Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., Št« 26. (»JUTRO" XIX., St. 146 a) LJubljana, ponedeljek TJ. junija 1958 Cena 2 Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, TelefoD št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7, Telefon St- 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Prvi glavni narašča jski dan v Pragi: Viharne ovacije sokolski mladini Jugoslovenski sokolski naraščaj je s svojim prvim nastopom pred 170.000 gledalci pokazal moč in silo jugoslovenskega Sokoistva in žel največje priznanje — Nepopisni prizori jugoslovensko-češkoslovaškega bratstva Trasa. 26 jun. h. Današnji prvi naraščah ski dan X. vsesokolskega zleta je tako po številu sodelujočih kakor po številu gledalcev in po tem. kar je s svojim današn;im nastopom pokazala sokolska mladina, zasenčil vse dosedanje slične prireditve. Bil ie obenem nepopisna manifestacija češkoslo vaško-jugoslovenskega bratstva, ki ie ialo svoj pečat vsej današnji prireditvi. Jugoslovani niso bi'li samo predmet največje pozornosti, marveč so z današnjimi nastopom dosegli tak uspeh kakor doslej menda ^e nikdar ter oo tako pred svetovno javnostio pokazali, kaj more tiho, a vztrajno delo iu-goslovenskaga Sokoistva doseči tudi v najtežjih 0'k< liiščinah. Zjutraj .je kazalo, da bo vreme skazilo današnji dan. Po hladnem pi-šu sta sledila dopoldne dva huda naliva in še opoldne, ko so se že začele polagoma zbirati množice, je biilo nebo pokrito s temnimi, nič dobrega napovedujočimi oblaku Šele okrog 13. je prodrlo solnce skozi oblake in popoldne je zavladalo pra v ugodno vreme. Vročina, ki je bila včeraj skorai že neznosna, je popustila, lahen vetrič pa je razpi-hal soparko tako da je bilo vreme kakor nalašč za, taiko prireditev. Sokolski stadion v Pragi je doživel že marši kak o veličastno manifestacijo kar pa se je popoldne odigralo na prostranem telo-vadišču iin po ogromnih tribunah, se sploh ne da popisati. Bil je en sam val navdušenja, en sam klic priznanja, en sam dokaz tesne povezanosti naroda in Sokoistva. Ju-sroslovenska sokolska mladina, kj je zastopala vso jugoslovansko sokolsko armado, si j»e zopet vpletla v sokolski venec novo lovoriko. Staro bratstvo, ki je veza.lo v hudih jn dobrih časih starejšo generacijo češkoslovaškega in jugoslovenskega Sokoistva, je danes svečano potrdila tudi sokolska mladina in vugoslovenskj sokolski naraščaj je znova svečano dokazal, da hoče slediai zgledu starejših Sokolov iin čuvati tradicije prijateljstva in bratstva, ki vežejo prav po sokolski ideji jugoslovenski in češkoslovaški narod. Oh nepopisnem navdušenju in zatrjeva-ju je starosta ČOS dr. Bukovski iziavil, da o zapustil jugoslovenski sok°'"ki naraščaj 1'rago čvrsto povezan s češkoslovaškim so-Kolskjm naraščajem v eno telo. Mi smo od danes daili.je njihovi, a oni naši. Jugoslovenski sokolski naraščaj je prinesel v Prago in v vso Češkoslovaško ne samo mladinsko radost, podjetnost in žilavost, marveč iudi zavest iin slavo. S ponosom more mo zabeležiti, da so bifli danes v praškem stadionu deležni največjih ovaei.j Jugoslovani, da je jugosdovanSki sokolski naraščaj znova proslavil vso kraljevino Jugoslavijo in svojega vzvišenega starešino Nj. Vel. kralja Petra II. Jugoaloveni so si v Pragi pridobila na tisoče novih prijateljev med brati Čeho^lovaki in prepričani smo. da bodo vsi, ki so bili danes priče nepopisnih manifestacij. ostali prijatelji do smrti. Ogromen naval množic Že v prvih popoldanskih urah so se valile proti sokofekemu stadiona nepregledne množice. Prometna policija je vzorno urejala ves ogromni promet. Na tisoče in tisoče avtomobilov, avtobusov, motorjev, celj tramvajski vlaki, vmes pa so se od vseh strani valile proti stadionu nepregledne kolone Sokolov in sokolskega občinstva. Že davno pred pričebkorn prireditve so bjle vse tribune in vsi za občinstvo določeni ogromni prostori nabito polni. Nad 170.000 vstopnic je bilo prodanih za današnjo prireditev, toda prodali bi jih bili lahko še 100.000, če bi bilo dovoli prostora. Množice, kakršne vidimo pri nas doma le na največjih prireditvah, so zaman čakale pri vho.Bh v upanju, da se vendarle še ta ali oni prerine skozi vhod in dobi bodisi le najzadnje mesto, da. bi mogel prisostvovati tej pomembni sokolski manifestaciji. Počastitev državnih zastav Prireditev se je pričela z izobešanjem najprej češkoslovaške, nato pa jugosloven-ske zastave, ki se jima je vsa zbrana sokolska družina poklonila z vso spoštljivo-stjo v znak neomajne vdanosti in zvestobe- Prihod prezidenta dr. Beneša Točno ob 3. so naznanile sokolske fanfare prihod prezidenta republike dr. Beneša. Ko se je pojavil pri častnem vhodu, je vsa zbrana s totisočglava množica vstala s sedežev in mu prirejala viharne ovacije. Prezidenta republike s soprogo so pri vhodu pozdravili in spremili do častne tribune predsedstvo ČOS in predsedstvo SKJ. Na častni tribuni so bili tudi vsi člani vlade z min. predsednikom dr. Hodžo, ves generalni štab, številna generaliteta, impo-zantno število češkoslovaških oficirjev, ves diplomatski zbor, med njimi tudi zastopnika nemškega in vatikanskega poslaništva. S Točno in dostojno popisati ves potek i našnjega nastopa sokolskega naraščaja oh ni mogoče. Ni izraza, ki bi mogel c.iateljem dovolj verodostojno tolmačiti vse to navdušenje, vse ovacije, vse vzhiče-nje, ki je prevevalo ves nastop in ki se je i stopnjevalo od točke do toake. Ko je lju- j dem zmanjkalo besedi, da bi z vzkliki dali duška svojemu priznanju, odobravanju m navdušenju, so samo še z robci dajali iz- Deveta obletnica smrti dr. Gregorja žerjava Danes pred devetimi leti ]e preminul naš veliki napredni in nacionalni delavec in voditelj dr. Gregor Žerjav. Njegovo ime ostane za zmerom zapisano v zgodovini našega osvobojenja in zedinjenja. Jugoslovenski narod, za katerega je neumorno deloval od svojih mladih let do prerane smrti, ga bo zmerom štel med svoje najboljše sinove. Danes ob 16. se pokloni spominu velikega moža n* niaonvem sir ob u deoutaciia z vencem. \ raza svojemu razpoloženju. Ogromna množica je zastrmela nad silo, disciplino in duhom sokolske mladine, rojene že v svobodnih državah, ki ni poznala okovov suženjstva in ve zanj le iz pripovedovanja starejših bratov. Vsakdo, ki je bil danes navzoč na stadionu, se je zavedal, da je ta mladina najčvrstejše jamstvo naše bodočnosti in da starejši generaciji ni treba strah o vati za domovino in sokolske ideale. Narašča jski javni nastop so otvorila dekleta v svojih slikovitih krojih. Ves aranžma je bil silno posrečen in je zgrajen na motivu iz Smetanove opere »Prodane neveste«: »Zakaj bi bili tožni«, dal pravilen izraz današnjemu razpoloženju. Množica kar ni mogla nehati s ploskanjem in klicanjem, tako jo je navdušila že prva točka. Ovacije jugosloven-skemu naraščaju Nepopisen vihar navdušenja pa je zajel ves stadion, ko so se nato pojavili na ogromnem telovadišču jugoslovenski nara-ščajniki in maraščajnice. Nad stadionom so zakrožila letaia, vsa nepregledna množica pa se je dvignila s sedežev in klicala ter z robci mahala postavnim jugoslovenskim Sokoličem in Sokoličicam, ko pa so Jugo-sloveni začeli izvajati svoje vaje, je zavladala skoraj grobna tišina. Z naraščajočim občudovanjem je vsa zbrana množica sledila skladnim gibom krasno oblikovanih teles in zastrmela v div-ljenju nad tem, kar je pokazal jugoslovenski sokolski naraščaj kot sad vztrajnega dela v sokolskih telovadnicah. Ko je bil nastop zaključen, je izbruhnil po ogromnem stadionu vihar odobravanja in priznanja. Sam prezident češkoslovaške republike dr. Beneš je navdušeno ploskal in z rokami mahal jugoslovenskim naraščajnikom in naraščajnicam, ki so s svojim strumnim nastopom zadivili slehernega gledalci. Vsi, ki so prisostvovali sokolskim zletom in drugim podobnim prireditvam, izjavljajo, da takega navdušenja še nikdar niso videli in doživeli. Priznanje, ki ga je žel jugoslovenski sokolski naraščaj danes v praškem stadionu, je veljalo obenem vsemu jugosloven.skemu Sokolstvu. Gotovo več kakor četrt ure je ves stadion odmeval gromovitega ploskanja in vzklikanja. Množica se kar ni mogla ločiti od jugoslovenskih narašoajnikov in naraščajnic. Ko so že hoteli zapustiti stadion, da dajo mesta naslednjim telovadcem, so morali na splo- šno zahtevo ponovno defilirati mimo vseh tribun, vedno znova pozdravljeni z viharnim aplavzom in vzklikanjem. Priznanje načelnika ČOS Nastop jugoslovenskega naraščaja je napravil tako silen vtis, da ga je načelnik ČOS br. dr. Klinger še posebej podčrtal s tem, da je po zvočnikih izrazit priznanje Jugoslovenom in pozval češkoslovaški naraščaj. naj sledi temu zgledu in naj s svojim nastopom j>ok?že isto, kar so pokazali jugoslovenski bratje. 16.000 čslc naraščajnikov Nato je sledil impozantoi nastop 16.000 češkoslovaških naraščajnikov, ki res ni zaostajal za Jugoslovenci. Tudi Čehoslovaki so pokazali, kaj zmore sokolska telovadnica, in pedali sliko skladnosti, izvežbanosti in discipline, ki je prav tako zadivila gledalce. Jugoslov«-čsl. sokolsko poSratimstvo Središče vsega.' današnjega nastopa pa j,e bil skupni nastop jugoslovenskega in češkoslovaškega sokolskega naraščaja. Ogromni stadion je bil skoro premajhen, da bi mogel sprejeti vso to armado bodočih nositeljev sokolskih idealov. Množica je vedno znova dajala izraza svojemu navdušenji! ob pcgleclu na to impezantno armado sokolskega naraščaja. Ovacije so dosegle višek, ko so jugoslovenski in češkoslovaški naraščajniki izmenjali svoja darila. Jugoslovenski sokolski naraščaj je poklonil češkoslovaškemu naraščaju krasno sliko prvega stare:ina SKJ Nj. Vel. kralja Petra H., ki jo je izdelal zagrebški akademski slikar J?lašič. na zlatem okviru pa je na srebrr m grbu posvetilo. Sliko je izročil cr-igi podstarešina SKJ br. Paunkovi£ z besedami: Poklanjamo vam sliko Nj. Vel. kralja Petra, našega vzvišenega starešine v znak ljubezni do naraščaja bratskega češkoslovaškega naroda. Zahvala staroste ČOS V imenu češkoslovaškega naraščaja je izročil starosta ČOS br. Buko/sky jugo-slovenskemu naraščaju krasen kristalni pokal z umetno gravuro. Naglasil je, da govore ti darovi vsem iz srca. čehoslovaki se prav dobro zavedajo pomena pokluna jugoslovenskega Sokoistva, a prav tako naj bo darilo ,ki ga poklanja češkesjova^ ški Sokolski naraščaj jugosjo venskemu, znak či»le in odkritosrčne ljubezni, iti veže vse češkoslovaško Sokolstvo z jugo»lo-venskžmi sokoiskimi soborci. Ta darila naj bodo obenem zaobljuba vsega Sokoistva za vso bodočnost: Zvestoba za zvestob«. V tem trenutku zagotavljamo vsemu jugoslovanskemu Sokolstvu, da hočemo z njim deliti vse dobro in zlo in se vedno zavedati sokolskih dolžnosti. Od tega trenutka naj bo naša mladina tako tesno povezana z vašo mladino po istih idealih, kakor smo že od nekdaj povezani starejši sokolski bratje in sestre. Množica je stoje sledila tej pomembni sokolski svečanosti in zaobljubi ter ob koncu priredila vedrao znova nepopisne ovacije Nj. Vel. kralju Petru, prezidentu dr. Benešu, Jugoslaviji, češkoslovaški in Sokolstvu. Javni nastop so zaključile češkoslovaške naraščajnice, ki jih je nastopilo 16 tisoč, čeprav niso imele niti ene skupne skušnje, so vendar izvajale dokaj težke vaje skladno in strumno in žele navdušeno priznanje. Vsi, ki so vedeli, da nastopajo vsa ta dekleta brez vsake skupne skušnje, kar niso mogli verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Sam prezident dr. Beneš se je po zvočnikih zahvalil sokolskim dekletom, da so na tako impozanten način manifestirale naravnost vzorno disciplino in s tem pokazale, da niso samo dobre Sokolice, marveč, da bodo tudi dobre češkoslovaške žene. še dolgo potem, ko se je telovadišče že izpraznilo, je množica še vedno vztrajala na svojem mestu in vedno znova dajala duška svojemu priznanju in navdušenju. ■Vsem, ki so imeli priliko prisostvovati današnjim svpčpnr^t T" *mdo na našem podeželju vršile to po-ietie ho jdvomno proslava 60-letnice vrhniške prostovoljne gasilske čete. Šest desetletij rihega a požrtvovalnega dela za varstvo na;ih domov je vsekakor obletnica. ki *asluž; večje proslave Tega se stnim s četa vrhniških gasilcev v polni me" zaveda 'ato ie že zdaj na delu. da ji bo -iroshva ;im do-^tojneje uspela '^r es donokbie se je v Gasi'sVem domu vr5'!a izredna seja dri^lvenega odbora pod vrvktvom ag:lnega ortdsednika učitelja S^vlc- Vtika Seie sc ie udeleži! xlbor pol-no-t|j na pote K nr-s^av- H<*1 gasi'ci povabili več do-st' ia »tvenikov i>d katerih se nadejajo, d« bodo razume'' njih pozDrave«, »J idiana«, »Nanosa« in tezenske »Radosti«. Koncertu je prisostvovalo mnogo Mariborčanov ki živahno ploskali sodelujočim pevcem Tako je mariborska moška podružnica CMD na učinkovit način izvedla sVoi drugi del jubilejnih svečanosti. Strela je povzročila požar V Hokrici pri Poljčanah je udajila strefia v gospodarsko poslopje posestnika Franca Muršea. Zanetnla je ogenj, ki je poslopje upepelJl. V zadnjem trenutku se je posrečilo rešiti živino, dočim je inventar ves zgorel. Posestnik Franc Munšec trpi okoli 70.000 dlinarjev škoda Obešenec na podstrešju V Rač&h pri Maribor je Sel prostovoljno v smrt 31 kletni posestnikov sin Ludvik Pernat Našli so ga na iomaČem podstrešju obešenega. Vzrok ni znan. > Ker so ga doma tepli Službujoči stražnik je viidel sinoči pn meljakem brodu mlajšega dečka. Vprašal ga je, kam gre, česar pc deček oi vedel po jasni ti. Ugotovilo se je, da gre aa 12-Jetn©-ga Štefana Ferliča iz Grušove pri Mariboru, ki je pred dnevi pobegnili od doma. Na stražnici je dejal, da je zaradd lega pobegnil od doma, ker eo ga doma eptli. Oddali bo ga začasno v tukajšnji Mladinska dom. Sled za razbojnikoma Osumljeni so štirje že znani nevarni vlomilci Maribor 26. junija Strahotna razbojništva, o katerih je poročalo današnje »Jutro«, so še zmerom predmet razgovorov Maribora in okolice Zlasti razburjata ljudi surov umor posestnika Ačka Romana v Smartnem na Pohorju in poškodovanje krojača Julija Kar-bunta in kosca Martina Friderška pri Pol-skavi in gonjača Vinka Duha blizu Pra-gerskega Vse svoje žrtve sta razbojnika opienila Predvsem sta osumljena zloglasni Jože Crepinko, ki je kot kaznjenec nedavno pobegnil, in pa Jakob Juhart Sum pa se je raztegnil tudi na druga pobegla kaznjenca tukajšnje moške kaznilnice, 33-letnega Alojzija Babiča in na 291etnega Melhijorja Pintariča. Mars: -ateri znaki dajejo slutiti, da so izvršild raznih vlomov, tatvin in razbojni-štfcv v mariborskem področju v zadnjem času ti štirje rokovnjači, ki so vsi štirje zelo drzni. Varnostna oblastva so vso noč na danes nadaljevala poizvedbe. Ljudi opozarjamo, da si vsakega sumljivega neznanca dobro ogledajo in da opozorijo nanj orožniške postaje, zlasti če opazijo, da se neznanci izogibajo glavnih cest in obcestnih naselbin. To velja zlasti za področje Dravskega polja in področje pod Pohorjem v obsegu slovenjebistriškega sodnega sreza. Orožniki so ubrali pravilno sled in je dolžnost prebivalstva, da jih pri tem s svojimi informacijami podpira Mlada žrtev vrtinca V soboto je utonil v Savi pri Zagorju 14 letni dijak tamkajšnje meščanske šole Zagorje, 26. junija Leto za letom terja žrtve kopanje v zatonu, kakor imenujemo tukaj zalivček Save. V zatonu je sicer mirna voda, a ima nevarne vrtince, ki nevešče kopalce potisnejo na dno. Svoječasno je bila občina prepovedala kopanje na tem prostoru, a se je to pozabilo. Mnogo nesreč je na tem mestu že preprečil pogumni plavač Viktor Burkeljc, ki je marsikaterega neveščega kopalca rešil gotove smrti. Kljub temu, da je to nevaren kraj, se najrajši kopljejo v zatonu. Tudi včeraj popoldne je bilo večje število kopalcev v zatonu. med njimi tudi 141etni Ivan Brezo-var, sin rudarja iz Zagorja. Dečko je po kratkem plavanju zašel v vrtinec, ki ga je že pričel vrteti navzdol. Dva kopalca sta takoj planila " vodo. da bi ga rešila. Eden ga Je že prijel za lase, pa je val vode fanta strgal iz rok rešitelja. Ker je voda precej globoka, je ponesrečenec nato izginil in je bilo vse reševanje zaman Fanta So nato iskali s čolnom, pa ga tudi niso naSli. Hudo je potrlo starše, ko so zaznali, da je njihov ljubljeni in nadarjeni Ivanček postal prva žrtev kopanja v Savi. Pokojni je dovršil z odličnim uspehom drugi razred tukajšnje meščanske šole, v kateri je bil najbolj nadarjen risar in izdelovalec raznih podob iz gline. Vsi so mu prerokovali lepo bodočnost, pa je usoda odločila drugače. Ta žalostni primer naj bo vsem kopalcem, posebno mladini, v svarilo, da opusti kopanje v zatonu. Hudo prizadetim staršem naše sožalje! Vse v nJem |e narobe čuden primer je odkril neki banjaluški zdravnik na desni, a tudi dragi uatraufl udi nfar* Sigto na utijfli mestih. Ko je adravnik to svojo ugotovitev pove-lal odeto, je ta vprašal, ali ima obrnjeni notranji organizem lahko kakšne hude poledice za dečka. Zdravnik pa mu je odgovoril, da se nima bati ničesar drugega ra- taga, da dedek najbrž ne bo ndfcoti to fiko telesno močan, kakor bi bil pij pravilni kgi nouamjjih udov. Pravijo, da bodo dedka poslali na zagrebško medicinsko fakulteto v svrho preučevanja m morda celo operacije, ako je »ploh mogočo popraviti te pogreeke * operacijo. Medvode so manifestirale za sokolsko misel Novemu sokolskemu prapora je kumoval kraljevič Totmslav Medvode, 26. junija V okviru sokolske Petrove petletke je društvo danes razvilo sokolski prapor, ki mu je kumoval Nj. Vis. kraljevič Tomi-slav. Za sokolski praznik so se odele Medvode v državne zastave. Uvod v sokolsko slavje je bil sinoči ob 21. štafetni tek. pri katerem je sodelovalo 24 članov m naraščajnikov. Pol ure zatem je že zagorel pred Sokolskim domom mogočen kres, ki je naznanjal slavnostni dan. Na sam glavni praznik so prihitele sokolske čete z vseh strani. Opoldne je prišla vojaška godba, nato pa so bile skušnje vseh oddelkov. Oba popoldanska vlaka sta pripeljala iz Ljubljane tn Gorenjske številne goste. Ob 15. se je pripeljal tudi zastopnik visokega kuma kraljeviča To-mislava, podpolkovnik brat Ilija Goiovič v spremstvu župnega staroste br. dr. Josipa Pipenbacherja. Na kolodvoru so zastopnika visokega kuma sprejeli medro-ški Sokoli a starosto br. šeškom na čelu. Pri prihodu na slavnostni prostor za Sokolskim domom je vojaška godba zaigrala pozdravno koračnico, postrojeni telovadni oddelki pa so priredili navdušene ovacije. V spremstvu sokolskih funkcionarjev in odličnih gostov je stopil na okrašeni oder zastopnik visokega kuma, okoli odra pa so se postavili praporščaki s svojimi prapori. Slavje razvitja prapora se je pričelo s pozdravom državni zastavi med igranjem državne himne, zatem pa je imel pomemben govor o praporu predsednik odseka za nabavo prapora br. 8u-bic in podal besedo starosti br. šešku, ki je najprej pozdravil zastopnika kuma podpolkovnika br. Goloviča starosto sokolske župe br. dr. Pipenbacherja, zastopnike vseh sokolskih društev, sreskega podnačelnika škrta in domačega župana KokaJja. Brat starosta je v svojem govoru omenil veselje ln zadovoljstvo, da ku-muje našemu praporu član rodbine junaških Karadjordjevičev, kar nas navdaja z velikim zadoščenjem, da smo na pravi poti. Ob tej priliki je naša sveta dolžnost, da se spominjamo našega nepozabnega Sokola viteškega kralja Aleksandra T. TJedinltelja, čigar spomin počas+imo s klicem »Slava«. Vsa množica je zaklicala trikrat »Slavac. Nazdravil je zatem mlademu sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru n. med viharnimi vzkliki »Zdravo« in igranjem državne himne. Sledil je svečani akt razvitja prapora. Zastopnik kuma je razvil krasen prapor in izjavil: »V imenu visokega kuma Nj. Vis. kraljeviča Tomislava razvijam ta pra por, ki naj vihra v ponos kralja in domovine in pod katerim nai se zbira jugoslovenska sokolska mladina.« Na prapor je privezal krasen svilen trak z napisom »Tomislav«. Prapor je nato sprejel v svoje roke br. starosta, se zahvalil za odlikovanje in prosil zastopnika vzvišenega kuma. naj bo tolmač čustev hvaležnosti sokolske družine na najvišjem mestu. Br. starosta je nato izročil prapor praporščaku br. Jelenu, ki je svečano obljubil, da ga bo nosil s častjo in neomadeževanega na čast kralja, sokolstva in Jugoslavije. Sledilo je pobratimstvo z ostalimi prapori med igranjem »Pesmi sokolskih legij«, ki jo Je vsa množica navdušeno pela, sestre pa so okrasile prapore z veliki lipovimi vencL K besedi se je nato priglasil župni starosta br. dr. Pipenbacher in čestital društvu k visokemu odlikovanju, orisal naloge Sokolstva v sedanji dobi in \? željo, da bi se pod novim praporom zbralo vse. kar 5e ni v sokolskih vrstah. Svoj govor je zaključil z vzklikom sokolskemu starešini kralju Petru U. med viharnimi ovacijami kraljevskemu domu. V imenu ZKD je čestital društvu še brat Pavle Borštnik, starosta viškega Sokola. Naposled je bila med navdušenim odobravanjem odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Pod vodstvom načelnika br. Brajkoviča in načelnice s. Medenove je bila javna telovadba, ki je prav dobro u~pela. Pri telovadbi je nastopilo 51 narašča jnikov in 57 naraščajnic s praškimi prostimi vajami, 64 deklic in 75 dečkov z župnimi prostimi vajami, 39 članov in 32 članic s praškimi prostimi vajami, deca z igrami, tri vrste na orodju in ponovno deca z igrami. Vse telovadne točke, ki jih je odlično spremljala vojaška godba, so bile dovršeno izvedene med burnim odobrava^ njem gledalcev, ki jih je bilo nad tisoč. Ob za.ključku so prišli vsi telovadni oddelki na telovadišče, ubrano zapeli himno »Hej Slovani«, nato je bila spuščena državna zastava. Končno so vsi oddelki de-filirati pred odličniki in prapori. Sledila je na telovadišču prijetna narodna zabava ob neumornem igranju vojaške godbe. Medvodskemu Sokolu k visokemu odlikovanju naše bratske čestitke. Le naprej, brez miru za sokolskim, praporom ... Signali za obrambo f red napadi iz zraka Angleži se marljivo organizirajo za vsa presenečenja Londonski »Daily TeSegraph« poroča o ukrepih angleških oblak i za zaščito pred napadi iz zraka. V pni vrsti gre za to, da se določijo sigurni signali, ki bodo opozorili preb-valstvo na to, da se bližajo sovražni aeroplani z bombami Anglija in \Vales sla razdeljena na sto obrambnih okrajev. Vsak okraj razpolaga s tajnim seznamom telefonslcih naročnikov, ki bodo v primeru nevarnosti opozorjeni, kaj velja s oritt V imenikih so označeni kot prvi, ki jih je treba obvestiti o tem: Centrale za obrambo pred zračnimi napadi, lastnici siren, železniške postaje in pristaniški doki. Nadalje: plinarne, munici jske tvornice. rezervoarji za olje in bencin. Zaradi tega bo treba vzdrževati pri teh napravah noč in dan telefonsko službo. Signal, ki bo obsegal sno samo besedo (rdeče ali rumeno), bo tajen ter bo skušal predvsem preprečiti nepotrebno zmedo. Poglavitni s:>gtnal bo »rdeče«. Pomenil bo, da se je treba pripraviti na popolno obrambo pred napadi iz zraka. Ta .signal bo izdan pet minut pred domnevnim sovražnikovim prihodom in kadar se bo pojarvil, bodo zatulile vse sirene ,ki se bodo v vojnem časni uporabljale samo za svarilo pred zračnimi napadi. »Rdeči« signal bo izdan, kadar bo znana smer sovražnikovega poleta, »rumeni« pa tedaj, kadar bo smer napada1 ca neznana Naknadro se Le doznava, da imajo Angleži v španSlri državljanski vojni opazovalce, ki vodjo posebne dnevnike o letalskih napadih. Pri napadih na Barcelono so ti opazovalci izdelali ce! sistem signa-bziTanja, zraven pa vedno zabeležili, koliko žrtev je zahteval vsak posamezen rtar-nad. Banja Luka, 26 funija Pek Džafer Ljutač-Ključanin v Banji Luki jima štiriletnega sinka Sabahudina. Obrok je na zunaj čisto normalen. Te dna ee je nekaj poškodoval in oče ga je povedal k zdrav niku dr. Miiivoju Pantoviiču. Prti rentgenskem pregledu pa je zdravnik na svoje ve-Siko začudenje ugotovili, da je ves dečko? notranji organizem postavljen uairobe. Srce , mu je na desni strani, jetra na levi, želodec | Okostnjak pod drevesom V nekem samotnem gozdu pri Rootu v Švici so našli nedavno človeški okostnjak pod drevesom, na drevesu pa je visela zanka, s katero se je očividne 40 do 50 letni moški obesil. Zdaj skušajo ugotoviti pokojnikovo identičnost in raziskujejo, če ni mrtvec morebiti postal žrtev zločina. Kača je pobegnila V nekem londonskem predmestju je ušel te dni iz terarija štiri in pol m dclg piton, ki je držal celih 24 ur prebivalstvo v napetosti. Lastnik terarija je sporočil dogodek policiji, ki je dala za lov na pobeglo kačo na razpolago oddelek policistov, žival so končno izsledili v kleti, kjer se je bila skrila v neki zaboj. Telefon v grobu Nedavno umrli bolgarski trgovec Sotir Konstantinov iz Varne se ie vse življenje bal, da ne bi ga pokopali živega. V oporoki je zaradi tega določil, da morajo iz njegovega groba napeljati telefon, katerega se bo v primeru sile lahko poslužil. Nazadme je oblast prepovedala napeljavo telefona kakor je zahteval trgovec. Pač pa je mrliču na razpolago zvonec, ki se ga bo mogel poslužiti, če se iz smrti zbudi, v življenje... Objave Vidov dan 28. junija se praznuje vsako leto kot spominski dan premini lih borcev za vero in domovino s slovesno iiuž'x> božjo. V ljubljanski stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. t m. ob 10. dopoldne. V pravoslavni cerkvi na Bleiweisovi cesti bo svečani parastoe db 11. dopoldne. V evangeličanski cerkvi pa se bo vršila Slovesna služba božja istega dne ob 10. dopoldne. Otvoritev razstave Slikarja Inklostrtja In kiparja Lobode Je preložena za 4 dni in se bo nepreklicno vršila v soboto dne 2. julija ab 11. Otvoritveno besedo bo govoril mojster Jateopič. Maistrovcem v Mariboru. Umrl oa*m j« 3lam Rudolf Gračner. Pogreb bo v ponedeljek s pobreškega pokopališča ob 16. urL Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu se zaključi, kaikor nam jfuv-Ija klub, v ponedeljek zvečer. Naše gledališče OPERA Ponedeljek. 27.: Boris Godunov. Premiera. Premierski abonma. Torek, 28.: Akademija češko&lovaškrih Oslov. Izven. Sreda, 29.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa.t.Ton. Izven. Znižane cene od 24 din navzdoL Cetrteik, 30.: Manon Lescaut Red Četrtek. Zaključek operne sejone. Musorgskesra »Boris Godunovc. Drevi ot> 20. bo v naši operi premiera najveličastnejše ruske opere, ki ee poje po vsej Evropi na vseh velikih odrih. Opera je izrazito zborovska. Naslovno vlogo Borisa Godunova poje Primožič Teodoro Noiliijeva, Ksenijo Ribiičeva, dojijo Spanova. Martino Kogejeva kramarioo Poliče.va, Sujski je Maroec, Andrej je Kolacio. Ti men w ravnatelj Betetto, Dimitrij je Franci, Varlaan je Zupan, Mi-sail je Banovec, Lovicki je Dolničar Canja-kovski pa Perko. Opera ima devet slik, izmed katerih se prva igra na dvorišču nekega 6amostana, druga pred Kremlom, tretja v samostanu, četrta v krčmi, peta v earekih sobanah Krenila, šesta v gradu Saa-domiru, sedma na grajskem vrtu. osma v gozdu, deveta spet v Kreinlu. Vse v ča*u od leta 1598. do leta 1605. Dirigent dr. Svara. režiser Robert Primožič, inscenator inž. arh. Fratiz. Predstava bo za premierski abonma. — Na praznik sv. Petra in Pavia se bo pela v operi izvrstna češka opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih petron« pri glotoko znižanih cenah od 24 din navzdok — Zadnja operna predstava v letošnji sezoni bo v četrtek 30. t. m. Za red Četrtek se bo pela Puccinijeva opera »Manon Le, scautc »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 3 Ponedeljek, 27, VL 1930. Tekme za Jadranski pokal Druga Italijanska zmaga Piredsinočnjim je ljubljanska Ilirija nastopila proti Fiumanl na Reki In v plavanju izgubila z 52 : 57 točkam — Skoke je dobila brez boja, v waterpolu pa zmagala visoko Reka, 26. junija Prvi letošnji start lanskega zmagovalca v tekmovanju za Jadranski pokal, SK Ilirije se za belo-zelene ni končal zmagovito, čeprav je nastopila proti novincu v tem tekmovanju, Fiumani. Rečani so sicer zelo dober nasprotnik, ki pa Iliriji nikakor ne more biti kos, če bi bila nastopila kompletna. Pomanjkanje Wilfana, Fritscha in G^oschleve je bil venoarie prevelik handi-Cc.p in je zato Ilirija izgubila točke, na katere je lani lahko z gotovostjo računala pri vseh srečanjih. Domači so v plavanju beležili zasluženo zmago z razliko 5 točk v razmerju 57 :52, dočim so gostje spravili visoki in prepričevalni zmagi v ostalih dveh panogah jugoslovensko-italijan-skega turnirja, v skokih in vvaterpolu. Prvi dve tekmi sta bili torej za oba italijanska udeleženca zelo uspešni in bodo morali naši klubi zastaviti vse sile, da ne bodo pokali romali onstran meje. Za prvi nastop Fiumane v tekmovanju za Jadranski pokal je vladalo na Reki, kakor tudi na sosednem Sušaku, veliko zanimanje. Rečani so storili vse, da bi v vsakem pogledu čim bolj ustregli gostom in jim bomo morali priznati, da so se izkazali kot vrli gostitelji in popolni športniki. Red na tekmi sami je bil vzoren, sodniški zbor pod vrhovnim sodnikom dr. Paulinom iz Zadra in vodjem tekmovanja g. Andreani-jem iz Trsta, je posloval brez prigovora. Tudi občinstvo je bilo objektivno in gostom prav tako naklonjeno kakor domačim. Prireditev je bila v kopališču veslaškega kluba »Eneo«, ki omogoča idealen pregled, ker je plavalni prostor od vseh strani obkoljen z visokimi betonskimi stenami. Tekma se je začela ob 21.15 in se je končala ob 0.30. Čeprav je Ilirija izgubila borbo, moramo biti zadovoljni, kajti odločitev je prišla šele v poslednji očki, v moški štafeti, kjer v sedanji postavi nikakor ni mogla zmagati. Ker ni )ilo Wilfana in Fritscha, so bili nekateri njeni plavači preobremenjeni, a so kljub temu dosegali večinoma znatno boljše rezultate kakor na nedavnem olimpijskem dnevu v Ljubljani. Najboljši je bil seveda Tone Cerer, ki je brez borbe dosegel v svoji specialni panogi mednarodno izvrstno znamko 2:48, kar je za več ko 3 sekunde boljše od njegovega najnovejšega rekorda, vendar pa ta rezultat ne bo ^nogel biti oriznan, ker je bil dosežen v morski vodi. Tehnični rezultati 400 m prosto moški: 1. Schipizza (F) 5:21, 2. Pilepič (F) 5:25.4, 3. Mihalek (I) 5.274, 4. Scarpa (I) 5:43. Do pol proge se /Iihalek še držal Schipizze, ki pa se je J odtrgal. V poslednjih 50 m je tudi igi domači^ v spurtu premagal Mihale-. ki pa je za nad 20 sek. zboljšal svoj ■adnji ljubljanski rezultat. Točke: Fiumana 8, Ilirija 3. 100 m hrijtno dame: 1. Stepančič (F) 1:29.2, 2. Fine II (I) 1:30.5, 3. Bradač (I) 1:41.2, 4. Bartolomei (F) 2:00.6. Finčeva je vodila do 30 m pred ciljem in je podlegla šele v spurtu, kjer so sploh vse Rečanke odlične. Od obeh prvoplasiranih smo pričakovali 1 ljša časa. Točke: Fiumana 14, Dirija 8. m prsno moški: 1. Cerer (I) 2:48 še od rekorda!), 2. Hribar (I) 3:01.2, 3. arovič (F) 3:05.4, 4. Filini (F) 3:19. agovalec je vodil od starta do cilja ter so nrogo preplaval z metuljčkom. Nje-uspeh so gledalci pozdravili prav po ^njaško Hribar je plaval zadnjih 150 m ' klasičnem slogu in dosegel svoj najboljši rezultat sploh. Prva dvojna zmaga gostov. Točke: Fiumana 17, Ilirija 16. 100 m prsne moški: 1. Vittori (F) 1:03.6, 2 Ziherl (I) 1:04.6, 3. Cerer (I) 1:04.8, 4. Comanaini (F) 1:06.2. Napeta borba med prvima Cerer si je zagotovil naslednje mesto z odličnim finishem. Ziherlov čas je prav dober in njegov najboljši. Točke: Fiumana 23, Ilirija 21. 100 m prrsto dame: 1. Stenančič (F) 1:19.6, 2. Derenzini (F) 1:21.7," 3. Keržan (I) 1:23.9. 4. Fine II (I) 1:24.2. Ilirijanski zastopnici nista bili dorasli sijajnemu fi-nishu domačink. Doseženi časi so podpovprečni. Točke: Finmana 31, Ilirija 24. 100 m prsno dame: 1. Werner (I) 1:34. 2. Martin (I) 1:35.9, 3. Pizzul (F) 1:40.6, 4. Franco (F) 1:48.6. V tej točki bi prišlo skoraj do presenečenja. Martinova, ki je plavala to progo prvič, je vodila po dobrem startu skoraj do cilja in je za Wer-nerjevo zaostala šele po hudi borbi. Oba časa sta izvrstna. Druga dvojna zmaga Ilirije. Točke: Fiumana 34, Ilirija 32 100 m hrbtno moški: 1 Schell (I) 1:19, 2. Pestevšek (I) 1:22.6, 3. Vittori (F) 1:23.8, 4. Rifredi (F) 1:26.1. Schell je zmagal sigurno in se je zato zadovoljil z dosti slabim rezultatom. Pestevšek je v sijajnem finishu odvzel Vittoriju že skoraj sigurno drugo mesto in priboril svojim barvam že tretjo dvojno zmago, s katero je Ilirija prvič prešla v vodstvo. Točke: Finmana 37, Ilirija 40. 4 X 50 prosto dame: 1. Fiumana (Derenzini, Kuznik, Cattanaro, Stepančič) 2:19.2, 2 Ilirija (Bradač, Martin, Fine II, Keržan) 2:25. Pričakovana zmaga domače štafete. Ilirija, ki je zmerom razpolagala z dobrimi sprinterkami, jih letos nima! Točke: Finmana 47, Ilirija 46. 4 X 200 m prosto moški: 1. Fiumana (Vittori, Comandini, Pilepič, Schipizza) 9:53.5, 2. Ilirija (Scarpa, Schell, Mihalek, Cerer) 10:20.6. Borba je bila odločena že v prvi predaji, kjer je Scarpa za 15 m zaostal za Vittorijem. Dočim so bili domači sijajno izenačeni in vsi plavali med 2:27 in 2:29, sta pri gostih zadovoljila le Mihalek in Cerer s časoma 2:30 odn. 2:28. KONČNO STANJE V PLAVANJU FIUMANA 57, ILIRIJA 52. Na sporedu so bili tudi skoki, ki pa jih ni bilo, ker Fiumana ni imela nobenega svojih skakačev pri roki. Točke so zato brez boja pripadle Iliriji. V propagandnih skokih sta nato nastopila oba Ilirijana Ziherl in Keržan ter žela splošno odobravanje, zlasti prvi. Deska žal ni dovoljevala brezhibne izvedbe in so jo morali šele urediti s skupno pomočjo funkcionarjev Ilirije. Poslednja točka večera je bil waterpolo. Tekmo je zadovoljivo vodil g. Andreani !z Trsta, končala pa se je s sigurno zmago gostov. Ilirija : Fiumana S : i (4 :1) Ilirija je tokrat zaigrala odlično in je v vseh delih igre znatno prekašala domače. Vpliv trenerja Grosskeja se že pozna, zlasti v taktičnem pogledu. Vsi so se izvrstno plasirali in kombinirali, da jih je bilo re-selje gledati. 2oga je često romala od roke do roke, ne da bi mogel nasprotnik sploh poseči vmes. Niti en gol ni bil slučajen, temveč vsi plod krasno izvedenih akcij. Serijo golov je otvoril Scarpa z lepo plasiranim strelom. V povsem nenevarnem položaju je nato Watzke iznenadil lastnega vratarja z neobranljivo plasiranim vijakom ir so tako domači z lastnim go- lom Ilirije izravnali. 2e naslednjo minuto se je Ilirija revanžirala in dosegla po Scarpi 2:1. Iz krasne kombinacije je sledil po Cudnu še tretji gol, ki ga pa sodnik pogrešno ni priznal, češ da je bil Scarpa of-side. Čeprav je imela Ilirija zdaj v vodi le 6 igralcev — Scarpa je seveda moral iz igre — je napad izvedel krasno kombinacijo in po Cudnu postavil 3 :1. Tik pred odmorom je Jamnik v solo akciji dosegel rezultat polčasa 4 :1. V drugi polovici so gostje nadalje briljirali s krasno igro in dosegli še 4 gole, enega po Scarpi, 3 po Cudnu, ki je bil sploh najuspešnejši strelec. . ★ Dodatno k poročilu nedeljskega »Jutra« o prvem tekmovanju za Jadranski pokal med Viktorijo in Triestino je treba zabeležiti še, da konkurence v skokih zaradi prenizkega morja ni bilo in bo na povratnem srečanju v Trstu. Razen tega je omembe vredno tudi še, da sta za Triestino startala dva prepozno prijavljena tuja plavalca, ki sta Viktorijo tudi spravila ob pričakovano zmago Ker je klub na njun nastop pristal, bo bržkone izid tudi obveljal, v ostalih srečanjih pa Triestina s tema dvema plavalcema ne bo smela nastopiti. Tekmovanje se bo nadaljevalo na praznik 29. t. m. z dvema srečanjima v Trstu in Splitu, in sicer med Triestino in Ilirijo ter Jadranom in Fiumano. Tekme za s. e. peka! Včeraj je bilo v prvem kolu odigranih prvih 8 tekem, v katerih sta naša Hašk in BSK — izgubila Včeraj se je začela dvanajsta repri-za tako zvanih tekem za srednjeevropski pokal, v katerih nastopajo letos po izstopu Avstrije najboljši klubi iz Madžarske, Italije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Prve tri države so dale v to konkurenco po štiri moštva, Jugoslavija in Rumunija pa po dve. Naše barve zastopata v tej eliti srednjeevropskih nogometnih klubov državni prvak Hašk in drugoplasirani iz prvenstvene tabele — BSK. Včeraj so bile prve tekme v letošnjem tekmovanju, toda žal našemu nogometu niso prinesle posebne slave in samo — dva poraza. Res je sicer, da sta oba precej tesna in bo imel Hašk v revanži priliko igrati na domačem igrišču, toda tehtnica *e je nagnila v obeh primerih na stran češkoslovaških nasprotnikov in trdo se bo treba boriti, če bo kdorkoli izmed naših klubov hotel dobiti vstop v drugo kolo. V naslednjem nekaj poročil o prvih srečanjih v tem zanimivem tekmovanju. Slavija : BSK 3:2 (3:0) Beograd, 26. junija V tropični vročini, ki je vladala ves dan in tudi ni prenehala no pričetku prireditve, je bila danes na igrišču BSK odigrana prva tekma iz prvega kola za srednjeevropski pokal med domačim BSK in piaško Slavijo, v kateri je tesno zmagala Slavija. Njena zmaga sicer ni bila nezaslužena, vendar bi bil po poteku igre v drugem polčasu neodločen rezultat bolj realen. Na tekmi je bilo okoli 6000 gledalcev. BSK je v prvem polčasu pokazal tako slabo in mizerno igro, da so se gledalci tolažili, češ da je sreča, da BSK ni naš državni prvak, ker bi se z njegovo igro ne mogli postaviti. Domači so sicer začeli s prvimi napadi, moštvo je skušalo uporabiti W-si-stem, kar mu pa ni uspelo. Razen tega Moša v začetku igre ni izkoristil nekaj prav ugodnih prilik, imel pa je tudi precej smole. V krilski vrsti je igral zelo močno in dobro Lechner, zelo slaba je bila obrambna dvojica in tudi vratar Puhar je bil zelo nfesiguren. Tudi Slavija v prvem polčasu ni pokazala toliko, kolikor se je pričakovalo, vendar pa je pokazala boljši in uspešnejši sistem ter bolj smiselno igro. Najboljši del praškega moštva je bila vsekakor obramba, v napadu pa se je zlasti odlikovala desna stran, v kateri sta se odlično razumela Simunek in Horak. Kratek potek igre. Domači so takoj v napadu, toda njihove akcije so brez uspeha. V 4. minut5 ustavi sodnik Dattilo napad Beograda zaradi Mošinega ofsidea. Igra še vedno ni zanimiva, kar je gotovo posledica velike vročine. V 7. minuti je kot proti BSK, ki ga strelja Vytlačil. 2oga gre proti pričakovanju naravnost v gol in Slavija vodi 1 :0. Drugi gol zabije Bradač, bivši igralec dunajske Admire, v 10. minuti in sicer največ po krivdi branilca Dubca in vratarja. Kmalu nato ima Moša ugodno pozicijo, ki pa jo zastrelja. V 22. minuti zabije desno krilo Horak spet po krivdi naše obrambe že tretji gol tega časa. Druga polovica igre se razvije v prav dramatično borbo beograjske enajstorice, ki skuša za vsako ceno izenačiti. BSK je uredil svoje vrste ter pričel z močnimi napadi, tako da je bila večina igre na strani Slavije Zdaj pa je BSK imel precej smole in trajalo je skoraj do konca igre, preden je prišel do številčnega rezultata. Šele 5 minut pred koncem je Podhraškemu uspelo, da je z lepim strelom zabil prvi gol za domače. Eno minuto pred koncem je bil slednjič Božovič uspešen in je znižal rezultat na 3:2. BSK je v drugi polovici igral prav lepo in popravil slab vtis, ki ga je zapustil po igri prvega polčasa. Tekmo je sodil italijanski sodnik Dattilo, ki je zagrešil mnogo napak in zlasti oškodoval domače. Kladno : Kašk 3 s 1 (2 s 1) Kladno, 26. junija Pred 16.000 gledalci je bila danes tukaj odigrana prva tekma iz I. kola za srednjeevropski pokal med domačo enajstorico in jugoslovenskim državnim prvakom Ha-škom. Tekma se je končala z zasluženo zmago domače >■ Ostali izidi BUDIMPEŠTA : UJPEST : RAPID (BUKAREŠTA) 4:1 (3:0), JUVENTUS (MILAl 7) : HUNGARIA 3:2 (3:2). MILAN : AMBROSIANA : KISPEST 4:2 (0:1). GENOVA : GENOVA : SPARTA (PRAGA) 4 : 2 (4 :1). BRNO : ŽIDENICE : FERENCZVAROS 3 :1 (0 : 0). BUKAREŠTA : RIPENSIA : MILANO 3:0. Enajstorica Kladna je bila ves čas v precejšnji terenski premoči, čeprav v igri sami ni pokazala nobenega posebnega sistema. Moštvo je razvilo energično in hitro igro z odločnim startom in s tem tudi uspelo. Haškova enajstorica se sprva zaradi nervoze dolgo ni znašla, pozneje pa je bila domačim enakovreden nasprotnik. Pri tem pa je goste spremljala precejšnja smola in so marsikatero lepo pozicijo zaigrali brez uspeha. Tempo igre je bil zelo hud in proti koncu igre so Ha-škovci podlegli tudi temu. Prav v finishu pa so se spet pokarali v najboljši formi, toda do uspeha niso prišli več. Med jugo-slo enskimi igralci so se odlikovali trojica iv ožji obrambi, predvsem Konstantinovič, dalje Gajer v krilski vrsti, v napadu pa sta bila najbolj vidna Hitrec in Kacijan, dobra tudi Medarič in Fink. medtem ko je Horvat pcpoJno"-. a odpovedal, i Prvi gol je v 13. minuti padel po najboljšem domačem S *ralcu internactonal-cu Klocu. žmara Je imel pri tem precej krivde, ker je žogo branil z nogo, pa mu jje preko nje preskočite, v mrežo. V 40. iminuti je nato isti igralec povišal razliko na 2:0 za domače, eno minuto pred koncem polčasa pa je Kacijan neubranljivo zabil prvi in edini gol za Haška. Po odmoru je že v 1. minuti padel še tretji gol za Kladno, potem pa do konca kljub obojestranskim naporom, posebno Haškovim, ni bilo več spremembe. Tekmo je sodil madžarski sodnik Ivan-csics. Kvalifikacijske tekme BANJALUKA : SLAVIJA (VARA2- DIN) : KRAJIŠNIK (3 : 3). OSIJEK : SLAVIJA : VOJVODINA 3 : 2 (2 : 2). NlS : ŽELEZNIČAR : RADNlCKI (KRAGUJEVAC) 2 :0. Domač! nogomet Prvenstvo juniorjev Železničar : Amater jun. 9:0 (6:0) Maflibor, 26. junija V tekmovanju za ju morsko prvenstvo LNP je bila danes popoldne na stadionu Železničarja povratna prvenstvena tekma med jumiorii Železničarja im Amaterja. Ker se je prva tekma med obeena v Trbovljah končala z zmago 3:2 za Amaiterja, je vladalo za današnje srečamje še precejšnje zanimanje. Gostje v današnjem nastopa 1U90 izpolnili pričakovanj in 90 postavili tako slabega nasprotnika, da v Mariboru sploh ne morejo razumet/i, kako so mogli Železničarji prvo tekmo izgubili. Pri vsem tem pa je današnji rezultat po poteku igre še mnogo prenizek, kjer je bila razlika mod obema enaistoricama še vse bolj izrazita. Sau je značilno, da ie mariborski vratar od za če tika do konca igre dobil v roke samo tri žoge. Železničar jeva juniorji so predvedli zelo lepo igro, zlasti do odmora, pozneje pa so zaradi velikega naskoka golov močno popustili V moštvu nj bilo nobene 6labe točke in ima zato celota zaslugo za ta lepi uspeh. Gostje eo se pokazali z zelo slabe strani in ni mogoče o nobeneim reči kaj ugodnega. Tekmo je sodil g. Konic objektivno in dobro. Celjski nogomet Celje, 26, junija Danes iapoftdme je bOa na igrišču pri »Skalni ldetic prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in domačimi Atletiki. Rapidovci so lasluženo zmagali c 3:1 (1:0). Gostje so bali tehnično boljša in hitrejša enajstorica. Obramba Atletikov je bila dobra, napad pa je igral premalo povezano in ■ ni imed strelce*. Rapid je bil Skorag vso | igro v Umi pjetnoiSj. Tekmo js SodB g. Presinger točno in objektivna Jugoslavija : Retje 3:0 (0:0) Na Olimpovem igrišču v Gaber ju je bila danes popoldne oda grama prva kvalifikacijska igra za prestop v I. razred mod gornjima moštvoma. Zanaga Jugoslavije je bila popolnoma zaslužena. Gostje so bili tehnično dobri, toda zelo neodločni pred godom. Jugoslavija ie brila, sprva precej nervozna, potem pa se je znašla in ves 5as prevladovala na polju. Imela je celo vrsto zrelih prilik, ki jih pa ni znala izkoristiti. Šele v 33.. 37, in 38 minuti drugega polčasa je Svebdov-nik II. trikrat notresel nasprotnikovo mrežo. Igra je bila zelo živahna in je moral sodnik v 22. minuti prvega polčasa irfcljuči-ti enega Trbovelj Jana, tako da so gostje do konca igrali samo z 10 možmi. Tekmo ie sodil g. Vrhovnik iz Ljubljane zelo zadovoljivo. Remis v Prekmurju železničar : Mura 1 : 1 (0 : 0) Murska Sobota, 26. junija V današnji prijateljski tekmi je domača. Mura dosegla neodločen izid proti mariborskemu Železničarju. Pristaviti pa je treoa. da je gol za Železničarja padel iz raste offside poziciiie in bi bila že zaradi tega, pa tudi po poteku igre zmaga Mure popolnoma zaslužena Do odmora so bili domači samo v rahili premoči, pozneje pa 90 sploh gospodarili na polju. Napad je zlasti pred vrati mnogo preveč kombiniral in tako zaigral številne zrele situacije. Tekmo je sodil g. Hobacher iz Celja sicer dobro, toda gol za Mariborčan > i<> ori-sodil napačno. Nogometni sodniki bodo sodili Iz vrst ljubljanskih sodnikov smo prejeli dopis naslednje vsebine: V zvezi z obvestilom u. o. JNS, da je vlogo slovenskih sodnikov vzel v postopek in zaradi solidarnostne izjave LNP, ki je ugotovil upravičenost omenjene vloge, so ljubljanski sodniki — zbrani na sestanku dne 25. junija t L — sklenili, da se bodo tudi tokrat izkazali disciplinirani. Zato so preklicali napovedani bojkot sojenja tekem V prepričanju, da bo vloga na odločilnem mestu dosegla zaželeni uspeh, bodo tudi po 1. VII. t, 1. vodili tekme z enako vestnostjo ter ambicijo kakor dosedaj. Ob tej priliki pa so zbrani ljubljanski sodniki ogorčeno obsodili postopek mariborskih kolegov, ki v sebičnem namenu niso podprli prej omenjenega koraka, čeprav ga je vsa javnost sprejela z odobravanjem. Z lastno vlogo na u. o. JNS so kljub solidarni izjavi poverjenika g. Ko-piča skušali rušiti slogo, ki vlada v sodniških vrstah, kar pa se jim ne bo posrečilo. In slednjič: Tudi za to spoznanje — hvala! O nadaljnjih ukrepih bodo sodniki, ki so podpisali vlogo, obveščeni v časopisju. Kako bo potekel ta spor med sodniki in JNS, bomo še poročali. Mednarodni maraton v Beogradu Po dolgotrajnih pripravah ao danes v Beogradu organizirali mednarodni maratonski tek za . rvenstvo Jugoslavije, na katerem je nastopilo okoH 20 tekmovalcev, večinoma domačih, nekaj pa tudi Mar džarov in Cehoelovakov. Tek je "bil v popoldanskih urah, ko je vladala v Beogradu in okolici strašna vročina (do 42 stopinj Celzija na solncu), kar je zelo vpliv Jo na potek tekmov«-irja. Tako so zaradi prevelike vročine odstopili vsi madžarski tekmovalci, prav tako pa so deloma zaostali, deloma pa izstopali tudi Slovenci. Na splošno je ugotovljeno, da so prva mesta zasedli: Kreutzer (Concordia), Belas (Maraton) in Vidovič (Concordia), torej trije Zagrebčani. Podrobni časi ob uri, ko to pišemo, še niso znani. Organizacija prireditve je bila prav dobra. Juniorski miting v Zagreto . Zagreb, 26. junija Danes je bil tukaj lahkoatletski dvoboj med juniorji Ilirija iz Ljubljane in juniorji domače Concordije kot revanž za lanski nastop mladih zagrebških atletov v Ljubljani. Tudi to srečanje se je končalo z zmago Zagrebčanov, in sicer v razmerju 62 : 53. Prva mesta so v posameznih disciplinah zasedli naslednji tekmovalci: 100 m: Bačič (C) 11.3, skok ob palici: Kristan (I) 2.80, krogla: Ivkovič (C) 14.13, 1000 m: Brigljevič (C) 2:48.3, skok v daljino: Lončar (C) 5.03, 200 m: Bačič (C) 23.3!!, disk: Pajnič (C) 40 m, skok v višino: Kristan (I) 1.66, kopje: Dolenec (C) 45.58, štafeta 4 X 100 m: Ilirija 46.3. Podrobnosti o tem mitingu bomo še objavili v eni izmed rednih številk »Jutra«. Olimpijski desetoboj v Mariboru Marjbor, 36. junija Na svojem igrišču .je SK Zelezmcar v soboto in danes izvedel letošnje tekmovanje za prvenstvo Maribora v olimpijskem dese-toboju. na kateirean je nastopilo 7 a^Hotov. Spored je obsegal d isti'pline: 100 m, 400 m, 110 m zapreke, 1500 kroglo, disk, kotpje ter skoke v višino, v dadjimo in ob palici. Prvenstvo Maribora si je s 4413 toakama pribori! član Železničarja Hlade, bi je v posameznih disciplinah dosegel naslednje rezultate: 100 m 12.1, 400 m 57.6, 110 m zapreke 21, 1500 m 5:5*2, krogla 12.15, disk 34.80, kopje 41 45, škofe v višino 1.50, skok v daifico 5:32 ter skok ob palici 2.40. Nato so ee razvrstili: 2. Kleut 4300, 3. Murams 3117, 4. Davidovi«4 (vsi trije Želeanščar) 3100 in 5. Steidler (Rapid) 2973 toSk. Dogodki v VVimbledonn. V osmini finala na wimbledon£kem turnirju je naš Kuku-ljevič zadel na Cehoslovaka Hechta, ki je igral odlično in ga brez napora odpravil v štirih setih 6:4,3:6, 6:4in6:4.V turnirju moških doublov je dvojica Huohes — Wilde premagala jugoslovenski par Mitič—Punčec v treh setih 8:6, 6:2, 6:4. Zadnjih 8 igralcev v singlih je naslednjih: Austin, Henkel, Hecht, Mac Phafl, Cejner, Punčec in Budge. Menzel je odstopil Tenis v Mariboru. V nedefljo sita na igrišču Zelezmčarj.i igrali teniški ekipi Železničarja in Majšperka. Srečanje se je končalo z izdatno zmago Železničarje* 7:L Naši ka jakaši spet v Nemčiji Monakovo, 24. junija Ze delj časa se je govorilo ,da bova odšla tudi na monakovski 1. mednarodni kajak slalom. »Za vsak slučaj« sva se malo pripravila, riskirala na Savi nekaj neprostovoljnih, toda koristnih kopeli in pri tem pogruntaia marsikaj, česar preje nisva niti slutila. Minevali so dnevi, voznih kart pa ni bilo in ni bilo. 2e sva skoraj obupala, v četrtek opoldne so pa le prispele. Z amerikansko naglico sva zlagala čoln, basala kovčege in si belila glave, kje bi najbolje menjala najine dinarčke. Zvečer, ko so zagoreli kresovi, sva pa že drčala proti Jesenicam. Našla sva prazen oddelek, ga z vsemi možnimi pripomočki spremenila v »vagons lits« in tako še dokaj udobno prespala noč. V Monakovem sva se javila vodji prireditve g. Maksu Schmidu, ki naju je odpeljal v hotel Feldhiitter, kjer stanuje tudi 8 švicarskih tekmovalcev, nato pa dalje na Isaro v čolnarno nemškega Touring kluba, kjer sva našla že stare znance Dunajčane, Vratislavčane in ostale »gade«. Nemci so večinoma prišli kar s šotori, tako da je bil prostor okoli čolnarne pravo taborišče. Popoldne smo odšli ogledovat progo, ki bo v stranskem rokavu Isare na južnem robu mesta in je dolga 900 m. kakor tudi pravijo ena izmed težjih v Nemčiji. Voda ves čas zelo dere, v glavnem ima pa tri kočljiva mesta. Prvo mesto je kakih 50 m po startu, kjer ima voda v 15 m kar 2 m padca, na koncu so pa prav prijetni va-lovčki. Od tu pa do sredine so le manjše brzice, ki same po sebi niso baš težke, lahko jih pa napravijo skoro neprevozne z umetnimi ovirami. V sredini je najtežji del, voda ima precej padca in je tudi bolj stisnjena, tako da ima mnogo večjo moč. Pri vseh mogočih poizkusih, ki sva jih tu napravila, je moral Malahovsky pogledati, kakšna je Isara pod vodo, hujšega ni bilo. Tretje nevarno mesto je pa tik pred ciljem, tako da človek prav do zadnjega metra ni siguren, ali bo srečno prijadral do tja. Konkurenca je izredno huda in številna. Prijavilo se je za seniorsko skupino eski-mo-kajakov 8 tekmovalcev, 7 žensk, precej mladine in celo eden z vodnimi smučmi. Za zadnjega naju zelo zanima, kako in kaj je vse to. Start bo v nedeljo ob 9 30 dopoldne. MOC. • Berlin, 26. junija. AA. (DNBV V Frank-furtu ob Meni je bila včeraj velika jubilejna regata. Pri tekmah osmercev je zmagal nemški klub Vratislava 'Breslau) nad jugoslovenskim moštvom HVK »Split« s časom 6:42. Grožnja barcelonske vlade Pariz, 26. junija, o. Snoči je obiskal poslanik republikanske vlade v Španiji zu nanjega ministra Bonneta in ga uradno obvestil o sklepn svoje vlade glede bombardiranja nezavarovanih nacionalističnih mest. Ce bodo Franco ve letalske sile še enkrat bombardirale katerokoli republikansko mesto, bodo republikanske letalske sile takoj odgovorile s hudim letalskim protinapadom na nacionalistična mesta in predvsem na luke Mallorce, Vinaroz, Ca-stellon, Malago, Algeiras. Cadiz in Ceuto. Nadalje je zatrdil Bonnetu, da so vse vesti 0 morebitnem bombardiranju inozemskih mest netočne. Razpust katoliških dijaških društev v Nemčiji Berljn, 26. jun. d. Vodja nemške pahoije Hiiramler je na podlagi odred i>e za zaščito naroda in države razpustil vse katoliške dijaške in akademske starešinske zveze % vsemi .podrejenimi organi zacijajni. Odlok pravi, da eo biile katoliške dijaške im akademske starešinske zveze pred prevza.nom oblasti po narodnem socializmu na področju Nemčije nosilke politike centroma, v Av-sltrijji pa najmočnejše opore Dollfussovega in Schusciiniggovega režima. Ker 90 prej.s-nie burSevske starešinske zrveae prestopile v narodno-socialistično starešinsko zvezo nemškega dijaštva pod vodstvom državnega voditelja dijaštva, je nadaljnje obstoj dijaških im starešinskih zvez izven naaodn<>-90-ciailisttčne nemške dijaške zveze in narod-no-eocialistične starešinske zveze nepotreben. Nov nuncij v Beogradu 1 Beograd, 26. jun. p. Davi je prispel v Beograd novi papežev nuncij Felice Et-tore. Na postaji so ga sprejeli v imenu zunanjega ministrstva pod šef protokola Frangeš ter osebje papeževe nunciature. Ugoden razvoj trgovinskih odnosov z Belgijo Beograd, 26. jun. p. Danes je bila letna skupščina ji^oslovenskega odbora za pospeševanje gospodarskih, odnosov mod Jugoslavijo in Belgijo, ki ji je prisostvoval tudi belgijski poslanik grof De Vichy. Poslanik je v svojem pozdravnem govoru poudarjal .da so se naši trgovinski odnošaji z Belgijo v zadnjem času žboljšali in da so tudi okoliščine za njihov nadaljnji razvoj ugodne. Novi upravi predseduje btvši naš poslanik v Bruslju Milan Milojevič, v njej pa so tudi trgovinski minister dr. Vr-bamič, bivši minister Vasa Jovanovič in mnoge druge ugledne osebnosti. Skupščina nosilcev albanske spomenice Beograd, 26. jun. p. V veliki dvorani nove univerze je bila danes letna skupščina udruženja bivših bojevnikov, nosilcev albanske spomenice. Prisostvovali so £ zastopniki vojske, četniškega udruženja, rezervnih oficirjev in raznih patriotskih organizacij. Na zborovanju so počastili spomin pokojnega viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja, kralja Petra L Osvoboditelja, bivših vojvod in vseh umrlih članov. Poslali so pozdravne brzojavke kralju, kraljici, knezu namestniku, predsedniku vlade, vojnemu ministru jn edino še živemu vojvodi Bojoviču. Zborovalci so počastili tudi velikega prijatelja našega naroda, francoskega maršala in našega vojvodo Franchet d'Espereya, pri čemer so priredili velike ovacije zavezniški Franciji. Pri volitvah je bila izvoljena ponovno stara uprava z beograjskim gimnazijskim direktorjem Živkom Josimovičem na čelu. Značilno jet da je to ndruženje zavzelo zelo velik razmah ?n so se zbo-o vanja udeležili mnogoštevilni delegati raznih organizacij zlasti iz predvojne Srbije. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja « 4 Ponedeljek, 27. VL 193». Naši likovni umetniki ustvarjajo sindikat Živahen občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov Ljubljana, 26. junija Pri Slamiču so se snoči zbrali naši slikarji in kiparji k izrednemu občnemu zboru Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki je imel na dnevnem redu nekaj perečih stanovskih vprašanj. V smislu sklepov nedavnega kongresa, na katerem so se srečali predstavniki vseh likovnih umetnikov iz kraljevine v Ljubljani, se društvo naglo razvija v smeri strokovne or-ganizacifle-sindikata. Zborovanje je otvorii predsednik prof. Ivan Vavpotič, ki je najprej izčrpno poročal o delu in rezultatih kongresa, nato pa je navedel nekaj zanimivih številk o doti-ranju slovenske likovne umetnosti od strani naših samoupravnih instanc. Tako sta banska uprava in mestna občina s skromno podporo omogočili, da je 25 članov društva odpotovalo v Beograd in si ogledalo razstavo italijanskega portreta. Pri tej priliki sta prof. Vavpotič in prof. šantel skupno s hrvatskimi in srbskimi delegati izročila prisotnim ministrom resolucijo, ki je bila sprejeta na kongresu. Odposlanstvo je sprejel tudi knez-namest-nik Pavle v dvorcu na Dedinju. Kar se tiče snovanja umetniške akademije v Ljubljani, sta slovenska delegata dobila rcis. da prosvetni minister zamisli ni čez mero naklonjen, a je tudi ni izrecno zavrnil. Na pobudo akad. slikarja Frana Tratnika je bil osnovan odbor za ustanovitev umetniške akademije v Ljubljani, ki naj bi v bodoče opravljal tudi funkcije kura-torija. Ta odbor si je zadal nalogo, zbrati sredstva za ustanovitev prve zasebne visoke umetniške šole v Ljubljani, ki naj bi bila predhodnica akademije. Odboru predseduje odvetnik dr. Marolt, njega člani so predsednik Narodne galerije dr. Windischer, univ. prof. dr. Štele, načelnik dr. Mole, kustos Narodnega muzeja dr. Ložar, upravnik Narodne galerije Zorman, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Vavpotič. zastopnik Kluba neodvisnih akad. kipar Pirnat, prof. G. A. Kos in akad. slikar Tratnik. Na osnovi začasnega proračuna, ki obsega naj-skromnejše honorarje za tajnika, 3 profesorje glavnih predmetov in 3 pomožne učitelie, bi bilo šoli treba prvi čas vsaj 120.000 din na leto. V zvezi s tem računom so predstavniki kralievske vlade izrazili željo, naj bi se najprej izjavile lokalne instance, koliko bi mogle redno prispevati. Na občini in na banovini so odvrnili, da tekoči proračuni ne nudijo nobenih možnosti, ker so vsa razpoložljiva sredstva rezervirana v druge namene. Predsednik dr. Marolt je naklonil znesek 20.000 din, s katerim naj bi bilo mogoče odpreti vsaj grafično šolo, a odbor Društva slovenskih likovnih umetnikov je po temeljiti razpravi ugotovil, da obstoj šole s tem zneskom ne bi bil zagotovljen, zato naj se začetek šole odloži do jeseni. Za nakup umetnin z mariborske razstave je banska uprava določila vsoto 20.000 din. Umetnine bo izbral univ. prof. dr. Štele. S podporo 5000 din bo omogočila umetnikom, ki se za to zanimajo, obisk umetniških razstav v Benetkah in Milanu. Hkratu se je odločila. votirati znesek 100.000 din za tri velike dekorativne slike po motiv:'h iz slovenske zgodovine, ki naj bi krasile avlo banske palače. Društvo je banski upravi sporočilo željo, naj se to delo razpiše z javnim natečajem. Pobudo za to delo je dal akad. slikar Tratnik. Namesto zadržanega prof. G. A. Kosa je tajnik prof. Mirko šubic poročal o njegovem osnutku pravilnika Umetniškega sveta. Umetniški svet naj bi bil vrhovni strokovni organ društva, ki edini rešuje vsa umetniška vprašanja. Svet šteje 5 članov, ki jih voli redni ali po potrebi izredni občni zbor. Aktivno in pasivno volilno pravico ima vsak redni ali častni član. Kandidat, ki prejme pri volitvah največ glasov, fungira kot predsednik sveta, njegov namestnik je, kdor ima največ glasov za njim. Seje sveta so sklepčne, če so prisotni vsaj 4 člani. Glas nenavzočne-ga preide na predsednika ali njegovega namestnika. Namen umetniškega sveta je, delovati za obogatenje umetniškega dela članstva. Njemu je pridržana odločitev o sprejemu članov, ki niso absolventi umetniških akademij, prav tako je njega pravica in dolžnost, črtati iz članskega se- znama osebe, katerih delo ne nudi več umetniške kvalifikacije. Naloženo mu je tudi, da skrbi za razmestitev del na društvenih umetniških razstavah. Ko je bil osnutek s spremembami, ki jih je sprožila živahna debata, sprejet, je tajnik sporočil še, da je odbor storil vse potrebne korake, naj bi bili člani, ki obiščejo razstavo v Benetkah in Milanu, deležni prostega potnega lista, prostega vizuma in prostega ali vsaj znižanega obiska razstav in galerij. Blagajnik prof. Šantel je nato prikazal sliko denarnega gospodarstva v društvu, ki kaže, da se organizacija v resnici postopno, sistematično sindikalizira. Čista imovina znaša nekaj nad 10.000 din. V imenu nadzornega odbora je prof. Sever čestital blagaj- niku za njegovo vestnost ln točnost. Zatem se je vnela mestoma precej razburljiva debata o vprašanju, kako daleč segajo samoupravne pravice klubov v okviru društva. Predsednik Kluba neodvisnih prof. Stane Kregar je poročal o incidentu, ki se je pripetil v zadevi banovinske podpore za obisk razstave italijanskega portreta v Beogradu. Klub je dal prvi pobudo za obisk in je zaprosil podpore, banska uprava pa je enega izmed članov Umetniškega sveta vprašala za mnenje in je na njegovo izjavo prošnjo kluba zavrnila, ker je medtem zaprosil podpore tudi društveni odbor. O tem se je razvlekla dolgotrajna, nervozna debata, v katero so v imenu Kluba neodvisnih posegli zlasti predsednik Kregar, Pirnat, Sedej in Pregelj, v imenu društvene večine pa predsednik Vavpotič, Sever, Tone Kralj, Jakac, Loboda in Zorman, medtem ko sta skušala Drago Vidmar in Tratnik utreti pot kompromisni rešitvi. Zastopniki Kluba neodvisnih so zahtevali ponovno volitev Umetniškega sveta, v nasprotnem primeru da izstopijo iz društva. Razprava je bila mestoma zelo burna, a občni zbor se je zaključil brez končne odločitve. ima mnogo za ušesi. Najman^a neprevidnost in gotovo bi bil ušel. Pri aretaciji so našli pri njem še ves denar, ki ga bo dobila Demšarjeva nazaj. Imel pa je pri sebi tudi še 160 din, glede katerih bo moral še pojasniti, kako je prišel do njih. Debeljak namreč ni vajen dela. pa je zato skoro gotovo, da izvira ta denar še od katere izmed prejšnjih tatvin. Zainimivo pa je, da so našli pri njem tudi iz časopisa izrezan članek, v katerem vam je vaš poročevalec leta 1936. poročal, kako so ga ugrabili v ŽabnicL O Debeljak u nujno sumijo, da je zapleten v serijo tatvin, ki smo jih doživeli zadnje dni v škofjeloški sosešični. Gre tedaj za aretacijo zelo nevarnega ptička, ki mu bodo zdaj oblastva temeljito pretipala njegovo preteklost. Otroci žrtve ocetne kisline Po pomoti so trije otroci namesto žganja pili strup e Loke Zadnje dni je bila izvršena vrsta tatvin in vlomov — V petek so prijeli nevarnega vlomilca, ki Je menda član te družbe škofja Loka, 26. junija. Nekaj časa smo imeli v škofjeloškem okraju mir pred tatovi. V zadnjih dnevih pa je bila izvršena vrsta manjših in večjih tatvin, ki kažejo ,da imamo opravka s poklicnimi vlomilci. Oblastva si na vse kriplje prizadevajo, da bi prišla zlikovcem na sled, a žal brez uspeha. Začelo se je v gorskem naselju Planici. Med tem ko so bili Valenčičevi na polju in okopavali krompir, se je piiklatila k njihovemu domu trojica moških. Eden je stal na straži, a ostala dva sta se splazila v hišo, kjeT sta pretaknila omare in predale ter odnesla 1000 din v gotovini, štiri pare moških čevljev in či.^to novo obleko. Nemara bi bih pobrali še kaj več, če bi jih ne bili opazili pri sosedu Kaltnekarju, in obvestili Valenčičeve o tatinskem posetu. Hkratu pa so Kaltnekarjevi mislili ujeti tatinsko trojico :kar pa jim ni uspelo. Tatovi so na begu odvrgli neko skrinjico z raznovrstnim tatinskim blagom in se umaknili proti gozdu. Ko je hotel Kaltnekar za njimi, sta se dva pajdaša obrnila proti njemu, eden z revolverjem v roki in drugi s kolom. »Pa pridi bliže, hudič, če si upaš,« se je zadri eden in že sta oba izginila. .. Kakšen dan pozneje so obiskali tatovi Reteče. Skozi pritlično okno hišice zidarja Franceta Mačka tik postajališča se je splazil dolgoiprstnik v jedilno shrambo, se založil z dobrotami za grlo in želodec in izginil, še iste noči so se potikali tatovi okrog domačije Ludvika Habjana na Go. dešiču. Bili pa so nekoliko nespretni, kajti njih rogoviljenje so začuli pri sosedu, ki so tatove prepodili. Mnogo da misliti, da so hoteli vlomilci v Habjanov dom prav v noči, ko bi bil moral imeti Habjam doma večjo vsoto denarja. Ni se še poleglo razburjenje za^oljO teh tatvin, ko so prispela poročila o tatvinah ,ia ±4ukovici in v Knapih. Pri Vrbanetu so sredi ^opoldneva vlomilci odprli vrata z vitrihom in vdrli v hišo, med tem ko so domači kosili seno in ga sušili. Tatovi so odnesli dva zlata prstana, zlato uro, nekaj obleke, hranilno knjižico za 15.000 din in še nekaj tisočakov gotovine. V znani gostilni pri Jeriču pa so se polastili več steklenic žganja, nekaj tobaka in pa kar okrog 100 litrov vina. V obeh primerih so opazili tatvino tedaj, ko so tatovi že odnesli pete. Vrsta tatvin pa s tem še ni zaključena. Iz klavnice v škofji Loki sta izginili dve goveji koži, last mesarjev Hafnerja in Bogataja. Tat se je vzpel na tehtnico in skozi okno v klavnico, kjer je vzel koži. Te dni so okradli tudi posestnika Franceta Vilfana po domače Ju i mana, na Ca-vrnu. Mož in žena sta šla kosit travo, dekla pa je nesla v škofjo Loko prodajat češnje. Tatvina je bila izvršena od osme do devete ure zjutraj. Ker ni bi-o nikogar doma, so se seveda tatovi počutili varne. Najprej so ustrahovali psa, potem pa so iztrgali železni križ pri oknu. Zdi se, da je tudi tokrat stal eden na straži, a drugi se je uveljavljal v hiši. Vilfanovim so odnesli precej vsakovrstnega mesa, pet parov čevljev, dve obleki in povrhu še dvoje hlač. Ko so prišli domači domov, so psa brž odvezali, meneč, da bo žival sledila tatovem A nič takega. Pes, ki je sicer izredno hud. je taval kakor zmešan okrog hiše. ne da bi bil zasledoval moške. Sicer pa so morali vlomilci žival silno pre-tepsti, ker je bil pes ves zuelan. Tatvino je prva opazila dekla, ki je našla Vilfanov dom razmetan in v neredu. Tatvina je bila dalje izvršena pri nekem posestniku v Dolu p.?i Sori. Tudi tu so izmaknili precej blaga in okrog 400 din v gotovini. O podobni tatvini poročajo iz Javornika pod Sv. Joštom, kjer so opleni-li neko ženico. Javnost toplo želi, da bi imela prizadevanja orožnikov čimprej kaj uspeha. Zdi se, da se zadržujejo tatovi v gmajnah in v gozdovih okrog gorskih grebenov med mestom in Sv. Joštom. Te dni je videla neka beračica pri Planici moške, ki so kuhali v gozdu. Po opisu so bili prav tisti, ki so vlomili nekaj dni prej pri Valenčiču. Eden je nosil srajco s kratkimi rokavi, drugi pa je imel na glavi okroglo belo čepico kakor kak južnjak. <■ • + Debeljaka Leopolda nnaša oblastva že poznajo. Kako je tudi ne, ko pa so imela z njim že nekajkrat opravke. Debeljak je namreč nepoboljšljiv tat;nski bratec. Svoje dni je pobegnil iz jetnišnice. Potem se je skušal uveljaviti pri posestniku Francetu Jugoviču v žabnici, pa so ga takrat prijeli. Kazni pa niso Debeljaka prav nič izpametovale. V petek je bil Debeljak z nekim pajdašem, katerega imena pa nikakor noče izdati, spet na poslu. V Logu, vasici v Poljanski dolini nedaleč od škofje Loke, sta oprezovala pajdaša, kdaj bo hiša posestnice Marije Demšarjeve prazna. Domači, ki seveda niso slutili, kaj se je kovalo za njihovimi hrbti, so šli na polje, tatova, pa krast. Eeden je stal na straži a drugi se je splazil v hišo, stikal tamkaj za denarjem in ga nabral za 907 dinarjev. že sta mislila nepridiprava, da bo vse v redu, ko je oni zunaj na straži pričel tolči s pestjo po polknih — znamenje, da je nevarnost tu. Tatova so bili namreč opazili sosedje in pričeli od vseh strani bližati se Demšar je vi hiši. V splošnem vpitju in klicanju sta imela Debeljak in njegov drug komaj še toliko časa, da sta pobegnila od hiše in proti Poljanščici. Videč, da ni druge rešitve sta poskakala v vodo, a kljub temu je ušel le eden, dočim so Debeljaka ujeli. Demšarjevi iz Loga so brž obvestili orožnike iz ckofje L$2 • o o DVA ZEMLJEVIDA Stadion, ki se ta teden pripravlja za s\'oj veliki mladinski praznik, je bil s svojimi športnimi napra\'ami idealen prostor za prireditev dvoboja med Slovenijo in Julijsko Benečijo (»Ponedeljski Slovenec«, 20. VI.). Med vsemi je bil najbolj privlačen že dolgo pripravljeni lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Julijske krajine in dravske banovine. (»Jutro«, ponedeljska izdaja, 20. VI.) Čigave reprezentance so se torej srečale v dvoboju? Dravska banovina ali Slovenija, Julijska krajina ali Julijska Benečija? 1 t ' i i * - i ' > i « ■> 1 • V I , « 'ili / / « \ i < * v - S' 1VENSKI FANTJE Kmalu po 14.30 so se z raznih zbirališč zgrnile tisoč glave množice sokolskih pripadnikov. sckolske konjenice, članstva, naraščaja in dece. nadalje gasilci in druge nacionalne in narodnor brambne organizacije v mogočno povorko z vojaško godbo na čelu. V sprevodu je bil tudi 12 mož bro-ječi oddelek slovenskih f anten'. («Jutro«, ponedeljska izdaja. 20. VI.) Ali si niso slovenski fantje nadeti malo prenerodno ime? V zadregi smo jih začeli šteti po možeh. NA KITAJSKEM Danes je Kitajska šc prav tako brez moči proti strahotnim povodnjim silnih tibetanskih voda, kakor je bila pred 4000 leti, preden je stopil na pres*ol omenjeni cesar — inženjer Yii. Njega so Kitajci postavili za cesarja, ker se jim je zdelo verjetno, da jih bo rešil neprestanega strahu pred vodnimi katastrofami. In res jih je z zgraditvijo velikanskih nasipov ob vodah za ne-Kaj časa rešil. Toda le za nekaj borih stoletij. («Slovenski dom«, 20. VI.) Jadna jim majka. nesrečnim Kitajcem, ki imajo tako slabe cesarje, da lahko eden izmed njih reši deželo samo za nekai borih stoletij! Le na kateri tehniški fakulteti je Njegovo Veličanstvo inž. Yii pred 4000 leti dobil inženjersko diplomo? ŠE ENA KITAJSKA Tukaj se razliva Hoengho skozi ranico, po strugi, ki si jo je bil izgrebel že pred milijoni let, ali pa po strugi, ki je Hoasnpjio tod pot. katero je menjal doslej že kekšnih sedemkrat. To se pravi, pot je menjal večkrat, ampak sedemkrat je z vso temeljitostjo spremenil svoj tok. Sedanja struga leži v primeri s prejšnjo več sto kilometrov narazen. (»Jutro«, 21. VI.) V takšnihle velikih rečeh pač ne gre šu-šmariti z resnico. Za eno od obojega se je treba brez pridržka odločiti: ali Hoang-ho teče po strugi, ki si jo je bil izgrebel pred milioni let, ali pa po strugi, ki je »v primeri s prejšnjo več sto kilometrov narazen«. STRADAJOČI MADRID Metsto samo je skoro obupno gledati. Silno žalosten je pogled na trgovski del mesta. Celi sklopi velikih hiš so razdejani. V vsem tem delu mesta ni niti ene hiše, ki bi ne bila zadeta vsaj od ene granate. Skrivnosten je pogled v okna, od koder se ne odbija noben žarek solnčne svetlobe in skozi katera ne prihaja noben znak življenja. Okna so namreč vsa brez šip. (»Slovenec«. 22. VI.) Takšenle pogled re zdi nekomu skrivnosten? Človek bi takšno pisanje skoraj osumil. da mu je roko vodila piromanija. V resnici pa je bila piscu, ki je delal najbrž po nemški predlogi, skrivnostna samo beseda »unheimlich«: po naše bi se reklo, da mora biti človeku prokleto žalostno, tesno pri *rcu. kfdrr se mu odpre razgled na hiše, razbite od granat. ŽELEZNIŠKA NESREČA Včeraj smo poročali o strašni železniški katastrofi, ki se je primerila ameriškemu luksuznemu ekspresu »Olympia«... Ko je vlak brzel čez most, ki ga je malo prej poškodovalo neurje, se je zrušil. Lokomotiva in 7 vagonov je treščilo v glnbočino. Reševalci so imeli težko delo. Do kolen so morali klečati v vodi Custer Creeka. (»Jutro*. 22. VI.) Radi verjamemo, da so imeli reše\'alci težko delo, a da so morali do kole- klečati v vodi. še ni največja katastrofa. Človek je namreč tako ustrojen, da ne more bolj plitko klečati kakor do kolen. S AL A J IN Ž AN DARJI Resnica je. da ima Sala j že od nekdaj intimne zveze z vlomilskimi in tatinskimi družbami v Zagrebu in dalje na jugu. a sam se je v zaporih že neka jkrat rad pob ah al, da je v neposrednem stiku tudi z mednarodnimi organizacijami žandarji. (»Jutro«, 22. VI.) Salaj z žandarji? V resnici pa je samo škrat v stavnici zamenjal vrstice in je žan-darje postavil tja. kjer so bili zločinci. VROČINA NA ZBOROVANJU Izredno vroče zborovanje so imeli pred nekaj dnevi učitelji iz okraja Sremska Mi-trovica. Dve ostro ločeni skupini sta nastopili na zborovanju... Kako »vroče« je bilo na občnem zboru, dokazuje najbolj primer nekega učitelja. ki mu je med silno piam tečim govorom Upadel — zdrav zob. (»Slovenski dom«, 23. VI.) Tile učitelji iz Sremske Mitrovice bi nam bili lahko za vzgled, kako naj človek s človekom ravna. Domala ves svet še dandanes živi po stari okrutni svetopisemski devizi »zob za zob«, plamteči govornik iz SremšKe Mitrovice pa nas je opomnil, da mora človek za pošteno stvar darovati zob že kar tako. — kra — Praga pred zletnimi dnevi Praga, 23. junija Srce češkoslovaške, starodavna Praga, že utriplje v radosti in nemiru vsesokol-skega zleta. Zdi se, da je vse drugo stopilo v ozadje in da je zasijala nad češkoslovaško prelestna vedrina prvih let po csvobojenju. Vsa Praga je poplavljena z zastavami. Vaclavski trg in druga središča praškega življenja in prometa so prav posebno okrašena za zmagoviti pohod sokolskih čet. Trgovine so svoje izložbe aran žirale nalašč za sokolske dni in spretni aranžerji so z vsemi mogočimi domisleki tekmovali med seboj, da bi čim lepše združili nacionalno in sokolsko idejo s svojo poslovno propagando. V majhnih trgovinah in drugih lokalih starega mesta je ta tekma prav tako očitna kakor v znamenitih, velikih trgovinah praške Ci-ty. Kdor ni mogel storiti drugega, je vsaj okrasil izložbeno okno z narodnimi barvami in z napisi, kakor: »Sletu zdar« ali »Vitžme v&s« in podobno. Praga se je vsa predala vsesokolskemu zletu, saj je znano, da so ga lojalno pozdravili tudi idejni in strankarski nasprotniki sokolstva in da je za zlet nastopilo med Pražani popolno politično premirje. Zdrav narod, ki se zaveda svojega položaja v današnjem svetu, ne more v trenutkih, ko najbolj potrebuje dokazov svoje solidarnosti in svoje odporne moči, prepustiti sokolstva igri strankarskih interesov. Skozi vse idejne in socialne boje sodobnosti je sokolstvo zmagovito preneslo Tyrševe ideale in vzdržalo mnoge preizkušnje svoje notranje moči. Tisti, ki so mislili, da ga bodo nove razmere Iikv'di-rale ali posunile na stranski tir kot bolj tradicionalno kakor življenjsko plodno organizacijo, priznavajo sedaj, da je to vse-narodni pokret, ki bi ga bilo treba ustanoviti, če ne bi že tako krasno zrasel v svoji veljavi in moči. Mogočna, disciplinirana sokolska armada, ki šteje nad 750 tisoč članov in članic, sodi med prve na-cionalno-obrambne sile mlade republike. Dve sili sta danes na češkoslovaškem po-pularnejši in priljubljenejši kakor kdaj v teh dvajsetih letih: češkoslovaška vojska in sokolstvo. S tega vidika je razumljivo, da se je Praga, v kateri se je osredotočilo toliko češkega narodnega življenja, pripravila za glavne dni vsesokolskega zleta kakor menda še nikdar doslej. Razumljivo je, da v tej poplavi zastav in praporov nastaja videz, kakor bi bili pozabljeni težki, napeti dnevi okrog 20. maja. V resnici pa so izkušnje tistih dni vključene v zletne manifestacije: vnovič in z vsem vnanjim poudarkom kaže češkoslovaški narod svojo voljo do svobodnega, nezavisnega življenja, ker se zaveda, da ga je vreden, tako kakor vsi drugi svobodni narodi. Ni to demonstracija zoper nikogar, je pa tako naraven in potreben izraz nacionalne zavesti, kakor je bil kdajkoli prej in kakor bo potreben vse dotlej, dokler bo ta naravna pravica v kakršnikoli diskusiji. Letošnje zletne slavnosti so tem večjega pomena, ker so združene s proslavo dvajsetletnice češkoslovaške republike. Te slavnosti bodo dale vnanji poudarek in sijaj tisti notranji bilanci, ki jo pripravljajo na vseh področjih narodnega življenja. Dve desetletji svobodnega življenja pome- nita v teh nemirnih, intenzivno živečih letih mnogo več, kakor bi pomenila v drugačni zgodovinski dobi. Leta imajo dandanes več vsebine kakor so imela nekoč desetletja. če skušajo čehoslovaki kot tvorci in organizatorji republike ob njeni dvajsetletnici pregledati svoje sile in preuda-riti svoj položaj, je to več kakor razumljivo. Prav manjši narodi se morajo če-šče ozirati nazaj, da se s tem večjo vero in močjo poganjajo naprej. Kdor pozna češkoslovaške razmere, ve, koliko je svobodna država prinesla svojim državljanom — celo manjšinam. Narodna svoboda se tu kaže, kot visoko aktivna postavka ne le za sam narod, marveč tudi za ostalo človeštvo, čehoslovaki so na enem najvažnejših in najbolj eksponiranih ozemelj Evrope, tam, kjer se po Bismarcko-vi sodbi nahaja središčna točka srednje Evrope in ključ njene usode, organizirali državo reda, miru in demokracije, državo, ki je dovolj trdna, da vzdržuje srednjeevropsko ravnovesje, kakor ga potrebuje za svoj normalni razvoj ostala Evropa. Manj sposoben narod bi najbrž ne bil kos taki nalogi, in čehoslovaki kažejo prav v teh zgodovinsko pomembnih dneh, da njihovim sposobnim državnikom in zrelemu, discipliniranemu ljudstvu ni pretežka niti ta naloga, ki zahteva mnogo treznosti, modrosti in samozatajevanja v prid splošnim koristim. Praga se veseli sokolskih manifestacij ob dvajsetletn;ci češkoslovaške republike in. daje ostalemu narodu vzor miru, discipline in narodne zavesti. Ne dvomimo, da bo njen vzgled blagodejno vplival na vse tiste množice, ki bodo ob glavnih sokolskih dneh navalile v češkoslovaško prestolnico. Po barvah praporov je opaziti, da Praga noče biti samo češkoslovaška: številne jugoslovenske zastave pričajo, da je vsemu navkljub ohranila zvestobo svoji slovanski tradiciji. Z druge strani kažejo ponekod zastavice prijateljskih evropskih in izvenevropskih narodov stremljenje Prage, da bi postala eno izmed mednarodnih središč. Novejši dogodki so jo potisnili v ospredje svetovne pozornosti. Obenem je prevzela v nekaterih zadevah prejšnjo pozicijo Dunaja in si tako dokončno pridobila položaj srednjeevropskega središča. Vzlic vsemu kar danes moti češkoslovaško življenje, vzlic vsem bojaznim, ki pa so večje drugod kakor na tem »političnem vulkanu«, kjer ljudje mirno opravljajo svoje vsakdanje dolžnosti, je praško življenje daleč od kakršnekoli depresije. Praga, srce češkoslovaške, veruje, upa in ljubi. Veruje v človeštvo in v demokracijo upa v mir in razumno re- šitev vseh sporov in ljubi svobodo svojega naroda, življenje teče v ritmu dela, organizacije, obrambe, napredka. Henleinove pretnje in Hlinkov defetizem ne moreta zlomiti trdega in preizkušenega češkega značaja. — Tu smo že tisoč let v boju za svoja tla in svojo narodno pravico, ponavljaj© Čehi za svojimi voditelji, in tu se bomo borili še nadalje! Sokoiski gostje, ki z vseh strani prihajajo v Prago, bodo lahko razširili daleč po svetu pričevanje o tem, da je češkoslovaška mirna, samozavestna in pripravljena za vse, kar bi utegnuo priti. Vsi Čehi, s katerimi smo govorili, so nam rekli: Povejte znancem in napišite v listih, da bedimo in da smo dobre volje! Nič lepšega ni mogoče sporočiti v tem hipu iz mesta, ki žari od barvnih simbolov svoje dvajsetletne svobode! Umrl je naš dragi stric, gospod VIKTOR KRANC ČEVLJARSKI MOJSTER v starosti 80 let. Pogreb bo v ponedeljek, dne 27. junija ob 6. uri pop. izpred hiše žalosti Cesta na Brdo št. 148. Rožna dolina — Cleveland. Žalujoči rodbini: JELOČNIK, SAJHER I Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll .«libnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. - Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.