili vse za to, da bodo pokazali, da te imajo radi.« vih ter prizadevnih ključarjev, med katerimi naj izpostavim Franca Preka, Dominika Pečnika in Andreja Purnata, ne bi šlo. Za njihovo nesebično razdajanje sem jim izjemno hvaležen. Sedaj ima župnija prekrite vse cerkve. • Ob odhodu torej imate dobre občutke? Kot župnik ob premestitvi preprosto vse pustiš in greš naprej, novim izzivom naproti. V novi župniji jih bo zagotovo dovolj. Ostaneta pa hvaležnost in občutek zadovoljstva. • V času epidemije prisotnost pri sveti maši občasno ni bila dovoljena. Ali to sedaj vpliva na obisk vernikov? Po več valih epidemije covida-19 je strah še vedno tisti, ki nas ovira. V gornjegrajski cerkvi ta strah ni potreben, saj je cerkev zelo velika in močno zračena. Družinam, kjer so bili bolni, sem obhajanje omogočil na domu, seveda zunaj njihovih stanovanj. Naj tukaj omenim tudi obiskovanje bolnikov na domu, ki je pomemben del pastoralnega dela. V gornjegrajski župniji je število vernikov v epidemiji nekoliko upadlo, v Bočni pa se ljudje znova radi vračajo k sveti maši. V težkih časih, kot je epidemija, so vera, upanje in molitev zelo pomembni. • Vaše delo se je, ko ste prevzeli še župnijo Bočna, zagotovo precej spremenilo ... Ko sem prevzel še župnijo Bočna, se je bilo potrebno posvečati dvema župnijama. Ob nedeljah ni bilo več mogoče Intervju imeti dveh maš v obeh župnijah, zato sem zjutraj maševal v Bočni, ob desetih pa v Gornjem Gradu. Ampak ura, ob kateri je maša, ni pomembna, kajti pri Bogu ni časa. Takrat, ko je možnost za sveto mašo, takrat pač greš, če je to tvoja vrednota in privilegij v življenju. Za Boga ni nikoli izgubljen čas. • S podobnim izzivom se bodo v prihodnje srečevali tudi nekateri drugi duhovniki v Zgornji Savinjski dolini … Časi, ki prihajajo, bodo posebni. Dve sveti maši dnevno v eni župniji, kot je to še v nekaterih župnijah, to se bo hitro začelo spreminjati. Mladih duhovnikov je vse manj, starejši počasi omagujejo in opravljajo bogoslužje, kolikor pač zmorejo. Skrajni čas je, da še bolj vključujemo laike, kar bo zagotovo pastoralni izziv v prihodnosti. • Na kakšen način se lahko vključijo laiki? Laiki so člani župnijskega sveta, ključarji, animatorji, bralci božje besede, pevci, ministranti in še mnogo drugih. Ti delujejo v župniji in imajo veliko sposobnosti. Določeni laiki se bodo vključe- vse, da bodo duhovno oskrbljeni. Tudi to, da v vsakem župnišču ne bo duhovnika, bo postalo vse bolj redna praksa. Škofa Maksimilijana pri njegovih odločitvah povsem podpiram in sem Bogu hvaležen zanj. • Kakšno je bilo vaše sodelovanje z lokalno skupnostjo? Duhovnikova vloga je povezovanje. Duhovnik namreč ni skrbnik za materialne dobrine, čeprav se s tem tudi ukvarja, je pa močna njegova vloga povezovanje vseh segmentov družbe. Imel sem privilegij, da sem prišel v kraj istočasno kot ravnateljica mag. Blanka Nerad. Že na začetku, ko sem vprašal za urnik verouka, me je presenetilo, da me je povabila v šolo, kjer sva se o vsem pogovorila, in to je bilo znamenje novih časov. Delo za skupno dobro otrok je bila bistvena stvar dogovora. Ko sodelujejo starši, šola in župnija, je uspeh zagotovljen. In v tem je prihodnost, v iskanju skupnega dobrega. S prejšnjim županom Stankom Ogradijem sva dobro sodelovala, s sedanjim županom Antonom Špehom pa še bolje. Oba sta imela posluh za sakralne objek- Župnik Ivan Šumljak s ključarji (foto: osebni arhiv) vali v delovanje župnije na različne načine. Branje božje besede s podelitvijo svetega obhajila bosta mogoča v odsotnosti duhovnika, ko pa bo ta v fari, bo opravil daritev svete maše. Obiskovali bodo tudi bolnike. • Kakšna bo torej organiziranost v prihodnje? Celjski škof Maksimiljan ima v pastoralni viziji, da je treba oskrbeti vse župnije. Ker duhovnikov ni dovolj, je treba nastaviti centre in zaradi tega tudi odhajam iz Gornjega Grada. Na novem mestu se pripravlja pastoralno področje, iz katerega bomo duhovniki oskrbovali druge župnije. Verniki imajo pravico do duhovnika in mi bomo naredili te in njihovo obnovo. Dejstvo pa je, da brez zavoda za spomeniško varstvo in ministrstva za kulturo le z občinskim doprinosom, ki zaradi majhnosti občine razumljivo ne more biti velik, vseh omenjenih del ne bi mogli opraviti. Seveda so bili pri vsakem projektu nepogrešljiv del tudi farani, še zlasti ključarji, saj so z njihove strani prihajale pobude in predvsem veliko vloženega truda pri delu župnije. • Gornjegrajska katedrala je pomembna tako za vernike kot za kraj. Njena vrata ste odprli tudi za glasbene dogodke. Ko pomislimo, koliko so morali naši predniki vložiti truda, sredstev in garanja za gradnjo te katedrale, ki že 260 let bogati kraj, je prav, da tako urejena tudi ostane. Katedrala je in bo ostala od župljanov, za zanamce pa se je vredno potruditi. Gornji Grad ni velik, je pa velik po zgodovinski plati in po duhu. Ta zgodovinski duh je treba prenesti v sedanjost, da bo imel kraj lepo prihodnost. »Odhajam le v drugo faro in rad se bom vračal nazaj k čudovitim ljudem, v čudovito naravo.« Ko sem prišel v Gornji Grad, so se takoj odprla vrata cerkve, pa ne le tista, lesena, ampak tudi vrata src. Pomembno je, da lahko vsak poišče duhovno bližino, da lahko vsak obišče cerkev in si napolni baterije. Vrata in srce moramo imeti odprta do vseh, tudi do ljudi, ki niso verniki. Katedrala je tudi akustičen prostor, v katerem so lahko ljudje uživali v lepoti glasbe. Ni pa prav, da bi le farani nosili veliko breme financiranja obnove katedrale, pomagati bi morali tudi ostali obiskovalci. • Posvečenje celjskega škofa Maksimiljana je bilo za župnijo velik dogodek in velika čast. Kaj vam je še posebej ostalo v spominu? Na posvečenje škofa Maksimiljana v katedrali v Gornjem Gradu smo vsi zelo ponosni in hvaležni. Pred posvečenjem sedanjega škofa je bilo prejšnje v letu 1537, ko je bil posvečen škof Kacijanar. Poleg škofovskega posvečenja me je v Gornjem Gradu najbolj nagovarjala zagnanost ljudi. Ljudje, ki vsak dan prihajajo k sveti maši, ljudje, ki se trudijo in delajo. Hvaležen sem, da lahko v naših ljudeh vidim takšno bogastvo. Moli in delaj, to so nas učili že benediktinci, ki so živeli v samostanu. Pustili so bogate sledi. V katedrali je njihova navzočnost, zato je prostor še toliko bolj umirjen in poln božje navzočnosti. • Kakšne so vaše misli ob slovesu? Vsem župljanom se želim zahvaliti. Vseh ne morem izpostaviti, zato le zahvala za teh sedem čudovitih let delovanja v Gornjem Gradu in leto delovanja v Bočni. Farani v eni in drugi fari so me močno obogatili in ni lepšega, ko se z ljudmi srečam in pridejo solze v oči. To je znamenje Svetega Duha, da smo veseli in hvaležni drug za drugega. Odhajam le v drugo faro in rad se bom vračal nazaj k čudovitim ljudem, v čudovito naravo. Ljudje v Zadrečki dolini potrebujejo čas, da te sprejmejo, ko pa osvojiš njihovo srce, bodo naredili vse za to, da bodo pokazali, da te imajo radi. Bog povrni vsem in vsakomur posebej, naj Gospod blagoslavlja meni dragi Gornji Grad in prav tako tudi Bočno. Ponosen sem na vas. Pogovarjala se je Štefka Sem Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 13 Ljudje in dogodki OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Zala Žibret in Gaja Kopriva med 26 finalisti Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, ki ga je osmo leto zapored organiziral skupaj z občinami in osnovnimi šolami iz Podravja, Savinjske regije, osrednje Slovenije in Primorske. Letos so sodelovala tudi tri dekleta iz Zgornje Savinjske doline: v polfinalu je nastopila Mateja Orel iz Osnovne šole Rečica ob Savinji, do finalnega nastopa pa sta prišli Zala Žibret, prav tako iz OŠ Rečica ob Savinji, in Gaja Kopriva iz OŠ Nazarje. PO IZBORU STROKOVNE KOMISIJE IN GLASOVIH POSLUŠALCEV Cilj medijske družbe, glasbenih pedagogov in širše javnosti je, da projekt postane vseslovenski in se vanj vključi čim več osnovnih šol. Polfinalni nastop je prinesel 83 odličnih nastopov. Izmed teh jih je za finale dvajset, deset v mlajši in deset v starejši kategoriji, izbrala komisija, šestim pevkam in pevcem iz obeh kategorij pa so finale prinesli glasovi poslušalcev. FINALE NA PTUJU Na Mestnem trgu na Ptuju so obiskovalci zaploskali 26 finalistom. Komisija znanih slovenskih pevcev je izbrala zmagovalki, v mlajši kategoriji Leilo Bećirović, v starejši pa Saro Sluga, obe s Ptuja. Vsi nastopi so vidni na Facebook in Youtube profilih Radia Ptuj in Radia Celje. Barbara Rozoničnik Del finalistk letošnjega tekmovanja Otroci pojejo slovenske pesmi (foto: arhiv Radia Celje) ORATORIJ V GORNJEM GRADU Rekordno število otrok in animatorjev Na letošnjem oratoriju v organizaciji župnije Gornji Grad je sodelovalo 90 otrok, zanje je skrbelo 30 animatorjev. Vsi skupaj so se spoznavali z novim župnikom Ivanom Hrastnikom. Na oratoriju so preko življenja svetega Ignacija Lojolskega utrjevali zaupanje v Boga. Otrokom iz Gornjega Grada in okoliških krajev so se pridružili otroci, ki so bili v tistem času na počitnicah pri sorodnikih, doma iz Postojne, Logatca pa tudi Avstrije in Nemčije. VSAK DAN DRUGE AKTIVNOSTI Vsak dan oratorija so otroke čakale nove aktivnosti. Dvakrat jih je obiskal nekdanji gornjegrajski župnik Ivan Šumljak, razveselili pa so se tudi obiska ravnateljice mag. Blanke Nerad. Otroci so uživali v druženju in igrah in se umirili v molitvi, služilo jim je tudi vreme. Na dan, ko so se zbrali pri cerkvi v Bočni, so se jim pridružili domači gasilci in vroč dan je bil prežet z vodnimi igrami. En dan so namenili pohodništvu in peš odšli na Krebsovo kmetijo v Florjan. Nekateri so se zvečer podali še na orientacijski pohod na Rajhovko. 14 V oratorijskem tednu je bil okrog gornjegrajske katedrale vsak dan živžav. (Foto: arhiv župnije) ZA USPEŠNO IZVEDBO ZASLUŽNI ŠTEVILNI POSAMEZNIKI Na zaključnem srečanju otrok in staršev z mašo so sodelovali tako otroci kot animatorji. Slednje je vodil Tim Golavšek. Da je oratorij lepo uspel, so Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 pripomogle tudi kuharice, ki so skrbele za lačne želodčke, in vsi ostali, ki so pomagali na takšen ali drugačen način. Otroci in animatorji se že veselijo naslednjega poletja, ko se bodo zopet družili. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Škof Tomaž Hren na sinodi v Gornjem Gradu leta 1604 (1) PETER WEISS Izmed ljubljanskih škofov, ki so od druge polovice 15. stoletja do druge svetovne vojne škofovali ali prebivali Gornjem Gradu, je Tomaž Hren med najimenitnejšimi in gotovo najbolj delavnimi. Kar nekaj smo o njem že izvedeli, saj si je prizadeval za umetniško rast cerkvenih zgradb v Zgornji Savinjski dolini, od tod pa je v Petrinjo na Hrvaško poslal (po vodi, v obliki splavov) tudi leseno cerkev, ki se mu je zdela potrebna na področju, ki so ga opustošili Turki. Sosednjemu, zagrebškemu škofu je tako pomagal pri ohranjanju vere. Tomaž Hren je bil rojen leta 1560 v Ljubljani. Izšolal se je za duhovnika in je v času, ko se je po Evropi širil duh reformacije, opravljal cerkvene službe, nazadnje pa je bil leta 1597 imenovan za škofa in dve leti pozneje od cesarja (ta se je z njegovo službo moral strinjati) potrjen za devetega ljubljanskega škofa. V letih 1614–1621 je bil tudi namestnik deželnega kneza, torej knezoškof. Kot izvajalec protireformacijskega gibanja in katoliške prenove, ki naj bi vzpostavila veljavo katoliške cerkve, je na Kranjskem dal uničiti slovenske protestantske knjige z izjemo Dalmatinovega prevoda Biblije (iz leta 1584). Slab sloves se ga bo držal, saj je bil do protestantov strog in trd in je zatrl njihove uspehe in pobude, kar je škoda. Slovensko šolani so znali brati slovenske knjige in pisati, kar bi lahko vodilo do višje splošne izobrazbe, s katoliško protireformacijo pa je bilo tega konec. Škof Hren si je sicer prizadeval za slovensko besedo v katoliški cerkvi, vendar je bil celo pri tem šibek in zadržan. Slovenščino je podpiral predvsem kot sredstvo za širjenje vernosti in svojega lastnega vpliva, kaj več pa bi že lahko pomenilo ogrožanje na novo pridobljenega statusa. Spremembe so bile tako težke in redke, ker so morale prihajati iz cerkve same. Bogoslužje (maše in drugi obredi) je recimo postalo povsem slovensko šele po letu 1965; prej so bili veliki deli maše brani v latinščini (in zato jih velika večina vernikov sploh ni razumela). To je morda kazalo na vesoljnost in trdnost cerkve, zagotovo pa ne na zaupanje do vernikov in na odprtost. Ta je v družbi potrebna za razvoj in napredek, za spodbujanje k iskanju novega in boljšega, tudi z odpravljanjem starih in preživelih umišljenosti ter neukosti, česar je v današnjem življenju veliko preveč. Če se temu pridruži še sovražnost do drugače mislečih ali do po svoje živečih, lahko povzroča pri njih stiske in obup, kar je nečloveško in nepotrebno. – Deveti ljubljanski škof Hren je umrl leta 1630 v Gornjem Gradu, kjer je tudi pokopan. Za katoliško prenovo si je prizadeval z izganjanjem in preganjanjem protestantov, pa tudi z vzgojo duhovnikov v Marijinem kolegiju v Gornjem Gradu in z vsakoletnimi sinodami, ki so bile v tedanjem dejanskem središču ljubljanske škofije. Na njih je zbral duhovščino svoje škofije, in kot piše zgodovinar Viktor Steska, so na njih obravnavali po navadi le tekoče, manj važne zadeve. Z njimi je škof Hren seznanjal duhovnike, ti pa so njegova sporočila posredovali naprej vsem vernikom. Župniki in drugi duhovni gospodje so bili tudi prevajalci latinsko in nemško pisanih odlokov v slovenščino, kakor se je govorila v župniji, ki jim je bila dana v upravljanje. Ta korak je bil nujen, ker se takrat večinoma nepismeni verniki z zapovedmi višje duhovščine niso mogli seznaniti drugače, tujih jezikov pa večinoma tudi niso znali. Osnovne molitvene obrazce (od očenaša naprej) so se naučili in so jih v cerkvi molili skupaj z drugimi, tako rekoč v zboru. Neprestane vaje v cerkvi iz tedna v teden ali iz dneva v dan so potem omogočale, da so najbolj umni, vneti in verni posamezniki molili tudi sami. Pridige so bile v ljudskem jeziku, torej v slovenščini, in v njih so duhovniki poudarjali nauke po lastni presoji oziroma glede na bližnji praznik. V Hrenovem času še ni bilo slovensko pisanih priročnikov, iz katerih bi župniki lahko črpali zamisli in zanimivosti ter anekdote, da bi bili kot pridigarji z njimi bolj zanimivi. Šele skoraj sto let po Hrenovi smrti smo dobili v slovenščini zbirko takih pridig, ki jo je v petih knjigah z naslovom Sveti priročnik objavil Janez Svetokriški. REFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA Katoliška cerkev je bila okoli leta 1500 spet v krizi, kar v tistem času ni bilo nič novega. Pri nas se je svet s propadom dinastije grofov Celjskih (leta 1456 so v Beogradu ubili zadnjega njihovega, Ulrika) zazdel krhek: gornjegrajski benediktinski samostan je izgubil zaščitnike. Tako je lahko bila seveda z dovoljenjem novih, habsburških oblasti ustanovljena škofija, ki je nastala na materialni osnovi gornjegrajskega samostana in tudi na ozemlju Zgornje Savinjske doline. Njeno središče je bilo – kljub temu da se ji je reklo ljubljanska – v Gornjem Gradu. S severa so k nam pljuskale zamisli, ki niso bile v skladu z uradnimi cerkvenimi. Enoumje, ki je bilo prej stoletja stalnica, je doživelo preizkus z idejami tistih duhov, ki so si prizadevali za spremembe. Sprožil jih je Martin Luter leta 1517 z objavami 95 tez, v katerih je nanizal stranpoti, ki bi se jim katoliška cerkev morala odreči: v tedanji cerkvi se je dalo največje grehe odkupiti, bogastvo se je v cerkveni ustanovi kopičilo, duhovščina je bila nevedna in celo cerkvene službe se je dalo kupovati. Hrenova heraldična plošča nad južnim vhodom v Loretansko kapelo v Nazarjah (iz leta 1625) Potem ko je bilo reformistično gibanje nasilno zavrnjeno, je najprej v Nemčiji kot protestantizem ubralo samostojno pot in je dalo krila tudi slovenskim protestantom. Ti so od leta 1550 naprej pisali in tiskali knjige v slovenskem jeziku. V naslednjega pol stoletja so večinoma v Nemčiji, od koder so oskrbovali slovenske in tudi nemške vernike s knjigami in tudi pridigarji, delovali pogumni, pametni in podjetni možje protestantske vere, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj; dobili smo sijajni Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma (1584) in prvo slovensko slovnico (Bohoričevo, istega leta). Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 15 Nasveti, Oglasi ZEMLJIŠKA KNJIGA Najpomembnejša evidenca pravnega stanja nepremičnin V tokratnem in nekaj naslednjih prispevkih vam bom predstavila zemljiško knjigo - njeno zgodovino, pojem in pomen, temeljna načela, ki veljajo na tem področju, zakon, ki je pri nas temeljni predpis, ki ureja zemljiško knjigo in zemljiškoknjižni postopek, ter njegova najpomembnejša poglavja in postopke. Za začetek nekaj besed namenjam zgodovini zemljiške knjige. OD USTNE IZJAVE DO PISNIH POSLOV Varnost pravnega prometa z nepremičninami sega daleč v zgodovino. V antični dobi, ki ni poznala zemljiške knjige, se je formalnost pravnih poslov zagotavljala s pričami ali s predstavniki javnih oblasti. V prvotnem obdobju rimskega prava so se pravni posli sklepali ustno in bili strogo formalni, uveljavila sta se predvsem mancipatio (ustna izjava prenosa lastninske pravice pred petimi pričami) in in iure cessio (prenos lastninske pravice kot poseben spor, kjer so sodelovali predstavniki javne oblasti). V poznejšem obdobju rimskega prava so dogovore o prenosu lastninske pravice nadomestili pisni pravni posli. V srednjem veku je bil prenos lastninske pravice na nepremičninah različno urejen (partikularno). DEŽELNE DESKE Za prelomnico v razvoju današnjega sistema zemljiške knjige velja 13. stoletje, ko so se pod vplivom partikularnih prav nemških srednjeveških mest na Češkem, Moravskem in v Gornji Šleziji začele stvarne pravice objavljati z vpisom v t.i. deželne deske. V deželne deske so se kronološko polagale ali vpisovale javno overjene listine o razpolaganju z nepremičninami. Kasneje, v 14. in 16 15. stoletju, je dobila položba javno overjene listine o razpolaganju z nepremičnino konstitutivni pomen. PRVI ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREDPISI V 19. stoletju so bili sprejeti prvi zemljiškoknjižni predpisi. V Avstriji, Nemčiji in Švici je imel vpis v zemljiško knjigo konstitutivni pomen. V zahodnoevropskih državah, kjer se je pravni red razvijal pod vplivom francoskega prava, je bil sprejet sistem transkripcij in inskripcij, ki so zagotavljale le publiciteto, ne pa tudi konstitutivnosti. Prav tako konstitutivnosti vpisa ni bilo v anglo-ameriški pravni družini. ZEMLJIŠKOKNJIŽNO PRAVO V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI Za nas je bilo posebej pomembno leto 1930, ko so bili sprejeti zemljiškoknjižni predpisi (Zakon o zemljiških knjigah, Zakon o notranji ureditvi, osnovanju in Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 popravljanju zemljiških knjig, Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih ter Pravilnik za vodenje zemljiške knjige), ki so urejali zemljiškoknjižno pravo za celotno Kraljevino Jugoslavijo, pripravljeni pa so bili po zgledu avstrijskih zemljiškoknjižnih predpisov iz leta 1871. ZAKON O ZEMLJIŠKI KNJIGI V Sloveniji so se ti predpisi uporabljali tudi po 2. svetovni vojni, saj je bil pri nas šele leta 1995 sprejet Zakon o zemljiški knjigi, ki je veljal do leta 2003, ko ga je derogiral novi Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki velja z določenimi spremembami in dopolnitvami še danes. ZZK-1 je temeljni pravni vir, ki v Sloveniji celovito ureja področje zemljiškoknjižnega prava na pregleden in sistemsko zaokrožen način. Urška Pečnik Terezijanski kataster za Kranjsko, gospostvo Bokalce, obrazec D (vir: Wikipedija) Organizacije, Ljudje in dogodki KONCERT VOKALNE SKUPINE SONČNICE IN SESTER LAMPREČNIK Skrbno izbran repertoar izvedle v sproščenem vzdušju V Nazarjah so od junija do konca avgusta potekale številne zanimive prireditve in dogodki. Za konec poletja so Turistično društvo Nazarje, mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Kavarna Mangus organizirali koncert z vokalno skupino Sončnice in sestrami Lamprečnik. PO DALJŠEM PREMORU ZNOVA NA DOMAČEM ODRU Čeprav je vreme poskrbelo za prestavitev prireditve z grajske skale v dvorano kulturnega doma, se je večer razvil v čudovito glasbeno doživetje. Po nekoliko daljšem premoru so na domači oder ponovno stopile Sončnice in sestre Lamprečnik. Program so izvedle v sproščenem vzdušju, a s skrbno izbranim repertoarjem skladb različnih glasbenih stilov. KLJUB OMEJENIM MOŽNOSTIM VADBE ODLIČNO UBRANE Poslušalci so slišali znane slovenske, hrvaške in angleške pesmi, ki bi jih lahko razvrstili v kategorije ljudske, ljubezenske in popularne glasbe, ki jo mlade pevke interpretirajo na svoj način. Dokazale so, da so kljub pavzi in zaradi razseljenosti po vsej Sloveniji bolj priložnostni kot redni vadbi v odlični kondiciji in da so kos vsakršnim glasbenim izzivom. PRIJATELJSTVO IN LJUBEZEN DO GLASBE Občinstvo je z navdušenimi aplavzi pozdravilo odlično izvedbo in se tako zahvalilo pevkam, da vztrajajo in ustvarjajo skupaj ter s tem razveseljujejo poslušalce. Obe vokalni skupini sta nastali pred približno petnajstimi leti, združujeta pa dekleta z različno glasbeno izobrazbo, ki jih veže prijateljstvo in veselje do petja. ZA SESTRE LAMPREČNIK POMEMBNA BESEDILA Sestre Lamprečnik so začele ustvarjati na pobudo krajanov Šmartnega ob Dreti in ker jim glasba in petje toliko pomenita, svojo pot nadaljujejo še danes. Navdih iščejo v različnih zvrsteh glasbe, pri čemer so jim pomembna predvsem močna besedila, iz katerih nadgradijo svoje izvedbe. IZBRANE PEVKE POSTALE SONČNICE Sončnice so začele kot I-zborček izbor izvrstnih pevk osnovnošolskega zbora v Nazarjah, ki ga je vodila Katja Gruber. Po osnovni šoli so kot vokalna skupina nadaljevale samostojno pot. Po krajšem premoru v času srednje šole jih je petje ponovno poklicalo skupaj. Nastopajo na različnih kulturnih prireditvah, tudi na porokah, predvsem na domačem terenu. Skrbno izbirajo pesmi, ki jih po svoje interpretirajo in predrugačijo. Vesna Petkovšek Čudoviti glasovi ljubiteljic petja so pričarali prijeten večer za slovo od poletja. (Foto: Vesna Petkovšek) DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE Diabetiki darovali kilometre Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje je organiziralo pohod po eni izmed 15 pohodniških točk, ki so del akcije #darujemkilometre Zveze društev diabetikov Slovenije. Pohoda od Motorčka v vasi Potok do koče na Farbanci se je udeležilo 15 pohodnikov, ki so s svojo udeležbo podprli akcijo zbiranja kilometrov za ozaveščanje o sladkorni bolezni. Kot je povedala Bernarda Miklavc iz društva diabetikov, so bili z izkupičkom zbranih kilometrov zadovoljni. Na Farbanci so se srečali s skupino nazarskih planincev, ki so prekolesarili daljšo traso, in tudi oni so z veseljem darovali svoje kilometre za omenjeno akcijo. Na vrhu vsake od točk namreč organizatorji spremljajo število oseb, ki so jih obiskale, prehojene kilometre in skupno višinsko razdaljo. Tatiana Angioi Diabetiki so združili koristno s prijetnim in si s pohodom na Farbanco ustvarili lep sobotni dopoldan. (Foto: BM) Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 17 Tematska priloga GRADNJA OBJEKTOV Nadzornik ni zgolj zakonska obveznost, temveč dodana vrednost KVALITETNA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA POT DO OPTIMALNE GRADNJE Tako kot tehnologija gradnje se skozi čas spreminja tudi način projektiranja. Časi, ko so se načrti risali ročno, ko se je kopiralo s pomočjo paus papirja in tuša in se je investitorju izdelala maketa za predstavitev objekta, so mimo. Danes je projektantom na voljo vrhunska programska in strojna oprema, ki bistveno pospeši pripravo projektne dokumentacije ter omogoča, da pooblaščeni inženirji in arhitekti svoje projektne rešitve pripravljajo na istih osnovnih načrtih objekta. Tako kot je bil velik preobrat iz ročnega v računalniško projektiranje, je trenutno prehod na t. i. BIM (Building Information Modeling) projektiranje. V BIM-u projektanti ne projektirajo več v 2D, temveč v 3D okolju na osnovi 3D Še tako dobra projektna dokumentacija ni vedno zagotovilo, da bo takšen tudi objekt. Zato v fazi gradnje prevzame pomembno vlogo investitor z izbiro nadzornika in izvajalca gradnje. modela predvidenega objekta. Na primer: gradbeni projektant lahko izdela natančno analizo vplivov na gradbeno konstrukcijo na podlagi 3D modela, ki natančno simulira, kaj se bo v nosilni konstrukciji dogajalo, ko bodo nanjo delovale različne obtežbe v različnih kombinacijah. Prednost tovrstnega projektiranja je tudi v tem, da vzporedno pripravljamo armaturne načrte, opažne načrte, arhitekturne načrte in popise del, ki se ob vsakokratni spremembi osnovnega modela ustrezno posodobijo, kar pomeni 18 bistveno hitrejše in natančnejše projektiranje. Čeprav se BIM še uvaja, so tu že nove definicije. BIM 4D se navezuje na komponento časa oz. urnik vodenja projekta, 5D na stroške, 6D na trajnostne analize, govorimo pa tudi že o BIM 7D, ki predstavlja inteligentno povezavo 3D gradnikov in raznovrstnih podatkov z namenom upravljanja projektnih informacij v celotnem življenjskem ciklu objekta. DOBER PROJEKT ŠE NI GARANT ZA DOBRO ZGRAJEN OBJEKT Še tako dobra projektna dokumentacija ni vedno zagotovilo, da bo takšen tudi objekt. Zato v fazi gradnje prevzame pomembno vlogo investitor z izbiro nadzornika in izvajalca gradnje. Sicer pa tudi Gradbeni zakon investitorju nalaga obvezno imenovanje nadzornika (za vse gradnje, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje), ki nadzira gradnjo od prijave gradbišča do pridobljenega uporabnega dovoljenja. Pri izbiri nadzornika je ključno, da investitor te zakonske obveznosti ne razume kot nujno zlo temveč dodano vrednost. Dejstvo je, da je dober nadzornik zagotovilo za gradnjo objekta izključno po projektni dokumentaciji in izdanem gradbenem dovoljenju, kar v praksi žal še vedno ni samoumevno. Tako kot v fazi projektiranja je tudi pri izvedbi nujno sodelovanje vseh deležnikov gradnje in strok, saj lahko le tako gradimo po pravilih stroke, ne le ene, temveč vseh, ki pri gradnji sodelujejo. STROG NADZOR VELIKOKRAT TRN V PETI IZVAJALCA Ena pomembnejših vrlin nadzornika je prav gotovo ta, da ne odstopa od svojih zahtev pri kvaliteti gradnje. Nekateri izvajalci v praksi žal še vedno Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 Niko Bezovnik, pooblaščeni gradbeni inženir Inženirske zbornice Slovenije iščejo načine, kako v svojo korist, na račun kvalitete, izigrati investitorja in mu »prodati« rešitev, ki naj bi bila boljša od projektne, cenejša in enostavnejša, za kar praviloma niso kompetentni. V takšnem primeru je nadzor ključen branik projektnih rešitev in varovalo, da do odstopanj ne prihaja. Na tej točki se praviloma izkaže strokovnost in načelnost nadzornika. Pri gradnji ima vsak deležnik svojo funkcijo: projektant projektira, nadzornik nadzira, izvajalec izvaja in investitor investira. Če se bomo v tem segmentu tega vsi zavedali in strokovno opravljali svoje delo, sem prepričan, da imamo na tem področju ogromno strokovnjakov z znanjem, ki bodo potencialnim investitorjem zagotovili celostno storitev. Niko Bezovnik Tematska priloga 54. MOS, CELJSKI SEJEM, 14. – 18. SEPTEMBER 2022 Želite privarčevati pri elektriki in hrani? Na Celjskem sejmu boste izvedeli kako Kje začeti z gradnjo? Z obnovo? Kako znižati stroške električne energije? Kje kupiti sončno elektrarno? Je električno kolo pravo zame? Kam na izlet čez vikend? Kje kupiti profesionalno orodje? LETOS POUDAREK NA SAMOOSKRBI - ENERGETSKI IN PREHRANSKI Na letošnjem največjem in najpomembnejšem sejemskem dogodku v Sloveniji, na 54. sejmu MOS, boste izvedeli vse odgovore. Letos bo velik poudarek na samooskrbi, energetski in prehranski. Tako boste spoznali podjetja, ki bodo poskrbela za cenejšo električno energijo, za cenejšo pridelavo hrane, na enem mestu bodo zbrani vsi ponudniki sončnih elektrarn in ponudniki za gradnjo hiše, izvedeli boste vse o visokih gredah, o kulinarični ponudbi, o profesionalnem orodju, o medicinskih in gospodinjskih pripomočkih, zapeljali se boste lahko z električnimi kolesi. PONOVNO ULICA OBRTI 54. MOS bo ponovno odprl Ulico obrti, kjer bodo predstavljali atraktivne in deficitarne poklice s praktičnimi prikazi. Na Stičišču znanosti in gospodarstva bo tokrat poudarek na človeški bioniki, na vsadkih, ki jih medicina vgrajuje v človeško telo, pa tudi na vesoljski tehnologiji in novodobnih poklicih. KULINARIČNA DOŽIVETJA Ob vsem tem pa boste lahko doživeli tudi veliko izvrstnih kulinaričnih doživetij. Presenečeni boste nad slovensko lokalno ponudbo izvrstnih dobrot in destinacij. Veliko dogajanja je namenjeno tudi zabavi, od športne arene, do preizkusov v simulatorju letenja. Na MOS, kjer je vse na enem mestu! MOS DOM, MOS TURIZEM, MOS TEHNIKA ENERGETIKA … Predstavilo se bo okoli 1000 podjetij, ponudnikov izdelkov in storitev iz 20 držav. Naredite si doživet enodnevni izlet v Celje, nakupujte po sejemskih cenah, hkrati pa boste bogatejši za številne informacije in pametne nasvete. Cena vstopnice je 9 EUR. Posebne ugodnosti so pripravili za skupine in tiste, ki se na sejem pripeljejo s kolesom. »SKOČITE NA MOS, DA BOSTE VSEM TEŽAVAM KOS!« Na Celjskem sejmu pravijo: »Skočite na MOS, da boste vsem težavam kos!« Prisrčno vabljeni na 54. MOS med 14. in 18. septembrom na Celjski sejem – doživetje zabave, cenejših in pametnih nakupov ter številnih novih idej, kako si olajšati delo in kje privarčevati. PR Na letošnjem sejmu MOS se bo predstavilo okoli tisoč podjetij, ponudnikov izdelkov in storitev iz 20 držav. (Foto: arhiv Celjskega sejma) Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 19 Tematska priloga 20 Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 Tematska priloga MONTAŽNE HIŠE RIHTER Celostne rešitve za najvišji standard in bivanjsko ugodje Montažne hiše so interdisciplinarno načrtovani objekti. So rezultat najrazličnejših znanj, od umestitve objektov v prostor, odlične arhitekturne zasnove in upoštevanja zdravega bivanjskega ugodja do apliciranja najboljših tehnoloških rešitev gradnje. V podjetju Rihter se zavedajo, da je vse našteto zelo pomembno, zato pri gradnji hiš vsa navedena področja v celoti upoštevajo in jih tudi izvajajo. Z LASTNIM RAZVOJEM DO NOVIH REŠITEV Poseben poudarek dajejo celostnim rešitvam, ki so bistvene za doseganje najvišjega standarda kakovosti montažnih hiš in najboljšega bivanjskega ugodja. Njihove rešitve so podprte z najsodobnejšimi računalniškimi tehnologijami. Upoštevajo nove smernice in tehnologije v gradbeništvu in se izobražujejo na komplementarnih področjih, saj je to bistveno za gradnjo montažnih hiš najvišje kakovosti. Z lastnim razvojem iščejo nove rešitve za dolgoročni trajnostni obstoj hiš. OD NIZKOENERGIJSKIH DO PLUSENERGIJSKIH HIŠ Med razvojem hiše se natančno posvetijo njenemu toplotnemu ovoju, ki je eden najpomembnejših delov vsakega montažnega objekta. Toplotna izolacija v ovoju preprečuje ohlajanje objekta pozimi, poleti pa njegovo pregrevanje. Toplotna izolativnost njihovih konstrukcijskih sistemov je odlična in močno presega zakonsko predpisano dovoljeno toplotno prehodnost zunanjih konstrukcijskih elementov. S konstrukcijskimi sistemi Rihter je mogoče dosegati različne standarde gradnje - od nizkoenergijskih, pasivnih, ničenergijskih vse do plusenergijskih stavb. PRIPADNOST POSLU NAJVIŠJE NA VREDNOSTNI LESTVICI Rihter je družinsko podjetje, v katerem je pripadnost poslu najvišje na vrednostni lestvici. Velika prilagodljivost glede časa in denarja ter skupno prizadevanje za rast in razvoj so vrednote, ki jih najbolj povezujejo. S poudarkom na uvajanju novih sistemov in organizaciji poslovanja, ki vodi v poslovno odličnost, so ves čas usmerjeni v povečanje prodaje posameznih programov, ki temeljijo na stalnih izboljšavah obstoječih procesov, razvoju novih smeri in sistemov gradnje ter nenehnem izobraževanju zaposlenih. INDIVIDUALNOST IN PRILAGODLJIVOST »Individualnost in prilagodljivost sta naši ključni vodili, ki zagotavljata uspešno zaključene projekte in posledično zadovoljne kupce. Vsak naš projekt temelji na sodelovanju z naročnikom ob upoštevanju njegovih želja in potreb. Le tako lahko oblikujemo končne rešitve, dosežemo zastavljene cilje in ob zaključku naročniku s ponosom predamo hišo – njegov dom, krojen po njegovi meri in željah,« pravijo v podjetju Rihter. VSE REŠITVE IN STORITVE NA ENEM MESTU Njihova storitev je edinstvena z vidika izvedbe, saj je vsak objekt unikaten in je prav vsakega posebej potrebno načrtovati od začetka do konca. Ponujajo vse rešitve in storitve na enem mestu. Za stranko to pomeni velik prihranek časa in brez težav pri gradnji. Seveda pa ne gre samo za rešitve, vse, kar ponujajo, tudi kvalitetno izvedejo. Hkrati omogočajo individualnost in prilagodljivost pri izbiri sanjske hiše. PR Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 21 Tematska priloga 22 Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 Tematska priloga, Oglasi Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 23 Športnik leta 2022 Zaključna prireditev letos spet v Mozirju potrebno sodelovanje vseh občin, ne samo tiste, v kateri poteka zaključna prireditev. Dejstvo je, da je pomembno vključiti vso dolino in pridobiti čim več podpornikov tega projekta, skozi prireditev pa tudi vso športno javnost. Zato je ključno, da vsaka občina sodeluje s svojim predstavnikom, poznavalcem športa, v strokovni komisiji in tako sooblikuje odločitve pri izboru najboljših športnikov leta. Ta model se je doslej izkazal kot učinkovit in se je v petih letih tudi dobro prijel. Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik in Ivo Milovanovič sta konec leta 2016 zastavila prvo zaključno prireditev izbora najboljših športnikov v Zgornji Savinjski dolini. Županovi spomini na ta dogodek so prijetni, sam projekt izbora pa se je v šestih letih razvil v izjemno odmevno promocijo športa v dolini. • Začelo se je v Mozirju in se nadaljevalo na dveh drugih lokacijah, zdaj pa se zaključno dejanje izbora športnikov leta vrača v Mozirje. Vaš pogled? Po treh zaključnih prireditvah v mozirski športni dvorani je bila dobra ideja organizatorja, da dogodek seli po krajih oziroma občinah, kjer imajo pogoje za večje prireditve. Takšen koncept smo podprli vsi na koordinaciji županov. Prireditev se je po izgradnji športne dvorane preselila v Luče, v lanskem letu pa v Nazarje. Sedaj smo, v pričakovanju izgradnje novega športnega objekta v Solčavi, spet na vrsti mi v Mozirju. Skupaj z vodjo projekta bomo storili vse, da nadgradimo dosedanje uspešne prireditve v sodelovanju s posamezniki iz našega kraja. Želimo si dobro udeležbo tako športnikov kot tudi občanov iz vseh krajev doline. • Kako se spominjate začetkov vašega sodelovanja z Ivom Milovanovičem pri projektu Športnik leta? Razmisliti je bilo potrebno o prostorskih možnostih, številu pričakovanih obiskovalcev in izvedbi privlačnega programa, ki bo v čast najboljšim v športu in bo magnet za obiskovalce. Zato je bilo sodelovanje več kot na mestu, s tem pa tudi naša podpora, ki je bila potrebna kot prispevek in ostaja tudi v naprej. • Odziv že na prvi izbor najboljših zgornjesavinjskih športnikov je bil množičen. Po vaših besedah je nujno 24 Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje (foto: Jože Miklavc) • Čeprav je projekt bistveno bolj kompleksen, kot se kaže navzven, je zaključna prireditev s podelitvijo pokalov tista, ki zbudi največ pozornosti javnosti. Najbrž se strinjate, da so bile vse doslej odlično pripravljene in izvedene? Se strinjam, že prvič je bilo vse zelo dobro pripravljeno. Ivo Milovanovič je na podlagi dolgoletnih izkušenj predvidel vse, kar šteje ob takšnih dogodkih z množično udeležbo. Našim športnikom smo tako pripravili nekaj trenutkov veljave in zaslužene pozornosti pod reflektorji, kar pa je samo delček tistega, kar si sicer zaslužijo kot nagrado za ves njihov trud in odrekanja. • Ste torej veseli, da se je vse začelo in se nadaljuje v Mozirju, v tem vse bolj urejenem in privlačnem kraju tako za bivanje kot za športne aktivnosti? Ja, res sem vesel, hkrati pa sem hvaležen Milovanoviču za to pobudo in organizacijo projekta Športnik leta, s katero mu je uspelo povezati vse občine v Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 Zgornji Savinjski dolini. Poleg njega je v projekt aktivno vpetih še nekaj naših občanov, med njimi na prvem mestu sedanji državnozborski poslanec Jože Jelen, ki je tudi sam zagret športnik in zanesljiv sodelavec. Vse to se lepo sklada z našimi razvojnimi načrti na področju malega gospodarstva in turizma, kajti šport je del vsega tega. Verjamem, da bo Jelen kljub dodatnim obveznostim, ki jih ima na novi funkciji, ostal koordinator in presojevalec v strokovni komisiji Športnika leta. • Kot že omenjeno, se zaključna prireditev po prvih treh izvedbah vrača v Mozirje. Kaj si lahko obetamo? Po gostovanju v Lučah in Nazarjah naj bi zaključno dejanje izbora najboljših športnikov prevzela Solčava, kjer gradijo objekt dovolj velikih kapacitet. Ker je pri gradnji nekaj zastojev, ni gotovo, da se bo vse izšlo pravočasno, zato smo v tej situaciji vskočili mi in bo prireditev spet v Mozirju. Vse bomo pripravili, kot se bomo dogovorili, in veselimo se še enega čudovitega dogodka v januarju 2023. • Znano je, da ste velik zagovornik športa tudi v koordinaciji županj in županov občin Zgornje Savinjske doline. Bo tako tudi v prihodnje? Vsak izvoljeni funkcionar, županja ali župan, ima nalogo, da skrbi tudi za razvoj športa in rekreacije. Gre namreč za kakovost življenja občank in občanov pa tudi za njihovo zdravje in počutje. V primeru projekta Športnik leta je na nas, ki vodimo lokalne skupnosti, tudi odgovornost, da zagotovimo del sofinanciranja in ponudimo prostorske zmogljivosti za zaključni dogodek. Kot še marsikateri drugi župan sem tudi sam ponosen na dosežke naših športnikov, še posebej tistih najboljših. Verjamem, da letošnje lokalne volitve tega vzdušja in pozitivne klime ne bodo »pokvarile«. • Do lokalnih volitev sta še dobra dva meseca. Najavili ste, da boste volivce skušali nagovoriti še za en županski mandat. Se strinjate, da bi k tej odločitvi sodil pregovor, ki pravi: »Kdor vadi, vztraja in se uči, ga življenje nagradi.«? Se strinjam, hvala za to spodbudo, in verjamem, da se srečamo na podelitvi priznanj najboljšim športnikom Zgornje Savinjske doline januarja 2023 v Mozirju! Jože Miklavc Ljudje in dogodki IZLET ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC Spoznavali bogato kulturno in zgodovinsko dediščino Kamnika in Vranskega Po dveh letih premora je tednik Savinjske novice znova organiziral izlet zvestih naročnikov. V soboto, 3. septembra, so se na spoznavanje Kamnika in Vranskega podali tisti redni bralci in bralke, ki so pošiljali odgovore na nagradna vprašanja in jim je bil žreb naklonjen, skupaj z njimi pa še večina ustvarjalcev zgornjesavinjskega časopisa. DOPOLDANSKO POTEPANJE PO KAMNIKU Udeleženci izleta so dopoldne preživeli ob raziskovanju starega mestnega jedra Kamnika, kjer so si ogledali nekatere zgodovinske znamenitosti in spoznali Skupinska fotografija pred cerkvijo sv. Mihaela na Vranskem V svečarstvu Sterle je vsak udeleženec pod vodstvom mentorice narisal okraske na svojo svečo. nekaj Plečnikovih umetnin. Še posebej so bili navdušeni nad njegovo arhitekturno mojstrovino v kapeli Božjega groba v frančiškanski cerkvi. Sledil je panoramski pogled na mesto in okolico z Malega gradu, posebno doživetje pa je predstavljal obisk svečarstva Sterle, kjer je vsak udeleženec pod vodstvom mentorice narisal okraske na svojo svečo. Večina izletnikov je priznala, da po tem ogledu poznajo Kamnik v precej drugačni podobi, kot so ga poznali do prej. NA VRANSKEM NEKOČ JEZERO, KJER SO SE ZBIRALE VRANE Po sproščujočem kosilu v idiličnem ambientu ribnika Druškovič v Preboldu se je program izleta nadaljeval z ogledom Na ogledu gasilske zbirke v Prekopi, katere posebnost so vodne brizgalne na lesenih vozovih iz 19. stoletja. zanimive gasilske zbirke v kraju Prekopa, katere posebnost so vodne brizgalne na lesenih vozovih iz 19. stoletja. Na Vranskem so si udeleženci izleta ogledali župnijsko cerkev sv. Mihaela in prisluhnili legendi o nastanku kraja. Na tem mestu naj bi nekoč zaradi plazu nastalo jezero, ob katerem so se zbirale vrane. Jezero so kasneje prebivalci izsušili, kraj pa poimenovali po vranah. LAVOSLAV SCHWENTNER - MECEN USTVARJALCEV SLOVENSKE MODERNE Največ časa na Vranskem so udeleženci namenili obisku rojstne hiše Lavoslava Schwentnerja, knjigarnarja, mecena in založnika pesnikov ter pisateljev slovenske moderne. Hiša je odlična slika življenjskega sloga nekdanjih premožnejših meščanov, v njej je muzejska zbirka z intaktno ohranjenim pohištvom iz 19. stoletja. Sklepno dejanje tokratnega izleta zvestih naročnikov Savinjskih novic je bila večerja v restavraciji Grad ob sotočju v Nazarjah, kjer je bilo dovolj časa za izmenjavo vtisov in zahvalo Nini Zidarn iz ekipe Savinjskih novic, ki je poskrbela za organizacijo še enega prijetnega družabnega dogodka. Tekst in foto: RŠ ZAHVALA Udeleženci izleta zvestih naročnikov Savinjskih novic se najlepše zahvaljujemo podjetju Šamu Turs za varno in prijetno vožnjo, še posebej pa obema voznikoma za prijaznost in ustrežljivost. Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 25 Šport ULTRAMARATON LOGARSKA DOLINA–CELJE Po treh letih premora maratonci tekli v obrnjeni smeri Prva sobota v septembru je bila nekdaj tradicionalno rezervirana za ultramaraton Celje–Logarska dolina. 34 izvedb tega tekmovanja je bilo izpeljanih do leta 2019, ko je bila dolga serija te tekaške prireditve prekinjena. Po treh letih premora so člani Društva maratoncev in pohodnikov Celje ultramaraton znova organizirali, le da tokrat v obratni smeri iz Logarske doline proti Celju. Število udeležencev ni doseglo tistega v najboljših časih, je pa nova trasa prinesla več vmesnih startov. VMESNI STARTI V LUČAH, NA LJUBNEM, V NAZARJAH IN MOZIRJU Start ultramaratona je bil na parkirnem prostoru pod slapom Rinka, cilj pa na Mestni plaži v Celju. Skupaj se je ultramaratona udeležilo 127 tekačev, od tega se je na najdaljši razdalji na 76 Bernarda Čeplak Poznič (prva z desne) je v absolutni ženski konkurenci osvojila 3. mesto. (Foto: osebni arhiv) kilometrov pomerilo 44 tekačev. Vmesni starti so bili organizirani v Lučah, na Ljubnem ob Savinji, v Nazarjah, Mozirju, Letušu, na Polzeli in v Žalcu. ODLIČNI ČEPLAK POZNIČEVA, ZVIROVA IN KRAMER S časom 5:48 je najdaljšo razdaljo najhitreje premagal Marko Alpner, med ženskami pa je zmagala Ingrid Nikolesić, ki je progo pretekla v času 6:45. Tretja v absolutni ženski konkurenci je bila Bernarda Čeplak Poznič, ki je do Celja potrebovala dobrih sedem ur. Zmagovalka v kategoriji nad 51 let na 76-kilometrski progi je bila Bernarda Zvir s časom 8:35. 14-letni Jaka Kramer z Ljubnega ob Savinji je bil drugi v absolutni konkurenci med tekači, ki so startali v Žalcu. Štefka Sem Zmagovalec Marko Alpner je močno vodil že na Ljubnem ob Savinji. (Foto: Štefka Sem) TEKMA Z MK PUŠKO V GORNJEM GRADU Po osmih urah najboljša Vrankar in Kolenčeva Strelsko društvo Gornji Grad je na strelišču gornjegrajske lovske družine v Zagradišču prvo septembrsko nedeljo organiziralo tekmo z malokalibrsko puško leže z naslonom na 50 metrov po 10 nabojev za oceno. Tekma je potekala od 10. do 18. ure, vsak udeleženec je lahko streljal večkrat, za končni rezultat pa je štel najboljši Prejemnika srebrne in bronaste medalje v moški konkurenci je določilo število zadetih centrov. 26 Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 dosežen rezultat. V moški konkurenci so bili najboljši: 1. Zdravko Vrankar (SD Kamnik) 91 krogov, 2. Ivan Rihter 88, 3. Andrej Kolenc (oba SD Gornji Grad) 88. Pri ženskah je z 79 krogi zmagala Brina Kolenc, drugo mesto je osvojila Anita Slabe (SD Gornji Grad) 60, tretja pa je bila Tanja Kolenc 52. Janez Kolar, foto: AK V ženski konkurenci je z 19 krogi naskoka zmagala Brina Kolenc (v sredini). Organizacije, Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZAGORELA ŽAGOVINA • KOLESARKA PADLA NA KLANCU • VLOMILEC V AVTOPRALNICI • GASILCI PRENESLI OBOLELEGA • SKALA POŠKODOVALA OBJEKT Florjan pri Gornjem Gradu: 6. septembra ob 20.54 je na prostem zagorela manjša količina žagovine. Lastnik je ogenj sam pogasil, gasilci PGD Gornji Grad pa so kup žagovine prekopali in zalili z vodo. Dobrovlje: 7. septembra okoli 18. ure je pri vožnji po klancu navzdol v smeri Letuša 56-letna kolesarka zapeljala na bankino, izgubila oblast nad kolesom in padla. Pri padcu se je hudo poškodovala. Mozirje: V noči na 8. september je neznani storilec vlomil v avtopralnico. Razbil je dvojno steklo na vhodnih vratih, vstopil v notranjost, vlomil v blagajno in ukradel okoli 45 evrov menjalnega denarja. Lastniku je z dejanjem povzročil za okoli 500 evrov škode. Gornji Grad: 8. septembra ob 15.10 so gornjegrajski gasilci priskočili na pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči pri prenosu obolele osebe iz 2. nadstropja večstanovanjskega objekta do reševalnega vozila. Ljubija: 9. septembra je med deli na gradbišču prišlo do poškodbe stanovanjske hiše. Na delovišču kolesarske steze se je pri izvajanju del odlomila večja skala in poškodovala objekt. Zoper izvajalca del sledi kazenska ovadba. • VOZNIK ZAČETNIK OB VOZNIŠKO Mozirje: 9. septembra so policisti pri kontroli prometa ustavili voznika začetnika. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,35 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Tebi na nebu šepetamo svoje misli, kličemo te, ko nam je hudo. Pričakujemo te vedno znova … Znova želimo slišati tvoj glas in čutiti tvoj objem. Tisoče drobnih sporočil potuje do tebe, tisoče solz spolzi po licih za tebe. Že leto naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino. Veš, dragi ati, tudi če se ura ne ustavi, tudi če pojenja bolečina, tudi če se rana kdaj pozdravi, vedno bo ostala brazgotina. Ni več tvojega nasmeha, ni več bitja tvojega srca, sedaj si naš angel, angel z neba. V SPOMIN Tonček KOPUŠAR 6. 9. 1970 - 16. 9. 2021 Zelo te pogrešamo, vedno tvoji Andreja, Gašper z Majo, Miha in Luka ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Od oktobra nujna medicinska pomoč tudi na Ljubnem Zgornja Savinjska dolina, zlasti njen zgornji del, bo imela od oktobra dalje boljšo oskrbo z nujno medicinsko pomočjo. Ministrstvo za zdravje je potrdilo dodatni program, po katerem bo na Ljubnem ob Savinji v dnevnemu času dvanajst ur na voljo reševalno vozilo. V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje so na izvedbo že pripravljeni, zagotovili so kadre in opremo z reševalnim vozilom vred. Štefka Sem EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okužb se blago vzpenja Po podatkih Covid-19 sledilnika je bilo v nedeljo, 11. septembra, na območju Zgornje Savinjske doline 195 potrjenih primerov okužb z novim koronavirusom. To je dvanajst primerov več kot pred tednom dni in 46 več kot pred dvema tednoma. Okužb je bilo v občini Mozirje 64, v občini Gornji Grad 33, Ljubno 28, Nazarje 24, Rečica ob Savinji 23, Luče 19 in Solčava 4. ŠS Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 27 Za razvedrilo BR 28 Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 Za razvedrilo NENAVADNI PLODOVI NARAVE Zajček paradajzek Kljub neugodnim vremenskim razmeram, ki se vlečejo že od zime, si ljudje prizadevajo vzgojiti čim več čim boljše povrtnine, sadja in poljskih pridelkov. Čeprav je letina vse prej kot rekordna, ponekod zaradi suše precej »sušna«, se bo vendarle nabralo nekaj za ozimnico in zdravo prehranjevanje z domačih njiv in vrtov. Vmes se najdejo tudi sadni ali zelenjavni »biseri«, kot je tale zajček paradajzek, ki je presenetil ljubiteljsko vrtnarko Marijo v Ljubiji. Še zdaj jo razveseljuje v namizni posodici. Tekst in foto: Jože Miklavc KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 38. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 29 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 16. september Sobota, 17. september Nedelja, 18. september Ponedeljek, 19. september Torek, 20. september Sreda, 21. september Četrtek, 22. september ob 10.00. Center za samostojno učenje Nazarje Delavnica Izdelava antistresnih žog ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob prazniku občine Nazarje s podelitvijo priznanj ob 9.00. Muzej Vrbovec Nazarje Dan odprtih vrat ob 10.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : ŠD Šmartno 1928 (st. cici. U11) ob 10.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Dravinja (st. cicibani U10) ob 16.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Laško (člani) ob 17.00. Muzej Vrbovec Nazarje Otroška tombola ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Otvoritev delovne razstave 28. extempore Mozirski gaj ob 18.00. Kulturni dom Radmirje Sverjanski večer ob 19.00. Skala gradu Vrbovec v Nazarjah Poletni večer s skupino Smooth Band ob 8.00. TK Žibovt v Solčavi Pohod v spomin na zavzetje mejnega prehoda Pavličevo sedlo ob 10.00. Frančiškanski samostan Nazarje Župnijski dan z Gregorjem Čušinom ob 16.00. Športni park Mozirje ND Mozirje, Ljubno : ŠD Šmartno 1928 (ml.) ob 10.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Delavnica za starejše Brez strahu pred e-avtomobilom od 14.00 do 17.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Predstavitev joge za mamice, odrasle ... ob 15.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Test hitre hoje ob 16.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Delavnica za starejše Na kolo za zdravje ob 18.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Zakaj otroka vključiti v jesenski program vrstniške komunikacije ob 20.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Meditirajmo skupaj ob 17.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 19.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Predavanje Kako poskrbeti za tla na vrtu ali njivi v jesenskem času in zeleno gnojenje ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam bikca sivčka, starega 6 tednov, in teličko sivko, staro 3 tedne. Kupim pa bale sena; gsm 041 783 435. Prodam bikca lim, star 10 dni; gsm 041 269 878. 30 Prodam race. So pridne nabiralke polžev; gsm 041 280 005. Prodam bikca čb, starega 7 dni, gsm; 031 805 832. Prodam 14 dni staro teličko, rj/lim; gsm 031 556 585 Peter. Prodam 6 mesecev staro teličko ls pasme, je pašna; gsm 030 643 112. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Kupim telice in krave za zakol, prodamo prašiče od 110 do 150 kg; gsm 031 832 520. DRUGO – PRODAM Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Prodam sekular za drva rezati in kiperbuš; gsm 031 539 051. Prodam gozdni med v kozarcih, pod oznako smgo, brez akaricidnih ostankov zdravil; gsm 031 829 245. Prodam jedilni krompir; gsm 031 886 035. Prodam 2 pnevmatiki vredestein snowtrac 5205/55/R16, minimalno 4,5 mm profila, l 2014, 15 eur/kom, in 3 pnevmatike sava eskimo HP2, 205/55/R16, minimalno 6,5 mm profila, l 2019, cena 20 eur/kom; gsm 040 647 306. Prodam suha, bukova, metrska drva, dostava in razrez po dogovoru; gsm 041 51 95 07. Prodam 3,60 ha koruze za silažo; 041 510 219. DRUGO – IŠČEM Prosim če mi kdo podari rabljeno starejšo diatonično harmoniko in rabljen star prenosni računalnik; gsm 030 457 282. VOZILA – PRODAM VW passat 2,0 tdi, 4x4 pogon, karavan, l. 2011, 7700 eur; gsm 051 626 627. Za razvedrilo, Oglasi Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 31