0
"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje
it
Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Gla»ilo Jugoalovanake Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
ST. — NO. 1371.
Km lores m	waller. Utc*ekft «, |N7, at ihr »«at of fie« __* Slfge. »I.. nnëer Ihr Ari of Congr—a of Mareh »rd. I MTV.
CHICAGO, ILL.» 20. DECEMBRA (December 20), 1933.
618
l»Hhll«lird wrrhly at ae.ui %%•. -«i h ii.
LETO — VOL. XXVIII.
TEŽAK BOJ DELAVCEV ZA SVOJE PRAVICE
JEKLARSKI MAGNATI HOČEJO SUŽNJE, NE SVOBODNE LJUDI
"New deal" bi potreboval zobe. — Tožba proti uniji. Pravica kolektivnega pogajanja pogazena
VWEIRTONU in Clarksbunru v West Virginiji ter v Steu-benvillu v Ohiu so jekUr ke tovarne Weirton Steel kompanije, ki je tretja največja jeklarska korporacija v tej deželi. Nad 10,000 delavcev ima uposlenih. Plačani so se slabše kot v drugih jeklarskih centrih. Kempe in ulice, na katerih žive, so najbolj zanikrne in puste izmed vseh kjer prebivajo težaki, ki garajo za jeklarske magnate.
Ko so delavci Weirton Steel ; v*d)i so tak rezultat volitev, kompanije izvedeli, da se sme-1 kakrlnega je hotela kompa_ jo organizirati — da jim JS|,||u
Senator Wagner, ki je na-•elnik delavskega posredovalnega oddelka v NRA, je zagrozil Weiru z generalnim pravnikom Zed. držav in sodiščem, toda stari magnat je odgovoril, da bo procesa na sodišču vesel, kajti "gotov sem, da bo zmaga na moji strani". Dodal je: "Jaz sem stoodstotno za NHA", toda pogodbe z delavci ne morem prelomiti, ker mi zakon (NIRA) ne dovoljuje." Ta organizacija delavcev je seveda njegova in ne delavska.
Tako se kapitalisti rogajo Rooseveltovemu new dealu in
Tudi v Italiji se delavci branijo znižanja plače
celo vlada dala to pravico, so ustanovili unijo. KompaniMki biriči in bossi so jih poučili, da morda imajo delavci tako pravico drugod, nikakor pa ne v tovarnah E. T. Weirtove kom-panijc. Kdor ni hotel takoj verjeti, so ga odslovili. Tudi tisti delavci, ki so agitirali za unijo, so bili vrženi na cesto. Med podložniki v vseh omenjenih centrih je završalo. "Vlada jih bo protektirala in jim pomagala!" Zastavkali so. Ali kmalu so se uverili, da vihti nad njimi količke oblast prav tako kakor prej in solznice so padale v vrste stavkarjev ne-glede na določbo v Niri, ki pra
IZGREDI V ŠPANIJI POTLAČENI
ftAZVOJ V ŠPANIJI V ZELO KALNIH VODAH
vi, da imajo delavci pravico ga vsekrižem zlorabljajo, ker organizirati se po svoii volji in mu manjka zob in nikogar ne da se mora kompanija poga- ugrizne.
jati s tistimi njihovimi zastop-| Weirjeva družbaf ki je ena niki, ki ti jih delavci sami	jho]} izkoridČ€valnih v de.
bodno izberejo. Pn nas to ieM hQČe dft 50 de|avd njeni
ne bo velelo, ^ izjaviii pred: | auinjit ne 8VObodna člove-stavniki Weirove družbe. Ali
situacija je postajala opasna. Prišli so zaupniki NRA, in ti so poslali delavce nazaj v tovarne, potem, ko je družbr. pristala, da bo dopustila volitve med delavci, ki si naj izvolijo zastopnike kakršne sami hočejo. Te volitve naj bi pomagali nadzorovati tudi zastopniki NRA.
Ampak magnat Ernest T. Weir se je potem premislil in preklical obljubo. Naročil je svojim delovodjem, da naj u-stanove kompanijsko unijo pod lepo zvenečim imenom, nato so "vprizorili" primarne volitve, na katerih naj bi dc-lavci nominirali kandidate za "svoje" zastopnike pri kolek tivnih pogajanjih in nato pa končne volitve.
»Pravila unije so sestavili v kompanijski pisarni. Kandidate za zastopnike delavcev so nominirali delovodje. Delavci so se morali udeležiti teh volitev, ali pa izgubiti delo. Lahko so sicer glasovali kakor so hoteli, toda glafove so šteli
ška bitja. Ne dovoljuje jim prav nobenih pravic. Kompanijski špijoni žde nad njimi neprestano.
To ni edino bojišče, kjer so delavci v defenzivi. V New Yorku tožijo kompanije, ki la-stujejo čevljarske tovarne. In-dustrialno unijo usnjarskih de-!avccv za šest sto tisoč dolarjev odškodnine", ker s piketi-ranjem ovira obrat v tovarnah in jim povzroča ¿kodo". V neki slični tožbi pred mnogimi leti proti uniji klobučarjev v Danburyju je sodišče kompa-niji ugodilo in delavci so morali plačati kazen, oziroma "odškodnino kompaniji".
V obtožnici pravijo družbe, da omenjena unija usnjarskih delavcev ni patriotična (je pod komunističnim vodstvom) in da deluje celo za strmoglav-1 jen je vlade Zed. držav!
, Tudi drugod imajo delavc velike neprilikc v bojih s pri vatnimi interesi, ker je vsa oblast, pa naj jo kontrolirajo republikanci ali demokrati, na
Ko je časopisje v Italiji v začetku tega meseca začelo po navodilu vlade priobčevati članke, da bo treba delavcem v interc >u narodnega gospodarstva znižati plače, je naletela med mezdnimi sužnji na odpor, ki ga ni pričakovala.
Od kar sta Anglija, in posebno Zed. države, zavrgli zlato valuto in na mednarodnem trgu znižali vrednost svojemu denarju, ima italijanska isvozna trgovina slabe čase. Zlasti letos je nazadovala. Vlada se izgovarja, da je temu kriva Amerika, ker je zdaj .ljeno blago vsled zmanjšane vrednosti dolarja laglje kupovati.
In kako naj Italija pridobi nazaj izgubljene inozemske trge? čisto enostavna. Treba je znižati produkcijske stroške, da se produktom v Italiji za izvoz zniža cene. In to pa se stori na ta način, da se delavcem zniža mezdo. Saj so patriotični — gotovo bodo ra-devolje storili to žrtev.
fPa je niso! "čemu naj ravno mi odstopimo od svojega pravičnega zaslužka," so vpraševali delavci. In ta vprašanja so bila natisnjena v takozva-nih fašističnih delavskih listih, ki jih kontrolira vlada, kakor ves ostali tisk v Italiji, "če že mora kdo kaj žrtvovati, čemu ne rajše gospodarji?"
Mussolini je skušal potolažiti razjarjeni proletarijat z zagotovilom, da bodo tudi cene potrebščinam znižane v enaki meri kot plače — torej delavci ne bodo na izgubi — in dela bo več, ker bo Italija nedvomno dobila nekaj izgubljenih trgov nazaj.
Zadnje splošno znižanje plač vsem delavcem v industriji je bilo v Italiji izvršeno oktobra 1D30. Takrat jih je vlada s patriotičnimi gesli še potegnila — zdaj, izgleda, bo to veliko težje. In če izgubi oporo med delavskim ljudstvom, kaj «e zgodi z Musso-llnijevo diktaturo?
Vlada si bo na to vprašanje odgovorila tako, da si ne bo nakopala še več sovraštva. Namreč ako ji bo to mogoče. Gospodarski oziri ji za tako politiko niso ugodni.
V tednu a dne 4. ¿«cemora so sindikalisti v Španiji, ki imajo zelo močne organizacije, vprizorili velike izgrede, ki so v nekaterih mestih dobili značaj oboroženega upora in revolucije. Bili ao potlačeni. Skupni delavski stvari so povzročili veliko kvar* in socialisti so v zbornici obdolžili reakcijo, da je izgrede in»tig»rela in financirala, zato da b« dobila povod udariti s svojimi izjemnimi narrdbami tudi po socialistični stranki. Citajte članek v zadnjih dveh kolonah na tej strani. Na sliki je ulica v Madridu v času izgreda.
EVROPSKE DIKTATURE SE "IZPOPOLNJUJEJO"
*' tI«	*	Cv # r
Mussolini ii je podvrgel "italijansko kulturo— Poljska ostri diktaturo z izgovorom na druge
kompanijski 1 zaupniki in na- strani izkoriščevalcev.
Korumpirani politiki, ki se rede na račun ljudske bede
Ko jc kongres ustanovil kor-poracijo za posojevanje na domove malih hišnih posestnikov (Home Owners' Loan Corporation? t začetnicami HOLCJ, je bil edini namen, da se jim reši zadolžene hiše pred tirjavci. Ampak politiki,„ki so bili imenovani od demokratske administracije v Washing-tonu, da upravljajo to ustanovo, niso bili vsi tega mnenja. Za načelnika illinoiške sekcije HOLC je bil imenovan neki William G. Donne, seveda "zaslužen" demokrat. Ta je oddal ostale službe, ki jih ni malo, v sporazumu s korumpira-nim vodstvom Čikaške demokratske mašine istotako "za-
Obešanju zamorcev ni še konca
služnim" demokratom. Prevzeli so delo in si ga takoj uredili tako, da jim je prinašalo oostranske dohodke — to je, po principih korupcije. Mali oosestnikl, ki so se nadejali podpore v zagatah pred upniki, so bili žrtev. Škandal je prišel na dan in vlada je bila prisiljena uvesti preiskavo. Mogočni demokratski politiki obljubili vso stvar potlačiti, ali ker so ogoljufani posestniki razkačeni, so preiskovalci napravili navidezne odslo-vitve, vendar pa se glavnim grafterjem ne bo ničesar zgodilo. Oni vedo, kako se lahko krade legalno, da človeku ni treba v ječo.
Liročarska "justica" čezda-1 Ije bolj veje po deželi. Dne i 15. decembra je obesila 20-letnega črnca Cord Checka blizu Columbije v državi Ton-nessee. Bil je osumljen poskusa posilstva 11-letne deklicc in obtožen ter zaslišan pred veliko poroto ki ga je oprostila — nedvomno zato, ker mu zločin ni bil dokazan, niti ni bilo posilstvo nad dekletcem storjeno.
Zvečer pa so mladega, od velike porote oproščenega črnca ugrabili linčarji ter ga obesili. šerif je o tem Činu izvedel šele. ko so mu po telefonu sporočili, na katerem drevesu visi truplo. "Prav nič ne vem, kdo je to storil," je dejal, "in vse tako izgleda, da ne bo nikoli mogoče dognati." S temi besedami je odobril linčanje veliko bolj previdno kakor pa ca-lifprnijski Hnčarski governer Rolph.
Diktature v Evropi imajo piknik. V Italiji je s posebnim dekretom Mussolini podvrgel univerze in vse druge višje učne zavode v Italiji. Vzrok temu dekretu je. kep vlada hoče. da se vse višje šolstvo v Italiji popolnoma vsoglasi s smotri fašizma. Vsak profesor bo moral priseči zvestobo fašizmu, kar pomeni Maseoli-niju.
V Nemčiji se Hitler še trudi. da reorganizira luter*nsko cerkev v sebi poslu.no deklo. Ko si podvrže protestantsko konfesiio, bo skušal pritegniti v to prerojeno nemško narodno cerkev tudi katoličane v Nemčiji, in potem bi bila vsa država ena sama velika enotna družina, poslušna edino Hitlerju.
Tudi diktatura na "'oljskem hoče več mVii — ustavne moči. Vlada le načrt za spremembo v ustavi že predložila zbornici in r»d nje zahtevala, da ga odobri.
Predsedniku republike daje novi osnutek ustave diktatorsko moč. MinisterskoRa predsednika imenuie on in odgovoren je edino niemu. Predsednik imenuje dal»e načelnika vrhovnrmu sodišču, vrhovnega poveljnika armadi, pravico ima razpustiti parlament kadarkoli hoče in zavreči vse postave, ki jih sprejme, če niso po njegovi volji. Odstaviti in obtožiti sme vsakega ministra. Ne samo to, ampak predsednik ima pravico, kadar mu poteče termin, da si imenuje naslednika. To je, če hoče, si podaljša službo sam sebi. Poleg niega sme biti samo še en kandidat za predsednika, katerega nominirajo predsednik zbornice, predsednik vrhovnega sodišča in 75 drugih elek-torjev, ki jih izvoli v ta namen parlament. In ako ti elektorji nominirajo pVedsednika znova, namesto koga drugega, tedaj je avtomatično izvoljen in volitve se sploh ne vrfe. Termin predsednika traja sedem let.
Spodnja zbornica, ki jo Imenujejo sejm, bo izvolilo ljudstvo za dobo pet let. Njena zakonodajna moč bo omejena. Višja zbornica (senat) bo ;mela 120 poslancev. Eno tretjino teh bo imenoval predsednik, drugih 80 senatorjev pa izvolijo generali in ostali višji častniki, ki so bili odlikovani v boju za neodvisnost Poljske. Senat bo imel enake yavice kot nižja zbornica. V tem razmerju bo slednja brez veljave, kajti vsako napredku slu-žečo predlogo bo lahko zavrgel konservativni senat, ki ne ho izraz ljudske volje, ampak pcslu^no orodje diktatorja.
Ko je bil ta načrt zbornici predložen, je imel predlagatelj v imenu vlade pogum izjaviti, da ostane vzlic tem spremembam Poljska demokratična republika.
Za vzrok predlogu je navedel, da obkrožajo poljsko republiko države z mogočnimi "eksekutivami" (diktaturami). Mislil je na Nemčijo in Rusijo. V tem položaju — je dejal, je tudi Poljska primo-rana, da ima vlado, ki bo v slučaju potrebe mogla delati hitro in brez ovir, kakršne so bile v običaju v počasnih parlamentarnih procedurah.
Tako se diktature "izpopolnjujejo". Ko se jih ljudstvo naveliča, bo imelo velike tež-koče in boje, predno se jih od-križa.
SINDIKALISTIčNI punt v Španiji, ki poznavalcev razmer v novi republiki ni prav nič presenetil, je bil strt, ker ni imel za seboj opore med ljudstvom.
Socialistični poslanec Bruno AlfonSo jc v zbornici v Madridu dne 12. decembra zaklical: "Vi, desničarji, ste naroČili in financirali to revolucijo!"
Ta trditev se zdi navidezno neresnična, kajti kako bi mogla reakcija naročiti punt španskih sindikalistov in anarhistov, ki so klerikalizmu vendar sovražni? Vzlic temu so tudi odgovorni ameriški žumalisti v Madridu poročali svojemu tisku, *da so dobili sindikalistični elementi od nekje veliko podpore in orožja.
* Kakšen namen je imela reakcija v tej igri? Gre se ji za uničenje socialistične stranke, ki je s pomočjo zaveznic levičarskih republikanskih struj izvedla ločitev cerkve od države, razpustila razne samostanske redove, odvzela šolstvo cerkvi in zaplenila velika cerkvena posestva.
Socialistična stranka v Španiji je dobila pri prošlih volitvah meseca novembra samo nekaj nad 60 mandatov, medtem ko jih je imela v prejšnji zbornici nad sto. Vzrok tej razliki je to. da so šle pri volitvah levičarske republikanske stranke v boj skupno s socialisti zdaj pa r&Zčfruieno proti več ali manj zedinjeni reakciji. Toda socialistična stranka kot taka je dobila več glasov kakor prvič in njena organizirana sila je večja in jačja kot kdaj prej. Socialistične unije (Union General De Traba Jadores) imajo okrog milijon članov. Približno četrtino španskega prebivalstva je pod okriljem socialistične organizacije.	-
Taka stranka je reakciji nevarna. Konservativci s svojimi zavezniki klerikalci in monarhisti so dobili vzpodbudo v Hitlerju. V zbornici imajo večino in vlada je v njihovih rokah. Toda samo s tem niso zadovoljni. Če bi dobili še pretvezo, da uvedejo diktaturo, kako lahko bi se iznebili socialistične nevarnosti! Faiistom v Nemčiji je bila taka pretveza požig držav-nozborske palače v Berlinu. Reakcija v Španiji je pa mislila izrabiti punt sindikalistov v isti namen. Igra se ji ni posrečila.
Socialisti so torej upravičeno sumili stranke skrajne desnice podpiranja takega punta, kajti igral je edino v roke reakciji. Socialisti so bili v teh izgredih predmet mnogih nasilnih napadov — nov dokaz, da so sindikalisti v svoji zaslepljenosti n sovraštvu vršili natančno to, kar je reakcija od njih pričakovala.
Komunisti so po zadušenih izgredih izjavljali, da jih niso odobrili in ne sodelovali v njih. Kar se tiče sodelovanja, je njihova trditev neresnična, kajti tudi med njimi je sovraštvo do socialistov večje kakor trezen razum. Zdaj jih je sram in je naravno, da so moralno prisiljeni zanikati vlogo, ki so jo skrajni "levičarji" igrali v prilog skrajne desnice. 2e ko jo komunistična stranka v Španiji izjavila, da ni imela ničesar opraviti pri izgredih in da ni pomagala v njih, so ameriški komunistični listi še vedno upili o "silovitem morju upora španskega ljudstva proti vsem buržvaznim strankam in socialistom..." Otročji revolucionarji pač ne vedo, da revolucija sama na sebi ni nobena svetost, ker služi lahko prav tako reakciji kakor socialni pravici. Revolucije, ki pomagajo reakciji in fašizmu v sedlo, ne bi smele biti opevane v revolucionarnem komunističnem tisku, če bi bilo res revolucionarno, ne pa provo-katorsko.
Socialisti po vsem svetu pozdravljajo dejstvo, da se pa-teza španskih reakcionarjev ni posrečila. Socialističnega gibanja niso zrušili. Moralno ni socialistična stranka v Španiji v preizkušnjah prošlih dveh mesecev prav nič trpela. Francisco Largo Caballero, Indalecio Prieto in drugi socialistični vedi-telji imajo med delavsko maso danes večji vpliv kakor so ga imeli na primer pred enim letom.
Levičarske republikanske stranke pa so se v prošlem volilnem boju naučile, da samostojno niso dovolj" močne, da bi dobile večino v parlamentu. Skupno s socialisti bi zmagale.
Vzlic temu, da so ženske, ki so prošli mesec v Španiji prvič velile, glasovale na deželi skoro izključno za kandidate klerikalne reakcije, je večina španskega ljudstva za republik o in njeno novo ustavo, ki jo hočejo reakcionarci zrušiti. In glavni varuh republike ter njenih socialnih pridobitev je socialistični proletarijat. Ako bi mu nerazsodni ekstremisti ne stali za hrbtem z nožem v roki, ne bi bila mlada Španija prav nič v nevarnosti pred reakcionarno poplavo in fašizmom. Tako pa je boj socialistov toliko težji, toda ne obupavajo, nego se odločno bore in zro s popolnim zaupanjem v bodočnost, ki mora biti njihova.
4,000,000 uposlenih
Pri raznih javnih delih so prošle tedne zaposlili štiri milijone delavcev, večinoma take, ki so pred tem dobivali podporo za brezposelne, kakor poročajo iz Washingtona.
Goljufije z zganjeni
Izdajalci
Glavna priča proti komunističnemu voditelju Ernest Tor-glerju v Nemčiji, ki je bil obtožen sodelovanja pri zažigu državnozborske palače, je bil bivši komunistični poslanec Berthold Kanvahnc.
Odbor javnega zdravstva v New Yorku je po preiskavi v raznih' točilnicah alkoholnih pijač ugotovil, da prodajajo nič koliko žganja za "pristno" pijačo, toda v resnici je polno strupenih primesi. Omejeni odbor zahteva postavo, ki bi gostilničarje primorala imeti na steklenicah listke, ki bi o-značevali, da-li je žganje pristno, ali pa le potvorba, in kaj vaebuje.
Enuke zahteve so čujejo tudi v drugih mestih. Medtem se bodo trgovci z žganjem iznebili stotisoče galon strupene pijače po visokih cenah. Profit, ki ga kujejo »daj, je ogromen. Če pa bi vlada sprelela socialistični predlog, ki je določal, da prevzame vso produkcijo
žganih pijač in distribucijo država, bi take pritožbe ne bile potrebne, niti ne bi bile cene res dobremu žganju oderuške, kakor so sedaj.
Sovjetski proračun
v
Proračun sovjetske vlade, za razne državne izdatka znaša za bodoče fiskalno leto 45 milijard rubljev, ali deset milijard več kakor v prjesnjem letu.
Ford o boljših časih
Tudi Henry Ford se je oglasil in pravi, da se gospodariki položaj v Zed. državah vidoma izboljšuje.
PROLETAREC
_liât m	« Je l* v » k<~ g • ijud.iv«
I shaja vitko sredo.
lad« j a Jugoslovanska D ala ».k» Tiskov»« DrviW.
Chicas«. Hl.
Glasilo Jugoslovanska SociaMičaa Zvaaa.
NAROČNINA v Zedinjenih drisvsh ss ctlo leto $3.00; s* pol lets $1.76; is ¿«trt lets $1.00. Inosemstvo; is celo leto $3.60; ss pol tots $2.00.
Val rokopisi in oglssi morajo biti v nsAem ursdu nsj-posneje do pondeljks popoldne is prioMitev v Številki tekočega tedni.
~ PROLETAREC
PuMished every Wednesday by the Jugoslsv Workmen's Publishing Co., Inc. Estsblished 1906.
Editor......................-...........Frsnk ZsiU
Business Manager . Chsrles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: Unitel States, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Yesr $3.60; She Months $2.00.
PROLETAREC
3639 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Telephone: Rockwall 1664.
Božič 1933
Javna dela namesto brezposelnostne podpore
Trgovine so polne in promet v njih je bolj-ši kakor lani, poročajo dnevniki. Toda upravitelji trgovin si nič ne taje, da kljub gnječi v prodajalnah je skupljena vsota koncem vsakega dneva majhna, veliko nižja kakor pred leti.
________Je pač kriza v dele 1 i.
Huda kriza že četrti božič.
Mamice se drenjajo v trgovinah, iščejo po blagu, pregledujejo, vprašujejo za cene, čeprav so napisane, in odhajajo v druge prodajalne, da bi kje kaj kupile poceni za svoje drage — da bi jih razveselile, toda denarja je tako malo, skoro nič — in to malo niti za nakup potrebhe hrane ne zadostuje. Kako naj bi bilo še za oblekce, za nakup božičnega veselja otrokom?
In odraščeni sinovi in hčere, ki bi radi razveselili starše z darili, pa nimajo niti za svoje potrebe zadosti zaslužka, če je sploh kaj zaslužka!
Je res kriza v deželi že četrti božič — vsako leto hujša. Ljudstvo upa m čaka. Upalo je in čakalo prvo leto krize in upa ter se nadeja lepših dni, veselejšega božiča vsaj prihodnje leto. Lani je praznovalo božič z enako nado. Ni se še uresničila.
Božič v domovih neštetih družin je božič krfze. Tudi komercialrziran božič jo čuti ter jamra ob nji, ker je izkupiček premajhen.
Pa vendar — stari tradicionalni božič živi. Ljudje si voščijo vesele praznike. Z leče in izpred oltarja se bo razlegal stari- božični klic. "mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje", in še celo državniki pozabijo dan ali dva na svoje topove, zvijače ip spletke ter se udajo božičnemu razpoloženju.
Tak je božič letos in tak je bil. Tak tudi ostane, dokler bo božič samo ep dan v letu. Menjalci v templjih boga profita so ga popačili in ga ogrnili s plaščem hinavstva in kramarstva. Praznik rojstva odrešenika je praznik prošlosti in uredbe, ki temelji na krivicah ter jih blagoslavlja. Kljub temu, ljudje so veseli na božič in skoro vsakdo skuša ustreči komu ter ga razveseliti. Lepi spomini se znova obujajo, na slabe se pozabi vsaj ta dan v letu.
Uredba kot je, bo nekoč čisto odpravljena in nadomeščena z novo — s tako, ki bo v skladu z božičnim razpoloženjem dobrohotnosti in vzajemnosti. In namesto samo na 25. decembra, bo božič vzajemnosti, dobre volje in človekoljubnosti trajal vsak dan v letu.
Hvala na napačen naslov
Nekateri kapitalistični dnevniki, med njimi Chicago Tribune, so spet priobčili hvalospeve vzornemu gospodarstvu milwauške občine. Vzlic krizi mesto ni najelo novih posojil, svoje obveznosti pokriva s tekočimi dohodki in svoj dolg je znižalo za blizu deset milijonov.
Milwaukee je uvedlo pametno ekonomijo že leta pred krizo, in to je vzrok, čemu v tej panikH>ima »ličnih finančnih zadreg kakor druga ameriška velika mesta. Toda medtem ko so takrat dali kredit za konstruktivno gospodarstvo vsaj včasi socialistom, si Chicago Tribune prizadeva socialiste v upravi mesta povsem ignorirati, pohval pa je deležen mestni kontroler, ki je seveda nasprotnik socialistov. Šepeta se, da ga oglašajo zaradi tega, ker bi radi imeli pri prihodnjih volitvah proti županu Hoanu močnega kandidata. Stari korumpirani politiki skušajo na račun uspehov, ki jih imajo v gospodarstvu socialisti, poraziti socialiste in izročiti mesto graftar-jem, kakršni so ga vladali do prve socialistične zmage 1. 1910.
Kriza razdražnje
Dolgoletna kriza in brezposelnost je napravila nešteto ljudi kronično zdražfjivim. Mnogokrat se jeze brez vsakega povoda in brez najmanjšega vzroka na tiste, ki jim niso prav nič krivi nesreče.
hi vsestransko korist za socialistično stranko, vobče.
Članstvo kluba št. ¿7 ne trdi, da je ta načrt popolen, in se zaveda, da bo Ireba še mnogo razprav, predno se stvar splavi v pravi tir.
Kliibe in posamezne sodru-ge ter sodruginje pozivamo, da vzamejo načrt v pretres na sejah klubov in izrazijo svoje mnenje v Proletanju.^ Le na ta način nam bo mogoče doseči popoln uspeh ter uresničiti to idejo, ki je velikega pomena za bodočnost našega gibanja in naše Zveze.
Za klub št. 37 JSZ:
Frank Novak.
i
DVAJSET LET AMERIŠKE6A DRUŽINSKEGA KOLESARJA
Federalna vlada je koncem poletja od I o-	k a na vrhu: Delavci v Glen Allenu, Missis-čila okrog $300,000,000 in jih dala takoj na	sippi, pri gradnji nasipov proti povodnjim. razpolago raznim občinam in okrajem za	V sredi: Na delu pri osuševanju močvirja v javna dela. Z uposljevanjem delavcev, ki	Louisiani. Spodaj: Tlakovanje dvorišč v laso dobivali brezposelnostno podporo, so pri-	djedelnici v Brooklinv, N. Y. V pripravi so čeli na federalne stroske novembra t. 1. Sli-	tud* razna velika javna dela. •

AH ves».*, kdaj in kje so imele v tem letu svoje konvencije razne jugoslovanske podporne, politične in druge organizacije? Pojasni vam Ameriški družinski koledar letnik 1934.
Kadar potrebujete nsulov kakega slovenskega lista, ali katerekoli jugoslovanske podporne organizacije, jHi imate
če ¿elite izvedeti, koliko je že katera podporna organizacija izplačala podpor, koliko članov ima, kdaj je bila ustanovljena, in kako ima investirano svojo imovino, dobite odgovore in pojasnila v tej knjigi.
V probleme njihove bodočnosti vas povede članek "Bodočnost jugoslovanskih podpornih orgsuiizacij."
Dalje je v tem letniku 18 povesti, 16 pesmi, mnogo raznih drugih spisov in slik. če Ameriš. druž. koledarja letnika 1934 se nimate, preglejte njegovo vsebino na 5. strani v tej številki in si ga potem nemudoma naročite.
socialrzaoijonbank itd.
To je ptogram, ki pride v veljavo, kadar se delavci organizirajo zanj. Kapitalistične stranke nam bodo dajale samo drobtine, bogatašem pa pogačo.
Zato bomo v Kenmore ustanovili socialistični klub, v katerem se bomo shajali in se posvetovali o ¿kupnem delu ter agitaciji. Datum ustanovne seje bomo naznanili v Pro-letarcu in Prosveti. Rojaki v Kenmore, Akronu in Barbqr-tonu, takrat vsi na sestanek. Povabili bomo sodruge tudi iz Clevelanda in drugih sosednih naselbin.—Max Slanovec.
žko pridobiti v klub. V naselbinah, kjer ni klubov, se skuša take sekcije DIZ ustanoviti s- pomočjo naših somišljenikov, oziroma napredno mislečih delavcev in delavk.
3. člani takih sekcij plačujejo po 5c mesečno v glavni urad, to je, vodstvu JSZ. Za članstvo sekcij se izdajo posebne znamke kakor tudi članske karte. Vsaka sekciia si izvoli svojega tajnika, kateri ima nalogo voditi vse delo organizacije.
Kako omogočiti stalnega organizatorja za JSZ

Misterijozni umor v le-toviščnem mestu
Glenwood Springs, Colo. —
Tu je Je malo Slovencev, več pa jih prihaja sem v poletju v tukajšnje toplice.
V	poletju, pa tudi pozimi, prihajajo sem rojaki iz Lead-villa in drugih naselbin v tej državi. Večinoma privlečojo s sabo revmatizem, ki se ga potem skušajo otresti s potenjem v vročih duplinah toplic, ali pa s kopanjem v vroči topi ič ni vodi.
Slovenskega društva tu nimamo, pač pa so v bližnjem Leadvillu, Asponu in pa v naselbinah proti Grand Junc-tionu.
Poleti je v tem mestu veliko tujcev, a pozimi je nekam dolgočasno. To mrtvilo je nekoliko "oživil" umor. Dasi smo na "divjem zapadu", nimamo divjih vesti, in kdor rad Čita novice o umorih, jih je treba poiskati v čikaških vesteh, ali pa iz drugih mest na civiliziranem vzhodu.
Včasi se tudi v teh krajih komu šiloma vzame življenje. V preiskavah se običajno dokaže, da so ljudje, zapleteni v umor, iz vzhoda, ali pa iz kakega velikega mesta ob Pacifiku.
V	bližini Glenwood Spring-sa je umoril svojo ženo Augu-stus S. Pasierbck, ki je menda poljskega rodu. Prišel je sem iz Chicaga. Obravnava proti njemu se je vršila meseca novembra. Zanimanja zanjo je bilo nič koliko. Je bila pač
Razumljivo je, da bi bila
dolžnost vseh članov naše sek-	redka priložnost v tem dolgo-
cije prodajati take znamke in	časju. Obtoženec je pravil, da
pridobivati sekcijam nove čla-	sta z ženo vsled krize prišla
ne. Te sekcije bi bile jbenem	na kant in ob sredstva, pa sta
nekake pripravljalnice, iz ka-	sklenila, da se ugonobita s
terih bi se rekrut.ralo člane	kloroformom. Ustanovila sta
klubov.	se v Glenwood Springsu, dne
Naloga klubov JSZ bi bila	?2- oktobra sta šla na sprehod
Za ustanovitev kluba JSZ v Kenmore
Akron, O. — Kakor vse kaže, krize še ne bo tako kmalu konec. Prizadela je vse delavce brez izjeme, ene več druge manj. Veliko jih je ob vse in so odvisni odi "charity". Tudi jaz sem bil n i "charity". Kdor je odvisen samo od nje in nima nikakih drugih dohodkov, ve kaj je tako življenje. Z družino vred visiš v skrajni negotovosti in pomanjkanju.
Veliko otrok bo trpelo posledice fizično in duševno vse življenje, ker so v tej krizi podhranjeni. To je posledica kapitalizma.
Rojaki in rojakinje, vi, družinski očetje in matere — je li kaka pot iz te mizerije? Je, gotovo je, in nudi jo socialistična stranka.
Njen program določa med drugimf *
1.	Socializacijo produktivnih in distributivnih sredstev.
2.	Delo za vsakega zdravega Človeka s plačo, ki bo zadostna za dostojno preživlja-
Milwaukee, Wis. — Ker je
spet oživelo vprašanje stalnega organizatorja in za razširjenje socialistične propagande med našim delavstvom, je vzel tudi klub št. 37 to zadevo v pretres.
Vprašanje je prišlo na dnevni red na zadnji klubovi seji, ko je bil predložen tozadevni načrt. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno priobčiti načrt v Proletarcu, da se članstvo naše Zveze o njemu pouči in potem izrazi svoje mnenje v razpravi.
Milwauški sodrugi, kakor tudi predlagatelj ne smatrajo ta načrt za nekaj popolnega, temveč bolj kot prvo podlago za odločilne razprave, da se končno doseže nekaj defini-tivnega.
Mnenje milwauških sodru-gov je, da nam bo potom splošnih razprav v našem Časopisu mogoče načrt izboljšati in mu dati tako obliko, ki bo res zadovoljiva.
Načrt predložen na seji kluba
st. 37.
V svrho, da se omogoči vodstvu JSZ zaposliti stalnega organizatorja, je potrebno predvsem ustanoviti gotov sklad in mu zagotoviti tudi stalne dohodke. V ta namen naj pod-vzame vodstvo JSZ sledeče:
1.	Vsak član JSZ plača v posebni sklad za organizatorja 5 centov mesečno in to toliko časa, da postanejo ti prispevki nepotrebni.
2.	V naselbinah, kjer ob-stojijo klubi, se ustanovi klu-
'oVai k»it
nje in komfort.
3. Zavarovanje za slučaj bove sekcije pod skupnim
imenom "Delavska izobraževalna zveza". Za člane te sekcije se pridobi naše številne somišljenike, kakor tudi vse
bolezni, pošk<Wb in pokojnino starim delavcem in invalidom.
4. Socializiranje zdravstva.
Dalje določa njen program
obenem pridobiti sekcije, da se pridno udeležujejo vsega izobraževalnega in agitacij-skega delovanja kluba in vodstva naše Zveze vobče.
Za razširjenje takih sekcij naj bi se Člani klubov poslu-žili kjerkoli mogoče tudi delovanja v naprednih podpornih društvih, da se jih pridobi za sodelovanje.
Članstvo kluba št. 37 je pri teh svojih načrtih upoštevalo dejstvo, da je še vedno stotine naselbin, kjer živi večje ali manjše število naših somišljenikov in tudi posameznih so-drugov, toda še nimajo svojega kluba in tudi ne posebne socialistične propagande. )Ve-liko izmed teh naselbin bi se lahko pridobilo za našo idejo in tako bi v njih imeli nove postojanke za naše bodoče delovanje.
Ta načrt, ako se ga sprejme, bi dal priliko štev!!n'r našim somišljenikom porfft: ti pri tem delu za razširjenje socialističnih idej po naših naselbinah.
Na omenjeni klubovi seji so nekateri sodrugi povdarja-li, da je bilo med nami v vprašanju stalnega zastopnika vse preveč omahljivosti in malo-srčnosti. Mnogi, ki so drugače dobri in navdušeni socialisti, so v tem vprašanju pokazali premalo odločnosti. Stalno po-vdarjati, da je stvar neizvedljiva, da so preslabi časi, da so zapreke prevelike, da nimamo sposobnega človeka, vse to tarnanje je odveč. Začeti je treba. In če se i leja tudi ne uresniči, bomo imeli vsaj zadoščenje v zavesti, da smo skušali izvršiti syojo dolžnost in doseči ta veliki cilj, katere-
napredno misleče delavce in ga uresničenje bi pomenilo
odpravo priganjattva v tovar- delavke, katere je drugače te- silno ojačanje našega gibanja
, ILL.
SILVESTROV« ZABAVA
KLUBA ŠT. 1 JSZ
v nedeljo 31.dec,
V DVORANI SNPJ
Z « *>
Dva orkestra.
Pol
nočni program.
j.
FRANK ZAITZ
v bližnje gore, se vlegla in si nadela omenjeni anastetik. Njega je baje le omotilo, ona je umrla. Stvar je prišla na dan in oblast je moža osumila, da je ženo umoril. V preiskavi je mož povedal storijo o načrtu za dvojni samomor. Oblast pa mu ni verjela. Porota ga je po dolgi obravnavi obsodila v dosmrtni zapor.
Drugih novic, ki bi bile kaj posebnega, pri nas ni. Sem prihaja, kolikor mi je znano, en iztis dnevnika Prosvete, in en Proletarec. V sosednih naselbinah sta ta lista bolj razširjena. — J. T.
VSTOPNICE V PRED-PRODAJI 35c.
(Nadaljevanje. >
Ameriški sotrudniki v prvem letniku so bili poleg urednika, ki je pripravil mnogo gradiva, Jože Zavertnik, Etbin Kristan, Jože Ambrozich, Filip Godina in Theodor Cvetkov. Pomagal je tudi Frank Petrich.
Medtem ko je šlo uredniške delo .k» dokaj gladko, so pa bile na upravniki strani vsled pomanjkanja potrebnih izkušenj večjo težkoče, ki so se pokazale posebno pri določanju cen, pri nabiranju oglasov in razpošiljanju. Cena 35c za trdo vezan koledar na 192 straneh je bila prenizka.
Oglasov je bilo, v njem le šest strani, poleg Proletarčevih, ki ao prinesli komaj dobrih $100 čistega. Tudi če bi prodali vse izvode, bi znašali dohodki tega koledarja z oglasi vred samo okrog $1,150. Po odbitku stroškov za tisk, ki je bil takrat še razmeroma poceni, vezbe, oglašanja in poštnine, je bil prebitek neznaten.
Za ureditev in upravniiko delo pri koledarju je upravni odbor na svoji seji 19. aprila 1915 določil na predlog F. Godine $75, medtem ko je Fr. Alesh predlagal, da naj se plača le uredniku koledarja $30, honorarje drugim pa naj se vsled slabega gmotnega stanja pri listu opusti. VeČina je bila za predlog Godine. Od teh $75 so celo meni določili $3. Pomagal sem ob večerih pri razpošiljanju.
Letni pregled v prvem letniku omenja z dobrimi podatki stavko rudarjev 1. 1914 v Calumetu, Mich., in premogarjev v južnem Coloradu. Bil je poljudno urejen — ali pravilneje — veliko boljše, kot pa ostali jugoslovanski koledarji, ki so izhajali v tej deželi. Vzrok je, da se je takoj od jjočetka ustanovilo to knjigo v namenu, da seSJ^gati našo delavsko literaturo — ne pa s stal profita, dasi ga je Proletarec zelo ilofcre-boval.
V prvem ali uvodnem letniku je uredništvo imelo pod naslovom "Scdrugom in prijateljem" sledečo poslanico:
"Ko smo pred dvema letoma (¡912) naročili 2000 iztisov "Družinskega koledarja" iz Ljubljane, katerega je izdala bivša delavska zveza "Vzajemnost" /ur Kranjskem, razprodali smo vseh dva tisoč izvodov še preden je "Koledar" dospel iz starega kraja.
To nas je prejiričalo. da je med slovenskimi delavei v Ameriki nastala potreba za koledar sjnsan v delavskem dithu za delavce, dasirav-no smo vedeli, da je treba enkrat začeti z delom tudi na tem polju.
Lanskega leta smo se zopet dogovorili s sodrugi v stan domovini, da bi nam poslali večje število iztisov kakor prvi/f, toda ljubezniva vlada na Kranjskem je njim in nam zmešala račun. Razpustila je organizacijo "Vzajemnost" in koledar ni mogel iziti.
Meseca februarja 1914 je pa sklenil direk-torij Jugoslovanske delavske tiskovne družbe, katera izdaja Proletarca, da sami pričnemo izdajati "Ameriški Družinski Koledar in prvi letnik našega koledarja je sedaj v vaših rokah.
Prebili smo led. Priznamo, da ima naš koledar sempatje posamezne pomanjkljivosti. Trudili smo se, da po naših skromnih močeh kolikor mogoče ust režemo okusu in željam so-drugov in naših delavcev v obče. Čitatelji m j pa sodijo.
Upamo, da bodo čitatelji zadovoljiti za prvič -r- kakor smo tudi mi. Obljubimo pa, da prihodnje leto bo boljše in bomo tudi skrbeli.
Povdariti moramo, da gre zasluga za "Koledar" tudi sodrugom in prijateljem, ki so pripomogli s spisi in slikami. Bodi jim na tem mestu izrečena ISKRENA ZAHVALA.
Začetek je storjen, ¿elitno le, da bi se "Ameriški Družinski Koledar" razširil po vseh naselbinah in si pridobil veliko stalnih prijateljev. Kdor pomaga ši/ili "Koli dar" pomaga "ProUtarcu'\ Na delo, sodrugi!
Kdor ima za prihodnji letnik Koledarja kako pametno željo ali nasvet — ven z njim! Sodrugi naj skrbijo, da bo imel urednik otftlo dobrega gradiva, upravnik pa veliko več oglasov kakor letos!
Pojdi po širni Ameriki, naš prvi koledar, naš novi oztianjevaiec proletarske zavestit in pridobi čimveč novih bojevnikov za pravično delavsko stvar! Pojdi od hiše do hiše, koder stanuje slovenski delavski trpin in drami ga, vzbudi ga, navduši ga!"
Drugi letnik Koledarja za leto 1916 je izšel že v 4,000 izvodih. Uredil ga je spet Ivan Molek. Upravniško delo je imel J. Zavertnik ml. Obseg strani je bil večji kakor v prvem letniku in bile fco tydi nekoliko večje kot jih imajo poznejši letniki. Vseh strani je bilo v drugem letniku 240. Po obsegu je bil to največji koledar* kar jih je izdala JDTD, ni pa bil večji od sedanjih letnikov po gradivu, ker rabimo zdaj v njih veliko drobnega tiska. V tem letniku je bilo 64 slik — nc-vštevši vinjete. Nanašale so se največ na vojne in druge važne dogodke tekom leta, dalje slike klubov JSZ in kartuni.
(Dalje prihodnjič.)
Milijoni zamerijo papežu, ker si lasti nezmotljivost. Ampak ttofl tisti milijoni pomenijo milijone papežev, ki se prav tako po krivem smatrajo za rezmo>1jlvc.


P. ZOLA t
lil M
Poslovenil ETB1N KRISTAN *
F	*
4MM»H»MM»M»MMM»MMMMMM(
(Nadaljevanje)
Kakšne it lovite tanje! Him čaka v smehljajoči po ko j n ost i na stoletje, ko vsiva dvesto milijonov mohamedancev in de^sto milijonov brahmanccv in hifrtistov, pa jih pretvori v en >am narod, da ibo njega duševni in posvetni kralj v imenu zmagoslavnega Krista!
Začulo se je kapljanje in Pierre se je obrnil; zatrepetal je, -ko je zagledal kardina'a Sama, ki je v ¿topil, ne da bi bilo kaj slišati. Ker j?a je takega našel pred tem zemljevidom, mu je bilo. kakor da je bil zasačen v grehu, pri kršenju kake skrivnosti. Globoka rdečica mu je oblila obraz.
Ali kardinal, ki ga je srepo gledal s svojimi očmi brez sijaja, je sel k pisalni mizi in je brez besede sedel na svoj naslanjač. Z roko mu je dal znamenje, da mu ni treba poljubiti prstana.
"Izraziti sem hotel Va.M eminenci svoje spoštovanje. Ali ste bolehni, eminenca?"
"Ne, ne, le preklicani nahod me ne pusti. In potem imam ta hip toliko jicla."
Pierre ga je pogledal; v medli svetlobi, ki je lila skozi okno, je bil s svojo višjo levo ramo videti grbav in vet beteien. N$ ajig»» vem izmozganeni, prstenem obrazu ni bil) nič živega več, niti v njegovem pogledu ne. Spomnil se je na nekega svojih stricev v Parizu, ki je prebil trideset let v pisarni ministrstva, pa je imel potem enako mrtev pogled, enako pergamentno polt, enako topo malomarnost v vsem svojem bitju. Jeli torej mogoče, da bi bil ta mož, ta mali, izžeti, v svojem črnem, rdeče obrobljenem talarju plavajoči starec gospodar sveta, da ima zemljevid krščanstva v taki meri v sebi, da ne sklene in ne odloči prefekt propagande niti najmanjše malenkosti, ne da bi prej izvedel njegovo mnenje?
"Sedite za tre note k, gospod abbe. Prišli ste torej k meni na poset, prositi me imate kaj."
In pripravljajoč se, da bo poslusal, je s svojimi koščenimi prsti brskal po nakup če-nih spisih; vsakemu aktu je posvetil pogled kakor general, kakor globoko učen tak ti čar, čigar vojska je v daljavi, pa jo vodi iz glo-bočine svoje sobe do zmage, ne da bi kdaj izgubil le minuto.
/Pierre je bil nekoliko v zadregi, ker je kardinal tako jasno označil sebični namen njegovega prihoda, pa je sklenil, da napravi hitro konec.
"Resnično, dovolil sem si priti k Vaši eminenci, da poprosim visoko modrost Vaše erai-nence za svet. Vaši eminenci ni neznano, da sem v Rimu, da zagovarjam svojo knjigo. Zelo srečen bi bil. Vaša eminenca, če bi mc hoteli voditi in mi pomagati s svojo izkušnjo."
S kratkimi besedami je povedal, kako je »z rečjo, pa se je branil. Ali ko je govoril dalje, je opazil, da je kardinal izgubil zanimanje za stvar, da je začel misliti na nekaj drugega in da ga ni več razumel.
"Ej da, spisali ste knjigo — nekega veče-f ra so pri donni Serafini govorili o tem... To ni prav, ^duhovnik naj ne piše ničesar. Čemu neki?... In Če je kongregacija indeksa zasleduje, ima gotovo prav. Kaj naj bi jaz storil pri tem? 'Jaz nisem član kongrega— cije. Ničesar ne vem, prav ničesar ne."
Pierre, ki je bil obupan zaradi te zakrknjenosti, se je zaman trudil, da bi mu pojasnil stvar, da bi ga ganil. Opazil je, da se je ta duh, ki je bil tako obširen in tako bister na polju, po katerem se je gibal štirideset let, zamašil, čim ga je kdo odvedel od njegovega posebnega delovanja. Ne znatiže-Ijen ni bil, ne gibčen. Iz kardinalovih oči je izginila zadnja iskra življenja, bilo je, ka-
kor da se mu črepinja še bolj stiska, vsa fi-zionomija je dobila mračen, aboten izraz.
"Ničesar ne vem in ničesar ne morem," je ponavljal.
Vendar se je poizkusil nekoliko premagati.
"Ali saj tiči Nani za tem. Kaj Vam svetuje Nani?"
"Monsinjor Nani je bil tako ljubeznjiv, da ml je naznanil ime poročevalca, monsi-njora Fornara. Obenem mi je dal povedati, da naj ga obiščem."
Kardinal je bil videti presenečen in bilo je, kakor da se je zdramil. V oči se mu je zopet vrnilo nekoliko sijaja.
"Ali res, ali res!.... No, če je Nani storil to, tedaj ima pač kakšno idejo. . . Obifčite monsinjora Fornara."
Dvignil se je ¡>z svojega naslanjača in odslovil obiskovalca, ki se je moral globoko pokloniti. Sicer pa je kardinal takoj zopet sedel, ne da bi sp" emil obiskovalca do vrat, in v mrtvem prostoru ni bilo slišati nič drugega kakor lahni, suhi šum njegovih koščenih, po spisih brskajočih prstov.
Poslušno je Pierre sledil njegovemn svetu. Sklenil je, da pojde na povratku v ulico Giulia preko trga Navona. Ali v stanovanju monsinjora Fornara mu je dejal sluga, da je njegov gospod pravkar odšel in da mora priti zgodaj, okrog desete, če ga hoče dobiti doma. Sprejem je mogel biti torej šele drugo popoldne. »Poprej je poskrbel, da je dobil obvestilo o prelatu in je izvedel, kar je bilo najpotrebneje; rojen je bil v Napolju, začel je študije tam pri očetih Barnabitih, v Rimu jih je nadaljeval v semenišču, in končno je bil dolgo profesor na Gregorjan-kem vsa uči) i-šču. Sedaj, so mu pravili, da je monsinjor Fornaro svetovalec v nekaterih kongregaci-jah, kanonik pri S. Maria Maggiore, da ga zlasti grize častihlepnost, da bi postal kanonik pri sv. Petru, in končno je sanjal, da bi danes ali jutri postal tajnik konzistorija in s tem dosegel službo, ki vodi do kardinalske-ga dostojanstva, do škrlata. Priznan teolog, se je izpostavljal edinemu očitku, da včasi žrtvuje literaturi; pisal je namreč članke za verske smotre, katerih pa previdno ni podpi-savai. Smatrali so ga za zelo posvetnega.
Ko je Pierre oddal svojo posetnico, je bil sprejet, in posumil bi bil, da so ga pričakovali, če ne bi bil izražal ves sprejem^najod-kritosrčnejšega, nekoliko z nemirom pomešanega presenečenja.
"Gospod abbe Froment, gospod abbe Fro-ment," je prelat ponavljal, gledajoč na posetnico, ki jo je še držal v roki. "Prosim izvolite vstopiti.. . Nameraval sem ukazati, da se odkloni vsak obisk, ker imam nujno delo. Ali nič ne de. Izvolite sesti."
Ali Pierre je obstal občaran, občudujoč lepega, velikega in krepkega moža, ki je cvetel s svojimi petinpetdesetimi leti. Pro-žnate barve, gladko obrit, s komaj osivelimi kodrastimi lasmi, je imel prijeten nos, vlažne ustnice, laskajoče oči, vse, kar more rimsko prelatstvo pokazati zapeljivega in zalj-šajočega. V svojem črnem talarju z lilastim ovratnikom je bil videti jako snažen, enostavno eleganten, resnično krasen, in njegova velika, dobro dišeča, z okusom, ki je dandanes pri rimskem duhovnutvu zelo redek, opremljena »prejemnica, kateri je dajalo svetlobo dvoje širokih oken na Piazza Navona, ga je obdajala kakor ozračje dobre volje in blagohotnega sprejema.
"Sedite vendar, gospod abbe Froment, in blagovolite mi povedati, čemu imam zahvaliti časi Vašega obiska."
Sedel je zopet in njegov obraz je bil naiven, čisto uslužen. Pierre pa je prišel vpričo tega naravnega vprašanja, ki ga je moral pričakovati, v veliko zadrego. Ali naj pograbi kar z obema rokama in pove pravi povod svojega obiska? čutil je, da bi bila to najhitrejša pot. '
"Moj Bog, monsinjor, vem, da ni v navadi, kar me vodi k Vam. Ali svetovali so mi, naj storim ta korak, in zazdelo se mi je, da ne more med poštenimi ljudmi nikoli škodovati, če se išče resnica v dobri veri."
(Dalje prihodnjič.)
SPET ŽELEZNIŠKA NEZGODA
Poglejte najdelavnejše klube JSZ. Nikdar nc vabijo v dolgih dopisih, naj se Člani in
članice udeležujejo sej, n?go pošiljajo le naznanila, kdaj bo seja,in o Čem se bo sklepalo ali razpravljajo.
Z dopisi se ne bo privabilo članov na seje, neglede kako na dolgo in široko so raztegnjena taka vabila v tisku. Naznanila zadostujejo. Odvisno je edino od odbornikov in drugih delavnih članov, da napravijo seje kluba mikavnim, in Ia se s člani in članicami ravna na sejah sodružno, ne po pridigarsko. Kjer se člani no udeležujejo sej kluba, je to hib» članstva in vodstva, ki se jo lahko vzajemno odpravi nc s pridigarskimi dopisi, pač pa z dobro voljo in s sodružnim razumevanjem drug drugega v vsakem prizadetem klubu.
Zaradi pretirane ekonomije, pomanj-	Ijenj. Ena posledniih «e je dogodila v Chilli-
kijive nege prog, ¡«rabljenih tračnic in dru-	coth-s, O., ko je skočil s tira in se prevrnil
K« opreme je bilo v f.em letu več železniških	brzovlak železnice Chesapeake and Ohio,
nesreč, ki so aahtevale precej človeških živ-	Dve osebi sta bili ubiti in tri težko ranjene.
RE2IM0VCI
-^g&k/KNJIGE CANKARJEVE
i DRUŽBE
S»1
ŠTIRI KNJIGE ZA $1.12 PO POSTI;
£1, ako jih kupite v uradu
i*:
1.	VELIKO MRAVLJIŠČE. Spisal Ivan Molek
2.	Zlato tele in druge zgodbe. Spisal Janez Samojov
3.	NAŠ SVETOVNI NAZOR. Priredil Sigma
4.	KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE za L1934
Naročil« naslovite Proletarcu, 3 639 W. 26th St., Chicago, 111
Na slavnosti jugoslovanskih "demokratskih" režimovcev v Chicagu dne 3. decembra, je narekoval sv/ečenik Andre Po-povič sledečo zaprisego:
"Za klin jamo se pred Ropom vsemogočnim, da hočemo biti verni šinovi majke Jugoslavije. Naj bo preklet, upom in na nas če te kdaj pozabimo. Domovina naša. in če kdaj dvignemo roko na brata svojega.
Na i nam naše kosti ne najdejo miru v grobu, naj se razsujejo kakor pleve, ako bomo grešili nad edinstvom Slovencev, Hrvatov m Srbov. Prekletstvo potomcev naj bo molitev onih, ki nc ljubijo svobode naroda svojega. Polje naj mu ne rodi, morje naj ga poire, skale naj ga zasujejo, tistega, ki te izda, Jugoslavija naša!
Zvesti ti bomo do zadnje kaplje krvi, Jugoslavija naša. Svečano zaobljubi jamo, da se hočemo v vsem in za vse pokoriti tvojim ukazom ... V tem naj nam jwmaga osvrtnik Bog!"
Tednik Hrvatska z dne 14. dec., H je edini skoz in skoz hrvatski režimski list v tej deželi, in subvenciran iz fonda za režimsko propagando, je poln poročil o veliki patrioti-čni slavnosti "jugoslovanskega edinstva".
Nekatere govore, ki so jih gospodje jugoslovanski "demokrati" prečitali, objavlja v celoti pod dvokolonskimi naslovi. V naslovu na prvi strani preko šestih kolon pravi, da je predsednik Roosevelt pozdravil Jugoslovane, dasi v resnici niti vedel ni o slavnosti pristačev konzula Kolombato-viča v čikaški Sokol Havliček Hali.
Na drugi strani ima naslov preko dveh kolon v treh vrstah, ki se glasi:
Unity Day address delivered by Attorney Richard J. Zavcrt-nik, vNational Judge-Advocate Govoril je angleško o ideji edinstva, slavil je vse, ki so padli v bojih za edinstvo in nato prebral načelno izjavo o-menjene Legije, ki je za ameriško ustavo in za take reči.
Ker nisem proti jugoslovanskemu edinstvu, zato Richar-da ne kritiziram zaradi teme njegovega govora/ampak zdi se mi, da vse, kar počne, jrt neiskreno in oportunizem. Se pred nekaj leti je bil amerika-nizator najbolj fanatične vrste in je hotel, da nehamo govoriti in poslovati v naših organizacijah slovensko, zato, ker on ni mogel obvladati tega jezika.
Tudi E. P. Skubic (Hrvatska ga imenuje Skubič)) ima im-pozanten titel. V omenjenem listu je z glavnimi črkami sledeče označen: "Commander-in-Chief of the American-Yugoslav Legion".
V prvih dveh kolonah na 1. strani pa je govor prvaka nad vsemi prvaki, dr. Djura Ko-lombatoviča, generalnega konzula Jugoslavije. In v tretji koloni na 1. strani je slika
"ki
predsednika Roosevelta, je pozdravil Jugoslovane".
V naslovu preko dveh strani piše Hrvatska, da je bilo na slavnosti nad štiri tisoč Jugoslovanov. Dvorana Sokol Havliček ima v resnici prostora le za okrog tisoč ljudi.
Če bi bila ta slavnost (o kateri je dopisnik Proletarca obširno poročal v prejšnji številki) res idejno to, kar Je trdila v svoje reklami da je, namreč manifestacija edinstva jugoslovanskega ljudstva, bi bil tudi jaz ploskal. Ampak bila je v resnici le najeta, zavajal-no organizirana režimska manifestacija narodnjaških in političnih pustolovcev ter štre-berjev, ki so jo ob enem izrabili za vpreženje jugoslovanskih volilcev v Chicagu v ojni-ce demokratskih grafterjev (to mislim dobesedno. Resnico o graftu potrjuje škandal z HOLC, v katerega so zapleteni vodilni čikaški prvhki demokratske stranke). Je pač nekaj jugoslovanskih demokratov, ki bi tudi raii zajemali iz korita korumpirane "politike" demokratske stranke, kate^K^je izrinila republikanske pujsKe popolnoma stran.
Dokler oT> taka mešanica manifestirala edinstvo Jugoslovanov in branila ameriško ustavo — bogpomagaj Jugoslaviji in ustavi Zed. držav! Rekel bi lahko, kakor pravi pregovor: "Bog me varuj prijateljev, sovražnikov se bom že sam ubranil." Taki so ti prijatelji Jugoslavije in ameriške ustave. — Pika.
Raznoterosti iz Detroita
Detroit, Mich. — Ob tej priliki vabim članstvo kluba št. 114 na glavno sejo, ki bo v nedeljo 24. decembra ob 2. pop. v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za prihodnje leto in druge zadeve.
Vabljeni na to sejo so ne samo vsi dobrostoječi člani kluba st. 114, ampak tudi oni, ki so pasivni. Priporočljivo je, da so prisotni vsi, ki se udej-stvujejo v pevskem zboru Svoboda.
V tem letu naše aktivnosti niso bile zadovoljive. Namreč, bilo je preveč mrtvila. Upam, da boste v prihodnjem letu bolj delavni in kooperirali z novo izvoljenimi odborniki.
Pri društvu št. 564 SNPJ je n kol predsednik, da je v delu društva vsepreveč mlačnosti, zato je svetoval, naj izvolijo čisto nov odbor, češ, mogoče bo petem boljše. Nasvet so upoštevali.
* • *
Plavi orel je v prošlih tednih zaposlil tudi nekaj naših rojakov. Celo Antona Jurce se je spomnil in mu potisnil lopato v roke.
Ne verjamem pa, da mu bo mogoče dati delo vsem, ki so nezaposleni pa čeprav ga vsi listi pripopajo na prva stran kot to zahteVa naročnica Prosvete. Je pa ta orel precej dobra reklama za razna podvzetja, kajti po radiu kar naprej ponavljajo, da obratujejo pod plavim orlom in njegovo NRA. In to od najmanjšega trgovca, ki prodaja pilule, pa do največjega. Zdravljenje driske, veleindustrija — vse je pod NRA. Naročnica Prosvete bržkone misli, da bi taka reklama tudi delavskim listom koristila in jim pomagala pri a-gitaciji za naročnike. Sicer, pa, kakor pravi urednik Prosvete, škoduje ne, in če večina čitatljev to zahteva, tudi
jaz nimam nič proti.
• ♦ *
Pevski zbor Svoboda se uri za dve opereti. Prva, "Le mladi smejo ljubiti", je izvrstna in tudi mnogo smeha izvablja iz avdijence — hočeš nočeš. Predvajana bo 21. januarja. Podrobnosti bodo sporočene v listu pozneje. Društva in klubi so prošeni, da ne prirejajo svojih zabav na omenjeni datum.
Druga velika opereta bo vprizorjena enkrat spomladi. Prevedel jo je iz nemščine na slovenščino pevovodja Svobode J. Berlisg. — K. Junko, tajnica kluba št. 114.
Dr. ANDREW FURLAN
DENTIST
rhone: Canal D6D4 1858 W. CERMAK RD.
CHICAGO, ILL.
Office hours: 9-12 A. M.| 1-5 and 6 8 P. M Thursday, Friday and Saturday all day and evenings.
Waukegan office at 424 10th St., Tel. Ontario 7213 Monday, Tuesday and Wed. till noon. Sun. by appointment only

Sbaretincic & son
" POGREBNI ZAVOD
■ 424 Broad Street § JOHNSTOWN, PA.
"	Tal 1475
■
i ■
■
i ■
- •
WW'S mm SUB!.«>H.Bi
»«»♦•♦•♦Mtttffff ••••
fencl's
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndole Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 1382
P rit t na in okasna domača jadila < Cane šmarne. Postrežba točna, j

Vabila na seje
Od nekje je član nekega kluba poslal dopis, v katerem na dolgo vabi člane in članice kluba JSZ v svoji naselbini, da naj se gotovo udeleže klu-bove seje.
Recimo, da ima dotični kly6 11 članov. Vsi žive v okrožju ene milje razdalje drug od drugega.
Ako bi dotični dopisnik začno z drugimi odborniki poskrbel, da se bi člane povabilo osebno, ali vsaj z dopisnicami, bi zaleglo več, kot pa dolga zabiČevanja in apeliranja v Proletarcu.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday, by appointments only Residence Tel.! Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700
SODRUCOM IN SIMPATICARJEM V CLEVELANDU.
Seje kluba it. 27 JSZ se vri« vsak prvi petek v mesecu ob 7t30 svečer. Ženskega odseka prvi torek I ob 8. svecer. Mladinski angleiki odsek vsak petek imven prvega ob 8. »večer, vse v klubovih prostorih v S. N. D. Sorlrugi in sodruiice. agitirajta in pridobivajte novik članov in članic klubu ter novik naročnikov Proletarcu. V organizaciji in isobrambl je naia moč.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"prosveta"
Stane sa celo let*» $6.00, pol leta /3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) • je treba sa novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
IV	■■
V	--- i i —
■e	____________________™

KLUBOM IN »IIIJSTVOM
iCFK	KVO)'m priredbam eimveč n
moralnega in gmotnega uspeha

asa.ite jih v proletarcu! n ,V.V.\W.\W.V\V.V.V.\W.\V.\\\C
Prole tarée, December ¿0, 1933.
Pregled 30-letnega dela kluba št. 1 JSZ
TUDI ZAGONETEN POŽAR
PETER BERNIK, tajnik klube it. Y J. S. Z.
(Ponatis ia jebiUjn« revija kluba it. 1.)
(Nadaljevanje.)
L. 1924.—Odbor: Charles Pogorele«, tajnik; Frank Alesh, organizator; Blaž Novak, zapisnikar; Charles Pogorelec, knjižničar; dramski odsek: John Olip, Frances Tauchar, Anton Slabe. Nadzorni odbor: John Olip, Donald J. Lotrich, Jo*ko Oven. Vprizorjene naslednje dramske'predstave: "Velika repa-tica" 10. feb.; 6. aprila "Golgota"; 9. novembra "Moč teme". Običajna prvomajska proalava in Silvestrova zabava. V zimski sezoni predavanja in diskuzije. Dramski odsek ponovil dramo "Golgota" 18. maja v Waukeganu. — Vsi dojiodki tekom leta ao znašali s prenosom iz 1. 1923 $5,047.82; izplačila $3,316.75. Imovina kluba je znašala ob zaključku leta $2,232.25. Članov 68. Klub prispeval v podporo iProletarcu $157.30; v kampanjske svrhe $89.44.
L. 1925.—Odbor: Charles Pogorelec, tajnik; Frank Alesh, organizator; Fred A. Vider, zapisnikar; nadzorni odbor: Andrew Kobal, Frank Udovich, Mihael Sifrar. Dramski odsek: Andrew Miško, Anton Slabe, Frank Zaitz. Priredbe: Veseloigra "Španska muha" 4. januarja; 1. marca drama "Razvalina življenja"; 19. aprila veseloigra "Kirke"; prvomajska proslava z igro "Zadnji dan"; 25. oktobra drama "Volja"; 29. novembra drama "Grobovi bodo izpregovo-rili"; 31. decembra Silvestrova zabava. Veseloigra "španska muha" ponovljena v Waukeganu; ob priliki konvencije SNPJ vprizorjena drama "Kralj na Betajnovi". Vršila so se predavanja in dUkuzije. članov 98. Vsi dohodki tekom leta s prenosom so znašali $6,678.70; izplačila $5,038.00. Podpore Proletarcu $51.60; socialistični stranki $29. Skupna imovina znašala $3,275.90.
L. 1926.—Odbor Charles Pogorelec, tajnik; Frank Alesh, organizator; Anton Tro-jar zapisnikar; Charles Pogorelec, knjižničar; nadzorni odbor: Joško Oven, John Olip, Charles Renar. Dramski odsek: Andrew Ko-bal, John Olip, Frank Zaitz. Januarja se je pridružil klubu moški pevski zbor "Sava", ki se imenuje od tegaačasa naprej Pevski zbor "Sava", odsek kluba št. 1 JSZ. Vseh priredb 7: 4 dramske predstave —"Navaden človefo", "Hlapci", "R. U. R." in "Hrbtenica"; S. decembra koncert pevskega zbora "Sava"; Silvestrova za/bava, in prvomajska proslava. Sodeloval pri priredbi društva št. 8 v So. Chicagu; na slavnosti 15. letnice pevskega zbora 'Naprej" v Milwaukeeju nastopil pevski zbor "Sava", klubov dramski od-aek pa vprizoril dramo "Grobovi bodo izpre-govorili". Poleg tega je bilo 8 diskuzij in predavanj. Vsi dohodki tekom leta s prenosom so znašali $8,266.23; izplačila $7,287.-17. Skupna imovina kluba $4,035.48. Podpora Proletarcu $203.20; v delnice doma JSZ vložil $1,494.47. Članov 115.
L. 1927>—Odbor: Charles Pogorelec, tajnik; Donald J. Lotrich, organizator; Frank Udovich, zapisnikar; nadzorni odbor: Frank
Dramski od-bor: • Frank Zaitz, Vinko Ločni-Omahen, Charles Renar, Martin Mihelich. škar, Charles Renar. Odbor pevskega zbora "Sava": Frank Alesh. predsednik; Otto Der-nul, tajnik; Anton Žagar, arhivar. Vseh priredb 121 4 dramske predstave — drama "Tkalci" 30. januarja; "Lokalna železnica" In "Family Exit" 27. marca; na prvomajski proslavi drama "Njegov jubilej"; 16. oktobra "Poročna noč"; 27. novembra koncert pevskega z»bora "Sava"; Silvestrova zabava; več domačih zabav in piknikov. V zimski sezoni diakuzije in predavanja. Dramski odsek ponovil dram > "Poročna noč" v So. Chicagu na priredbi dru?tva št. 8 SNPJ. Vsi dohodki tekom leta so znašali s prenosom iz 1. 1926 $7,932.39; izplačila $7,362.38. Podpore Proletarcu $206.43; v delnice doma JSZ $505.-53. Vsa imovina kluba znašala ob zaključku leta 1927 $5,231.51. članov 105.
L. 1928.—Odbor: - Peter Bernik, tajnik; Frank Tauchar, organizator; John Turk, zapisnikar; nadzorni odbor: Mary Aučin, Angeline Tich, Valentin Vidergar. Dramski odbor: Peter Bernik, Frank Zaitz, France* Tauchar. Odbor pevskega zbora "Sava": Frank Alesh, predsednik; Katherine Bernik, tajnica; Andrew Miško, arhivar. Tekom leta 13 priredb: 4 dramske—"Zdravnik proti svoji volji", "Kamnolom", "The Second Story Man", "Poročrta noč", vprizorjena v Waukeganu r "Ženitev radi premoženja" v So. Chicagu na priredbi društva št. 8 SNPJ; prvomajska proslava; Silvestrova zabava; dva koncerta "Save"; maškaradna veselica zbora "Save"; nastop "Save" v Waukeganu. Nadalje je pevski zbor "Sava" aranžiral koncert Antonu šublju. V zimski sezoni je bilo 12 diskusij in# predavanj. Vsi dohodki tekom leta so znašali $5,604.56; izplačila $5,862.59. V tiskovni sklad Proletarca J<* klub prispeval $115.15; za volilno kampanjo $175.20; klub naročil 1000 izvodov Prvomajske izdaje Proletarca; v delnice doma klub vložil $571.80. Vsa imévina kluba je znašala ob zaključku leta 1928 $5,456.46. članov 103.
, , (Dalje prihodnjič.)
Parlament pod fašizmom
s Vsi diktatorji so sovražniki parlamenta, vzlic temu ga ne zavržejo. Pač, to, kar imajo za "parlament", je le zbor avtomatov, ki znajo reči "da", kadarkoli jim je ukazano.
Hitlerjev "parlament" v Nemčiji je bil konstituiran v sedem in pol minuti, to je, izvolil je potrebne uradnike in odobril taktiko Hitlerjeve diktature, nato je bilo zasedanja konec in "poslanci"'so se razšli.
Nad 600 poslancev je bilo v fašističnih uniformah. Vstajali ao s sedežev po vojaško. in salutirali kakor pravi vojaki. Svoj "da" so izgovorili vsi istočasno. "Parlament" v Nemčiji ni danes nič drugega kakor pasje poslušen košček kasarniškega režima, ki pomaga daviti deželo.
Vabilo na Silvestrovo zabavo v Chicagu
Agitatorji na distanco
Nemalo dopianikov ae ogla-Chicato, III. — Klub * M* 2 »PeU: "Naročite se na de-prire ja vsa k o leto na SllveVlavske liste!" In potem rt* si-atrov večer veselico a polnoč- roko razlagajo, čemu je po-j ni m programom. Letos ae bo trebno da bi mora vsak Jela-vršila v dvorani SNp) v ned*-!vec biti čitatelj delavskega ti-ljo 31. decembra.	■ s^a.
V gornji dvorani bo igral J. i Taki dopisi ne pridobe de-Kochevarjev orkeater in v lavakim listom niti enega na-spodnji pa A. BenchanovSjročnihai ' 'i	fa
godba. Obe godbi znata dobro igrati ne le nove plesne komade, nego tudi naše domače.
Kar se tiče tiskanih apelov, jih pišejo na podlagi svojih izkušenj uprave Kstov, od nosno ^
Benchanova godba bo zdaj	uredniki in upravniki,
prvič v tej dvorani 8t*je pet	j^opisniki, ki take apele po
godcev. Specializirala	1'ponašajo, tratijo čas
igranjem slovenskih plesnih	8ebj in pr0stor v listu. Koristili
mel0PldlJ-	,	bi stvari, za katero ae potegu-
O pol noč i bodo vprizorjene jejo |ahko veljko bolj> ¿e bi 4H
Žive slike.	mecj znance \r. prijatelje v Vstopnice v predprodaji ao	gVOjem kraju z uatmeno agi-po 35c. Nabavite ai jih, kajti	tacijo, kajti urednik in uprav-pri blagajni bodo dražje. Do-	^ tejra ne moreta vršiti pobite jih pri članih in članicah	V8od, zato je sodelovaje za-kluba in v uradu Proletarca.	stopnikov in drugif. agitator-
P. O. ; jev z osebno agitacijo abso-__lutnO potrebno.
xr v	riti v. « Najkoristnejši delavskemu
Važna aeja kluba at. 1 gibanju so tisti dopisniki, ki
"Kdo je zaigal državnozborako palačo?" je vprafevalo Chicago, III. — Prihodnja	rnulo filozofirajo, nič ne ape-
aodišče v Nemčiji. V Niči na Francoski Rivieri pa ao vpraae-	e*ja kluba št. 1, ki bo v petek	^ajo in podrobno poročajo,
vali, kdo je zanetil pošar v avetovno znani Gouldovi igralnici?	22. decembra, je Izredno v a-	kaj se v naselbini d-sla, kaj
(ki jo vidite tu na allki). škoda, ki znaša $5,000,000, je krita	zna zaradi volitev. Ko bodočo dosegi, nasi ljudje in v ko-
z zavarovalnino. Zaradi depreaije "kaeft" poalednjih par let	volitve končane, bo predaval	''ko uspevajo nasprotniki. Te
ni bil aijajan in igralnica je delala izgubo. V nji ao ai bogati	Peter Kokotovič o položaju	vrste poročevalci so tudi naj-
korUtolovci in izkoriščevalci delavcev ter kmetov pri igranju	na jugu in vzhodu Zed. držav	boljši agitatorji, bodisi v pri-
hrmenjavalf svoje tisočake, stotisocak.e in milijone.
Znižane cene za
k el vin ato it je
iz Svetovne razstave
sil-
3

Prihranit« ni denar f Popolnoma nove ledenice. Rabljene ie niso bile—razen na izloibah. JatnČene
v vneh ozirih.
*
Nenavadna ponudba za
peihranitev denarja! Ti modeli prihajajo naravnost iz Svetovne razstave, kjer »o bili izVofeo-ni kot najboljši izdelek Kelvina-tor tovarne. Ae po/pOlnoma nit rabljene.
Cene «o najnižje za male in velike modele. Izredna prilika. O-glejta si jih v izloibah naših električnih trgtrvin. Nabavite »i Kel-vinator sedaj! Po zniianih cenah dokler traja zaloga.
To blago lahko kupite na lahka odplafila — $10.00 takoj — ostalo na meteine obroke.
Ne zaupajte vremenu da vam hrani j.estvine
Elektrl/Vno 1«*1en!o« poln 1»ujete akoti vn* trto. Na vreme ae morete »uneatl, <ta vam bo ctrfc»1o Jentvlne avote In vnr ne. le 3.1 dni lamerf .*»«.%. To<1« nI krta r ne ve-ate, k fin J bodo ti dnevi. Rlektrll-na ledeni»™ Je ftine«l,Hvfi la ekontraii-Cna. .Ve rleklrujte *ru-be jestvln in denarja-
COMMONWEALTH EDISON
Downtown — 72 W. Adam« St.—132 So. Dearborn Telephone RAXdotph 1200. Ixteal ISS
aa_ -. _ a fj"» Wiwiy
MIC ftfitwsMtow Aft. Oil Ir»«g Parti »1*4.
♦îll V. M.4U»n V. 4M4 AAIMMI A««.
ISS V. Mrd ft.
ma R. «SimI *».
Il II* S». Mh-ktaM Aro.
Cene za blago na mesečna odplačila nekoliko višje, FEDERALNI KUPONI . Z .NAROÔIÛ.
Novi odbori klubov JSZ
Milwaukee, Wis. — V odbor kluba št. 37 JSZ so biH iz7 voljeni: Jacob Rozich, tajnik-blagajnik; John Poklar, organizator; Steve Salamon, zapisnikar. Dosedanji tajnik je bil Frank Poličnik.
Girard, O. — V odboru kluba št. 222 so: John Kosin, izvoljen ponovno za tajnika; John Plahtar, organizator; John Tancek, zapisnikar.
Gowanda, N. Y. — V klubu št. 12 JSZ je bil ponovno izvoljen za tajnika John Mateko-vich; John Kontelj in Rose Matekovich sta organizatorja; John Kontelj je zapisnikar.
Newburgh, O. — V klubu št. 28 je bil izvoljen za tajnika Frank Hribar ponovno; Joseph Lever in Anton Železnik st. sta organizatorja in Jos. Lever ml. je zapisnikar.
Powhatan Point, Ohio. — V
klubu št. 26 je izvoljen ponovno za tajnika-blagajnika John Merzel, Frank Sabec je organizator in John Kastrevec zapisnikar.
Pullman, (Chicago), III. —
V klubu Št. 224 je bil ponovno izvoljeh za tajnika Peter Ver-hovnik; organizator je Joseph Hrovat in zapisnikar John Mihelich.
Lisbon, O. — V klubu št. 9 je bil ponovno izvoljen v urad tajnika-blagajnika Jacob Ber-gant; organizatorja sta K. Bo-gatay in Agnes Chuk; zapisnikarja Agnes Chuk.
(Priporočljivo je da bi tajniki poročali v Proletarca imena vseh odbornikov in pa vse važne sklepe klubov.)
Detroitska naprednost, nase aktivnosti itd«
Detroit, Mich. — Veliko bi lahko napisal — največ pač o naši neaktivnosti v detroitski naselbini.
Brezposelnost in depresija ni vrgla delavce samo ob zaslužek, ampak je povzročila tudi nekako zaspanost, da jcf vse nekam poparjeno.
Zdaj bi n\oral biti takore-koč najboljši čas za našo agi-. tacijo. Kriza nas muči nad štiri leta. Vlada uvaja razne na-redbe in obljubuje izboljšanje po radiu, z oglasi in v časopisju. Tudi v gledališčih, na avtih in kjerkoli. Toda vsa ta velika reklama ni še prinesla izboljšanja. AFL in oblast sama priznava, da je še nad deset milijonov delavcev brez vsakega zaslužka.~Drugi, ki niso toliko uradni, cenijo to število na dvanajst milijonov stalno nezaposlenih.
Dokler se delavci ne zdramijo in ne napravijo konca sedanjemu političnemu in ekonomskemu sistemu, bo ta kriza v hujši ali milejši obliki o-stala. če pa se organizira — politično in industrijalno — bo kaj lahko končalo krizo.
Socialisti delavcem to dopovedujejo že desetletja, če ne bi bili dremali, jih kriza ne bi mogla presenetiti nepripravljene kakor jih je.
Koliko dela in energije so socialisti že potrošili, da predramijo proletarsko rajo. Pa niso še uspeli. Ali bo kriza
boljši agitator?
* * *
V enemu svojih prejšnjih dopisov sem dobil skoro tolikšen komentar urednika kakor je bil moj dopis. Pokaral me je zelo prav po sodružno. Naš urednik je radi tega vseeno "fest fant" in mene nič glava ne boli radi* njegove graje. Morda bi pomagalo, če nas bi vse skupaj takole včasi okrcal — mogoče potem ne bi toliko dremali in bi se predstavljali javnosti rajše v aktivnostih.
Kar se tiče mojih izvajanj o Anni P. Krasni z ozirom na njeno včlartj^nje v JSZ, priznam, da sem bil napačno informiran. Izvedel sem potem, da ne ona in ne njen soprog nista bila izključena iz JSZ. Odstopila sta sama zaradi o-sebnih nesoglasij s člani v klubu, v katerega sta spadala.
e e e
Tudi glede debate v Chica-
in o socialističnem gibanju v krajih, ki jih je obiskal. S. Ko-in ne kak poseben odbor. Si-:kotov^ ie mašiniat. Družba, cer pa je ta stvar končana.
dobivanjih naročnin, razpeča-vanju literature in v volijnih kampanjah. Sami vase zaprti
Nisem eden onih, ki zahtevajo, da bi morali vsi trobiti v en rog. Več ljudi več ve, skupno ^e laglje pogovorimo, in če so nesoglasja, jih skup 10
lahko spet usoglasimo.	'JfM	. .. H® "P
* * i . • .	, ... m z volitvami čimprej gotovi.
Uredniki pa nam v dopisih noli<ft	,
, Ui	. , v . Dalje jih prosimo, da naj se
lahko pomagajo, da popravi-	K	J
jo, kar je napačnega in da jih
pri kateri je vposljen, ga po-{ pridigarji pa so najmanj us-šilja širom dežele na razna in- P<?šni, ker jih smatrajo ljudje stalacijska dela, prosti čas pa sitneže in "puščake" in jih porabi za govore na delavskih ne marajo poslušati, shodih in sejah.	-
Člane in članice prosimo, priredttve kluba Št. 1 da pridejo na to sejo pred 8.; uro, da bomo z rednimi posli
J,S.Z. v Chicagu
prirede za v tisk tako, da koristijo stvari, za katero se borimo vsi zavedni delavci.
Anton Jurca.
O razmerah in veselici s Powhatan Pointa9 O.
Razmere v okrožju Powhatan Pointa v Ohiu so se nekoliko izboljšale. Odkar je unija zopet priznana, zaslužijo pre-mogarji vsaj za življenske po-
Klub št. 1 JSZ bo imel to nihče ne brani sprejeti nomi- sezono sledeče priredbe: nacijo, če nima a odklanja- Dne 31. decembra Silvestro-nje res tehtnega vzroka. — va zabava v dvorani SNPJ.
Odbor. I _ '
Dne 4. marca velika prireditev z mešanim sporedom v dvorani ČSPS.
Naročite po več izvodov Proletarca skupaj
V nedeljo 29. aprila koncert "Save" v dvorani SNPJ.
trebščine. Prošle tedne sta	pošiljamo po 5, 10, 50 in 100 oba tukajšnja premogovnika	iztiaov Proletarca akupaj po obratovala precej dobro, toda	zelo znižani cv»ni. Pišite po posta prenapolnjena z delavci.	jasnila. Razdajajte ga na se-♦ . •	jah, na prireditvah, ahodih in Klub št. 25 JSZ priredi ple-	med P"j*tslji *** znancu sno veselico v soboto 30. dec.
M__* . «• D Društva m ¡klube prosimo,
Naročite po več iztiaov Pro- An . . .____** • /
da te datume upoštevajo, to
je, da jih ne vzamejo za to je, da jih ne vzamejo za svoje priredbe. Na ta načini bodo vse priredbe naših organizacij uspešne. — P. O.
letarca akupaj, da ga na ta način razširite med delavce in ai potem olajšate agitacijo.
V AGITACIJSKE namene
Alt ate Ameriški družinski koledar letnik 1934 že naročili?
ob 7. zvečer v Miners' Hall.	mmmm»•»♦»♦♦♦»»»♦»»»»♦»»»»e»
Vstopnina je 20c za osebo. Mladina pod 16. letom starosti v spremstvu staršev vstopnine prosta.
To je prva klubova prireditev. Upamo, da nas občinstvo obilno poseti. Vabljeni so ne samo tukajšnji rojaki ampak tudi vsi v sosednih naselbinah. Odbor bo skrbel, da bodo u-deleženci čimboljše postreže-ni in igrala bo izborna godba.
John Mrzel.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
\AH01K\A TISK AH XA
2142 21?0 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, IL L.
Mi tUkamo e slovenskem, hrvaškem. sUvaikem. čaakem, poljskem, kakor tudi v angleškem ia nemškem Jaaik«.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE
Iz Wyominga
M H H M111 HM! I Mil m IMH j IIIIHIUIIIIHIMMM
SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With
Wencel's Dairy Products
GOOD PTOE MILK
IT PROTECTS YOUR HEALTH
ja-a »war» ■■■■■■ ■ »jaia^am^e^ia^iiSirj
; PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. i
Diamondville, Wyo. — Rav- ; no ko to pišem,-sem prejel na-¡¡J ročene izvode Ameriškega družinskega koledarja. Takoj sem se lotil razpečavanja.
Kdor ga ni še naročil, naj to	,	____
čimprej stori. Nikjer ne dobi- 2380 82 BLUE ,SLAND	^ ™one Monroe 3673 J
te toliko povestnega in zgodo- ♦♦♦ l>'**4ll*Jj• Mltt*ihhimmimimmmmi1
vinskega gradiva o ameriških Slovencih, kakor v tem koledarju. Vreden je trikrat toliko kot mu je cena.
Ne prezrite tudi, da jo vam potreben list Proletarec. Naročite si ga! Bori se za vaše pravice in je vreden ne samo vaše opore, ampak da ga či-tate.
šele kadar bo delavstvo toliko izobraženo, da bo znalo ločiti med svojo stranko in strankami, ki izkoriščajo delavski rarared, bo storjen *te-
FRANK GRILL, predsednik
■	PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
■	%T « _____
NaJi votniki pobirajo perilo po vsem mesta, Ciceru in Berwynu in dovaiajo iiatega na dom
S TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMČENO
m	Telefoni: C AN AL 7172-7173
g 1727-1731 W. 2lat STREET	CHICAGO, ILL.
a *i • j:	i meljni korak za odpravo ob-
KU med clan, mladinskega od-t,tojcijh krivi<.
seka kluba št. 114 in ml. odseka št. 1 se bomo lahko zedi-nili. čital sem pojasnila, na katera odgovarjam, da razumem, da bo socialist vedno in povsod zagovarjal le svoja načela. Ampak moje mnenje kljub temu je, da naj v debatah odločuje navzoča publika
Vsem Čitateljem iskrena voščila k praznikom.
Anton Tratnik.
Kriza, vojne, pomanjkanje in druga socialna xla ao poale-dica ljudske nevednosti.
Wt^ÊÊtÊttÊÊÊÊÊÊÊÊttÊÊÊÊÊÊÊtÊm
JSZ
minm,.m,,d

..............
liilüi! ......4«
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJ-SKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. Halsted Street Chicago, 111.
Tel. Lincoln 4700—4701 PROLETAREC ae tiaka pri nas.
Gtonnnannmmi
' ' ..............
..... «

w , ■ - T'

Proletarec, December 20, 1033.
5
ELENORA MARXOVA-AVILIhKiOVAt
MOJ OČE
to
(Hii Karla Marxa o njegovem življenju)
(Napioala po njegovi tmrti 1. 1883.)
kakor pred
Prav tako aetimi leti v "Komunističnem manites u" zaključuje Marx tudi tj s pozivom "Proletarci vseh dežela, združite se!" Razlogi, ki 80 dovedli do ustanovitve Internacionale, so izraženi s tole utemeljitvijo:
"Da je mogoče doseči osvoboditev delavstva samo od delavcev samih; da borba za o-8voboditev delavskega razreda ni borba za nekakšne razredne prednosti ali privilegije, mar" 'č bo?ba za enake pravice in enake dolžnosti in za odpravo vsakršne razredne nadvlade; da je gospodarska odvisnost dclavca cd pro akcijskih sredstev, to je od življen-skega vira, temelj za suženjstvo v vseh oblikah, csnova socialne bede, duševnega ponižanja in- politične odvisnosti; da je torej cilj gospodarska osvoboditev delavskega razreda, za kar mora biti politično gibanje samo sredstvo; da so se vse težnje, usmerjene k temu cilju, doslej ponesrečile in to zaradi pomanjkanja soli darnosti med množico delovnih panog v vsaki državi oziroma deželi; da osvoboditev dela ni niti krajevni problem, niti naroden, neto družaben problem, ki se nanaša na vse zemlje; da se danej probuja delavstvo v najbolj industri-jalnih deželah Evrope in med tem ko vzbuja sedanjost nove nade, daje že jasno svarilo pred starimi zmotami in poziva k hitremu združenju dosle. različnih in razcepljenih koristi.
Iz teh razlogov so podpisani .... izvedli neobhodno potrebne priprave za ustanovitev "Mednarodnega delavskega društva"."
Opisovati Marxovo-delo v Internacionali bi značilo pisati zgodovino Internacionale same, kajti Marx je bil, dasi samo dopisujoči tajnik za Nemčijo in Rusijo, v resnici duša vseh poznejših zborov (kongresov). Vse izjave (manifeste) izvzemši enega ali dveh
—	od Inavguralne adrese do Državljanske vojne v Franciji
—	je napisal on. V zadnje imenovanem delu je razjasnil resnični smisel Komune, "te sfinge, ki tako maša buržoaz-no misel". Označil je z lepimi stavki vso korupcijo "Vlade Narodne Obrambe", ki je prodala Francijo Prusiji, in vžgal je zločinsko znamenje članom vlade, ponarejevalcu Julesu Favreu, dobičkarju in oderuhu Ferrymu in ogabnemu Thiersu, temu "strašnemu ma-liku" in "čistilcu cesarskih škornjev". Osvetlivši znatno razliko med grozotami, ki so jih vršili versaillski mogotci in med junaškimi žrtvami pariških delavcev, ki so s svojo smrtjo varovali in branili to Republiko, kntere današnji predsednik je Jules Ferry, je
(Konec.)	•
de-'končal Marx s temile besedami:
"Pariz, delavski Pariz a aVo-o Komuno bo večno slavljen icot vznešena znanilka in predznak nove družbe. Njegovi mu-čeniki so trdno zasidrani v ve-ikem srcu delavskega razreda. Zgodovina je svoje rablje mbila na sramotni oder ž'e zdaj, in s tega sramotnega o-dra jih ne bodo osvobodile molitve njihovih popov."
Padec Komune je privede! Internacionalo v težko stališče. Ni preostajalo nič drugega kakor prenesti sedež Generalnega sveta iz Londona v New York in sicer na temelju sklepa haškega kongresa iz 1. 1872 in to na Marx ovo priporočilo.
Več let je bolezen branila Marxu, da bi se posvetil svojem delu, kakor je pač hotel; toda od leta 1873 sc mu je posvetil popolnoma. Drugi zvezek njegovega življenskega dela "Kapital", o katerem sem govorila že prej, je bil izdan 1. 1885, tretji pa 1. 1894.
Hotela sem vam povedati samo strokovne zgodovinske in životopisne podrobnosti o svojem očetu. Drugi bodo razpravljali o njegovi osebnosti, borbenosti, o njegovem duhu, ljubeznivosti in dobroti. Dovolite m: samo končati:
Karl Marx je bil ena izmed onih dragocenih osebnosti, na katerih je mogoče opaziti Človeško prirojenost in o katerih je mogoče reči: "To jc bil človek." -i.
rekel, kajti devet socialistov je bilo vrženih iz glavnega odbora I
"Le počakajte," je rekel "Lindy, "boste videli na prihodnji konvenciji v Clevelandu! Tu bodo šli pa vsi ven, do zadnjega!"
Nekateri so mu baharijo odobravali, ker imajo socialiste približno tako radi kakor on. Eden izmed njih, ki malo čita, je mislil, da je lx>kar ml. socialist, "de nikoli nisem bil, dasi sem nekaj časa držal z njimi," je rekel.
"Lindy" je gl. podpredsed- | nik SNlPJ, v politiki demokrat I in v verskem oziru katoličan, j dasi prihaja iz svobodomisel-1 ne družine, če človek gleda ! vse te mlade in stare vetrnja- ! ke, mora vzklikniti, kakor sem | slišal zadnjič nekega rojaka v sosednem Bessemerju, ki je i dejal, da se nam nič dobrega ne obeta. Upal sem, da bo naša starina dala svojim sinovom kaj prepričanja v glavo, namesto prepričanja so pa polni sovraštva do socialistov.
Poročevalec.
Stavbinska in posojilna društva v Wisconsinu pred legislaturo
Socialistični senator Walter Polakowski je v zakonodaji države Wisconsin pred posebnim odsekom* predložil dokaze, da so bila nekatera stavbinska in posojilna društva v Wisconsinu ne samo slabo u-pravljana, nego izrabljana v korist članov direktorija. Večinoma so vsi direktorji in u-pravni odborniki vzeli ves svoj denar ven in ga potem posoje-vali nazaj po višjih obrestih kot pa so jih računale banke. Dalje je predložil dokaze, da so uprave stavbinskih društev proti nekaterim posestnikom začele s sodno proceduro za prodajo hiše takoj ko so zaostali par mesecev s plačili, medtem ko so favorizirani dolžniki zaostali s plačili več let ne da bi jih uprave resno tirjale.
Polakowski zahteva preiskavo, ki naj prižene koristo-lovce na odgovornih mestih v stavbinskih in posojilnih društvih na zatožno klop. Prej ali slej bo prišlo do takih preiskav tudi v drugih državah, kjer je bila kontrola nad finančnimi ustanovami še veliko slabša kot v Wisconsinu.
Kam v nedeljo?
Cleveland, O. — Kam pa v
nedeljo 24. dec., na sveti večer? Nikamor drugam ko v Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. Kaj pa j bo tam? Plesna zabava klubi št. 49 JSZ. Prične se ob 7:30 zvečer. Gotovo pridete, ali ne?
Sure! Kdo bo igrav? Stom-p^derjev orkester, kakor na zadnji naši veselici in programu. Tokrat ne bo programa ampak samo ples. Seve, imeli bomo tudi okusna jedila in pijačo, kot v gostilni pri Zek-sarju v Ljubljani. Da, tako bo.
Saj veste, da ste se vedno dobro zabavali na priredbah tega kluba. To vedo tudi tisti v West Parku in Euclidu, ki so prihajali na naše zabave. Gotovo pridejo tudi sedaj.
Prebitek se porabi za podpiranje delavskega gibanja v prid stranke, ki se bori za delavce. Ali kakor je rekel pokojni s. E. V. Debs: "Za stranko, ki je resnično delavska."
Na svidenje.
Frank Barbič.
Nova svetnica
Papež je z velikimi ceremonijami, katerim je prisostvovalo okrog 50,000 ljudi, proglasil Francozinjo Bernadette Soubirous za svetnico. Bernadette je bila pastarica. Začela je pripovedovati, da se ji prikazuje Mati božja v skalah blizu pašnika. Celo govorila je s krasno nebeško prikaznijo. Nekega dne — prikazala se ji je namreč osemnajstkrat, — ji je sveta devica rekla, naj gre v votlino skale ter pije te studenca. Sla je, in ob tej priči je pritekla voda. Dekle je oblast hotela že poslati v norišnico, toda verni zdravniki so jo preiskali in ugotovili,jla je normalne pameti. Me se je glas o čudežnem zovanju in zdravilnem stu cu širil. Nekoč ji je prikazen ukazala, da naj gre k duhovnikom ter jim sporoči, da naj zgrade na tem mestu cerkev.
Tako je nastal Lurd, najslo-vitejša katbliška božja pot na rvetu, Francozi pa imajo od 7. decembra t. 1. eno svetnico več.
rili, da \eg0k
'■jfa-
ituaen-
"Lindijeva" investicija se izplačala
Young*town, O. — Pred dobrim tednom je bil v bližnjem Girardu na obisku John Lo-kar ml. iz Clevelanda s sodnikom (demokratom) Lausche-tom. John, ki naziva sam sebe "Lindy", je bil Lauschetov kampanjski manager, kot je pravil.
V Giranju je govoril ljudem svoje sorte, da je na pro-šli konvenciji SNPJ zapravil v agitacijske namene proti socialistom okrog šestdeset dolarjev. Izplačalo se mi je, je
Agitacija za nove člane
Chicago, III. — V klubu št. 1 JSZ imamo agitacijski odsek, čigar glavna naloga je pridobivati nove člane. Naš odsek jih je že pridobil štirinajst vsega skupaj, ostale, ki so pristopili v klub tekom leta, pa so pridobili drugi. Lahko rečemo, da so bili agitacijski rezultati zadovoljivi.
Obiskali smo prilično rojakov in rojakinj. Vseh seveda nismo pridobili. Za posete smo izbrali take, \> katerih smatramo, da so naši somišljeniki in da bi bili dobri Člani kluba. Z obiski je bilo treba zapraviti precej večerov, toda bili so porabljeni klubu v korist.
S pomočjo novega odseka, ki bo izvoljen na prihodnji klubovi seji ta teden, bi bilo morda mogoče ustanoviti klub JSZ v So. Chicagu. Več somišljenikov iz So. Chicaga je nam namreč obljubilo, da bi pristopili.
Agitacijski odsek sicer ne bi mogel izvršiti vsega agita-cijskega dela sam, in v našem klubu se tega ne pričakuje, ker je mnogo članov in članic, ki pomagajo v agitaciji in v drugem klubovem delu. Prepričana sem, da bo s skupnimi napori klub št. 1 napredoval v prihodnjem letu prav tako — če ne še bolj — kakor letes.
Angela Zaitr, tajnica agi-tacijskega odseka.
Vabim ana nee in prijatelje brez razlike političnem mišljenja ali osebnega sovra*tva na SURPRISE PARTY r «oholo recor 23. 4*c. v
BOHEMIAN BEER GARDEN 1921 Blue Island Ave.	Chicago, 111.
Vriili •• bodo pogrebni obredi ca pekojno mri. Probibicijo. Po obredu bo svifal fin slovanski orkester. Pogostilo ** vas bo i. dobrimi klobasami in kislwn aeliom. ki je specialiteta Viktorja ZHpaniiča. Za uteho vaAih ialostnih du* bodo na raTipolago najboljše pijače.
Pričetek obred« otvori orkester ob R., ob 9. pa re prične sliv« nostna pojedina. Vstopnin^ prosta za vse. Vljudno vabi vse rojake
ANDREW SPOLAR.
Najbogatejša zbirka raznih spisov
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1934.
Letnik 1934, ki ga zdaj razpošiljamo, je nov dragocen prispevek k slovenski književ-
* nosti v tej deželi.
Bogat na literarnih in zgodovinsko važnih spisih. Najboljša knjiga te vrste, kar jih izhaja med ameriškimi Jugoslovani.
V letniku 1934 je osemnajst povesti, iestnajst pesmi, dvaindvajset drugih spisov in nad sestdeset slik ter ilustracij. Poleg tega je v koledarju mnogo informativnih notic in podatkov. Njegova vsebir.a v glavnem je sledeča:
Hr
LEPOSLOVNI DEL: Alenka bi rada otroka (Mila Pachnerova-Iv.Vuk). Rila je enkrat velika puščava (F. Rosen feld-Vuk). Črtice iz spominov (L. Beniger). Krst revolucionarja (Joiko Oven). Nepridiprav Bepo (Maksim Gor ki). Nora igra (Ivan Mole k). Nočni čuva j (Tone Seli" kar). Obtožujoče sence (Ivan Jontez). Obesite na (Turgenjev-Cv. K.). Pozabljene kruhoborke (Mira). Pripove8t zdratmika (George Stamatov). številke (Katka Zujmnčič). Stanovanje št. 17 (P». Levin). Srečanje (F. S. Tauchar). Tipistka (Jacob Zupančič). I'kratimo sonce (Ivan Vuk). Zemlja jc sprejela svojega sina (Anton Slabe). Ženski upor (M. Anderson-Nero-Cv. Kristan).
OPISI IN ČLANKI: Bodočnost jugoslovanskih podpornik organizacij (J?r. Zaitz).
Boulder Dam (Albert Hrast). Obiski v Coloradu (Frank Zaitz). Stoletje napredka (F. S. Tauchar). Svet na razpotjih (Frank Zaitz). Tridesetletnica SNPJ (Frank Zaitz).	t
Vera in socializem (E. K.). "Vse za narod'* (Anton Garden). Ženska in vera v zgodovini (Maksim GorUi).
PESMI: Dvom (Katka Zupančič). En hip (Anna P. Krasna). Iz dna prasedanjosti (France Kožar). Iz vseh teh dni (Anna P. Krasna). Na materinem grobu (Čulkovski). ' Naš čas (Mile Klopčič). Nekomu kar tako (Mile Kl(rt)čtč). " Pravijo (Tone Seliškas Predmestje (Tone Seliš kar ).\j j Preko noči (Mile Klopčič). Skozi mrak (Ivan Molek). Strimo okove (Katka Zupančič). Umetnik srira (A. P. Krasna). Voditeljski jrroblem (E. Kaesther-M. Klopčič). Zavrnjen krik (Čulkovski). Zdravim za Li-Tija (Yajik-tii-M. Klopčič).
KOLEDARSKI DEL:
Dnevi in godovi. Koledarski podatki.
Koledmr za leto 1935-36-37.	1 •
INFORMATIVNI DEL: Diplomatska zastopstva.
Jugoslovanske podporne organizacije v Zcd. državah. Konvencije jugoslovanskih organizacij l. 1933.
Koledar obsega 224 strani, samo 75 centov

Monarhije in revublike.
Naslovnik jugoslovanskih ])odpornih organizacij. Podatki o svetovni vojni. Povprečne morske globine. Slovensko Časojnsje v Ameriki. Slov. kat. iupnije in šole v Ameriki. Velikost Zed. držav po prebivalstvu in površini.
•
SLIKE:
Uretposelni (Jiittner) Ciganska mladci (Mar Duceti). Dalmatinci (L. Kuba). Delavci pri Bouldersken jezu. Filozof (Edouard Manet). Indijanci (li*n Meštrovič.) Inspiracija (K. B. In gels). Ječe (France Miheiič). Križam (F. S. Stiploršelc). La Cigale (E. Bisson).	m1
Ixuttni portret (Miha Maleš). M (hiški peoni pri delu (Diego Rivera). ' Mož s hq)o vina" (D. Velasguez). Naraščajoče morje mizerije (C. Silver). Nasedla ladja (Kutin). Nemčija v ječi.
Opeka r in družina (O. Holomač). Plesalka (P. Troubetckoy). Poletje (Fr. Jakvb). Portret deklice (Olaf Globočnik). Predmestna otroka (Steff Kohl). Razlaščeni (Forain). Raztrgana mvicl (Miha Maleš). SNPJ (člani prve konvencije). Suho net je (France Miheiič). Svet, ki se podira. Trenutek oddiha (Max Kalish). Vstje pri boulderskem jezu. Visoka pesem (Miha Maleš). Vrbe (Davies). Zajutrck bednih.
OBISKI V COLORADU: Ura ji: Aspen; Canon City; Colorado Springs; Crested Butte; Denver; Durango; Glenwood Springs; Južni Colorado; Leadinlle; Palisade; Pueblo; Salida; Trinidad; Walsenburg. Slike k spim o Coloradu: Berthoud Pass; Big Thompson Canyon; Capitol v Denver ju; Civic center v Denver ju; Colorado Springs; Denver; Gold Hill; Jasper Lake; Jeklarna v Pueblu; Johnny Hill pri Lcadvillu; Katastrofalna povoden j; Lead ville; Loch Valley; Most nad Royal Gorge; Na Pike s Peak; Ouray; Pueblo; Royal Gorge; Skupina rudarjev v Süvertonu; Sodna palača v Walsenburgit; Spomenik na grobu pri Primeru; Spomenik Žrtvam pokol ja; Toltec Gorge.
£ £
Je vezan v platno. Stane večjih naročilih popust.
Naročite ga tudi svojcem v starem kraju. Čtivo v Ameriškem družinskem koledarju jim je kakor pomene k z njihovimi dragimi preko "morja. Cena za v stari kraj je 90c iztis. Pošljite nam točen naslov in ime, drugo izvršimo mi.
Kdor želi to knjigo na najfinejšem papirju s salonsko vezbo, jo letos lahko dobi. Koledar v tej fini opremi stane $1.25. — Vsa naročila naslovite:
Proletarec, 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.
"Pogrebna" svečanost
Chicago, HI. — Končno se ^fra-f.vedar posrečilo odpraviti prchibicijo, ki je bilo sredstvo raketirjev in kvarna mladini in odraslim.
Ta dogodek bomo praznovali v soboto 23. doc. v Kohe-mian Beer Gardnu pri A. Spo-larju. Glejte oglas na tej strani. Z zadusnico za pokojno prohibicijo se prične ob 8., okrog 9. pa bomo imeli slavnostno pojedino. Delikat<V<i bodo naše domače pripravljene Okusne kranjske klobase in zelje. Pijač bo vse sorte.
Po teh ceremonijah in gostiji bo sviral izborni Slovanski orkester do zjutraj. Rojaki in rojakinje v Chicagu in okolici so vljudno vabljeni, da pridejo na to "surprise party". Vstopnina je prosta. Na svidenje. — A. Spolar.
99
Naročila za Am. druž. koledar
"New Leader
Tednik "New Leader" v New Yorku je edini propagan-distično urejevan socialistični liflt, ki je vreden, da ga širite in.čitate. Nekaj drugih, mod njimi American Guardian, so privatna svojina in soc. stranka nima nad njimi nobene kontrole. Izneverijo se ji lahko kadarkoli, zato so taki listi nezanesljivi.
Naročila za Ameriški družinski koledar so prišla že zdaj iz več naselbin kakor lani in predlanskim, pravi uprav-1 Narosajt.e knjige iz Prole-ništvo, ki ga razpošilja.	tarčeve knjigarne.
Delavske pesmi
Randova knjigarna v New Yorku je izdala delavsko pesmarico, v kateri je 72 socialističnih pesmi (v angleškem jeziku). Stane G0c. Naroča se jo lahko tudi v gl. uradu soc. stranke. 540 Randolph St., Chicago.
Armada brezposelnih
Kljub optimističnim poročilom o zaposljevanju milijonov ameriških delavcev, ki so bili že dolgo brez zaslužka, je še vedno nad deset milijonov stalno nezaposlenih.
A Jugoslav Weakly Devoted to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION, . ORGANIZATION
- CO-OPERATIVE » COMMONWEALTH
NO. 1371.
Published Weekly at 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., December 20, 1933.
Telephone t Rockwell 2864
VOL. XXVIII.
Socialist International Calls for Defense of Liberty Everywhere
What is the New Deal?
Labor Internationalism
The enlarged Bureau of the Labor and Socialist J n'er nation d tuet in Zürich, Switzerland, Nov. 19-20, and §eul a resolution to the affiliated thirties regarding the dangers of tear, the Hitler terror in Danzig and the Saar, and the precarious situation faced bv Austrian Socialism. The resolution follows:
At each of its meetings the Labor and Socialist International is faced with a more and more alarming situation. The re-armament of Germany is proceeding more emphatically and at an ecceleratcd pace. Germany has left the League of Nations, the Disarmament Conference, and the International l*abor Office. The difficulties at Geneva have become so serious that Arthur Henderson ha:< been obliged to threaten the governments with his resignation as its president.
At the same time, pressure against Austria continues to be exercised by Germany and Italy, and the Hitler terror reigns in the Saar and at Danzig. Japanese imperialism is threatening to drive Soviet Russia into a war of defense and in this way coming to the support of the capitalist counter-revolution in Europe.
In drawing attention once again to the responsibilities of the capitalist governments, the Bdreau of the L. S. I. recalls the repeated decisions of the International.
Equality of Rights
It has always advocated equality of rights and duties between the European powers. It has always understood that equality would result not from the re-armament of the vanquished countries but from the disarmament of the victorious powers. In this spirit the Bureau declares itself:
Against any re-armament of Germany;
Against any concessions to German nationalism and militarism, and
Against any separate negotiations with the Hitler government.
A policy which would allow such privileges to Germany would give the impression that Germany was being rewarded
for its withdrawal from the League of Nations. It could only lead to a reinforcement of German nationalism and militarism and, consequently, to new demands based upon increased military power.
But at the same time the Bureau calls for the conclusion at the earliest possible moment of a general Disarmament Convention, with or without Germany. The L. S. I. has always regarded its opposition to German re-armament and its desire for general disarmament as inseparable. The Disarmament Convention will allow of the establishment of a system of international control which would put an end to secret re-armament.
The Bureau appeals to all the parties affiliated to the L. 3. I. to exert the most vigorous pressure upon their respective governments in this sense. The nations are now faced with
the la?'t chances of peace. If the democratic governments, and especially the British, French and American government-*, do not reach agree-
Roo«evelt'a enemies may denounce h!s "New heal" as pure sociaM.m, 'hit the critical «yo of Norman Thomas, twice (he socialist party's
Labor is essentially inter-
andidate for President, fays that Mof. . ,	n„Mnnk an.I its
♦it is state capitalism, and no howls | national in tts outiooK an.i iw
interests. It has its international organizations and its international ideals. It rejects the old diplomacy, and the old
from these old enemies Hearst and M-Cormick, AI 8mith and Ofden Milla, who want to turn the clock back, can make it anything cha."
Thomas's views on the Roosevelt prof ra m src given in a1 ten c?nt
n	'lamph'et "The New Deal: A So ial
menta among themselves at jpt Apna)y.u;.	bf *e com-
his late ¿lour, if National-Fascism continues to arm, if the threatened countries do not themselves seek defense except in a new armaments race, the universal catastrophe will become inevitable.
SO THE COW DIED
The family U a thoroughly com munutic institution, hut once two | ru(ged individualist» ff< married. They didn't have enough money to buy a cow apiece, so the "he" of the happy couple bought the front end of a cow and his wife bought the rear.
The next day he started out to milk Bossy, but h's wife came out in a great rage and told him not to trespass on her property. As he res-oected the sacred rights of property, he, acknowledged hrs error and sneaked away. Hcwever, his property at once became frozen asset in his eyes, so he qu:t feeding Bossy's froet end. When hi* wife started to feed her, he in turn ordered her not to trespass on his property. Being a rugged individualist, there wa« nothing for the wife to do but obey, and so the cow died.
Of course they might have owne"! Bessy in common and shared more *r less equally in the milk »he give, but lhat would have been rank Socialism.
Did you ever think that the rugged individuals who make up the great tin ted States of America are behaving just like those silly fools who invested in a cow? If that doesn't soak in quickly enough, gr| your pencil and figure how much the railroads cf America would be worth if the only inhabitants of the country were their owners, the bondholders. —American Guardian.
The German Boycott
The Bureau is obliged to consider the possibility that when the Convention is drawn up, Germany might refuse to acccde to it and to submit to a general system of control. It has no hesitancy in declaring that in the supreme interests of peace the International would then support the measures ol pressure or of political, economic and moral boycott decided upon by the League ot Nations.
At the present moment the most energetic action should be taken against the dictatorial terror and in favor of the democratic liberties in Austria, where the competition between two kinds of Fascism is threatening the liberty of a people and the peace of Europe, a« well as in the territories administered by the League of Nations, such as Danzig and the Saar.
In conclusion, the Bureau reminds the working class of all countries of the resolution on the dangers of war in the Far East, which was pa&sed by the Executive of the L. S. I. on May 22nd, 1932. Japan has already been declared the aggressor by the League of Nations. At the moment when ts attack threatens to extend irom China to the Soviet Union, the governments which have signed the Covenant have a still more imperative duty to apply economic and financial sanctions against Japan. In any case, the working class will do all in its power to support the defense of the Soviet Union.
mittre on education and research of the socislist party of Americs. It is on the whole quite critical, n4-mittinr? however, that the	Deal
"Stent to he a bold. even a radical, program of those who have grown accustomed to stupiditv, misrepresentation and plain dishonesty during Ihe Hoover, Coolidge and Harding terms.
"It is a distinct improvement in '♦lis senrc. hut it should l>o judged in the light of what needs to he done, and not by comparison with Hoover's stupidity. After «II, any President would have had to do something in I9SS. What Roosevelt did wa* temporarily to stabilize capitalism with a few concession* to workers that are poor copies of so-ciaMst immediate demands."
Under the sub-heads "Farm Relief", "National Recovery AH," •♦Banking," "The Unemployed," "Securities Act", "Railroads", "Home Owners' Loan Act," "The Powers of the President," and "Redistribution of Wealth," Thomas analyzes the various activities of the administration from the socialist viewpoint, in each case pointing out where the Roosevelt measures fall short of the plank* which his party believes hould be adopted.
"A President, or any elected of-fie holder," Thomasr concludes, •Van go only as far aa his party will et him. He cannot drag with him a hostile organization. Mr. Roosevelt is finding that out to his tor-row. Those who expected soc alism from a democratic President deserve to be disappointed. Socialism can come only through a party. of workers and farmers.
"They must be organized " into fighting, active, 'intelligent local units, working threngh their unions, farm and unemployed organizations on the economic field and their own party on the polities! field, for ends which they understand and are determined to reach. Such a political party must educate the people to an understanding of the struggle between the owners snd the workers of the world. It mnst put into office men who believe in its awn* and will be guided by the decisions of the members."
conceptions of policy based upon the balance of power and the inevitable conflict of nations. On the other hand, it definitely declares that international competition and hostilities must be superseded by international co-operation and friendship. It believes that the peoples of the world desire to live in • amity side by side, and that the peace of the world is disturbed by the ambitions of imperialism and the operations of capitalism. It therefore seeks to insure that the will of the peoples shall prevail over the narrow interests which now bestride the world. Peace is the bedrock of labor's policy—not the peace which is n breathing space between mighty struggles, but the peace which consists in active and friendly cooperation of nations pursuing a common end in facing the constructive tasks which lie before the world. .
Labor's international policy is specific. Its weight is on the side of peace and through its own international organizations it works steadily for peace. Imperialism is a cause of wars, for it invokes ho-
By ARTHUR HENDERSON
stilities. Internationalism can be realized only by peace, for it rests upon co-operation.
The world ot today has inherited a legacy of war problems, intensified and complicated by vacillation on the one hand and the violation of every principle of international justice and co-operation on the other. The sceds^of possible strife today arc as numerous as ever they were before the war. The times demand a new policy capable of extricating the world from the fetters forged in the name of that statesmanship which despises labor and denies its capacity to govern. Labor's policy of peace and interna-
tionalism provides the weapon by which mankind can strike off the shackels which bind it. If the nations will not actively pursue the path of peace, they will be led into wars; if they decline to embrace the gospel of international co-operaiion, they will be ground under the heel of capitalism. The alternative to labor's policy is the continuance of fear and factions, of hatred and hostility, of competition and chaos.
Labor challenges the old order, the old ways and the' old methods. It declares for peace and internationalism and confidently submits its ideals and its program to the judgement of the people.
Hipnim«1"..................i||
ARCHLIGHT
........
Donald
rzie
Lotrich
lllh,,'......il
Christmas Eve Dance in Cleveland
Where you all goin* on Christmas eve. December 24? Well, if vou don't know, then come to the dance given by branch 40 1SF at 15335 Waterloo Rd.. in the Slovene Workers Home. You can have n arood time dancing to the mui'ic of #Se Mtmmimim's <>• hestra for only 25 cents sdmission. You will slso be nerved with drink* and eats, if vou wish so. This is the bert plsce in Clevelend to enjoy V"uisolf, ro come and he merry at Chri tma*. Time 7:30 P. M. — Fr. Barbie, Sr.
Note to wages: "Why don't you seme up some time?'
The Old Spirit
Graduate: Professor, I have made some money and I want to do something for my colloge. I don't remember what studies I excelled in.
Professor: In my classcs you slept most of the t <mc.
Graduate: Fine! I'll endow a dormitory.—Montreal Star.
It Brought Results
Convict No. 1: "Never believe in advertising slogans."
Convict No. 2: "Why not?"
Convict No. I: "Because I did. I saw an ad which read: 'Make Money at Home' and look where I am now."
Money is a medium by which producers are Warred fre-m the product of their labor.
The Lynch Law Rampage
Lynch law has been writing some new and terrible chapters in America. In California a mob recruited largely from speakeasies led by an eighteen-year-old boy, horribly lynches two men already under arrest for kidnapping and murder. One of them unquestionably was guilty, but there seems to be some question of the sanity of the other. Of course, of such questions mobs arc the best judge! This act was applauded by Governor Rolph of California, himself a chief actor in the continued lynching of Tom Mooney.
The contagion of this sadistic terror spread. Missouri was next with a lynching. Again in the usually peaceful east shore of Maryland a mob fought with troops sent by Governor Ritchie to arrest lynching suspects that local authorities had refused to touch. The next day the court released the men the troops had arrested. Gov., Ritchie's order cooled.
Alabama was next in line, this time with a legal lynching. for that is all the latest Scottboro trials have been. If there is any justice or sem-
By NORMAN THOMAS
blancc of justice in American judical proceedings, the conviction of Patterson and Nor-ris will be immediately overruled if for no other reason than on the basM of the judge's charge to the jury.
Against all this, of course, there is protest. But there is no sign that California will even consider impeaching that arrant law-breaker and inciter to riot, Governor Rolph. Judge and jury in Alabama simply represented the hi.leous race prejudice of the community. No foreign nation, not even Germany in its treatment of Jews, can quite equal our record of legal and illegal violence in the name of race and class prejudice or of m?b passion. Yet with this record spread before the world we wonder that Britain and J¿pan do not regard our sudden interest in first building up our navy to treaty level, and Ihen in increasing our ratio, as purely defensive acts as a lover of peace. We wonder sometimes that our protests against Hitlerism have no more effect. And we even dare to boast that there is something in America that makes us immune to Fascism.
Many things of vital importance have transpired in Washington, D. C. in recent weeks of which the people have learned but very little. There was, for instance, the discovery that a few hungry shippers gobbled up millions of dol!ars in the last fow years on the pretext that they were hauling U. S. Mail. They first purchased the ahips from Uncle Sam for a song and then made more than ten times the whole value of the ships, at lea.'t, what they paid Uncle Sam, in a few years. Wholesale graft, one could say. Rather, we should say, supergraft. But that isn't all. The bankers have gipped the government out of income taxes and now under the "new deal", the Chicago Home Owners Loan Corp. has been uncovered as a nest of graft and the rottenest politics you could ever imagine. T|ps latter institution was organized by our "new deal" president to help the home owners in distress but it has gotten to b? everything else but a helpful institution. Petty politicians have play:«! hi* institution for all it was worth. Home owners had to pay fees of various kind to entitle them to loans. Furthermore ward healers and aldermen had to sanction ^»eople for loans. This means strict party politics. If you were a friend of the ward healer or if you could . how that you voted their ticket you *cre sanctioned for tihe loan. If not, you were fleeced and made to travel the rounds between the political offko-holderg and many gave up in despair.
see
When the president found out what was going on. some eay he tried to quietly supplant those responsible for the outrages hut the bomb burst too soon and so h" hid to ask them to step »side. What we are anxious to know i* will those politicians who made illegal nremiuens be tried and punishrd or fhall they go the way of the rest of the corrupt politicians and dishonest hankers? This proves conclusively, that the contention of the Socialists, that both major party politicians are in office not for service but for personal gain, is true. Also, that no one big man in the democratic or republican party can control the millions of his corrupt party metrlSera, who seek only personal Tains.
sue
This "nc<\v deal" of Roosevelt's is turning people goofy. So many are inclined to accept this pat- thing program) as genuine recovery measures, that even those without work speak for it. If the NRA really war, what they claim it to be, thnn why haven't the b'.j violators of the code been punished? Why do they take the blue eagle from some small restua-rant owner who can hardly axist and allow thousands of big houses to violate its provision*, Socialists admit that Roosevelt has taken w>me of the immediate Socialist demands and put them into being. They admit that taking children out of "ac-torles will help some, that recognizing Russia will help some, that reducing the hours of work will assist, that doing away with prohibition wili"help (these are planks of th* last national Socialist campaign) but unls:s the profit system is done away with all of these will not remedy the illness of tha system. Too many people still have an, inadequate incomes. Too much money
"New Deal" last Saturday over tho N'EC radio network. Norman The mas' reply wasn't quite as effective as we would like to hear it. Perhaps the limited time may have hand capped Thomas' reply. His booklet "The New Deal" gives a much better account of the whole question. Every Socialiat should read this pamphlet so that proper snswers can be given to thesa "new dealers" who insist that the peoph of the country are saved. Yea, they are saved for the capitalist «ystem. Order your single copies from Pro-letarec. Price 10c. In quantitiea order from the National office.
+ ♦' *
The English Study Group meets Thursday, Dec. 28th, and the senior branch will hold its annual meeting Friday, Dec. 22th. We urge member« to attend both meetings.
• • •
The annual Xmas Party of the Chicago SNPJ Federation wa* held last Sunday. The afternoon program wan followed by the distribution of presents and group games by tho hi dren. At least 250 children took part. The affair was well worth tho time and energy expended if nothing cl e, it ha* much agitational value.
♦ * •
Reports show that many corpora-t'ons are bediming to earn and pay .heir dividends again. It's time that Ihe depression comes to an end. Is it going to come back with dividend payments? Of course not. People who were able to buy stocks navo other incomes. At least, the largo percentage of stock manipulators arc those that have a good deal of money. Hence, dividend payments will have little fleet. Until the ma<s of workers ate put to work 19 earn a living the payment of dividends will mean very litth, if anything in bringing the country out of the depression.
Labor Education at Commonwealth College
Labor colleges are few in the United States, largely because work-; ing-class youth havo little money its afford going away from home to attend such a college. But one labor institution, Commonwealth College, at Mena, Ark., claims to have solved this problem. It is run on a cooper-» ative, self-help plan.
Commonwealth has a .100-arro farm where it produces much of its food by part time work of students and teachers. Each student does a minimum of 20 hours of su^h "industrial" work per week and the teachers 10 hours if teaching mon thsn one class. This pays for board, room and laundry. In addition, students pay a tuition of $40 for a 12 week course. The teachers at Commonwealth receive no salsry, except a small allowance at the College store for mistc'.lsnsous needs.
The courses given include Labor Orientation, Working-Class History, Imperialism, Proletarian Literature, Public Speaking, Journalism and the Cooperative Movement The aim of the school is to give a complete
flow, into the hand, of a few. To get	2t C>M	mnd
mnnpv intrt	V * various methods of work ng-claas
money into the hands of the many	a
■many
they will have to take it frcm those that have it and Roosevelt doesn't
intend to do that.
♦ • •
Donald Richborg gave a good account and defense for Roosevelt's
action: Political Action, Trade Unionism and Cooperation. The college is radical, but it is net affiliated with any party or faction.
'Chariot» Moskowitr., Executive Secretary, Mena, Ark.