i i “1094-Drevensek-Nobelova” — 2010/7/13 — 9:59 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 19 (1991/1992) Številka 4 Strani 234–235 Irena Drevenšek: NOBELOVA NAGRADA ZA FIZIKO V LETU 1991 Ključne besede: novice. Elektronska verzija: http://www.presek.si/19/1094-Drevensek.pdf c© 1992 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. V šoli nas učijo , da obstajajo snovi v treh različnih agregatnih sta- njih: trdnem, tekočem in plinastem . To pa ni vedno res. Pri nekaterih snoveh obstaja med trdnim in te- kočim stanjem še množica vmesnih faz , ki imajo nekatere lastnosti teko- čin in nekaj lastnosti značilnih za trdno stanje. Tem fazam rečemo tekoči kristali . Odkrili so jih že v prejšnjem stoletju, vendar so bili dolgo časa za večino raziskovalcev nezanimivi , saj so bili vsi znani teko- čekristaini materiali tako neobstojni na toploti in svetlobi, da jih ni bi- lo mogoče uporabiti za nobeno ko- ristno napravo. Po odkritju kemično obstojnih materialov leta 1960 pa je 234 NOBELOVA NAGRADA ZA FIZIKO V LETU 1991 Lani je švedska akademija z Nobelovo nagrado za fiziko nagradila devetinpet- desetletnega francoskega profesorja Pierra-Gillesa de Gennesa za njegovo delo na področju tekočih kristalov in polimerov. V utemeljitvi svoje odločitve so akademiki zapisali , da je profesor de Gennes našel red v gibanju molekul v ra- zličnih fizikalnih sistemih , kjer je na videz vladal nered . Svoja iskanja moleku- larnega reda je nagrajenec pričel v šestdesetih letih z raziskavami superprevod- nikov, ko pa so poskusi z njimi postajali vedno bolj tehnično zapleteni, se je raje preusmeril k tekočim kristalom. Rad ima namreč enostavne in preproste fizikalne poskuse . zanimanje za njih močno narastlo . Pritegnili so tudi de Gennesa. Iz prašnih polic v knjižnici je izbrskal stare zapise o opazovanjih tekočih kristalov in obenem na univerzi v Orsayu ustanovil skupino raziskovalcev , ki je začela delati nove poskuse. Začele so nastajati osnovne ideje o naravi molekularnega reda v teh na prvi pogled zelo zapletenih snoveh. Pravijo, da se je profesor de Gennes tudi do desetih zvečer zapiral v svojo delovno sobo na univerzi in ga niso smeli motiti . Sodelavci so vztrajno čakali, da so mu pokazali svoje najnovejše eksperimentalne rezultate, de Gennes pa jih je presenetil in v tem času za zaprtimi vrati tudi teoretično prišel do enakih zaključkov.