Poifolna platina v jotonlnl, Pmiim H«rilka aUaa 1*13 Dk. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sadež urednlitva In uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Gladilo Socialistične Stranke Jugoslavije Štev. 15. V Ljubljani, cine 27. marca 1925. Ul. Leto. Iz politike. (Nadaljevanje verifikacijske debate. — Usoda radičevskih mandatov še negotova. — Klerikalci in sam. demokrati si perejo glave.) Verifikacijska debata v narodni skupščini se nadaljuje. Debate so zelo ostre in napetost med obema blokoma tako močna, da izbruhne od časa do časa z vso silo na dan. Pri tem se odigravajo prizori, ki so parlamenta nevredni. Pretečeno nedeljo je prišlo v parlamentu celo do pravega tepeža, ker so radikalni poslanci izvali dr. Bazalo do par ironičnih pripomb. Tepež in prerivanje sta trajala kake pol ure, predsednik skupščine in vlade so pobegnili, dokler se niso duhovi malo pomirili. Vise izgloda, tla kažejo vladne stranke s svojo »močno roko« z izzivanji, opozicijski blok pa išče »sporazuma« s tem, da se pusti od provokacij iz vrst vladnih strank zapeljati, mesto da ohrani mirno kri. Vprašanje mandatov Radičeve stranke še ni odločeno, odločitev pade jutri zvečer. Ta odločitev bo velikega pomena za nadaljni razvoj notranje političnih dogodkov v državi. Zato pričakuje vsa javnost j ut ra jšn j ega dne z velikim zanimanjem. Pašič se drži tudi v tem vprašanju svoje stare taktike, da pusti nasprotnika v negotovosti do zadnjega hipa in da se šele v zadnjem trenutku odloči tako, kakor mu razmere najbolj kažejo. Radikali hočejo oči vidno Radičevce prisiliti do izjave, da odstopajo od svojega republikanskega načela, hočejo torej Radičevce kompromitirati pred na rodom. V slučaju pa, da Radičevci take načelne izjave ne bi dali, pa so vladne stranke, kakor izgleda odločene, izvesti nasilje do konca, to je razveljaviti vse radičevske mandate, dočim bi v nasprotnem slučaju razveljavili samo mandate, onih voditeljev Radičeve stranke, ki so zaprti. Mr 1 m mahaia Ra- in za kmečki značaj naše države. Iz te programatične izjave ®e vidi, da nima delavski razred tudi od tega bloka ničesar pričakovati in da pride namesto sedanje velesrbske he-gemonistične vlade, v slučaju da zmaga blok, na vlado agrarna reakcija, naslanjajoča se na katoliško duhovščino, bosanske bege, 'hrvaškega bogatega kmeta ter zagrebško čifutarijo, ki stoji za vso hrvaško politiko. Nikdar ne moremo dovolj odločno pavdariti, da ne vživa niti eden obeh blokov delavskega zaupanja in da delavstvo ne sme pričakovati niti od današnjega vladnega, niti od opozicijskega bloka zboljšanja svo jega položaja. # V zadnjih dneh so« naši ‘slovenski klerikalci in pa samostojni demokrati skočili v parlamentu med-.seboj v lase in si prali svoje umazane glave. .Klerikalci so 1 juto napadli Žerjava in Bribičeviča, napadajoč njihovo politiko, pa tudi njihove osebe, dočim sta Žerjav in Pri biče -vic napadala politiko duhovnega terorja, ki ga vrši katoliška duhovščina v Sloveniji ter poskušala razkrinkati klerikalno demagogijo. Vse ostale stranko v parlamentu so ta dvoboj z neko tiho škodoželjnostjo opazovale ter so radikali svojim »ljubim prijateljem ter zaveznikom« samostojnim demokratom ravno tako iz srca privoščili klerikalne udarce, kakor so .se Radi-čevci na tihem naslajali ob kritiki »popovske« politike, kakor jo Radič imenuje, ki so jo morali poslušati njihovi »zavezniki« klerikalci. Mi dajemo sicer redko koda j samostojnim demokratom ali pa klerikalcem prav, to pot pa podčrtamo vse, kar so eni in drugi trdili o te ni vlade ter odstopiti od načela re-publikanstva, ki sicer — po našem mnenju — ni bilo nikdar resno mišljeno, pomeni za Radičevce političen samomor, kajti ravno na to načelo republikanstva so Radičevci dobili hrvaški narod za sebe. če pa Radičevci ne odstopijo od svojega republikanstva in jim vlada njihove mandate nasilno razveljavi, pa nastane za Radičevce in za cel opozicijski blok težko vprašanje, kaj storiti. Oe ostanejo v parlamentu, pomeni, kakor da so utaknili mirno v žep nezaslišano zaušnico od strani vlade .in njene večine, če gredo pa iz parlamenta (politika abstinence), pa se podajo zopet na tisto pot, po kateri so Radičevci že štiri leta hodili, ki so jo pa potem zapustili, 'ker so se_ prepričali, da je slaba. Abstinenčna politika je dobra samo takrat, kadar je prvo dejanje istinite revolucije, za katero pa Radičevci1 in ostale stranke opozicijskega bloka niso niti zmožne, niti odločene. Meščanski opozicijski blok je po svojem voditelju Davidoviču podal v parlamentu svojo programaticno izjavo o načelih bloka tkzv. narodnega sporazuma in kmečke demo-kracize, o katerem smo že v predzadnji številki govorlii. Tudi ta v parlamentu oddana izjava bloka se izjavlja za monarhijo angleškega tipa, nedotakljivost zasebne lastnine vojna leta. Pred vojno je bil ta praznik napol prepovedan in podjetniki in oblasti so skušale z vsemi sredstvi zmanjšati njegov sijaj. Zato je bil ta praznik res praznik zavednih, revolucijo namili proletarcev. Po vojni je buržuazija spremenila svojo taktiko in proglasila po mnogih krajih ta dan za verski in narodni praznik. To zato, da zbriše njegov revolucijonarni pomen zato, da ga profani,ra in postavi v vrsto svojih praznikov. Socialistični proletariat ne mara takega praznika, kakoršnega hočejo njegovi zatiralci, ki bodo pri-, rejali ta dan narodne in cerkvene slovesnosti. Socialistični proletariat hoče ohraniti neoskrunjeno tradicijo tega praznika, zato ga lw praznoval na način, ki odgovarja n jogo ideologiji. Po težkih notranjih krizah, l>o praznoval .socialistični proletariat letošnji praznik pod utisom svoje duhovne preporodit-ve. Zopet bo prvi maj dan propagande, dan zaobljube in dan zahteve, da se odstrani današnji krivični družabni red in upostavi pravični socialistični. Pripravljajte se nanj. g a tudi pri teh volitvah ni manjkalo, pa so odgovorni klerikalci. Kaj si le še večkrat skočijo medsebojno v lase! Ko 1k> verifikacijska debata v parlamentu kančaina, bo še le parlamentarni položaj toliko razjasnjen, da bo mogočo predvideti potek bodočih notranje političnih dogodkov v državi in pa presoditi delazmož-nost in delevoljnost našega novega parlamenta. 1. maj. Zedinjenje. Mednarodni socialistični kongres, ki se je vršil 18. aprila 1890 v Parizu je prvič proglasil 1. maj za mednarodni praznik dela. Od takrat je poteklo 35 let. V zgodovini je to zelo kratka doba. Tn vendar je v tej kratki dobi narastlo socialistično gibanje iz majhne peščice zaničevanih in preganjanih zarotnikov v veliko mednarodno armado, ki danes po 35 letih, odločilno posega v življenje narodov celega sveta. Vso to dobo je bil 1. maj dan spodbude, dan obnovitve .solidarnosti, dan protesta proti izkoriščanju in .dan zahtev ,po boljši bodočnosti proletariata. Razredno zavedni proletariat bo tudi letos praznoval svoj praznik. Ali z drugačnimi občutki kot pred- (Odgovor uredništvu »Napreja«.) , Uredništvo »Napreja« je naslovilo na našo stranko in na komuniste ter na narodne socialiste poziv na diskusijo glede možnosti zedinjenja vseh teh strank v eno celoto. Glede zedinjenja s komunisti in narodnimi socialisti mislimo, da stvar ni tako lahka, ki bi se jo dalo razčistiti s par programntičnimi članki. Zlasti ne s komunisti, katerih taktika je oddaljena od socialistične kakor južni od severnega pola. Dokler se ravnajo komunisti po programu Moskve in socialisti po programu londonske internacijo-nale, toliko časa je vsako zedinjenje izključeno. Eni izmed obeh morajo popustiti, od' svojega stališča in mi socialisti, ki smo povojno komunistično taktiko dobro zasledovali, nimamo vzroka odstopiti od naše in sprejemati njihove. Ruševine njihovega pokreta kažejo, da bodo morali oni prej ali slej spremeniti svoje stališče in ga prilagoditi realnemu življenju. Kadar bo pri njih to spoznanje nastopilo, takrat ne bo več zaprek, ki nas razdružujejo! Glede nar. socialistov je stvar nekoliko enostavnejša. Glavna ovira., vsaj v kolikor jo sami povdar-jajo, jim je ‘naša mednarodnost. 'Sicer prodira tudi pri njih spoznanje, da je večina delavskih problemov mednarodnega značaja in jih ni mogoče reševati drugače, kakor v mednarodni zajedinici socialističnih strank. Za obe našteti stranki je torej vprašanje, če sta «e voljni združiti na programu in štatutu socialistično internacijonale, potem je zedinjenje1 z njima mogoče — če me bo pa treba počakati, da to spoznanje prodre. Zaenkrat vidimo možnost zedinjenja na političnem polju le med »Naprejevei« in nami. Programa-tičnih razlik ni. Vprašanje javnosti in progresivnega davka ni progra-matična razlika, ker se naša stranka zaveda n. pr. važnosti javne diplomacije ali pa progresivnega obdavčenja premoženja, 'kar nista novi, temveč zelo stari socialistični zahtevi. Tudi izvedba teh zahtev na znotraj v stranki, je ‘Vprašanje o katerem se viši lahko temeljita diskusija. Nikomur v naši stranki mi za-zabranjemo, teh načel čim agilmejše propagirati. Ali ta propaganda mora temeljiti na načelu absolutne demokracije im strpi ji vosti. Komurkoli se zde ta vprašanja važna ima pravico s stalnim poukom in propagando pridobiti večino, nima pa pravice proglašati za ničvredneže vse tiste, katerih za svoje nauke še ni duhovno pridobil. . Vzgojne metode, kakršnih se poslužuje s. Bennot so skrahipde, pred vsem radi ozkosrčnosti in pa ne-atrplji vosti propagatorja. Sicer se lahko isčc navideznih vzrokov pri raznih »izdajalcih«, resnica .pa ostane, da so ravno t, zv. izdajalci vstra-jali v stranki še takrat, ko je odšlo že polovico tistega članstva, ki bi progresivni davek in javnost in vsa taka vprašanja gotovo sprejelo, če bi se jih propagiralo na način, ki združuje im ne odbija. Da je to resnica bomo — če pride do zedinjenja — s številkami dokazali, da se vplača pri nas več progresivnega davka kot pri Vas. Lahko bi o teh stvareh napisali še mnogo resnic ali naš prostor je omejen. 11 koncu naj omenimo še, da nas sama polemika o programatičmih vprašanjih ne bo privedla bližje k zedinjenju. Vi niste nikoli zanikali programa celodržavne SSJ, zato v tej točki, ki je seveda najvažnejša, ni nobene zapreke. Razlike so le v metodah vzgoje — to vprašanje pa lahko mimo prepustimo skupnemu kongresu, da delegati sami odločijo, katere so boljše im uspešnejše. Za visoko teoretične razprave na kak način se bodo najhitrejše razširili socialistični nauki na znotraj in na zunaj .stranke, bo tudi v skupni stranki še vedno dovolj časa in prostora. Take razprave bodo tudi miselnost članstva poglobile, zato jih nihče ne bo odklanjal. Pred zedinjenjem so pa take razprave nepotrebno zavlačevanje edinstva, ki je z ozirom na politični položaj nujna zadeva. Parlament pripravlja celo vrsto novih zakonov, ki bodo za bližnja desetletja odločujoči. Neopravičljivo tratenje energije bi torej pomenilo, če bi se zagrizli v posamezne visoko-teoretične probleme — med tem bi pa puščali buržuaziji, da v največjem miru in brez odpora sklene zakone, ki bodo cela desetletja preprečevali svoboden razmah proletarskega gibanja. Bilo bi tudi nedopustno zamegliti razpravo o jeddnstvu z mikroskop icnimi raziskavanji razlik, katerim bi večina člainov ne mogla slediti. Zato smo Vam poslali dne 17. februarja čisto stvaren predlog, na katerega pa niste pritrdilno odgovorili, niti niste stavili drugega. V interesu čim stvamejše razprave bi bilo, da nam sporočite svoje mnenje in eventuelne pomisleke, o tem predlogu in to na način, ki bo omogočal Vašemu in našemu članstvu presojati in ocenjevati posamezna stališča. Na ta način bo članstvo stalno obveščeno o poteku pogajanj in ko pride do skupnega kongresa mu ne bo težko Izbrati pravo pot zedinjeni stranki. Uredništvo »Socialista«. Stran 2 „S (J C I A L 1 S T Obrtniki in stanovanjski zakon. Gospod Rebek, predsednik obrtnega društva v Celju im 'častmi predsednik zveze obrtnega društva za mariborsko oblast jo »klical v petek dme 13. marca v celjiski narodni dom obrtno zborovanje z dnevnim redom: stanovanjski zakon s posebnim ozi rom na na mera vatno spremembo določb glede obrtniških poslovnih lokalov, Gospod predsednik se je v svojem uvodu začel spotikati na zlato valuto lin mu ni hotela iti gladko izpod jezika beseda; zaščita najemnikov in obrtnih poslovnih lokalov. Mislil je kakor je bilo razvidno iz njegovega govora, da bi se dala doseči kompromisna pot. Ljubše bi mu pa bilo če bi se obrtniki in •najemniki gladko izrekli, da so proti vsaki zaščiti in za zlato valutno najemnino. K tej točki je referiral g. komisar urada za pospeševanje obrti 'Založnik. Imel je pisan referat, katerega je čital. V njem je imel stavek, da' se je stanovanjska beda v zadnjem času znatno omilila. Odkod je vzel te podatke, tega mi povedal, mislimo pa, iz pisarne organizacije hišnih lastnikov. V7 (glavnem ni posedal, zakaj bi se naj obrtniki odločili :ali za zaščito hišnih lastnikov ali za zaščito najemnikov. Konsta-tiral pa je, da je gospod Rebek, kot predsemdik proti zaščiti obrtnikov-najemniikov in da se je v Ljubljani vršilo slično zborovanje, ki ga je sklival grem i j trgovcev, 'da se je liazbilo in da ni prišlo do nobenega sklepa. K besedi se*je oglasil s. Koren, kateri je v stvarnem govoru razjasnil sedanjo gospodarsko krizo in posledice, ki hi nastale, za malega obrtnika najemnika, če ne ho zaščiten in če bo moral plačevati najemnino v zlati valuti, to se pravi, da bo moral plačevati za lokal, ki je stal leta 1914. K 100 X 48 ali 00 = 4800 ali 0000 K mesečno. Na koga naj obrtnik v sedanji gospodarski krizi te povišane izdatke prevali? Zaščita najemnikov ni samo problem Jugoslavije, temveč je to problem cele Evrope in posledica svetovne vojne, ki se ne da po Rebekovi želji rešavati. Mi popolnoma razumemo stremljenje hišnih lastnikov. Vsako blago, če ga je premalo na trgu se licitira na vzgor. Ravno tako smatrajo hišni lastniki svoje hiše za blago, katerega vsled svetovne vojne primanjkuje. Radi bi to blago prodajati po svobodni konkurenci, ker ga je premalo, bi šlo tudi za zlato valuto. Dosedaj jim je to zabranjeval najemniški zakon, zato bi se ga radi znebili. . ()br tn i štvo preživi ja velik; in s k < > gospodarsko krizo, ki ima svoje vzroke v tem, ker uradništvo in delavstvo ne dobiva svojih prejemkov v zlati valuti. Bodimo isi odkritosrčni in vprašajmo se ali plačujemo delavstvo tako, kakor je bilo plačano v predvojni dobi? Ne! Delavstvo prejema danes komaj dve tretini tega, kar je že imelo pred vojno. Zguba ene t retine delavsko- LISTEK. M Gorki j: Sreča. (Nadaljevanje in konec.) Nikoli poprej se nisva videla pogosto, od tistega časa sem pa sva se srečala redkeje, čez nekaj časa je popolnoma izginila iz mesta. Stoprav štiri leta pozneje sva se videla na nekem parniku. Vračala se je iz p o vol žk e vasi, kjer je bila na letovasju, v mesto k svojemu možu; bila je noseča, lepo udobno oblečena. Na vratu ji je visela dolga, zlata verižica od ure in velika naprsnica, ki je izgle-dala ko odlikovanje. Postala je jako lepa; telo je dobilo bujnejše oblike •in jo naličilo na bokal gostega kav-kaškega vina, kot ga prodajajo na ga zaslužka je zguba splošnega obrtništva. Ali imajo ljudje vsega do-velj, da jim ni treba ničesar novega nabaviti? Ne! Ljudstvo je boso in nago, čevljar in krojač sta pa brez dela in zaslužka. Zaloge so polne, ljudstvo pa strada na pomanjkanju, ker nima kupne moči. Delavstvo je slabo plačano, industrija in obrt pa mora za kredite plačevati bankam oderuške obresti. Hišni lastniki so mnenja, če bodo lahko svobodno •razpolagali s stanovanji in zahtevali za lokale in stanovanja kar se jim zljubi, da se bo potem začelo graditi nove hiše. Jaz pa trdim, da ne! Zakaj? Dokler'bo toliko pomanjkanja denarja in dokler bodo lahko banke zahtevale sedaj običajne obresti se ne bo našlo nobenega kapitalista, ki bi bil pripravljen svoj denar zazidati. Da se to odpravi je treba državne iniciative ter podpore javnih korporacij. Prodno ne bo zgrajenih zadostno število stanovanj, tudi ni misliti, da bi se dalo zaščito odpraviti. Tukaj ni nobenega kompromisa. Odločiti se bo treba za eno ali za drugo. Gospod minister za socialno politiko ni socialist. On bi najrajši ugodil zahtevam tistih slojev, ki jih zastopa, to so .kapitalisti. Zakon o zaščiti najemnikov mu dola velikansko preglavico. On uvideva, da je potreba po zaščiti mnogo globokejša, kakor pa zahtevo hišnih lastnikov. Kajti drugače bi se no bi bavil z novim zakonom. Ljubšo bi mu bilo, če bi ga ne bilo treba. Ker je pa to problem, ki sega globoko v splošne gospodarsko-razmere, mu diktira, da se peča z zaščito najemnikov. Če ji* vlada pogumna bo naredila zakon, ki bo ščitil šibkejšega, ne pa gospodarsko močnejšega. Sicer si bo posledice sama sebi pripisala. Temu izvajanju s. Korena je sledilo velikansko odobravanje navzočih obrtnikov. Celo obrtniki hišni lastniki so mu dali prav. Na to se jo razvila živahna debata. Gospod Rebek je zborovanji* zaključil brez da bi dal kak ■predlog na glasovanje. Op. lir. V prihodnji številki »o borno s tem problemom temeljito bavil i ,zlasti, ker bomo priobčili oceno F. Uratnikove študije o stanovanjskem problemu. Iz tega poročila vidimo kako živijo najkompo-tentnejši javni funkcijonarji v zablodi, da stanovanjska mizerija sama pomeli uje. ■Šele sodrug Koren jih jo moral poučiti, da je stanovanjski problem obenem globok narodno gospodarski problem, ki no zgublja, temveč pridobiva z vsakim mesecem na ostrini. železničarji in bolniška blagajna. Od več strani prihajajo k nam upravičene pritožbe o neznosnih razmerah, ki vladajo pri bolniški blagajni. Kakor znano, se delavcem odtegnejo prispevki za 'bolniško blagajno, kateri so se lansko loto znatno povišali, koncem vsakega meseca za nazaj, in to bi bilo v redu. vročem tifliškem trgu veseli Gru-zini. — No — je rekla, ko sva se prijateljsko pomenila o spominih na preteklost, — no, zdaj sem množena in vse ... Bilo je zvečer. Na reki je bleščal obraz zarje, penasti sledovi parnika so tekli v sinjo daljavo. — Imam že dvoje otrok, tretjega pa še čakam — je pravila s ponosno zavestjo mojstra, ki čisla delo. Na kolenih ji je ležala košarica datljev in kitajskih oranž, lepo nabranih v vrečico iz rumenega papirja. — No, naj povem? — je vprašala in se s temnimi očmi ljubeznivo nasmehnila. — Če bi bili takrat ... na travniku ... se spominjate? ... če bi me poljubil tedaj, bi bila danes vaša žena. — Saj sem vam bila všeč! Norček, ta pa beži po vodo. Eh, vi... Ali drugače stoji stvar z izplačevanjem .podpor bolnim članom. Sedaj borno imeli že skoraj 1. april, ali za letošnje leto pri nas v mariborski delavnici še ni nič izplačalo. Bolni člani bolniške blagajne, kakor tudi oni ki so med tem že ozdraveli, čakajo v zelo obupnem stanju na denar, katerega jim bolniška blagajna dolguje. Bolniška blagajna se pa ne zmeni niti za prošnje niti opomine in grožnje, temveč jezdi svojega birokrat ičnega konjička mirno naprej. Prisiljeni smo javno opomniti merodajne faktor je naj nemudoma preskrbe, da 'bodo dobili člani od bol. blagajno to, kar jim pripada. Op. ur. Naši cen j. čitatelji naj nas takoj opozore, če ta dopis no bo imel primernega upliva, da pridejo člani do svojih pravic. Kajti če sito ne bo nujno zgodilo bomo pričeli z ostro kampanjo proti tistim, ki mislijo, da so člani tukaj radi blagajne in m* narobe, blagajna radi članov. Za nedeljski počitek. Mariborski pekovski pomočniki združeni v podružnici Osred. društva živilskih delavcev so si urneli zgraditi svojo organizacijo tako, da je izvojovala v Mariboru nedeljski počitek pekovskih pomočnikov. Seveda to ni ugajalo raznim gostilničarjem in restavratorjem, ki so si utepli v glavo, da morajo tudi v nedeljo prodajati svežo pecivo. Kor jim mariborski pekovski mojstri vsled železne discipline svojih pomočnikov niso mogli postreči, so se obrnili na okoliške poko, ki delajo po večini brez pomočnikov. Seveda okoliški poki ponudbe, da bi v nedeljo oni uvažali pecivo, niso odklonili, čeravno je to precej umazana konkurenca njihovim mestnim tovarišem. Ali ravno vsled te umazane konkurence so pričeli tudi mestni peki pritiskati, da bi se tudi v mestu zopet uvedlo nedeljsko delo. Ali pekovski pomočniki so to zahtevo odklonili, kajti oni dobro ;vodo, da je bilo treba 30 let boja in žrtev prodno je bil ugoden nedeljski počitek. Na drugi strani so pa čutili, da spodkopava tudi njim umazana konkurenca okoliških pekov tla. Zato ni čudno, če so se odločili preprečiti uvoz peciva. Vsako nedeljo zjutraj so so .razpostavili ma uvozne ceste, ter preprečili uvoz. Gostilničar ji pa od svoje zahteve tudi niso odnehali in tako se je pričelo s pecivom pravo tihotapstvo. Uvažali so ga po skritih potih in nazadnje celo v avtomobilu. Pekovski pomočniki, ki so akcijo požrtvovalno in skrbno organizirali so zvedeli za te nakane in prejšnjo nedeljo so se namenili ustaviti tudi ta avtomobil. In res. Avto- ,,Neosan“ krema napravi usnje elastično in neobčutljivo proti vremenskim vplivom. Povedal sem ji, da sem se vedel tako kot je zapisano v knjigah in po tem, kar je bilo tačas zame sveto, je veljalo, da devico, ki sije lotila oimedljevica, {najprej pogostiš z vodo, poljubiti si jo smel stoprav tedaj, ko je devica odprla oči in vzkliknila: — Ah, kje sem? Gospa se je malce nasmehnila, potem pa jo pristavila zamišljeno: — Da, to je tisto. Najhuje je, da vsi hočemo živeti po tem, kar jo kje zapisano ... Toda življenje jo širše in pametenje od knjig, dragi gospod ... življenje ni prav nič podobno knjigam ... Pa ... Vzela je iz vrečice oranžo, jo Skrbno pogledala in so namrgodila, rekoč: — Tepec, ukanil me je z gnilo .... Z neveščo kretnjo je vrgla oranžo čez tadjin bok; videl sem, kako mobil pridrči, ali naenkrat je moral ustaviti pred živim zidom pekovskih pomočnikov. No j n sedaj so jo pokazalo, na s svežim pecivom ne simpatizirajo samo dobičkaželjni gostilničarji, temveč tudi državna oblast, ki je poslala 2 zaudarja, da zaščitita avtomobil. Puške so namerilo svoje smrtonosne cevi na pnsa pekovskih pomočnikov in sledilo jo povelje: \ imenu zakona razidite se! Seveda se neoboroženi in nič hudega -Iuteči pomočniki niso mogli upirati oboroženi sili in so se razšli s trdnim sklepom storiti vse, da bo vendar njihova akcija za nedeljski počitek končno vendar zmagala. Vsa mariborska javnost je na strani pekovskega proletariata, zato se za'trdno nadejamo, da bodo maši sodrugi poskrbeli, da tisti gostilničarji vendar ne bodo spravili v denar peciva, ki je na tek način zanosen v mesto. Zavedni ma-ribor-čani gotovo mo bodo hoteli zahajati v take gostilno, ki so prišle do svežega peciva na tako umazano konkurenčen način. Odločnost im požrtvovalnost mariborskih pekovskih pomočnikov naj bi pa služila za lep vzgled onim mlačmežem, ki nimajo niti toliko smisla, da bi prišli na delavske shode, kaj še da bi žrtvovali vsako (nedeljo za boj za pravično stvar. Natančne številke iz zadnjih volitev. Oil 12.712.789 prebivalcev, ki jih šteje Jugoslavija, je imelo 3,190.843 ljudi volivno pravico. Volitev se je udeležilo le 2,440.244 volivcev (70 odstotkov.) V coli državi je 50 oblasti, ki so razdeljene na 352 srezov (okr. glavarstev) in ti so razdeljeni na .6932 občin. Posamezne stranke so dobile: Glasov mandatov Radikali 755.982 142 Radič 548.558 07 David. dem. 282.783 37 Sam. dem. (Pribiče-vič-Zerjav Klerikalci Turki N emci Zemljoradniki Črnogorski fed. Pucelj Buinjevci Madžari Republikanci (srb- ski) 24.133 Socialisti (SSJ) 25.948 Komunisti 14.623 Džemi jet 12.221 Nezav. radikali 4.291 Musi. nar. organiz. 1.629 H rvat, klerikalci 16.062 Hrv. stranka prava 3.318 Sam. hi*, sel j. stranka 379 — Ostanek glasov so dobile še nekatere manjše skupine. Volivni red je dovolj krivičen, ko vidimo, da naša SSJ ni dobila sikoro s 20.000 glasovi niti onega mandata, dočim so dobili n. pr. črnogorski federalisti s okoli 9 tisoč glasovi kar 3 mandate. se je zavrtela v krogu im izginila v rdeči peni. — In kako zdaj? Ali še zmirom živite im) knjigah, kaj? Jaz sein molčal in gledal na peščeno obrežje, ki je še bilo pobarvano od večerne luči, in dalje, tja na puste rdečkaste travnike. Prevaljeni čolni so se valjali v pesku kot velike, mrtve ribe. Na rumenem pesku so ležale sence otožnih vrb. Daleč na travniku so so hribovito dvigale visoke kope sena. Spomnil sem se njene pnmer- .i?» ve: . —Kakor da smo v afriški puščavi, a kopice so piramide. Ko je trebila drugo oranžo, je ponovila z roditeljskim glasom in kakor bi mi hotela ukazovati: — Da, bila bi vaša žena! — Hvala vam, — sem rekel — lepa hvala. Im moja hvala je bila — res iskrena. Pavel B. B. 117.744 21 105.304 20 132.344 15 45.071 5 111.575 4 8.998 •> O 12.334 1 2.222 — ii.o«; — „S O C I A L l S T‘___________________________ Strnn 3 Zakaj je sladkor drag? Centralno .tajništvo delavskih zbornic ji1 povodom spora med fa-brikam ti in pridelovalci sladkorne pese poslalo finančnemu 'ministrstvu tozadevno spomenico. Iz te spomenice se vidi, kako škandalozno je odiram je konzumemtov pri sladkorju. Pri kilogramu sladkorja, ki ga kupimo, moraimo plačati: Obračun s klerikalci v francoskem parlamentu. Pretekli teden 20. t. m. se je vršila v francoskem parlamentu razprava o odpravi francoskega poslanika pri Vatikanu. Kakor znano je zahteva odprave tega poslaništva ena izmed točk katere iso stavili socialisti kot pogoj za podporo H er-, ■riotovi .vladi. Herriot ima svojih poslancev samo 137 in je brezpogojno navezan na podporo socialističnega .kluba, ki šteje 102 poslanca. Tako je prišla ta socialistična zahteva na razpravo in treba je priznati, da jo je tudi ministrski predsednik Herriot hrabro branil. V svojem govoru je povdarjal Herriot, da odpravo poslaništva ni smatrati za udar na katoliško ljudstvo, temveč je to popolnoma politična odredba. Izjavil je, da se zaveda veličine krščanstva, ki uči ljubezen do bližnjega, noče pa ničesar čuti o .krščanskih bankirjih. — Pri tej izjavi je prišla med klerikalno desnico in socialistično levico do ostrih prerekanj, ki so se končala s splošnim pretepom. Pri glasovanju je bil zakon o odpravi vatikanskega poslaništva sprejet s 375 proti 48 glasovom klerikalcev in konservativcev. Nemčija. Votivna borba za predsedstvo republike je v polnem teku. Naj avle, j ir ih je 7 kandidatov. Svoje kandidate so postavile socialini demokrat je (Oton Braun), Bavarska ljud. stranka (Henrik Held), demokrati .(Viljem Hellpach), nacijonalci (Karel Jares), narodni socialisti (Krili Ludendorff), centrum (Viljem Marx), komunisti (Ernest Thael-mann). Brezdvomno bo dobil pri prvem glasovanju socialistični kandidat največ glasov, težko bi pa dobil toliko, da bi bil izvoljen in bodo gotovo potrebne še ene volitve. Stranke; napenjajo vse sile vsaka za svojega kandidata. Socialistična stranka obdržava nešteto zborovanj, ki so prav zelo posečena. Žalibog se poslužujejo komunjsti iste taktike kakor povsod in skušajo razbijati socialistične shode. Na ta način je ■prišlo že ma več zborovanjih do zelo krvavih pretepov. — Zgleda, da se 'bodo narodni socialisti s svojim sla-boznanim krvnikom iz svetovne vojne generalom Ludendorffom prav korenito blamirali. Italija. Kakor smo v zadnji številki javili je izbruhnila že pretečeni teden kovinarska stavka v Milanu, katero so prvikrat vodile fašistovske strokovne organizacije. Zabeležili smo tu (Hi vest, ki je dospela ob enem z izbruhom stavke, namreč da se vodstvo fašistovske organizacije v [Rimu že pogaja z ‘delodajalci. Ta takojšnja pogajanja so izvala opravičen sum, da je stavka le navidezna, ki naj propadajočemu fašizmu nekoliko dvigne ugled med delavstvom. Ta surnnja je bila popolnoma upravičena, kajti fašisti so se potrudili, da končajo stavko, ki se je komaj začela. In res 18. marca so sklenile fašistovske organizacije pričeti z delom, me da bi doslegle kako bistveno zboljšanje kovinarskega položaja. Socialistični kovinarji, ki so se stavki islotako priključili so to prevaro spoznali in izjavili, da ne gredo na delo. Od 40 tisoč stavkajočih se je vrnilo k delu komaj par tisoč, na drugi strani so se pa priključili stavki še ostali sociali- 2. državne trošarine je na kilogram 5 Din; 3. še poseben profit fabrikan-tom, ki ga dobivajo potom zaščitne carine znaša 4 Diim in 40 para. Iz teh številk je razvidno, da plačamo pri vsakem kilogramu sladkorja 9 Din in 40 para več, kakor bi plačali, če bi vlada imela smisel za ljudske potrebe. Ali meščanske stranke pitajo ljudstvo s svojimi centralizma in autonomija-mi, pri tem mu bodo pa slekle zadnjo capo raz telesa. stični kovinarji in tako je naraslo število stavkujočih na 60 tisoč, katere vodi viodstvo socialistične kovinarske organizacije. O poteku stavke bomo poročali čim bodo znane podrobnosti, za enkrat je pa treba zavednim socialističnim kovinarjem iskreno čestitati, da so s talko* pogumno in mojstrsko potezo razkrinkati hinavski fašizem. Bolgarija. Večkrat smo že poročali o nemirih in reakciji, ki vlada v tej deželi. Zadnje vesti iz Bolgarije pa poročajo, da je sprejel parlament sličen zakon o zaščiti države kakor je pri nas in je na podlagi tega zakona razveljavil vseh 5 komunističnih mandatov. Odstavljene poslane.1 nameravajo i znočiti preiskovalnemu sodišču. Belgija. Belgijski parlament je 'razpuščen in 5. aprila se bodo vršile nove volitve. — Volitve v sedaj razpuščeni parlament so se vršile v novembru leta 1921. Parlament je bil sestavljen takole: Glasov mandatov Katoliki 774.132 80 socialisti 072.474 (i8 liberalci 346.419 33 Flamci 58.790 4 bivši vojaki 19.401 1 komunisti 3.165 — Pred sedaj razupuščeno skupščino so 'bili socialisti večinska stranka in so imeli v rokah vlado, kateri je predsedoval svetovinozna-ni sodi'. Emil Vamdervelde. Ali oni so imeli v rokah vlado ravno v časih tik po vojni, ko je bilo v razbiti in porušeni Belgiji največ nezadovoljstva. Kakor ,so .se trudili •izvojevati čim več dobrin za proletariat, vendar jim to ni popolnoma uspelo, in ljudstvo mi znalo upoštevati povojnih težkoč, zato so zgubili nekoliko popularnosti. Povrh so pa uganjale buržuazne stranke kar najbolj prostaško demagogijo in tako so zgubili socialisti pni volitvah 1. 1921 nekaj mandatov in socialistična vlada se je morala umakniti koaliranim katolikom in liberalcem. Sedanja katoliško-liberalna v bula je pa morala izkusiti, kako se demagogija, s katero je prišla na vlast sama razkrinkava in mirno lahko rečemo, da je sedanja vlada skrajno osovražena med belgijskim ljudstvom. Za volitve vlada veliko zanimanje in splošno se sodi, da bodo potolkli socialisti na celi črti tako katolike kakor 'liberalce. Svetozar Markovič. Dne 11. marca je poteklo 50 let, odkar je umrl ustanovitelj srbske socialne demokracije Svetozar Markovič. Bojen je bil 22. sept. 1846 v Zaječerju v Srbiji in je umrl 11. marca 1875. v bolnišnici v Trstn na tuberkulozi. Njegovi spisi hranijo trajno vrednost, istotako njegovo delo za proletariat Srbije in Balkana. Prihodnjič bomo priobčili njegov življenjepis. Za neodvisnost delavskega gibanja. Zadnja številka narodno socialne »Nove Pravde« prinaša poti to značko kratek članek, poln laži proti naši stranki, kjer med drugim tudi trdi, 'da smo baje najeli 20 miljo-nov p ri Slovenski banki za naše konzumne zadruge ter da smo zato od Slavenske banke odvisni. Kon-štatiramo, da mirna nobena naših zadrug niti ficka kredita pni Slaven-ski banki in da »'Nova Pravda« ve-doma laže, ko postavlja take trditve. »Nova Pravda«, ki je v zadnjem času prav rada zaganja v nas z naj-poillejšimi izmišljotinam«, bo dobila za vse to od nas odgovor, po katerem jo bo še dolgo bolela glava. Mi vemo namreč o zadrugah in zavodih, v katerih sede nar. socialci mnoge, pa resnične stvari, ki naravnost kriče po 'objavi — iin objavili jih !boino, če narodne socialce res tako hrbet srbi. Povemo pa tem gospodom okrog »Nove Pravde« še nekaj: Naj si zapomnijo, da se mi z notoričnimi lažnjivei in klevetniki ne borno ujedlinjevali, pokazali jim bomo vrata, potem pa naj se ta gospoda zateče ali k klerikalcem ali pa k Žerjavu, kdor jih bo pač bolje plačal. Kajti, da so ta gospoda na prodaj, to vemo! Iz stranke. K raj. pol. organizacija SSJ na Ježici. V nedeljo 29. marca ob 15. uri (3. pop.) se bo vršila odborova seja pri s Francu Kunstelju v Sto-žioah. Vabimo vse odbornike, da se seje zanesljivo udeleže. Odbor. Člansko zoborvanje v Celju, ("lasom sklepa občnega zbora se vrši prvo nedeljo vsakega meseca člansko zborovanje. Opozarjamo člane že danes, da se vrši v nedeljo 5. aprila ob 9. uri pri »Zelenem travniku« člansko zborovanje, na katerem 'bo s. Koren predaval o postanku držav po materialističnem zgodovinskem razumevanju, kakor nas uči znanstveni socializem. Sodrugi! skrbite, da bodo posetilii vsi člani predavanje. Po predavanju: razno, kakor vpis novih članov im druge organizacijske zadeve. — Odbor. Ljubljaua. V soboto 14. marca se ;je vršil v salonu hotela »Loyd« dobro obiskan občni zbor kraj. pol. org'. SSJ. Po poročilu tajnika, blagajnika in kontrole se je vršila živahna debata v kateri je dobil prejšnji odbor soglasno zaupnico. Pri točki organizacija je bil srpejet obširen načrt za spopolnitev kraj. organizacije. Novo izvoljeni odbor bo ta načrt izvedel do vseh podrobnosti. Končno se je zbralo za volivni fond 450 Din. Velenje. Preteklo nedeljo 15. marca se je vršil pri nas občni zbor krajevne org. SSJ. Dnevni red je obsegal: 1.Poročilo predsednika, 2. volitev novega odbora in slučajnosti. — Predsedniško poročilo je podal s. Ivan Salesnik, ki je v kratkih potezah očrtal dosedanje delovanje kraj. organizacije izlasti med voliv.no borbo. Naglasil je potrebo ^postavitve enotnega delavskega po-kreta, kajti zadnje volitve so jasno pokazale, kdo ima dobiček, če se delavstvo med seboj bojuje. — V novi odbor so bili izvoljeni: Ivan Salesnik, pred sedniik; Matevž Kastnik, podpredsednik; Ferd. Valenčak, tajnik: Hubert Kastnik, namestnik; Hinko Marn, blagajnik; Ivan Ledminek, namestnik. Preglednika računov: Frane Kralj in Martin PestotnLk. Odborniki: Alojz Tič, Jernej Berglaz, Franc Klavš in Karl Kovač. Novi odborniki se zavedajo svojih nalog in so se obvezali, da bodo vestno vršili svojo dolžnost. Po izvolitvi odbora je razložil s. Valenčak pomanjkljivosti novega pravilnika za bratovske »kladnice, ter prikazal živo potrebo po ojačenju storkovuega -potreta. Na občnem zboru, ki je lepo potekel je pristopilo tudi več novih elanov. Občni zbor krajevne organizacije SSJ v Celju. V nedeljo dne 15. marca se je vršil v gostilni pri »iZelenem travniku« občni zbor kraj. pol. org. SSJ. Predsednik s. Koren je poročal o delovanju krajevnega odbora v preteklem letu, sledeče: Dokaz, da je bila naša organizacija živ organizem sledi iz tega, da smo imeli v preteklem letu 48 odbo-rovi-h sej, torej skoro vsak teden eno, 4 širše zaupniške sestanke ter 2 predavanja na katerih je predaval s dr. Korun o jugoslovanskih gospodarskih prilikah in neprili.kah. Nadalje smo imeli 1 javni shod na katerem je govoril s. dr. Topalovic iz Beograda. Nahajali smo se trikrat v voli vnem boju. Občinske volitve v okolici in v mestu ter državnozborske volitve. Pri občinskih volitvah smo izvojevali (i odborniških mest v okolici, bilo bi jih lahko 10, če ne bi bilo razkola. Bernotovci imajo 2 mesta. V mestu smo dobili z ozirom na Žerjavov volivni red samo enega. Pri državnozobrskih volitvah smo za 29 glasov od občinskih volitev napredova li. Imeli smo 2 velika volivna in 5 majhnih shodov. Članstvo je • napredovalo od 14(j na 182. Iskreno smo se trudili za’ zedinjenje obojih organizacij. Bili smo že tako daleč, da so nas Bernotovci pred državnozobrskimi volitvami pozvali na skupno seje, mi smo se tega poizva odzvali, na začudenje smo pa zvedeli, da je Leskošek z svojim ožjimi prijatelji ta sestanek preprečil, ter so nam vrata za stvarno razpravo zaprli. Bratomorni boj pa ima za svoje posledice, da tudi strokovne organizacije propadajo. Od slej je vse pri starem, naša organizacija napreduje, to je tudi znak, da smo na pravem potu. Poživljamo pa naše člane, da se organizirajo tudi strokovno, kajti le na ta način bomo dobili vpliv in se bo dalo onemogočiti demagoge. Na to je podal blagajniško poročilo s. Čepin iz katerega sledi, da je plačalo za mesec dec. 182 članov. Poročilo se je vzelo na znanje. Sodrug Plankar poroča v imenu kontrole, da je vse v redu in predlaga absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Na to se je izvolil novi odbor in sicer: Franjo Koren, predsednik; Vodopivo Jakob, podpredsednik; Filicijan Karl, tajnik; Orozel Vinko, nam.; Pitamic Stanko, blagajnik; Janežič Emanuel, nam. Odborniki: Janežič Marija, Šmerc Ivan, Lipar Franc; nam.: 'Novak Ivan, Ferdič Ivan, Pužun Martin. Pregledniki: Ribič Ivan, Čepin "Miloš, Ver bančič Martin. Častni sod: Koren Franjo, Selicijan Karl, Plankar Martin. K širšemu zaupniškemu odboru spadajo vsi zaupniki, subblagajničarji, strokovni funkcionarji in občinski odborniki. H koncu je govoril s. Koren o bodočih nalogah, ki jih bo treba izvršiti, da bo organizacija to kar si želimo. Sklene se vsako prvo nedeljo v mesecu se naj vrši člansko zoborovanje brez vsakega nadaljnega povabila, na katerem se bodo vršila razna predavanja in diskusije o političnem položaju. 93 • P-H © A c« M cS OD a o tm e N N IftAK JAMČI ZA KAKOVOST. ZLATOROG TERPENTIN S N » P# e T e e B OB P £r p » p © P 1. fabrikantovi stroški in njegov običajen profit (i Dim; Politične vesti. Prireditve. Teorije o delavskem gibanju je naslov predavanju, fei ga priredi ljubljanska Svoboda v nedeljo, dne 29. .t. m. ob 10. uri dop. v iMesriiein domu. Predava dr. Henrik Turna. Vabilo na redni občni zobr Oblastne sekcije nam. soc. os-ig. v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 5. aprila 1925 ob 9. uri v salonu hotela »Lloyd« na .sv. Petra cesti. Dnevni red: 1. Nagovor. 2. volitev verifikacijskega odbora, il. .poročilo tajnika, 4. poročilo blagajnika, 5. poročilo nadzorstva, 6. volitev upravnega in nadzor, odbora, 7. slučajnosti. Člani pri ekspoziturah volijo delegate po sledečem redu: Maribor, Slov. Gradec enega delegata; Gor. Radgona, Mur.sk. Sobota, Ptuj enega delegata; Celje, Šoštanj, konjiče enega delegata; Krško, Novomesto, Kočevje, Logatec enega delegata; Jesenice, Kranj, Kamnik, Zagorje enega delegata. Tov. Pe-tejan in Jugovec v Kamniku sta člana upravnega ter kot delegata ne prideta v poštev. Za ljubljanske člane je udeležba obvezna. 'Bližnji člani se pa vabijo, da se občnega zbora sigurno udeleže. Odbor. Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju naproša vsa sorodna pevska društva, katera se nameravajo udeležiti skupnega pevskega koncerta dne 30. maja t. 1. v Celju in razvitja prapora dne 31. maja, da se prijavijo najkasneje do 15. aprila 1. 1. društvenemu tajniku sodr. August Kolencu, Gaberje 14. Celje. Vsa druga društva pa, kakor izobraževalna društva »Svobode« in strokovnih organizacij, pa prosimo, da prijavijo svojo udeležbo z številom udeležencev do 1. maja L 1., da jim bo lako dostaviti ob pravem času legitimacije za polovično vožnjo po železnici, za katero je društvo že zaprosilo. DOPISI. IZ TRBOVELJSKEGA OKROŽJA. Ako greš zvečer po glavni cesti mimo Delavskega doma, opaziš, da je vsakokrat do 9., 10. in celo do 13. ure dvorana ali oder razvetljen, kjer se prav pridno vadijo telovadci in telo-vadkinje DTE, marljivi diletanti »Svo-bodaši« pa istotaiko posečajo večer za večerom njim priljubljen oder in skušajo doseči pri vseh nastopih čim več uspeha. Le tako naprej! Prvi pevski koncert hrastniškc »Svobode L« v hrastniškem Delavskem domu je v .soboto 7. t. m. pod vodstvom pevovodje sodr. Alojza Podlogar-ja prav lepo uspel. Udeležba zadostna. V nedeljo 15. marca se je vršil na dvorišču Delavskega doma ob 4. uri popoldne protestni shod združenih strank proti odgodi-tvi občinskih volitev. Udeležba srednja. Na shodu so referiruli: Krušič, Koren, Keše in učitelj Velkavrh. Uprizoritev Linhartove komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi« v Delavskem domu dne 15. t. m. od dramskega odseka tukajšnje »Svobode« je bila podana še precej dobro. Nekaj prizorov bi bilo lahko boljše naštudirano. Sicer se je pa naša publika prav od srca nasmejala, posebno v zadnjem dejanju in se v zadovoljstvu vesela razšla. Udeležba dobra. — Knjižnica tukajšnje »Svobode« je zopet odprta in dudi precej do-dobrih in lepih knjig. Knjige so na razpolago vsemu članstvu omenjenega društva vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne. — Naši klerikalci, ki se kažejo na zunaj zelo, zelo navdušeni za cerkev, so buli tako prebrisani — oni že vedo zakaj—, da so raje izprosili opeko dveh tukajšnjih podrtih dimnikov T. p. d. za svoj orlovski dom, da bodo še nadalje lažje zastrupijevali našo trboveljsko mladino. E, dragi farani, motite se, motite! Vaša zmota se bo prav kmalu pokazala in proletarska mladina Vam bo radevolje ponudila — hrbet. — Govori se, da namerava tukajšnja »Svoboda« z ozirom na spolš-no željo občinstva ponoviti znano, že zadnjič prav lepo uspelo Remčevo tragedijo ubogega dekleta v dvanajstih scenah: »Magdo«. Občinstvo je v splošnem res jako zadovoljno z vsem prireditvami tukajšnje »Svobode«. Omenjeno društvo je že davno vpeljalo prav čedno navadico, namreč, da sodeluje pri vsaki gledališki predstavi med odmori dobro znani delavski orkester pod vodstvom kapelnika Alojza Drakslerja. S tern se nudi publiki zabavo tudi med odmori. Iz Francije. Iz vseh krajev čitam v »Socialistu« dopise torej naj .se še jaz oglasim iz Francije kako se nam godi. Imel sem priložnost čitati »(Domoljuba« pri nekem pobožnem Slovencu. Postal sem pozoren ko sem čital v »»Domoljubu« št. 7. stran 15 dopis iz Francije, kjer se neki sodrug dr. Korošca pritožuje in stoka, kakšno gorje da ,ie tukaj (on je prišel z agentom, zato mu tudi rad verjamem), a jaz se do danes še ne smem pritožiti. Zasluži se 20—40 frankov na 8 Ur a hrana je pa 7—<10 frankov. Kdor je oženjen dobi tudi stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje, pralnice, kleti, drvarnice in kos vrta in to stane mesečno 14 frankov. Tudi dobi vsak mesec 500 kg premoga zastonj, samo voznika mora sam plačati (5 frankov), voda je, tukaj nezdrava zato pijemo- samo pivo (f+taue 1 1 85 cent, na dom postavljen). Zato vprašam »Domoljubovega« dopisnika 'Sams-a iz Velikih Lašč, kako on primerja Francijo z našo domovino Jugoslavijo, ko pravi, da naj delavci ne hodijo sem, da imajo Francijo doma v Jugoslaviji. Jaz pa pravim bolj razločno: Kdor nima denarja, da bi se na lastne stroške podal na pot, la naj bo doma, in tisti kateri ima že več kot 45 let na hrbtu kakor najbrž dopisnik »Domoljuba« sam. Jugoslovanskim podjetnikom pa kličem! Pridite v Francijo in oglejte si delavske razmere tukaj, ter jim primerjajte s svojimi. (Ali vas bo kaj sramt) Za danes naj zadostuje, pa še drugič več. Marenberg. Pri nas so se začele prav balkanske razmere. Hujskanja in napadi so na dnevnem redu. Našim Nemcem noče iti v glavo, da bi imel še kdo razun njih kako besedo v občini. Navajeni so bili komandirati in upre-gati delavce v svoj kapitalistični jarem in sedaj se tega ne morejo odvaditi. Na občinske volitve se pripravljajo na ta način, da se prilizujejo delavcem, jim kupujejo cigarete, cigare in pijačo, da bi jih na ta način omamili za svojo politiko. Ali ne g. Lan-gerl Naj prenehajo z dajanjem miloščine in naj rajši povišajo svojim delavcem plačo, ki je vrlo mizerna in dosega komaj polovico predvojnega zaslužka, če jo primerjamo h draginji živil. To naj rajši izenačijo, kakor pa da zgubljajo čas s tem, da proglašajo za pristne Nemce ljudi, ki niti nemško ne znajo. Seveda imamo pri nas tudi »nepogrešljive« orjunaše, ki tudi skrbe od časa do časa kako »pošteno« zabavo. Tako so priredili v nedeljo 15. marca t. zv. puranovo pojedino. Na gostilniška vrata so pribili puranove perutnice za vabo. Nekdo jih je pa odtrgal ter razdelil med fante, da si je zataknil vsak po eno pero za klobuk. Posnemal jih je tudi naš dični občinski redar in si zataknil tudi enega prav po sokolsko za svojo čepico. Nemškega kulturo-nosca Ritschl-na je pa seveda to slovensko »nacijonalno delo« zbodlo v njegovo nemško nacijonalno srce in pobral je fantom njihove znake časti in dike in tudi občinski redar je zgubil svoj bojni znak raz kape. Vsi so se čutili ponižane in so baje oni nahujskali znanega orjunaša in pretepača Predanovega hlapca, da je udaril Rit-sclilna z gorjačo tako močno po glavi, da je bil ves v krvi. — Tako se godi pri nas nasilstvo od obeh strani. Tudi našega sodr. Bohma so že dvakrat napadli. Naeijonalistični prenapeteži iz obeli strani imajo pa vendar eno skupno lastnost, namreč, da strupeno sovražijo nas socialiste, ker še nočemo vmešavati v take otročarije. Naše somišljenike prosimo, naj si obdrže mirne živce in naj se vneto pripravljajo na predstoječe občinske volitve. Tam bo čas in prostor, da uveljavimo svoje stališče. Brezidejne prepire pa prepušča-ščamo tako nemškim kot slovenskim kulturonoscem. Tacen. Lokalna organizacijza KHZ v Tacnu obč. Šmartno pod Šmarno goro je na svojem rednem občnem zboru, dne 1. marca t. 1. enoglasno sklenila, do prekine vse vezi z »Naprejevo« istota-ko z »Socialistovo« skupino, to pa pov-darjamo, da samo za toliko časa, dokler ne pride do končnega ujedin jen ja.. Op. u r e d.n i š t v a. Organizacija v Tacnu je pripadala do sedaj »Napreje-vi« skupini. Iz tega dopisa je pa razvidno, da ne bo obračunavala več niti tja istotako se pa ne priključi niti naši stranki. Objavljamo ta dopis ne iz škodoželjnosti do »Naprejeve« skupine, pač pa, da povemo sodrugom v Tacnu, da je ta sklep najnoprikladnejši, kar so jih mogli storiti. Ta sklep zmešnjavo še povečuje in ustvarja poleg dveh socialističnih skupin še tretjo, kar uje-dinjenja ne bo pospeševalo, kvečjemu zadrževalo. Povrh je pa članstvu te organizacije odvzeta vsaka možnost, da na eventuelnem skupnem kongresu uveljavijo svoje nazore. Odkrito povedano bi bilo naši stranki ljubše, če bi obračunavali »Naprejevi« skupini kakor pa nikamor. Naj ne mislijo sodrugi v Tacnu, da se tudi s finančnim priti s kom pospešujejo ideje! Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek temu najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV se ENEIDO s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo. Proizvajajo: Henrik Francka Sinovi Zagreb. Naročajte ,SOCIALISTA1! c/} o en c M Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina fmi^anninger Maribor, Aleksandrova cesta .štev. 48 M S IO -t a e £14£, £yu Olj ema Mestni trg IO Zmerne cene. Solidna postrežba. LšILb < -1 Najpopolnejši šivalni stroj s po-grezljivim transporterjem (grabljice). Z odnosnim premikom, je pripravljen za štopanje, vezenje ali šivanje. V vseh opremah za krojače kakor tudi domačo rabo edino pri Lud. Baraga Ljubljana, Šelenburgova uK 6/1. Špecijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih In drugih strojev.