Kamniški OBČAN Št. 14 40. leto Kamnik, 25. julija 2001 POLETNI UTRIP NA VELIKI PLANINI Zadovoljni z. opravljenim delom, ko so iz. lokve sredi pastirskih stanov, kjer je vedno dosti vode, preko hriba potegnili 210 metrov cevi do Pod krajem: Stane Trohevšek - Zabrški, Joia Spruk in France Pančur - Devovc, ki mu ne bo več treba vsak dan nalivati v korito pri Vosranki najmanj dvajset veder vode ... letošnja pašna sezona seje, kot običajno, začela sredi junija. Na dan po sv. Vidu, 16. junija, so pastirji ha planino prignali ali pripeljali večino od 340 glav goveje živine, kolikor se jih letos pase na Veliki planini. Pastirji so to pomlad in poletje opravili veliko dela, saj so poleg popravila ograj ogradili več lokev za napajanje živine in ob njih postavili korita z namenom, da živina pije čisto vodo. Velikoplaninski pastirji pa se bodo tudi letos na praznik Marije Snežne, 5. avgusta, ko bo na planini žegnanje, poveselili s številnimi ljubitelji planine... Več o letošnjem poletnem utripu na Veliki planini na 9. struni. BO NEVAREN PREHOD ČEZ MLINŠČICO NA DUPLICI ZAMENJALA VARNA BRV? I/, nekaj starih VTfU in irlilih (lesk sestavljen prehod preko Mlinščice mi Duplici so le dni odstranili lastniki zemljišča, družba Ko-Učevo karton, na opozorilo občinskega oddelka za okolje in prostor. Svet krajevne skupnosti Duplica pa je podal predlog, da se postavi nova brv, ki bo tako kot doslej služila krajanom za prehode in rekreacijo, potrebna pa Je tudi za intervencijski prehod do obrežju Kamniške Blstrlpe i primeru naravnih in drugih nesreč. . Več na ,?. strani V_,_i_S 370 LE7' MARIJE LAJLER 12 BJ37JUĆ1CE CAS POČITNIC JE VSELEJ PREKRATEK Najstarejša krajanka KS Kamniška Ktstnca Marija Iferjevtch dneh praznovala stoletnico rojstva v družbi nečaka Petra Don "' njegove žene Marije, ki jo zadnjih nekaj ki spremljata na ztvlp n,- 'cestitke gospe Mariji oh čudovitem življenjskem jubileju prihajajo tudi iz uredništva Kamniškega občana. Vec na 5. strani. Za nami je te dober mesec dni težko pričakovanih počitnic in šolarji. Se bolj pa njihovi slarsi. so si prav gotovo /c oddahnili od šolskih skrbi. Nekatere na do-pustniške dni spominjajo le še prijetna doživetja, drobni spomin ki, školjka, kamenček s plaže, fotografija ali naslovi novih prijateljev, drugi pa se bodo šele podali dopuslniškim doživetjem naproti. Otroškega živ-žava, ki se je ob začetku počitnic naselil po igriščih, v teh dneh ni, saj je večina počitnikarjev odšla na morje, nekateri so se od lam že vrnili zagoreli in polni novih dogodivščin, v hribe, k babicam in dedkom in podobno. Toda tudi tistim, ki so doma, nikakor ne more biti dolgčas, saj so v Mladinskem centru Naslednja, podopustniška številka Kamniškega občana bo med nami 5. septembra, pred Dnevi narodnih noš. Kot vsa leta doslej, si bomo v avgustu nabirali novih moči za nadaljnje delo pri ustvarjanju Kamniškega občana. Vaše članke pričakujemo do srede, 29. avgusta, oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, .t. septembra. Prav vsem pa želimo prijetne, zanimive in srečne počitnice! Kamnik m Matični knjižnici Kamnik pripravili ustvarjalne, PO-učne in športno-zabavne delavnice za vse liste, ki želijo kvalitet' no preživeli prosti čas. lega je med počitnicami res na pretek, a v najrazličnejših delavnicah otroci ne bodo spoznali dolgčasa, staršem pa bodo iz glave odpotovale skrbi, kako zaposliti otroke, ki imajo nenadoma ure in ure prostega časa. V teh dneh smo obiskali po-čitnikarje v ustvarjalni delavnici na Šutni, kjer se vselej naučijo kaj novega, spoznavajo nove prijatelje, se nasmejijo in dajo duška svoji otroški domiselnosti in razposajenosti. Prizadevna Helena Stcrlc z Mladinskega centra Kamnik je poskrbela, da bodo ustvarjalne delavnice potekale ves čas počitnic od poncdcljk« do petka med 10. in II. uro. Vsako soboto pa igrače, knjige in športni rekvizit! iščejo nove lastnike na »bolšjaku«. Ker je pred nami še dober mesec šolskih počitnic, za tiste, ki se bodo pridružili studentskim vrstam pa celo dobra dva meseca, objavljamo v koledarju pri reditev na drugi strani nekaj zanimivih predlogov prijetnih počitniških doživetij. Naj bo najdaljši dopustniški čas v letu prav za vse lep. nepozaben, brezskrben in vesel, da se bo v nas nakopičila pozitivna energija za vse preostale dni v leni, ki prinašajo tlelo, učenje, skrbi ter drobne in večje težave, s katerimi se bomo soočili. SAŠA MK.JAĆ V ustvarjalni delavnici na kutni, ki seji lahko pridružite ves čas počitnic, so Ines, Kristina, Tamara, Anja, Zala in Petra spretno izdelovale domiselna darila za starše in prijatelje. i.' ' mmm... sveži domaČi piškoti Ljubljanska 21k, TJ 8314-013 VEČERNA PRODAJA SVEŽEGA KRUHA vsak dan, od 17. do 21. ar«, nedelja zaprto. (asa za klepet s prijateljicami, igro in veselje ni nikoli preveč in počitnice bodo še prehitro minile, so v en glas zatrjevale osnovnošolke Maja. Sabina. Ana, Aida in Mirela. Arboretum Volčji Potok RAZSTAVA LILIJ IN DALIJ VAVGUSTU EV SEPTEMBRI' ' nI, i j>/......d/i / / Vc %^tr"t\L.tvit- 7C 5EZO/S/5KO 2/vttžA/VJE Wg CZNPOLETNLH OBLAČIL sport op 30% po $o% OD 20.7. DO 3.8. Killer Loop r.. mc< „ 'Suana Nike Lome Brugi Mistral 2 25. julija 2001 AKTUALNO Kamniški OBČAN TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1 240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s KOLEDAR PRIREDITEV TRADICIONALNI DNEVI NARODNIH NOŠ Petek, sobota in nedelja. 7„ 8. in 9. septembra Staro mestno jedro Kamnik Organizator: Agencija za turizem in podjetništvo - Turistično informacijski center, informacije: 839 14 70 ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Petek. 27. iuliia. ob 20. uri Letno prizorišče pod Malim gradom, Kamnik KONCERT Roke in jazz pevskega zbora Voices InTime iz Munchna na Bavarskem. Koncertno turnejo zbora pripravljamo skupaj z Bavarsko-slovenskim društvom ter Kozjanskim parkom Podsreda. Vstop prost! Sobota. 18. avgusta, ob 20. uri Kamnik - župnijska cerkev na Šutni ANGELA TOMANIČ, orgle Sobota. 25. avgusta, ob 20. uri Kamnik - župnijska cerkev sv. Petra in Pavla MILKO BIZJAK, orgle Sobota. 1. septembra, ob 20, uri Kamnik - Frančiškanska cerkev DIMITRIJ REJC, orgle Sobota. 15. septembra, ob 20. uri Mekinje - župinjska cerkev SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV A. Zupan, D. Sodja, J. Kotar, A. Deferri Sobota. 22. septembra, ob 20. uri Kamnik - Frančiškanska cerkev ADAM SELI, harmonika Sobota. 29. septembra, ob 19.30 Tunjice - župnijska cerkev sv. Ane Olga GRACELJ - sopran, Igor MITROVIĆ - violina, Milko BIZJAK - spinet Sobota. 6. oktobra, ob 19.30 Tunjice - župnijska cerkev sv. Ane Cveto KOBAL - flavta, Volodja BALŽALORSKY - violina, Neda PETKOVVA - čembalo Sobota. 13. oktobra, ob 19.30 Kamnik - župnijska cerkev na Šutni SLOVENSKI OKTET Zaključni koncert ob jubileju, 50-letnici delovanja Umetniški vodja: dr. Marko Cuderman Vstopnine ni! Pokrovitelj festivala: OBČINA KAMNIK, MINISTRSTVO ZA KULTURO R SLOVENIJE fo MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel.: 041/957-609 Ročno-ustvarjalne delavnice za velike in male (serviet tehnika, vitraž, dišeča sol, čarovnice, mici, beneške maske, poslikava majic, slikanje na steklo) vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 11. ure na Šutni 38 (nasproti cerkve) Obisk 200 SIT, prijave po tel.: 041/957-609 Otroški bolšji trg Vsako soboto od 10. do 12. ure na Šutni 38 Hokej na rolerjih Vsak dan ob 18. uri na igrišču ŠCRM (Novi trg), ob sredah ob 18. uri trening mladih začetnikov so DRUGE PRIREDITVE Sobota. 28. iuliia. ob 19. uri Na športnem igrišču v Zgornjem Tuhinju Praznovanje 90-letnice PGD Zgornji Tuhinj - gasilska parada - svečanost s podelitvijo odlikovanj in priznanj - zabavni program z ansamblom Franca MIHELIĆA Informacije: 041/362-899 Nedelja. 5. avgusta Praznik Marije Snežne na Veliki Planini Informacije: 041 /577^625, Planinsko društvo Bajtar, Velika planina Sreda. 15. avgusta Nogometni turnir za pokal krajevne skupnosti Motnik - Igra na travi - igrišče Motnik Organizator: Športno društvo Motnik, informacije: 041/542-745 Sobota, 18- avgusta Miholov pohod Srečanje udeležencev ob 11. uri na Kokrškem sedlu Organizator: Planinsko društvo Bajtar, Velika planina, informacije: 041/577-625 Nedelia. 19. avgusta Motniški sejem Organizator: Turistično društvo Motnik, informacije: 834-80-42 Nedelia. 2. septembra Pohod na Menino planino - Motnik-Menina planina Organizator: Športno društvo Motnik, informacije: 041/542-745 Sobota. 8. septembra Vinska trgatev in kuhanje oglja Prikaz starih običajev voznikov in pripregarjev v Motniku Organizator: Turistično društvo Motnik, informacije: tel. 834 80 42 Sobota. 8. in nedelia. 9. septembra Razstava koz in ovac na sejmišču ob Cankarjevi cesti Organizator: Kozjerejsko društvo Kamnik, informacije: 839-17-10, 041/534-030. Ustanovljeno Turistično društvo Volčji Potok-Rudnik POSTAJAMO ČLAN VELIKE DRUŽINE Tisti večer, 5. julija 2001 je Kamnik ves dehtel v cvetju in pričakovanju evropske komisije. Krajani Volčjega Potoka in Rudnika smo se /brali na us- uspešno delo in ponudil pomoč pri delu društva. Ciospod Marjan Rožič je poudaril, da smo postali člani velike družine kar 520 turističnih društev v Sloveniji, pri je k sodelovanju v akciji »Naravne lepote in kulturna dediščina«, ki poteka v Sloveniji pod pokroviteljstvom predsednika države. S TZS bodo poslali gradiva in materiale, ki nam bodo v veliko pomoč pri programu in nadaljnjem delu, prejemali bomo Lipov list -glasilo TZS. Gospa /latka l.ev-stek je dejala, da ima TI) Radomlje /e 40-letno tradicijo in deluje v javnem interesu prebivalcev. Dolgoletne izkušnje in začetna zagnanost ponavadi obrodita sadove, zato naj sodelovanje med društvoma' postane stalna oblika dela. Zbor smo zaključili s sproščenim klepetom, kjer so se sklepala nova poznanstva, rojevale nove ideje in pobude. Radost ob uspešnem zaključku zbora in navdušenje ob novem začet-ku so dobra popotnica k uspehu! Zato naj se ob koncu zahvalim pripravljalnemu odboru /a ustanovitev TD, svetu KS in predsedniku sveta KS za trud in pomoč pri oblikovanju pravil, smernic dela in plana delti, pri organizaciji in izvedbi ustanovnega /bora, krajankam in kra-janom pa /a množično udeležbo na /boru. Da bomo uresničili cilje, bomo morali moči združevati tudi v prihodnje. Za zaključek še slikovita misel g. Rožiča: »Turizem je zbir doživetij.« In naj bo prijetnih čim več. RIKA FRAN I AR Živahna razprava na ustanovnem zboru Turističnega društva Volčji Potok. tanovnem zboru Turističnega društva Volčji Potok - Rudnik \ na novo prebarvanem domu krajanov, ki so mu domiselno urejeni cvetlični nasadi dajali pravljično podobo. Navzoči so bili predstavniki vseh generacij, posebej razveseljiva pa udeležba mladih, ki so poka/ali, da si želijo skupnega denarja, da bo naš kraj prijaznejši, bolj urejen in še bolj opazen! Ustanovni zbor je odprl predsednik sveta KS Tone Zibcrt, ki je pozdravil vse udeležence, S toplim aplavzom smo pozdravili predsednika Turistične /vc/e Slovenije Marjana Rožiča, predsednika Agencije za turizem in podjetništvo v občini Kamnik Mirana Jereba, podpredsednico Turističnega društva Radomlje Zlalko l.cv-slek in predstavnico Arborelu-ma Marijo Burja, ki so se ljube/nivo od/vali našemu povabilo. Po izvolitvi delovnih teles zbora in ugotovitvi sklepčnosti smo sprejeli Pravila o delu in organizaciji TD, i/volili organe društva, sprejeli program dela in finančni plan. S soglasno podporo vseh je bil za predsednika II) i/voljen Simon Kladnik. Predstavil je smernice dela v štiriletnem mandatu in izpostavil urejenost in identiteto kraja, obveščanje krajanov, delo z mladimi, načrtovanje turističnega razvoja kraja (kmečki turizem, prenočitvene zmogljivosti), sodelovanje z Arborctumom, Golfom in sosednjimi turističnimi društvi.... Prvi je novo izvoljenemu predsedniku TD čestital g. Jereb, vsem zaželel /■ 1 1—1—~—v Srečanje Slandrove brigade Tudi letos pripravlja Skupnost VI. SNOIJU Slavka Slan-dra. Združenje slovenskih častnikov. Združenje vojnih veteranov občine Kamnik in Združenje ž.ve/.e borcev in udeležencev NOB občine Kamnik in lukovica lovariš-ko srečanje na Gaberskih Se-nožetih pri spomeniku NOB na Šipku v nedeljo, 5. avgusta, ob II. uri. Slandrova brigada je bila ustanovljena pred 58-timi leti prav na tem kraju. Brigada je vodila težke boje in sovražniku povzročila velike izgube. Srečanja se udeležujejo se živeči borci ter številni domačini in drugi, ki ohranjajo I in dicije NOB. Udeležencem letošnjega srečanja bo spregovorila Danica Simšič, poslanka državnega /bora. čemer se vse več manjših krajev odloča za ustanavljanje TD. Morda bo to vzpodbudilo Kamničane. da bodo spet oživili delo TD Kamnik? Pohvalil je sodelovanje sveta KS in poudaril, da so perspektive turizma na mladih. Rezultat izžarevanja Arboretuma v prostor in sodelovanja TD naj bo izdelava tipičnega spominka, ki bo tudi promocijski izdelek Arboretuma. Povabil nas V delovanje društva se je vključilo kar precej mladih, ki jim ni vseeno za razvoj in napredek kraja. Javna predstavitev letnega lovskogojitve-nega načrta za kamniško-domžalsko lovskogojitveno območje V občinskih prostorih Kultur nega doma Janka Kersnika r I.ukoriči je aprila potekala fav i/i/ predstavitev osnutka letnega lovskogojitvenega načrta za kamniško-domžalsko lovskogojitveno območje ki lovsko leto 200I-20D2. Predstavitev sta vodila gospod Miha Marenče in gospod Milia Znidaršič, oba predstavnika odseka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije - Območne enote (OE) Ljubljanu. Med po vabljenimi gosti so bili poleg predstavnikov Zavoda za goz dove Slovenije tudi predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Ljubljana ter predstavniki Lov ske zveze Slovenije iz konkretnih obtnoi uih enot V imenu žufjana obilne l.u konta je gospod Tomaž Cerar izrekel dobrodošlico r upanju, da bodo /udi bodoče javne predstavitve lovškogojitventh um rtov r občinskih prostorih. Gospod Mihu Marenče /e pozdravil vse prisotne iu se zalim lil za vljudno [H/vabilo. Pojasnil je, da je javna predstavitei na menjena podajanju pripomb, ki bodo sestavni del potrjenega lovskogojitvenega načrta. Sledila je predstavitev načrta pO poglavjih. Na kratko je bilo predstavljeno lovskogojitveno območje in njegovi ekološki enoti. (k ena usklajenosti raslli nojede divjadi z njenim oko Ijem je bila ovrednotena na podlagi objedenosti gozdnega mladja iu izpUh Ha Škod na kineiijsk.ili površinah. Zalem so bili predstavljeni opravljeni m načrtovani ukrepi loviši iu Zaroda za gozdove Slovenije. Poudarek je bil na /m sameznih vrstah divjadi pred vsem lovnih. Izpostavljena je bi la analiza />releklega gosjtodar-jenja in odstopanja od načrta, cilj gospodarjenja vprihodnos ti ter konkretne usmeritve, kot so število načrtovanega odvzema. s/>nlua in starostna struktu ra divjadi in drugo. l'o tej predstavitvi je sledila široka razj>rava s konstruktivni- mi pripombami r strpnem din logu, ki jo je odprl gospod Vid Kad/me predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Ljubljana. Najbolj ga je zanimalo, ali so v analizo izj>lačila škod zajete vse škode, saj so po oceni kmetov divji jirasii ipovzročili vet jo Ško do kot v preteklem letu, Poudaril je da sklep o dodatnem odstrelu nekaterih divjih živali na Meni ni planini ni bil realiziran. Zelo ga skrbi slanje velike škode na Menim planini, saj te štirideset let ne pomni iako velike škode zaradi divjadi S iraui Zavoda za gozdove Slovenije je bilo pO jasnjeno, da so prikazane škode povzete po letnih načrtih gospoda rji 'ii jaz divjadjo po posai ne uih lovskih družinah. nastali škodi ua Meuiui jilaiiiiii se je strinjal l mnenji nekaterih m dodal, da je premalo zmrznjena zemlja na juisnikih omo got iila nemoteno prekopavanje tal, pomanjkanje snega pa je onemogočilo samo izvajanje It > va. Lovske družine so se po njegovem mnenju kar najbolj potrudile, saj so organizirale love praktično vsako soboto iu uede lio, vendar je bil učinek lova zelo slab. Postedii a slabe realizacije je zelo jasna, zato se ne izogibajo poravnavanjih škode in j<> bodo poskušali pravU no porath. uaii /Klicni, ko bo ot enjena. Govotaje bilo tudi <> tem, da se vse j)reveč omenjajo težave ua Meuiui planini, manjpd 0 povzročeni škodi po divjih prar šičih v (>bi ini Lukovica in dru gih krajih. Predstavniki Lovske družine Lukovica so pojasnili, da zelo dosledno poravnavajo nastale škode, pogosto tudišsvo jim delom, sledila je replika na tO izjavo, da ure na Meuiui /ila ni ni za pašnike velikih kmeti) skih površin v težje dostopnih predelih, kijih ni tako preprosto ali skoraj nemogočefb i< no ure ditipo nastali škodi. Gospod Peter Kos. predstav uih Lovske družine Lukovica, je opozoril na možnost preprece valnega krmljenju in obve no stalno zalaganje krmišč. To pet je pO mnenju nekaterih slabo, saj dodatno krmljenje dvigne spolno zrelostno mejo divjih prosit ev samic že na eno leto. V razpravi so sledili elo ko ristni nasveti krmljenja v obliki krmnih njiv, ki so ua obrobju poljskih Kompleksov iu so Jih kmetje že zdavnaj opustili. Skoda se tako loi ira tja, kjer je do pustno. Potreben bo ve\ ,t odstrel divjih prašičev, zlasti samic, konci koledarske!'// Icltt. ko se nt' nosijo potomstva, je bil predlog nekaterih Topa bo bistveno/iri pomoglo k zmanjšanja škode. Predstavniki kmetijcev, gozdarjev in Ion ar.m i bili s svojimi pripombami zelo jasni in so k osnutku nat rta prispevali v tej razpravi veliko dobrih iu upo rubnih nasvetov Zakl/ut ck nt: praveje bil konstruktiven, saj so lovskogojitveni načrt za teto 2001 2002podprti iu dobro do jiolnih. MARTA IAVRIC Svetniki sprašujejo in predlagajo Za boljšo pokritost območja občine Kamnik z GSM signalom Svetnik Marjan Schnabl je občinski upravi predlagal, naj glede na vse večjo uporabo mobilnih telefonov posreduje upravi Telekoma Slovenije Prošnjo, da / ustreznimi napravami zagotovi čimboljšo pokritost z (iSM signalom. Še posebej lo velja /a območje Tuhinjske doline, Bistričice, tlel Ttinjic, Kamniške Bistrice in Crne. Družba Mobitel v svojem odgovoru pravi, da načrtujejo postavitev bazne postaje, ki bo izboljšala pokritost območja od Kozjaka do Ločice. Poleg lega pa pripravljajo postavitev bazne postaje v okolici Lahovč. Pokritost s signalom Pn bodo izboljšali tudi v tistem delu Kamniške Bistrice, ki Je trenutno slabše ali celo nepokrita. Zaradi povečanja zmogljivosti pa bodo postavili novo bazno postajo tudi v samem Kamniku. V Mobitelu Pravijo, da si bodo prizadevali te načrte v čimkrajšem času uresničiti. Bo občina kupila zemljišče za parkirišče ob Klavčičevi? Svetnik Brane Golubovič je na seji občinskega sveta 25. aprila predlagal, naj občina Kamnik od podjetja Graditelj odkupi ponujeno zemljišče pare. štev. 1221/1, 1221/2 in 1534/1 k. o. Podgorje, lastnik zemljišča je navedeno zemljišče ponudil občini Kamnik na sestanku II. aprila letos. Občina bi z odkupom tega zemljišča lahko dokončno uredila parkirišča (pred otroškim vrtcem na Bakovniku) in na Klavčičevi zagotovila normalno parkiranje. Tako bi pridobili okrog X() parkirnih mest. Svetnik tudi predlaga, da po eventualnem odkupu zemljišča občina zagotovi nadaljnje poslovanje trafike na sedanjem mestu. (Občinska uprava doslej na to pobudo še ni odgovorila). Letos več kaznivih dejanj Marjan Schnabl je občinski upravi' predlagal, naj po možnosti pridobi od Policijske postaje Kamnik polletno poročilo (1. I. do 30.6. 2001) o svojem delu na področju kriminala (vlomi, tatvine, ropi, mamila...) Poudaril je, da bi tako poročilo zanimalo tako svetnike kol občane, saj vemo, da se kriminal vse bolj razrašča, ne samo v Kamniku, pač pa tudi drugje. Ekološko-delovni tabor na Starem gradu Mladi Forum ZLSD Kamnik je v soboto in nedeljo, 21. in 22. julija, priredil ekološko-delovni tabor na Starem gradu nad Kamnikom, kjer so očistili okolico in obzidje, ki ga je skozi leta Že močno preraslo zelenje. Tabor se je /ačel v soboto dopoldne in je I rajal vse do poznega popoldneva. Aktivno preživetemu dnevu je sjedila konferenca Mladega foruma ZLSD Kamnik, na kateri so sprejeli nov pravilnik in izvolili novo vodstvo. Predsednik Se naprej Ostaja Gregoi Goriup, za podpredsednika je bil izvoljen Peter Ribič, za glavnega sekretarja pa Borul Žagar, ("'lani so izvolili tudi člameo Tatjano Rot-Djalil, ki je bila zelo presenečena m je dejala, tla je se naprej pripravljena pomagati Mlademu forumu ZLSD Kamnik. Konferenci ie sledil družabni večer, ki je bil namenjen predvsem spios-tilvi. Akcija čiščenja Starega gradu se je nadaljevala v nedeljo zgodaj zjutraj in je (rajala še skoraj vse popoldne. Na koncu so bili zadovoljni vsi. tako oskrbnik Starega gradu kol mladi, ki so Slan grad zapustili zadovoljni s>5 naredili nekaj za svoje mesto. z. občutkom, da SAMO TRTNIK, I. 1. URADNE URE UPRAVNE ENOTE KAMNIK Skladno / Uredbo 0 poslovnem ČasU, uradnih urah in iU v organih državne uprave (Uradni list RS Št. 21/01) 80 S Sklepom o poslovnem času uradnih urah delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, j poslovnem času, uradnil in delovnem času vUpravni enoti Kamnik z 2. 7. 2001 uradne določene takole: a) ponedeljek 8.00 -12.00 in 13.00 h) torek c) sreda d) petek 15.00 8.00-10.00 8.00- 12.00 in 13.00-17.00 8.00-12.00 elektronskih medijih: Uradne ure po telefonu in el a) ponedeljek, torek in petek 8.00 -10.00 8.00-10.00 in 14.00-1 b.UU h) sreda Ustanovitelj Občina Kamnik. Tehnični urednik I Kamniški OBČAN izdajatelj Bistrica, d.0.0., Kamnik. Odgovorna urednica Saš« Meja«, mm. 'M- ™mi (i Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva 2» ku Proizvode Informativne narave, za katere se na poJU} »bračunava davek na dodano vrednost po stopnji »* 200 izvodov m ga prejemaj" Naslov uredništva: Kamnik, 041-662-450. Nenaročenih Hišnih Časopis med 1 Zakona o DDV Kamniški občan acunava davek izhaja dvakrat mesečno v nakladi gospodinjstva občine Kamnik brezplačno, 'davni Ir« 24 (občina), Ul./faks: 83-91-3U Člankov ,„ fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotogra UK), Tisk Delo K K 1l.1l. I jubljana. Poročilo naj ne bo splošen pregled dogodkov, o katerih nas informirajo mediji, pač pa naj pove, koliko je še nepojasnjenih in neodkritih primerov, kaj je bilo storjenega v zvezi z njimi in kaj za zmanjšanje le-teh? V odgovoru Policijske postaje Kamnik je rečeno, da je bilo na območju PP Kamnik v prvem polletju letos obravnavanih za 17% več kaznivih dejan,, ki se preganjajo po uradni dolžnosti oziroma na podan predlog za pregon upravičenca, kot v istem obdobju lani. Kljub večjemu številu obravnavanih kaznivih dejanj so raziskali oziroma odkrili storilce kaznivega dejanja v 60% vseh primerov, kar je za 1% več kot lansko leto. Glede ukrepov in nalog na tem področju Policijska postaja.Kamnik poudarja, da so že doslej in tako bodo tudi v prihodnje na področju kriminalitete svoje delo usmerjan* v preventivo. To vključuje razna predavanja, izdajanje letakov, udeležbo na okroglih mizah, sosvetih in podobno. Za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj uporabljajo vsa sredstva v skladu Z zakonom (zbiranje obvestil od ljudi, pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage, za nujno potrebne časovno omejijo gibanje na določenem prostoru, ugotavljajo istovetnost oseb in predmetov, razpisujejo iskanje oseb in stvari, ki se iščejo, v navzočnosti odgovorne osebe opravljajo pregled objektov in njihove dokumentacije, opravljajo oglede krajev dejanj, hišne preiskave in podobno). V. s. Vi sprašujete, župan odgovarja Občanka M. A/, iz Kamnika sprašuje župana, zakaj je v zadnjih letih ob državnih praznikih na objektih opaziti vse manj zastav. Ali to pomeni, da se sramujejo lastnih simbolov? O tem kdaj, kje in na kakšen način se morajo oz. smejo uporabljati tako državni kot občinski simboli, je natančno določeno v -Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi« (Uradni list RS. št. 67/94) in v »Odloku o uporabi grba in zastave Občine Kamnik« (Uradni list RS, št. 62/97). Citirani zakon določa primere, ko mora hiti zastava Republike Slovenije stalno izobešena (npr. na poslopjih, kjer je sedež, predsednika republike, sedež, državnega zbora in državnega sveta ter sedež, vlade, na območju nujnih prehodov idr.), občasno izobešanje pa velja V primeru praznikov Republike Slovenije (8. februar, 27. april, I. in 2. maj. 25. junij in 26. december) in ob šc nekaterih drugih priložnostih. Državna zastava se lahko izobe-ša ludi ob praznikih lokalnih skupnosti. V primeru hkratnega izobešanja več zastav je izrecno določen način njihovega pravilnega razporejanja. Občinski svet Občine Kam- nik je z. odlokom določil, da je Zastava Občine Kamnik stalno izobešena na poslopju, kjer je občinski sedež, ob občinskem prazniku pa velja obveznost izobešanja tudi na poslopjih, v katerih so prostori krajevnih skupnosti. Kamniška zastava je ob tej priliki lahko izobešena tudi na drugih javnih objektih in stanovanjskih hišah. 1'rav tako se jo lahko izobesi ob različnih srečanjih, kulturnih, športnih idr. prireditvah ali shodih, na katerih se predstavlja Občina Kamnik; ob krajevnih praznikih, jubilejih, komemoraei-jah, javnih prireditvah in še nekaterih drugih primerih. Občinski odlok določa tudi, da je potrebno izobešene zastave odstranili najkasneje v 24 urah za tem, ko je prenehal razlog z.a nji ha vo izobešanje. Iz navedenega sledi, da je obvezna uporaba simbolov (kot sta državna in občinska zastava) predpisana le z.a posamezne primere, vendar slednje ne pomeni, tla je priložnostno izobešanje zastav na objektih omejeno zgolj najavila poslopja. Čeprav obeležitve pomembnosti kateremukoli državnega ali občinskega praznika oz. posebnih priložnosti ne gre ocenjevati zgolj po številu izobešenih zastav, le-te zagotovo prispevajo k bolj prazničnemu vzdušju tako na državni kot loka/ni ravni. Ob vsem lem bi veljalo opo- zoriti, da oba navedena preti pisa predvidevata za kršitve v zvezi z uporabo zastav izrek ne prav nizkih denarnih kazni. Nikakor ni dovoljeno uporabljati poškodovanih ali po zunanjosti za uporabo neprimernih zastav ali tako, da bi se z. njimi krnilo ugled, kakor tudi ne v komercialne name ne. Skrb z.a pravilno uporabo tovrstnih simbolov je mogoče razumeti tudi kol odraz noše ga odnosa do narodove pri padnosli ter kol odra 1 kozo vanju spoštljivosli lastni samobitnosti. Odnos do simbolov pa je navsezadnje odraz kulturnega nivoju skupnosti in vsakega posameznika. Prav z.a1o ni nikakršnega razloga, da bi se sramovali lastnih simbolov. Na enak način kot svoje pa velja spoštovati tudi simbole drugih narodov in skupnosti. ANTON TONE SMOLNIKAR Skupina Harley Davidson v ZUIM Kamnik mm. m BO NEVAREN PREHOD ČEZ MLINŠČICO NA DUPLICI ZAMENJALA VARNA BRV? Sproščen začetek počitnic so napovedali lastniki motorjev llarlev Davidson, ki so proti koncu junija obiskali otroke in mladostnike v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Brezskrbno popoldansko druženje jc bilo seveda najbolj zanimivo zaradi poskusnih voženj na motorjih, ki so s svojim posebno zvočnim nizkim brnjenjem obkrožali Novi trg. Posebno privlačnost jc z.a marsikaterega pomenila vožnja v prikolici, ki je danes redkost na naših cestah. Lastniki motorjev so v kramljanju z otroci in mladostniki predstavili svoje hobije Z motorji, razveselili pa so jih tudi z. značkami, majicami in denarno donacijo. Z. S. V POLETNEM GLEDALIŠČU NA STUDENCU pri Domžalah DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA MIKLOVA ZALA Že vsa letuje na sporedu poletnega festivala tudi po ena domača gledališka predstava, v kateri sodelujejo predvsem domači igralci in pevci. V letošnji sezoni je na programu ljudska igra MIKLOVA ZALA s premiera v petek. 27. julija, in ponovitvami v soboto in nedelja, 28. in 29. iulija, ter v petek, soboto in nedeljo, 24., 25. in 26. avgusta, vselej ob 21. uri. Vstopnice lahko kupite v trgovini Nakup, Šutna 48, v Kavarni Veronika ali dve uri pred predstavo. Iz nekaj slarili vrat in trhlih desk sestavljen prehod preko Mlinščice na Duplici (oh hiši Ljubljanska 21/e) so te dni odstranili. Na opozorilo občinskega oddelka z.a okolje in prostor o nevarnosti lega prehoda je družba Količevo Karton 2(1. junija najprej odgovorila, daje bila brv pO-ložena brez. njihovega soglasja in zalo v zvezi z njo nimajo nobene obveznosti, pooblastili pa so občino, naj jo odstrani na svoje stroške. 28. junija je Oddelek z.a okolje in prosim občine Kamnik odgovoril, da je nevarna brv postavljena na zemljišču p. c. 1267. k. o. Podgorje, ki je lasi družbe Količevo Karton. Zalo so kot lastnik dolžni poskrbeti z.a varnost, saj lahko le lastnik izvaja kakršnekoli posege na svojem zemljišču. Čeprav je bila brv očitno postavljena na crnu. tO ne spremeni pravie in obveznosti lastniku do zemljišča. Zaradi preprečitve neljubih dogodkov na leni mestu SO na oddelku z.a okolje in prostor lastniku svetovali, naj ta problem čimprej uredi. Čez nekaj dni so lastniki zemljišča nevarno brv res odstranili. Na omenjeni prehod preko Mlinščice pa so postavili nekaj prekri-ž.anih desk, ki so že polomljene. Zalo nevarnost šc ni povsem odstranjena, lega prehoda na obrežje Kamniške Bistrice so bili namreč ljudje zelo vajeni, zalo hi bilo treba poskrbeli z.a nekoliko boljše zavarovanje in opozorilo. da brvi ni več. .SV bolje pa bi bila, če bi na tem mestu postavili novo, dobro zavarovano brv. Tega se zaveda tudi svet K S Duplica, zato je 13. julija zaprosila lastnika zemljišča Količevo Karton, ki je lastnik višje ležeče elektrarne in industrijskega kanala, naj dovoli krajevni skupnosti Duplica postavitev nove brvi. Svoj predlog svet KS utemeljuje s tem, da brv ni služila samo krajanom, ki so bregove Kamniške Bistrice uporabljali za spri ho de in rekreacijo, pač pa je bila potrebna tudi z.a intervencijski prehod do obrežja bistrice v primeru naravnih in drugih nesreč. Poleg tega bi s postavitvijo brvi omogočili ureditev krožne sprehajalne poti pO bregovih Bis trice, saj je Kinološko društvo Duplica na zgornjem delu kanala pri centrali posiiujlo zavarovano brv. Poleg rekreacijskega pome na tega območja med Mlinščico in Kamniško Bistrico, ki so ga z.a-čeli uresničevati dupliški kinologi z ureditvijo vadbenega poligona, bi ta prostor lahko uporabili z.a pristajanje helikopterjev v primerili reševanju v gorah ali pri gašenju požarov s helikopterjem, ko je treba črpati vodo iz reke. Vsekakor bi bilo smiselno, če bi vsi pristojni pobudo KS Duplica podprli in čimprej zagotovili ustrezna dovoljenju za postavitve zelo potrebne brvi. h. S. 4 25. julija 2001 O DELU DRUŠTEV Kamniški OBČAN Lovci so se pomerili za pokal občine Kamnik Tehnični napredek PGD Motnih Kamniška lovska družina je prejšnji mesec pripravila /e tradicionalno lovsko strelsko tekmovanje za pokal obćine Kamnik. Tekmovanja v streljanju na glinaste golobe in na tarOo srnjaka pod pokroviteljstvom Občine Kamnik se je udeležilo 27 lovcev iz šestih lovskih družin iz, obćin Kamnik in Komenda. V kombinaciji ekipno je prvo mesto zasedla LD Kamnik (Matej Rak, Blaž Burja in Zdravko Vran-kar) - 462 točk. sledili sta ji ekipa LD Sela s 399 točkami in ekipa LD Komenda s 321 točkami. Med posamezniki v kombinaciji je bil najboljši Zdravko Vrankar iz LD Kamnik (173 točk), drugo mesto je zasedel Blaž Burja iz. LD Kam- Tudi prihodnje leto pridem, še posebno, če ho tudi streljanje na beiečega merjasca, pravi prekaljeni veteran lovec na divje prašiče Srečo Ivančič iz motnlške lovske družine, ki mu župan Tone Smolnikar izroča priznanje kot najboljšemu strelcu veteranu. nik (161 točk), tretje pa Jernej Štrajnar iz LD Sela (160 toćk). Na tarčo srnjaka je Zdravko Vrankar nastre-Ijal 83 krogov, Blaž. Burja 78 krogov (oba LD Kamnik) in Rajko Novak (LD Motnik-Spitalič) 73 krogov. V streljanju na glinaste golobe so Vrankar, Burja in Štrajhar v rednem delu tekmovanja dosegli enako število - 90 točk. Zato so morali navedeni vrstni red določiti z dodatnim streljanjem. Tekmovanja se je udeležilo tudi lepo število strelcev veteranov (nad 55 let). Med njimi se je najbolj izkazal najstarejši udeleženec - Srečo Ivančič iz LD Motnik - Špitalič, za njim sta se zvrstila Ciril Ropret iz iste LD in Ivan Peršin iz LD Komenda. Letos so prvič izvedli tudi strelsko tekmovanje z lovsko puško risanieo na 100 metrov. Prva tri mesta so dosegli Martin Foršlnarič (LD Kamnik - 32 krogov). Ksenja Kodra (LD Tuhinj - 31 krogov) in Marjan Osolnik (LD Kamnik - 30 krogov). Med veterani se je z. risanieo najbolj izkazal Ciril Ropret iz LD Motnik-Špitalič, za njim sta se s po 31 krogi uvrstila Ivan Peršin iz LD Komenda in Štefan Lukan iz LD Tuhinj. Ob zaključku zanimivega tekmovanja je občinski pokal ekipi LD Kamnik in priznanja najboljšim lovcem - strelcem izročil kamniški župan Ione Smolnikar. F. S. Iz Kinološkega društva Kamnik Uspešen zaključek pomladanske sezone Za nami je prva polovica leta, ki se za Kinološko društvo Kamnik kaže kot zelo uspešno. Marljivi tečajniki, inštruktorji, ruševi-narji in tekmovalci so bili namreč nadvse uspešni. Pa začnimo s tečajniki. V društvo se je februarja vpisalo 26 novih tečajnikov za osnovno stopnjo šolanja in 22 tečajnikov za malo šolo. Tečajniki v osnovnih tečajih so svoje pridobljeno znanje pokazali na izpitih 23. junija. Izpite je opravljalo 16 tečajnikov, od tega kar 6 izpit po programu C. eden izpit po višji stopnji I PO I. ostali pa po osnovnih programih A in B. Rezultati izpitov so več kot zadovoljivi, lahko rečemo odlični, saj so kar štirje tečajniki, ki so opravljali izpit po programu C. na sledi dobili več kot 90 točk. natančneje 92. 86, 97 in 99 točk. Prav tako je tečajnik, ki je opravljal višji izpit I PO I, dobil na sledi zavidljivih 99 točk. Tudi v vajah poslušnosti ter obrambe in napada so se tečajniki s pridobljenim znanjem odlično izkazali in tudi tukaj v Stilih primerih presegli 90 točk. Vsekakor se je od vseh najbolje izkazal vodnik Marjan AUA2 s svojim psom Boyem, s katerim sta na izpitu po programu C dosegla skupaj kar 291 točk. Tečajniki v mali šoli niso opravljali izpitov, so pa svoje znanje pokazali na nastopu ob kinološkem dnevu in poželi buren aplavz navdušenih gledalcev. V mali šoli so se tako naučili predvsem osnovnih navezav med vcxl-nikom in pson\ Prav je, da tukaj omenim tudi dolgoletno sodelo- Tečajniki pred podelitvijo diplom. vanje z Veterinarskim zavodom v Kamniku, kjer nam vsako leto nudijo strokovno pomoč pri posredovanju znanja o prehrani, boleznih in poškodbah pri psih. la znanja so za nove lastnike psov vsekakor pomembna, zato se veterinarjem v Kamniku, še posebej pa Roku, za predavanja najlepše zahvaljujemo. Naši tekmovalci v Agilitvu nadaljujejo z dobrim delom in nizanjem uspehov na tekmah. Velik uspeh za naše društvo in še en dokaz dobrega dela je vsekakor uvrstitev Marka in njegove psičke Sabe v državno reprezentanco, ki bo zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu na Portugalskem. Želimo jima veliko uspehov pri zastopanju naše države, v klubu pa se bomo potrudili, da ju s pomočjo sponzorjev tudi denarno podpremo. Iz vseh naštetih rezultatov je Pridobitvi hI) Kamnik: nov nadstrešek vadbišča in pasji hotel. vsekakor razvidno strokovno in zavzeto delo starih izkušenih inštruktorjev KD Kamnik, ki so po dveh letih ponovno prevzeli breme vodenja tečajev v vseh disciplinah. Vendar pa ttidi pri inštruktorjih nismo brez podmladka, saj se je Slaviei, Branku, Stojami in Rajku pridružil kot pripravnik Se Milan, ki ima že kar bogate izkušnje v kinologiji in uspešno spoznava skrivnosti vodenja vrste. Med novimi tečajniki smo pridobili tudi dva kandidata za mar-kerja. ki bosta prve korake v markerstvu opravljala v jeseni. Društvo pa ni bilo dejavno le na področju šolanja in tekmovanja, temveč smo veliko dela opravili tudi na samem vadbišču. Zgrajen je bil velik nadstrešek, kamor se bodo lahko tečajniki umaknili v primeru slabega vremena. Prav tako končujemo z ureditvijo pčlih pasjih boksov in lelosnje poletje lahko prvi elani našega društva že koristijo naš »pasji hotel«, za pse pa skrbijo inštruktorji, ki so se primerno organizirali. Vsekakor ima naše društvo, ki je v letošnjem letu prevzelo tudi vodenje ljubljanske regije kinoloških društev, v naslednjem letu pa praznuje 20 let obstoja, pred seboj še veliko načrtov. Prepričan sem, da bomo on delovnem vzdušju, ki ga na društvu ne manjka, kmalu lahko pisali o novih uspehih in pridobitvah Kinološkega društva Kamnik. RAJKO PUČNIK predsednik KI) Kamnik Sončna nedelja, S. julija, je privabila v motniško dolino gasilce in obiskovalce iz bližnje in daljne okolice na proslavo ob prevzemu operativnemu gasilskega vozila Im-dti Niva. Z novim vozilom, ki so ga gasilci kupili s pomočjo sponzorjev in bolric. hoda še bolj operativni. Slovesnosti so se udeležili gasilci od Kaminske Bistru e. Tuhinjske doline do Vranskega in Ločiti-. l'ro\lava se je pričela v mimolio dom enot navzočih društev s prapori in gasilskimi vozili. Na tribuni ob kulturnemu domu SO jih pozdravili gosli Gasilske zveze Kam nik s poveljnikom .lož.elom Oblakom mL. poveljnik civilne zim tlc Lade Šcrbelj. podžupan Anton Ho (erar in drugi. Na osrednjem trgu pred kulturnim domom so sc raz vrstili člani gasilskih društev. Predsednik Ivo Orehovcc je sprejel raport od vodje parade in pozdravil navzoče. Prebral je poročilo o delu društva v preteklem obdobju in St zahvalil vsem. ki SO društvu pomagali pri nakupu avtoinohilla in obtUn/i sejne sobe. Poudaril je, daje v kraju glavna gibalo prav gasilska organizacija s podporo večine krajanov. Še posebej se je zahvalil bolrieam Leonidi liregar. Marini Drolc. Anici Podbevšek in botrom Jožetu Piškurju. Jožetu Scmpiiiiuifnikii in Alojzu llrihcrni-ku. Še posebej se je zahvalil požrtvovalnim članom, ki za potrebe društva ne znajo reči »nimam časa.« Še posebej aktiven je starejši elan Adi Piki. po poklicu mizar. Skoraj vse, kar gasilci potrebujejo za dom in orodje, vse. kar je lesenega, je Adi naredil brez plačila. Ob skromni materialni osnovi se vodstvo društva opira na samopomoč članov in krajanov. Poveljnik Gasilske zveze Kamnik je v svojem nagovoru pohvalil prizadevanje motniških gasilcev in jim dal vzpodbudo za še nadaljnje aktivno delo. ALOJZIJ KONDA AKTIVNOSTI RDEČEGA KRIŽA Regijsko preverjanje znanja ipe prve pomot i < ivilne zaš( ite in Rdet ega križa so 9. junija na Brezovici merile znanje. Iz kamniške občine sta znanje jircrcrjali dre ekipi m sc med enajstimi sodelujoi inu eki parni uvrstili na drago in tretje mesto. Kamniška ekif>a, ki se je uvrstila na drugo mesto je bila sestavljena iz ekip KS: Anita Virjanl vodje'ekipe, Fraru Virjanl Vida Bajtic. Katja 1'rašnihar, I lat lika Z/1 vb i. Martin Sedeljšak in Marko Mali. Drugo kamniško ekipo, kise je uvrstila na >. mesto />a so sc stavljali Rok Risar- vodja ekipe, Matij Prešeren, l)ominik Šker janc, Katja Vrhovnik, Mateja ločenkar, Mojca Sušnih in Spe la Sušnik. likipi st, strokovno usposabljali " Srednji vasi ZASLUŽNA KAMNICANA PRAZNUJETA DEVETDESET LET V letošnjem letu kar štirje zaslužni Kamničani, ki so s svojim delom in življenjem pustili mestu pečat, praznujejo devet desetletij življenjske poti. Preživeli so dve svetovni vojni in še vojno za osamosvojitev Slovenije. Služili so dvema cesarjema, dvema kraljema, maršalu in predsednikom republike. Ze to nam pove, da so v svojem dolgem življenjskem obdobju morali delovati v različnih režimih/preživeli so ( kupacijo in se morali pokoriti gestapovskemu terorju Prvi od znanih Kamničanov bo 30. julija praznoval dr.Sveto-zar Frantar, kamniški advokat ter zaslužni kulturni in javni delavec. Rojen je bil v predmestju Trsta na Opčinah, pozneje seje družina preselila v Kranj in nato še v Ljubljano. Ko je končal pravno fakulteto, je leta 1938 prišel v Kamnik za koncipienta dr. Svetozar Frantar k advokatu dr. Potokarju. Vključil se je v javna društva Sokol, Planinsko društvo. Turistično društvo in Narodno čitalni odsek za gledališko dejavnost, kjer je odigral več pomembnih gledaliških vlog. Ko so v Kamnik vdrle sovražne enote, je še zadnji trenutek pobegnil v Ljubljano, sicer bi ga zaprli in izselili. Po končani vojni se je dr. Frantar vrnil v Kamnik. Dr. Potokar je umrl v taborišču v Dachauu. zato je nadaljeval njegovo delo, se vključil v advokatsko zbornico in postal odvetnik. Po osvoboditvi je postal prvi predsednik Turističnega društva Kamnik (že leta 1947), ki ga je uspešno vodil kar 33 let! Aktivno je sodeloval tudi pri planinskem društvu in športnem društvu V času vojne je bil tir. Frantar nekaj časa advokat v Cerknici. Ko pa so leta 1943 Nemci zažgali mesto, se je preselil v Ljubljano, 'lam se je vključil v OT in zbiral tajne podatke za NOB. Januarja 1945 so ga Nemci zaprli tri malo je manjkalo, da ga niso ustrelili, saj so pri njem našli podatke, ki jih je pošiljal partizanom. Rešila ga je osvoboditev! Dr. Svetozar Frantar je za svoje aktivno, ustvarjalno, plodno življenjsko delo pridobil naziv zaslužnega Kamničana. Še danes ga srečujemo, ko skoraj vsak dan pešači od doma do mestne kavarne, kjer pri omiz- ju upokojencev prebira časopisje, poklepeta o življenju in delu v mestu in se še vedno živo zanima za kamniški turizem, kulturno življenje, saj je veliko naredil za razvoj teh področij. Še vedno rad obiskuje razstave in predavanja v razstavišču Veronika. Med zaslužnimi Kamničani, ki bodo praznovali v teh dneh, je tudi (iustel Škrjanec, rojen 17. 8. 1911 v Kamniku. Po končani osnovni šoli se je učil za peka pri g. Novaku na Šutni. Ker je bilo delo težko, saj so peki delali ponoči, se je prijavil v Podolicir-sko mornariško šolo v Divuljah. Bil je sprejet in vse do leta 1941 služil kot mornariški narednik-vodnik. Na ta del življenja ima še danes izredno lepe spomine. Po razpadu Kraljeve mornarice se je vrnil v Kamnik in se zaposlil v keramični tovarni, kjer je delal vse do upokojitve. Živi v hišici na Žalah in je dolgo vrsto let pomagal g. župniku pri pogrebih. Leta so že visoka, in za to delo ni več dovolj moči. Ostal je samski in sedaj mu Avgust Škrjanec kot narednik -vodnik kraljevske mornarice pomagajo brat in sorodniki. V septembru bosta devet desetletij bogatega življenja praznovala ludi l'epe Ko/man in France Oblak iz Podgorja, o čemer bomo še pisali. Vsem našim jubilantom želimo, da bi jim zdravje stalo ob strani in da bi se dobro počutili tudi v prihodnje. Iz srca še na mnoga zdrava leta! Kamničani MAKETA ŽELEZNICE NA INTERNETU Sto let Marije Lajler iz Bistričice Ml* Marija iMJler je svojih sto let življenja proslavila tudi v družbi predstavnika Rdečega križa, 7A)US-a, DU Kamnik, KS Kamniška Bistrica in kamniškega župana. Minulo soboto. 21, julija, je Marija Lajler praznovala svoj enkraten in čudovit jubilej-stoletnico rojstva. < )b leni prazniku so seje spomnili njeni krajani in predstavniki Občine, KS, ZDUS-a, RKin 1)11 Kamnik. Zaželeli soji zdravega življenja in ji čestitali ob lepem jubileju, V ponedeljek, 2.1 julija, so se zbrali pri Orlu v Stahovici: iz Občine Kamnik, župan ione Smolnikar ter načelnik za družbene elejavnosti Tone Kamin, iz Zveze društev upokojencev Slovenije /tredsed-vik Vinko Gobec, predsednik KS Kamniška Bistrica, Zdravko Hod laj, iz Rdečega križa Krnil Crnkovič in Franc Erjavšek, iz Društva upokojencev Kamnik, predsednik Stane Simšič, tajnica Marinka ffribOvšek in poverjenica Ivanka Uritč. Župan Tone Smolnikarje slavljenki v imenu občine ižroi il šopek in košarico dobrot. \ 'i uho < lobač je podelil najvišje priznanje upo kojencev - Veliko plaketo, Zdravko Podloj je podarit lepo darilo, predstavnik RK pa vazo s cvetjem. V imenu 1)1 Kamnih je stane Simšič slavljenki izročilposebno diplomo s posvetilom, ki gaje slavljenka takoj prebrala. Slavljenka je prišla na srečanje skupaj z nečakom Petrom Dotičem in njegovo ženo Marijo, ki jo spremljala na njeni življenjski po li v zadnjih letih. Marija je bila nad sprejemom izredno presenečena in kar ni mogla verjeli, da so vsa pozornost, darila in cvetje namenjeni njej. Kljub letom Se dobro počuti, čepravjp nekoliko ovira zlom, ki ga je pred kratkim doživela pa tudi sluh ji nekoliko odpoveduje. Njena življenjska pot nezakonsekga otroka je zanimiva, vseskozi naporna in delovna. To jo je ohranjalo, da je skozi življenje uspešno kljubovala vsem težavam.. Sedaj živi v llislričici in ima skromno pokojnino po umrlem mo žu. Velja pozdraviti aktivnost KS Kamniška Hišnica pri organizaciji prijetnega srečanja in izrei t zahvalo Janezu Vršiču, gostilničarju < >rla. ki je na svoje stroške poskrbel za dobro počutje vseh pavab Ijenih in seveda še posebej za domačinko in slavljen ko Marijo lajler. STANE SIMŠIČ Maketo, ki so jo mladi postavili na ogled 28. januarja letos, ravno ob 110. obletnici prihoda prvega vlaka v Kamnik, si lahko ogledate tudi na Internetu. Tokrat objavljamo popolni internetni naslov, saj nam jo je tiskarski škrat v prejšnji številki zvito zagodel. Maketo najdete pod URL naslovom: htpp://www.geoeities.eom/ zelezniee2001/. Pri objavi je priskočila na pomoč občina Kamnik. Na spletni strani lahko najdete zanimive slike makete, statistične podatke o maketi, namen gradnje makete. Zgodovino železne ceste itd. Odličen uspeh lovskega strelca Zdravka Vrankarja v Avstriji Tradicionalnega odprtega streljanja v lovskih disciplinah, ki ga je 1. julija priredila Lovska družba Šmihel nad Pliberkom v sosednji Avstriji, sta se na povabilo šmihclskih jagrov udeležila tudi Zdravko Vninkar iz LD Kamnik in Jože Vahlar iz 1,1) Mengeš. Oba m z odličnimi rezultati dostojno zastopala svoji lovski družini in slovenske lovce nasploh. Jože Vahtar je v disciplini glinasti golobi - lovski stav z enakim rezultatom kot avstrijski prvak Franz VVagger, zadel je vseh deset golobov, osvojil drugo mesto. Prav tako odličen uspeh pa je dosegel tudi Zdravko Vrankar v streljanju s kroglo na tarčo srnjaka, gamsa in lisice na 100 metrov, saj je od 90 možnih krogov zbral prav vse. S tem dosežkom se je uvrstil na drugo mesto za avstrijskim prvakom Franzem Koschutnikom iz Pliber-ka. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo okrog sto lovskih strelcev, večinoma iz Avstrije oziroma južne Tirolske, je potekalo v pravem lovskem tekmovalnem vzdušju. Obema našima lovcema za njuno odlično uvrsti- Zdravko Vrankar "na strelišču pred tarčo sr-tev čestitamo! F. S. njaka. 6 2.). julija 2001 POGLEDI Kamniški OBČAN- h torbe Krištofovega Pepeta II. Spet oživeli možje pod Doujo gričo...? Oodeti je »zelena« patrulja na pohodu po velikopla-ninskih planjavah prišla do ugotovitve, da so menda pastirji tam pod Doujo gričo posekali preveč debelega ru-šovja in je to ugotovitev takoj poslala inšpektorju v belo Ljubljano. Le-ta pa je na kraju samem dognal, da so se te sečnje lotili douji možje, ki bojda še vedno životarijo v luknji pod Doujo gričo: Tudi oni se morajo pozimi z. nečim ogrevati, pa tudi nekaj pašnika potrebujejo za svoje koze. Pa menda niso imeli douji možje svojih prstov vmes tudi pri zadnji razsodbi sodišča, da zemlja pod žičnicam pripada pastirjem, ne pa občini... v Se kar nekaj slovesnosti bo potrebnih v snoviški dolini in še kar nekaj vode bo preteklo po bistri Snovišnici, preden bodo tod /rasle prave terme, lake kot so narisane v lepih načrtih in maketah. Zadnjič so na tretji slovesnosti od leta 1995, ko so pod toplarjem odpirali preizkusno jamo, lani pa položili temeljni kamen, po nekaj prestavitvah svečano odprli (zaenkrat še nepokriti) »bazen z. vodnimi atrakcijami«. Čeprav bi si marsikateri obiskovalec namesto »atrakcij« raje zaželel streho nad baze- nom. Res je. kot pravi šef sno-viških term. da terme ne bodo prinašale zlatih jajc, samo da bi vsaj navadnih jajc znesle dovolj in da med njimi ne bi bilo preveč klopolcev ali kompoucev, kot pravijo Tu-hinjci... Crno piko pa si zaslužijo, ne evropska cvetlična komisija, pač pa njeni kamniški vodici, ki so navzlic obljubi, da si bo lahko od blizu ogledala življenje v enem najlepših slovenskih domov za starostnike, peljali daleč naokrog, tako da jim pred vhodom zbrano osebje niti od daleč ni utegnilo pomahati. Morda pa bi se le dalo kakšno od štirih dopoldanskih okrepčil in pogostitev malo skrajšati ali celo opustiti. Kaj smo že slistili pred obiskom: Ni vse v rožicah, pomembno je tudi, da Evropejci vidijo, kako žive naši ljudje... Medtem, ko se pri nas nekateri bojijo, da bo v Kamniku zraslo preveč me ga trgovin in da ne bodo imele komu prodajati, pa so v naši južni sosedi še kako ponosni na vsako večjo trgovino. V občinsko razvojno strategijo, ki jo obravnavajo te dni. so za- pisali tudi, da dobro razvita trgovinska mreža, predvsem v mestu, daje vtis shoping centra. Kaj nismo leta in leta tarnali, da moramo Kamničani po vsako malenkost v ta soping center, ki je lani s prevzemom Kočne posegel tudi na naše območje... Ko smo že pri razvojnih strategijah je treba vedeti tudi to, da kljub vsemu regijskemu in drugačnemu dogovarjanju sosedje na svojem območju planirajo novo odlagališče odpadkov za najmanj 20 let. da se bodo že prihodnje leto ponašali z višjo solo in podobno. Torej ne čakajo na drage ljubljanske razvojne programe, ki so že skozi zgodovino pokazali, da je Bog najprej sebi ustvaril brado. Mi pa bomo, recimo pri odpadkih, šc vedno odvisni od Marostarjcv in od Moš-čanov, če se bodo zares osamosvojili (od Komende). Nad tem bi se tudi v teh vročih dneh morali zamisliti naši ob-činarji. sicer bomo se naprej prepričani, da bomo bolje živeli samo, če bomo imeli čimveč občin... Pa lepo preživite kratko vroče poletje! Krištofov Pepe II. irl9 Lepo in urejeno je naše mesto Res je, lepo in urejeno je naše mesto. Z izdajalsko rdečico (pa ne od sramu, ampak ponosa) se je lahko postavilo na ogled še tako kritični strokovni komisiji iz. širnega belega sveta. Zato je potrebno pohvaliti občino Kamnik in odgovorne delavce, lastnike lokalov in trgovin ter občane Kamnika, ki so se zares potrudili predstaviti noše starodavno mesto v najlepših barvah. Želimo si le, da hi za vse to prečudovito cvetje in zelenje skrbeli tudi v bodoče. Kajti, »tekmovanje" za urejeno življenjsko okolje in kvaliteto življenja ljudi v mestu se nikoli ne konča. Gre za naše okolje in naše življenje, z.a srčiko našega skupnega doma. Ljubimo ga torej tudi naprej tako, da bomo zanj in za cvetje ter zelenje lepo skrbeli. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Občina in odškodninski zahtevki V Kamniškem občanu št. 13 z dne II. 7. 2001 je bil na strani št. 3 obljavljen članek z naslovom Občina in odškodninski zahtevki. V članku je bil omenjen tudi priimek Jelen v zvezi z regresnim zahtevkom KPK v višini 30 milijonov. Res je, da je članek, ki ga je podpisal F. S. prepisan iz gradiva za občinski svet. Ker je članek zavajajoč, sem dolžan razjasniti naslednje: - nikdar in nikjer niso sodišča na vseh instancah v naši državi obravnavala moj ali naš»regres-ni« zahtevek (obravnavala so le » odškodn inske za h te vke).', - nikdar in nikjer po letu 1993 ni bila občina Kamnik (po različnih neurejenih lastninskih odnosih med KPK in občino Kamnik) v odškodninskih pravdnih zahtevah na sodiščih navedena kot tožena stranka. - nikdar in nikjer ni bil moj ali naš odškodninski zahtevek v višini 30 milijonov, višina zahtevka 30 milijonov je lažna! Delovno in socialno sodišče v zadevi opr. št.: Pd 153/94-151. Višje delovno in socialno sodišče v zadevi opr. št.: Pdp 2413/94-6 in kot zadnje Vrhovno sodišče KS je s sklepom sodne zadeve opr. št.: Vllllps 1127/96, dne 9. 9. 1997 dosadilo več kot 65% nižjo vsoto od tiste, kije navedena. Drugi in upam, da zadnji odškodninski zahtevek, je sedaj po II. (enajstih) letih v fazi odločanja na pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani kar za 7,5 krat (sedem in pol krat) manjši. Podatke ima KPK ali njihov pravni zastopnik, samo preveriti je treba. G. F. S. bi pred objavo v javnosti tO moral storiti, ali pa, ker je zapisan priimek Jelen tega m potrebno storiti'.' Zato vprašujem uredniški odbor časopisa Kamniški Občan: 1. zakaj ni avtor omenjenega članka preveril resničnosti trditev KPK. 2. zakaj ni nihče napisal ničesar o vzročni zvezi za moje oziroma naše zahtevke, to je nesreča na sedež/lici Velika planina, ki se je dogodila že davnega 25. II. 1987? To nesrečo sem plačal z. z.drav-jem in sedaj prek sodišča zahtevam le miloščino. V Kamniškem Občanu pa to izzveni kol tista slavna igra 3x3. Vsem tistim, ki mi do sedaj niso naredili nič dob rega, želim povedati, da prestane fizične in psihične bolečine ne more plačati niti vse zlato iz. zlatih rezerv ZDA. Avtor članka g. F. S. je bil o vzročni zvezi za regresni zahtevek KPK do občine Kamnik v času njegovega službovanja na občini Kamnik kot družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi uradno seznanjen, pa ni imel volje ali karajte za rešitev, čeprav je bila več kot očitna kršitev Zakona o združenem delu. zato vprašujem, zakaj je pripisano: »regresni zahtevek KPK v zadevi Jelen«. V vednost: z. regresnim zahtevkom, ki ga ima KPK, jaz. in moja /bližina nimamo ničesar skupnega, saj se z.adeva nanaša le na KI'K! Več kot očitno je, da se želi z objavljanjem našega imena pri uveljavljanju regresnega zahtevka iz. strani KPK še dodatno ob latili in osramotili naše ime. Poudarjam; družina Jelen do kamniškega proračuna nima nobenih zahtev in apetitov, zato zahtevam ustrezno opravičilo. JOŽEF JELEN Odgovor iz Nove Slovenije O članku »Natolcevanje..« g. Konde, objavljenem v K. O. dne 15. 6. Seveda ni bilo v našem članku 00 NSi. Kamnik, v K. O. z. dne 16. maja nič iz.stmjanega, neoprijemljivega kol to piše g. Kanda v svojem odgovoru. Vprašanj o privilegijih udeležencev in sopotnikov revolucije je bilo v preteklosti vse polno. V letih od 1945 do 1991 so bila ta vprašanja pretežno konspirativna. Ljudje so se hali ostrih sankcij takratnega režima komunističnega enoiimja. Javno objtn iti takšno vprašanje pa je bilo takrat prah -lično nemogoče. Po letu 1991 je bilo. razumljivo, podobnih vprašanj vse več izrečenih ludi javno. Odgovori so bili običajno, da gre pri leni : a obrobno zadevo, celo v skupnem, v celi Sloveniji, z.a zanemarljivo vsoto. V zadnjem času pa so strokovnjaki ugotovili in objavili podatke, da se izplačuje v Sloveniji za privilegije, ki izhajajo iz. časa druge svetovne vojne, skoraj 40 milijard tolarjev letno (glejte »Ogledalo«, april 2001). Od tega se financira neposredno iz. državnega proračuna 16 milijard letno, ostalo pa so različni privilegiji v pokojninskem zavarovanju, kijih izplačuje SPI7.. vendar je temu ta doslej z.a to porabljen denar refundirat državni prora- čun. Zaradi vse »lanjšega« državnega proračuna so. izgleda, tudi z.aradi gornje 24-milijardne letne praz.nitve SPIZove vreče, drž.avnoz.horski poslanci iz vrst /LSI). LDS in celo DLSUSa »odvzeli« navadnim upokojencem letno po eno pokojnino, Samo z.aradi teh dejstev smo pri OO NSi Kamnik menili, da je prav, da se to pove davkoplačevalcem, ki ludi v naši občini, sorazmerno njihovim davčnim dajatvam in vplačilom za 7.1'IZ, prispevajo z.a pokritje omenjenih privilegijev. Tu gre torej z.a pravico vseh tistih, ki so s svojim delom prispevali oz.. Se prispevajo sredstva v proračun in sklade, da tudi ti vplačniki končno pridejo do vsaj približno enakih invalidnin, dodatkov za pomoč in po-strežbo, do približno enakih izračunov osnov pokojnin, kol jih imajo zgoraj omenjene kategorije- Ob vsem tem se razume, da mora družba zaslužnim borcem NOH. borcem osamosvojitvene vojne 1991, kol liuli vojaškim invalidom II. SvetOV, in vojne 1991 (slednjih je nekaj deset) zagotoviti vsekakor primerne pokojnine in invalidnine. Torej z.a pravičnost gre in ne z.a kakršnokoli nevoščljivost, natolcevanje ali celo sovraštvo -g. Alojzij Konda! OO NSi Kamnik Koliko nesreč je potrebnih? ! Odprlo pismo županu Kamnika Kamniška obvoznica se od zadnjega semaforja (gledano proti jugu) po dveh blagih ovinkih lepo poravna tako, da voznike kar sama vabi k močnejšemu pritiskanju pedala za plin. Nekje na sredini le ravnine, tam kjer je tpometiik NOIi in brv čez. Kam niško Bistrico, nekaj metrov nitje pa iz.voz v naselje 1'erovo, se nahaja prehod za pešce, na kale rega opozarja prometni znak. Prehod naj bi po svoji definiciji omogočal, varno prečkanje cestišča. Prebivalci naselja 1'erovo in Petkove ulice pa vemo, da lemu ni lako. Vsakodnevno se sre Čujemo z banalno nalogo, kako zares varno priti prek. V skrbeh smo še zlasti za najmlajše, kolere vsakodnevno vodi šolska pot prek lega prehoda. Natanko na tem odseku, dolgem manj kot 30 m. je bilo ž.e najmanj osem prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom. Zadnja hujša nesreča se je zgodifa pred kratkim. 9. julija 2001. Večletni trud različnih ljudi z.a odpravo te črne točke (o nekaterih prizadevanjih in je pred časom pisal g. Danici KovačičI je bil delno poplačan z. namestitvijo dodatnega svetlobnega opozorilnega znaka. Ta je na začetku zares pozitivno vplival na umiritev prometa pri prehodu, sedaj pa so se ga vozniki očitno ž.e na-vodili in stanje je poslalo .apel takšno kol je bilo preti lem. Sama opozorilna signalizacija je torej, oh zdajšnji kulturi voznikov, očitno premalo. Načrtovano večje semaforiz.irano križišče bo verjetno reši/o le probleme. Toda čakali do tedaj, če sploh kdaj, je nesprejemljivo. ZatO se sedaj obračamo direktno na vas, gospod župan Tone Smolnikar. Sprašujemo vas. koliko nesreč in žrtev bo dovolj, da se ho nekaj zares trajno koristnega storilo za tukajšnje prebivalce'.' Ali imate v svojih programih tudi strategijo za rešitev te črne točke/ Pozivamo vas, da izkoristile svoje pristojnosti in avtoriteto, da se problem na ustreznih in slilucijali v Kamniku in Ljubljani (cesta je državna, stroški ure- janja signalizacije pa se delijo na občino in državo) ponovno aktualizira ter v doglednem času reši v prid varnosti krajanov. (lan sveta KS Novi Irg: Zdravko Slevec Odgovor na članka g. Kodermana in g. lierganta »Kaj se dogaja na Malem gradu!« Oba članka sla pravilna zajela in kritično ocenjena, kar je hvale vredno' Vesel sem. tla mlada general i ja svetnikov pri občini Kamnik spremlja dogajanja na Malem gradu, obnovitvena dela in ocenjuje napake, ki se pojavljajo pri obnavljanju. Obnovitev razvaline nekdanje protipožarne čuvajnice je pO polnama zgrešena! Krona vsega je nemogoča Streha! Ostalo sloji nedokončana ž.e od 1993, In lo naj bo »sirazni stolp« ? lil kraj je imel verjetna v rimskih časih ime Častnim parvum. V XVIII. stoletju se je meinarju na Malem gradu rodil znameniti Kaniničan prof, in rektor tir. ./. Sla rovasmk ki ima V kislin knjigi i teta I74S zapisana kraj rojstva ■■( uštelo parva«. V srednjem veku, od XIII stoletja vse do XIX. stoletja ima ta kraj vet/no ime »Klein Fesi«, kar so nemški fevdalci prevedli iz rimskega imenu. Va dokaz, navajam skico projekta -Strnit t-v predor* I SSI. kjer piše stran I.stile) Potočnik in na tlritgi sirani Iščite Klein fesi«). Naj mi odgovorni za M(i in eastelolog odgovorila: kje je zapisano ime »jjfhloss Klein lesi- v listinah'.' Ne razumem a kaj Klein Jesta Imala Irtlnjavita) nikoli ne omenjajo za Mali grmi. Prosim naj mi otlgovirijo. kje so našli na »Klein Jeslii palacij.' Nikjer ne piše, tla je imel Mali grad gruščinico, sedaj pa jo hočejo na vsak način ustvariti! Nihče na Malem gradu ne piše o poilz.c meljskih rovih, ki jih Kamničani poznajo in še obstajajo, Kdor molči, devetim odgovori! Zal se na Malem gradu ne obnavljajo pravi Zgodovinski objek.ti.-koi so temelji Hergneda ali ohranjeno ziilovje Protipožarne čuvajnice. Del zitlu čuvajnice je z.grmčl I9H2 v Samčev predor, Kriv je bil bršljan, ki se je vraščal i ziilovje. saj so našli kare nine hršljana v zidu. kar lahko patrih g. Pelko! /tikaj SO odstranili nemški bunker, kije bil v razvalini čuvajnice? To jt zgodovinski eksponat, ki bi poznim rodovom bil v svarila, kaj so uacijii.šisli delali z. M. gradom v II. svetovni vojni. O. lierganl m ludi g. Kadet nian s finančne si rani prikazujeta slanje teh tlel na M(i. Ne razumem, kaka je mogla znanstvena komisija, ki jo je sklicala občina Kamnik, dovoliti, tla so pretlriigačili originalno staro pročelje Kapele, ki je spomenik evropskega porekla, postavili nemogoče železne stopnice oh strani in balkon z nemogočo ograja. S tem so kapelo kol romarsko bo ju pot popolnoma tlegraihrali. Kaka bo g- župnik na dan sv. Raka bral maša preti kičastim pročeljem kapele? Pfed vhodom V kapelo SO slučaj no naleteti na romanska gotski ostanek zidu z. ohranjenim vhodom v Dolinico. Iti zid je ščitil objekte poti kapelo in sama kapelo v trdnjavici. Arheologi ž.e desetletja raziskujejo površino Malega gradu vendar še noben ni zapisal, tla so našli sledove vodnjaka, ki je moral biti na Malem gradu. 1'olrclmo je raziskali kako je prišlo tlo uničenju protipožarne čuvajnice. Ve se. tla je obstajala še leta 1779. a zmanjšana, iii je vitimi še nn Valivm sliki iz /akala. Edino, kar gre v časi ni iskovalcem Malega gradu, je najdba pokopališča (sitno slovim skega). Vse druge najdbe so dubio ne? Občinska svetnika v člankih dobro prikazala neusmiljeno zapravi janje denarja za obnovo in raziskovanje. Od kod sedaj naenkrat toliko denarja za obnovo Kapele'.-' Škatla, tla se sedaj obnova ne viši po zgodovinskih ostalinah, ki jih ima M(i še veliko, halkanci Iti rekli: Sedanja obnova je bolj potloh-na izrazu »od oka«. linli »kavarniški krilikantje« imamo nekaj prav in ne sama g. Sagddin, ki nas je javno kriiizi ral na Zapričah! Naj bo ta zti/iis odgovor na član ke g. Kodermana in g. M. lierganta. obenem pa ludi razmišljanje o pozitivnem in negativnem, kar se sedaj -Dagnja na Malem gadu«! Dr. N1KOSADNIKAR Pomagajmo Hvalim v vročih poletnih mesecih Neodgovorno ravnanje Z nemočnimi bitji nam dokazuje, da nam primanjkuje kulture in humanosti. Na žalost se člani Društva proti mučenju živali srečujemo z mnogimi lastniki, ki živalim ne nudijo najosnovnejših pogojev za njihovo življenje. Živali so v teh časih vedno boli ogrožene in trpinčene. Odločno bomo ukrepali proti vsem takim posameznikom, ki pozabljajo, da ima tudi žival svoje pravice. Naš cilj je preprečevati vsakršno slabo ravnanje z živalmi; mučenje, izkoriščanje, zlorabo, zanemarjanje in trpljenje. V vročih poletnih mesecih živali trpijo v poletni vročini Prosimo pomagajte in poskrbite zanje, kajli same si ne morejo in ne znajo pomagati, odvisne so od ljudi. Rejne in vse druge domače /ivali morajo imeti dovolj velik, vedno čisl in varen prostor, zadostno količino brane in vedno dovolj sveže in čisle vode. ( e so živali privezane, ne smejo biti na takšen način, da bi bil zanje moleč ali boleč ali pa tako, da bi jim bilo onemogočeno počivanje v ležečem slanju. Hlevi in vsi drugi prostori, kjei se nahajajo živali, naj bodo zračni in svetli. Že od nekdaj velja izrek: Kakršen gospodar, taksen pes Obso jamo vse tiste lastnike psov, Čuvajev, ki zaradi lastne malomarnosti in krutega ravnanja dovolijo, da žival trpi. Srce te zaboli, ko zagledaš psa, zanemarjenega, slabotnega in osamljenega. Ne puščajte psa v tej vročini na sončni pripeki. Naj ima vedno sveZo in pilno vodo in vsakodnevni obrok izdatne zdrave hrane. Mladi psički do enega leta starosti se hranijo večkrat na dan Pasja nia naj bo primerno velika in dobro izolirana. Ce je pes privezan, mora biti veriga lahka in dovolj dolga (4 m), z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskat i ali drgniti. Ce je pes v pesjaku, ta ne sme biti premajhen (najmanj 4x4 m). Pes je po naravi družabno svobodno bitje in če je slabo privezan ali v pesjaku, se počuti zavrženega, ujetega, zalo trpi. Potrebno ga je dnevno spuščati, da se sprosti. V primeru bolezni poskrbite za veterinarsko pomoč. Prosimo in opozarjamo vse tiste ljudi, ki imajo živali, pse, muce, ptiče in druge male živali v stanovanjskih naseljih - blokih, ne zanemarjajte jih, nudite jim dovolj dobrega počutja, nege in pravilne oskrbe. Pse in mačke lahko sterilizirate in se s tem izognete nadpovprečnemu prirastku, odvečni jezi ali celo nehumanemu pobijanju živali, kar je človeka nevredno dejanje. Članica Društva proti mučenju živali Stkeka k. Kamniški OBČAN KULTURA - ZANIMIVOSTI 25. julija 2001 7 Matična knjižnica Ljubezen med platnicami Butalci v Mekinjah Poletje je ćas počitnic. Vzamemo si čas zase in nekoliko lažje zadihamo. Želimo si počitka in nabiramo nove moči /a hladne jesenske in zimske dni. Prav poletje je čas, ko marsikdo POseže po romanu Z ljubezensko vsebino. Romantični sončni zahodi, l(,ple poletne noči, valovanje morja in sol v zraku, ki nas bodisi obkrožajo ali pa smo si jih ustvarili le v lastni glavi, naravnost vabijo, da posežemo po knjigah, ki so polne strasti, hrepenenj, srečne alt nesrečne ljubezni. Skratka strasti, ki nare dijo naše življenje polnejše, naše Počitnice pa še bolj nepozabne. Nl nujno, da sj določeno poletje zapomnimo samo po eksotičnih krajih, kjer dopuslujemo. Mogoče si boste letošnje poletje zapomnili prav po knjigi, ki vam Je ponudila nekaj več ... nekaj med resničnim življenjem in sanjami. Tokrat vam prav zalo Prjedlagam nekaj knjig za poletno branje z ljubezensko vsebino. Po Svili (A. Baricco, Svila; Vale-Novak, 1999) ostane mnogo: ostane šelest svilenega Sala, ostane zven, ostane pa tudi vPiašanje, kdo ve O ljubezni in hrepenenju več. Ker avtor ni samo pisatelj, pač pa tudi filozof in muzikolog, pripoveduje s pretehtanimi besedami, ki zvenijo. Če imajo vse zgodbe svojo glasbo, je glasba te zgodbe bela. Svila nas spet spomni, da je vredno živeti. Vredno pa je živeti vse do zadnjega diha, ko so včasih že vsakdanja opravila breme in nas vsak gib spomni na pot', ki ježe prehojena. Ko je biki Marta ■junakinja zgodbe (N.Chatelet, Ženska v rdečem; Didakta, 2000) - še dekle, je nosila živo-tec z rdečimi makovimi cvetovi. Za mak pravijo, da je roža Poželenja. Potem pa je obleko odložila, ker ni bila več primerna obleka za poročeno ženo in mater. Prišel je čas za obleke dolgočasnih barv in dolgočasen Zakpn. Starost ji je prinesla vdovstvo in ponavljajoče se vsakdanje življenje, ki ji je jemalo vedno več energije. Dokler ni nekega dne v kavarni sPoznala moža z ovratno rutico. Pri sedemdesetih je bila spel Uubhena in je ljubila. Marta sleče slarččvsko opiavo in se prepusti rdeči barvi strasti in svo- Kamniški slikarji na EX Tempom Kremenjek 2001 V krajinskem in etnološkem Parku Kremenjek Da Primsko-vem na Dolenjskem, kjer je akademski slikar Dušan Lipovec uredil arhitekturni muzej (ljudske arhitekture) na prostem, etnografsko muzejsko zbirko in ''kovno galerijo, so se zbrali kamniški slikarji na likovni delavnici - ex tempom Minifcsla 2 " Kremenjek 2001. V petek in soboto. 29. in 30. junija, so ustvarjali: 1 ojze Kalinsek, Ivo Kordaš, Vanja Re-Pič, Dušan Sleile in Dušan I i-Povee. V soboto ob IS. uri je Potekalo svečano odprtje raz-s|ave nastalih likovnih del. V Programu so nastopili: kamniška glasbena skupina Neme priče in Iva iV: Band ter harmonikar Hrane liieaiue I ludobilmk. Meti številnimi gosti sla se od-Prtja udeležila tudi bližnja soseda, nekdanji zvezni ministei in Predsednik vlade Janez Zemljane in nekdanja ljubljanska žu-Pan.ia T ina I omlje. DUŠAN LIPOVEC je mladosti. Zgodba združuje praktično nezdružljivo: starost in mladostno ljubezen in je prav zato hvalnica ljubezni, ki je lahko prav tako lepa in Strastna tudi na jesen življenja. In prav tO čustvo, ki se v različnih življenjskih obdobjih kaže v različni luči, je tista tema, ki se je lotevala najpogosteje tudi avtorja romana (B. Švigelj Merat, Peter Kolšek, Navadna razmerja: CZ, 1998), ki je bolj kol roman, preprosto knjiga pisem. To so pisma dveh prijateljev, med katerima se je vnela mladostniška ljubezen, ki pa je ostala za njima le še kot spomin. Pisma so zelo subtilna, v njih so drobci iz njunega življenja, njuna razmišljanja, njuno čustvovanje, odnos do ljudi in seveda ljubezen, ljubezen, ki daje smisel in zaradi katere seje vse začelo, zdaj pa ju še vedno povezuje. Kako močna sila mora biti erotična ljubezen, ki premaga tako geografske razdalje in je ne uniči kolo časti? Ali smo se zaradi nje pripravljeni odpovedati tudi svojim otrokom in celo lastnemu življenju? Kako se lahko laka igra st rast i konca? Izhodov je več. S. Draktilič pa nam v svoji knjigi (S. Drakulie, Okus po moškem; Kotiš, 1998) predstavlja najbolj pretresljivega Roman pripoveduje o tem, kaj se zgodi, ko se najdeta dva, ki drug v drugem odkrijeta razumevanje, brezpogojno sprejemanje, mir, zavetje in popolno ljubezen. Ljubezen pa ni vedno le svetlo čustvo, ki nas navdaja z veseljem. Ljubezen se mnogokrat prepleta tudi z. drugimi čustvi. Tako je medijsko zelo znan roman (B. Schliilk, Bralec; CZ, 2001) poln dveh močnih čustev: ljubezni in krivile. Avtor nas s preprosto in neposredno pripovedjo ponovno napelje k razmišljanju, kako mogočna sila Je ljubezen? Glavna junaka kljub veliki razliki v letih vzpostavita ljubezensko zvezo. Prvi del romana je tako pripoved o ljubezni in strasti, ki pa se nenadoma končti in glavna junaka sc ponovno srečata po sedmih letih na sodnem procesu, kjer je ženska ena izmed obtoženih nacističnih paznic Toda to ni njena edina skrivnost ... Polna skrivnosti pa so tudi »prepovedana« ljubezenska razmerja. Namig v uvodu knjige (I). /Tehnik, Prešuštvo; Študentska založba, 1999) prav golovo drži: »...vse kar sle želeli vedeti o prešuštvu, pa si niste upali vprašati t as je, da preberete, in to z užitkom.« Pisalelj nas popelje skozi psihološko analizo ljubezenskega razmerja Prikazuje, kako je ljubezenska avantura oz. prešuštvo z moškega zornega kota le prijetna popestritev, sicer po vseh merilih uspešne).';! zakona in pomeni le skok iz urejenega družinskega zakonit, v katerega se lahko vedno znova vrača. Ženske pa v svoje razmerje Vedno in nehote vpletejo čustva in jim taka avantura ne pomeni le skok, temveč spremembo, ki korenito spremeni njihovo življenje. Ljubezen je tista sila, ki mimo racionalnosti in smiselnosti vodi delovanje junakov tudi v knjigi (V. Miiderndorfer, Nekatere ljubezni; CZ, 1997), ki je zbirka trinajstih novel. Prvi del ima tako isti naslov kot celotno delo, drugi del pa nosi podnaslov Vsakdanje ljubezni. Vse junake tako v prvem kot v drugem delu pa druži ljubezen v raznih oblikah. »Ljubezen je polna zvijač. Ka-tlitt se želi razkrili, pokaže le svojo luč. Prikrije pa nam sence, ki jih ta luč meče,« je misel iz, knjige (P. Coelho, Ob reki Pi-edri sem sedela in jokala; Vale-Novak, 1996), ki nam razkriva kako nedoumljiva in nedorečena je ljubezen. »Tisti, ki je moder, je moder zato. ker ljubi. In tisti, ki je neumen, je neumen zalo, ker misli, da lahko doume ljubezen.« v izpraznjenem življenju, kjer je vse enako in se ponavlja do onemoglosti, kjer te enoličnosti ne more odpraviti niti pol v še tako eksotične dežele, vendarle obstaja kraj, ki ostaja neznan in skrivnosten. Glavna junaka kratkega romana (A. Blatnik, Tao ljubezni; Literarno umetniško društvo Literatura, 1996) nase opozorita s svojo življenjsko filozofijo in njunim nenehnim iskanjem novega, s katerim skušata zapolnili izpraznjeno, zdolgočaseno življenje. In tako se srečata s sekto Rožnega popka katerega nauk je ravno pot ljubezni - tao ljubezni. Kjub temu, da ta sekta s svojo ceneno metodo lahko nudi le k lise, se junakoma skozi splet dogodkov pokaže »pot ljubezni«. Prav tao ljubezni je tisto, kar vzbuja upanje, ki lahko ponovno vdihne smisel zdolgočasnemu življenju, to pa prav s tem, da ostane za vedno zgolj pot ... »kaj ljubimo, ko ljubimo?« ...in sledi spoznanje ... pot je cilj ... vprašanje je odgovor ... Upam, da sem uspehi pripraviti Izbor knjig, ki se vas bodo dotaknile na prav poseben način. Seveda pa tO niso tisti ljubezenski romani, ki jih vzamete v posteljo zalo. da lažje zaspite - romani za lahko noč. To so knjige, romani in zgodbe, ki jih lahko preberete na dah. ali pa jih berete počasi, kakor vam je ljubo. Tako, kol se različno spoznavamo in dojemamo ljubezen, ki jo prav vsak dojema in čuti na svoj in edinstven način. Gotovo pa je tO poletno branje, ki ga ne boste pozabili takoj, ko boste obrnili še zadnji list v knjigi in zaprli oči. MAJA Š. RAJU matična knjižnica kamni k Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica julija odprta: ponedeljek: torek: sreda: četrtek: petek: sobota: Medioteka: ponedeljek: sreda: petek: 13. do 19. ure 13. dO 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure zaprto 13. do 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure Zaradi prenove Matične knjižnice bo v avgustu možno vračanje in izposojanje vrnjenega „ gradiva v knjižnici Šmarca (Kulturni dom Šmarca, Trg padlih borcev 2) po objavljenem urniku. Tel.: 839 4312 in 839 4311. Hvala za razumevanje. »Butate io res silno mesto, nekaj liiš tam vkup staji..,« Tako so v večernih urah prvin" poletnih dni v Domu partizan v Mekinjah prepevala dekleta iz dramske skupine Ba-retkii iz OŠ Stranje. Vsem mladim in starim so v prijetni dvorani, s pravim odrom in zastorom, prikazala nekaj utrinkov iz življenja nas. Butalcev. Verjetno ste že slišali za nas. Živimo nedaleč od tod. Za tistim hribom, za katerim zahaja sonce ... Mirno in spokojno je naše življenje, včasih pa prese- ka spokojnost težitva, ki pa jo takoj razrešimo, saj smo znani po neverjetni bistroumnosti. Tako kot v sosednjem mestu širijo stanovanjske hiše in bloke z veliko govorjenja in stroški. Mi, Butalci, brez posebnih besedi razširimo našo cerkev. Veste, cerkev smo najprej močno pognojili, nato pa smo pred zid razgrnili vsak svoj suknjič ter se odpravili v cerkev. Nameravali smo potisniti zid čez suknjiče. Zamisel je jako uspela, saj suknjičev ni bilo več pred zidom, ko smo prišli iz cerkve. V liutalce so se vživelie - z leve - butalski policaj (Sandra Janežič), Barbara Brumec (župan Benda) in Barbara Kregar kot Anie Samo nekaj pa se mi zdi čudno! Kmalu po tistem sem videl našega vaškega razbojnika Ce-fizlja nositi suknjič, ki je bil nekam zelo podoben mojemu, preko katerega smo potisnili zid No, še veliko težav smo Butalci razrešili na prav tako prebrisan način. Moram priznati, da so dekleta iz dramske skupine Baretka prav hudimano fajn prikazala najbolj uspešne in pametne odločitve Butalcev. Naše dragocene in preverjene izkušnje so spretno prenesle na mlajše rodove, kar je jako pametno in koristno. Za to se moram posebno zahvaliti ga. Miri Papež, njej sem namreč pripovedoval o naših dogodivščinah in peripetijah. Spretno jih je posredovala dekletom, ki so se poistovetila z nekaterimi prebivalci Butal in se z igro, besedo in pesmijo predstavile na odrskih deskah. Moram reči, Butalke in pol! P. S. Skoraj sem pozabil. Dekleta in njihova mentorica so me prosile, naj se v njihovem imenu zahvalim KS Mekinje, posebno oskrbnikoma doma in osvetljevalcema dvorane, ki so jim omogočili nastop v domu. Za cmokanje in ukanje. ki se je slišalo po predstavi iz garderobe, pa je kriva trgovina Pri Janezu. Butale so res silno mesto, kjer vsi držimo vkup ... BENDA, ZUPAN BUTAL KICHATNAS Nor je l>il občutek, ko naju je s prijateljem 'Umom zapustilo letalo na ledeniku Cul de Sae v Kichat-nas mountains. In ko sva vedela, da naju po petindvajsetih dneh ne bo obiskal noben človek, tla bova ostala čisla sama med ogromnimi stolpi granita. Daleč stran na Ka-hiimi ledeniku pod Denatijem se je istočasno gnetlo kar šesislo I ju tli. Kirliiilnas ali Caletlral mountains letijo jugozahodno od Denali- ja v istoimenski gorski verigi, kot mu pravijo kar THE KANCU. Slo vijopO ZeU> Slabem vremenu, blizu jutfto leži znani prehod z imenom Ruinv 1'uss, ime pove vse. Ampak vreme iti sezono je bilo nekaj neverjetnega. Od petindvajsetih dni, ki sva jih preživela na ledeniku, sva imela samo dva dni dežja. Najvišji vrh v verigi je Kicliatna spin: ki je po nadmorski višini visok približno kol naš Triglav. Je zrlo lop lo, seveda pa ponoči tudi zmrzuje. Stene so iz. najboljšega granita, zlatega granita. Linije, ki segajo od ledenika do vrha, pa ponujajo plezali it plezanje kol v Voseinilih. le tla je sten desetkrat več kol v kalifornijski dolini. Hribe so obiskali prvič leta 1966 plezalci iz. New Vorka. Največji obisk je bil od leta 1975 pa tla leta 1982. Potem pa skoraj nič: V devetdesetih letih skoraj ni bilo nobenega plezalca. LetOS smo bili v skupim tri navezi: Jim Donim in Greg ('rouch sta bila na istem ledeniku kol miliva, a preti nama. Jay Smilit s soplez.al-eem pa je obiskal vzhodna steno Kit-liatnu spire v času, ko sva zapustila hribe. Na mestu, kjer le pripelje letala, postaviš baza. Dostop tlo sten pa je oddaljen od deset minul do ene ure hoje. S Timom sva se spoznala v Vosemitih in potem še isto leto v Vul1lcz.11 na Aljaski. Skupaj smo m tli preplezali nekaj slapov. Nekega dne smo v hiši tir. Atlrew l.mbiek. ki je obiskal hribe kar enajstkrat, našli tliapoz.il i ve in slike iz Kit hal nas. Tim je imel ž.e od nekdaj veliko Željo obiskali hribe. I.elos pa sem v Patagoniji spoznal še enega prijatelja Johna Coulbei somi iz t Htilia. ki me je še posebej navdušil z.a Kiehatnas. Ko sem se vrnil iz. Patagonije, so se stvari začele od vi jati zelo hitro. Doma sem preživel samo Ovil meseni, spomnil sem se na Tirna m te stal v Anchoran-geu, kamor sva pripotovala skupaj z Markom 1'rez.ljem. Ko imaš pripravljene vse stvari, je samo še vprašanje časa z.a let v hribe. Čakala sva štiri dni na Tal keelni air laxi. Neko jutro je prišel pilot Toni. ki še nikoli ni letel v Kiehatnas. S seboj je vzel celo zemljevid in nama rekel:« Saj mi bosta vidva povedala, na katerem ledeniku želita pristati«. Ja. ju poznava vse iz fotografij. Po eni uri čudovite vožnje smo prispeli med stolpe. Kur tlili li zaslone, ko teliš čisto blizu sien Pristali smo. po slavila in uredila sva si tabor. Kar naenkrat je nastala liši na. V radiju nekaj deset kilometrov ni bilo S ve duše. Na ledeniku sva opazila stopinje volverina (hijena, podobna volku), ki išče hrano tudi v okolici nekaj deset kilometrov daleč. Celo losa spravi na tla, če je sila. Miliva pa nisva bila za heee. Če bi se spravil na najin šolar s hrano, bi lahko bila v globokih težavah. Tudi lioja s hribov ni sprehod, kar pa ni redkost. Kar nekaj ljudi je ž.e hodilo dobrih deset dni do prve ceste. Predvsem zaradi lažje cilje, sva se domenila. Tako sva te odšla pod zahodno steno Bastion spire. Splezala sva novo smer. Smer je zelo lepa in sploh ne lahka. Veliko mešanega plezanja nizke stopnje v mehkem snegu. Mestoma sluha skala in krasne poli za mero usnjenih čevljev. Lepo toplo vreme nama je dovolilo še lep sestop. Po počitku v bazi sva imela tudi veliko megle. Po tednu vzpona sva se odpravila pod nov stolp, ki še ni imel prvega vzpona. Po dolgi strmi grapi naju je čakalo še nekaj razležajev skale. Na špičastem vrhu sva stala že zgodaj zjutraj. Tim je vzel s seboj celo CB postajo, ki pa seveda ni dala nobenega odgovora. »Tim«, sem mu rekel: »pred 2. julijem ne bova letela ven«. Pa mi ni verjel. V bazi so sledili dolgi dnevi. Časa sem imel dovolj, da sem raziskal ledenik do kamenčka natančno. Tim pa /« (t le dneve čakal na čudež. Medtem sem splezal še JV grapo v Sunrise spire. Proti koncu nama je te zmanjkovalo hrane. Vreme je bilo Bazni tabor na ledeniku pod Kichatna spire. slabega vremena, ker jih letalo ni moglo potegnili ven. Ko sva se utaborila, je nastopil čas za plezanje. Veselo na delo. Zapodila sva se v zahodno steno Sunrise spire. Krasen granit, uživaško plezanje. Ampak stvari so se obrnile, koje Tim začel timariti te v šesti stopnji. Dobro, sem si rekel, šlo bo malo bolj počasi, ampak bo šlo. Splezal sem še dva raztezajo sedme stopnje. Po šestem razteža-ju pa mi je Tim izbruhnil: »This is toofueking stepp«. Dol hočem! Besede so mi odmevale v ušesih kot najhujša novica, ki sem jo kdaj slišal. Spustila sva se poti steno. Dva dni nisva spregovorila niti ena besede. Kje hudiča sem dobil tega človeka. Najbrž mu je triletno her-mitiranje v Juneau izprulo vse mišice. Treba se ho osredotočiti na že predolgo lepo. Nekega dne se bo pokvarilo za dolgo časa, sem si rekel. Drugi junij je bil čas odhoda. Bila je nedelja, prvi julij, ko naju je pozno zvečer zbudil Paul, lastnik Talkeetne Air Taxi, trenutno med najboljšimi piloti.^ »Hej, you guys wanna fly outč«. Že smo bili v zraku. Vse je minilo preveč hitro, sem si mislil... Paul naju je še popeljal okoli sten. Bilo je kol v pravljici. Letel je tako blizu, da bi se jih lahko dotaknil. Rekel sem mu, nuj naredi še »louping«. \>u ni hotel, ker smo bili preveč naloženi. Naslednji dan se je vreme pokvarilo. Za pol meseca, so obljubljali. Pod močnimi doživetji sem zapustil Aljasko. Pustil nekaj opreme za naslednje leto, rekoč si kot Na-poleon: »Vrnil se bom«. KLEMEN MALI 8 25. julija 2001 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? VeČina ljudi pozna Tuhinjsko dolino predvsem Z glavne ceste, po kateri drvijo avtomobili v obe smeri. Redki, seveda razen domačinov, so pa tisti, ki »zaidejo« tudi v stranske, kilometer, dva ali tri dolge prečne dolinice. Te se zajedajo v južno stran hrbta dela Posavskega hribovja, ki se vleče od Stahoviee (434 m) Ccz Vovar (940 m), Podbevško (1190 m) pcC in Javoršek (1344 m) v pleCato Menino (1508 m) in naprej Ccz prelaz Slopi (925 m). Medvedovega hriba (1044 m), Predkoviee (1010 m). Smolnika (1002 m) in prelaz Lipa (721 m) v manjše in nižje Dobrovlje (Šentjoški vrh 1077 m. Tolsti vrh 1077 m. Belica 1066 m. Kokarca 1009 m), ki so nekakšen štajerski oproda Menine. V eni takih idiličnih dolinic, sicer ne na sitnem dnu. ampak malo višje v bregu, je tudi naselje HRUŠFVKA. ki je bilo na sliki v prejšnji številki. Ime je dobilo po drevesu oziroma sadežu hruška, ki je po PriroCnem krajevnem leksikonu Slovenije z raznimi izpeljavami dala ime najmanj enajstim naseljem v Republiki Sloveniji. /reh je med lepim številom dopisnic izbral tisto, ki jo je podpisal Domine Čcrncvšek s Podbrega 3 v Tuhinjski dolini. Nagrajenec prejme knjižno nagrado v knjigami Vele na Ljubljanski cesti. Se vedno pa smo na »vzhodnem teritoriju« naše občine in sprašujemo po imenu naselja na sliki. To leži ob magistralni cesti in je dobrih enajst kilometrov zraCne Crte oddaljeno od Kamnika. Odgovor, to je ime naselja, pošljite na dopisnici do 2X. avgusta na naslov kamniški občan. (Javni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE. O termah v Snoviku danes in pred petdesetimi leti Z veseljem sem opazil norico o odprtja Term Snovik Vsem, ki so se dolga leta trudili. ~da je kopališče zaživelo, čestitam in jim želim, da bi bili uspešni /udi pri projektih, kijih še nameravajo uresničiti. Ob tej priliki pa se vendarle lahko ludi malo pošalimo na račun dolgotrajnosti te realizacije. Kar petdeset let je že, kar so našli, takrat v Vasenem. topli vrelec in na to se veže tale spomin. . V zimi leta 1952je znani krojaški mojster Debevec, kije bil takrat vodja Mestne šivalnice v Kamniku, izvedel svojo prvo modno revijo v Domu v Kamniku. Modele oblek, narejenih v Mestni šivalnici, so nosili kar domači kamniški »manekeni« in 'manekenke«. Kot je v navadi, so prikaze dopolnile ludi glasbene točke. Skupaj z zdaj že pokojnim Borom Klemenčičem pa sva pripravila nehaj šaljivih knplctov na račun takratnih kamniških posebnosti ali dogodkov... Boro je znal imenitno oponašati humorista ježka in v tem stila tudi prepeval te zahavljice. sam pa sem ga spremljal na harmoniki 11 dokaz i mamo fotografijo). Ena od zubavljic seje tikala prav novo odkritega toplega vrelca in se glasi (napisano po domače) So v Tuhinju toplo vodo n*S% zdaj adijo revma, driska, kašelj. Zbogom krancelj kamniške device, če naredi bodo res toplice. Toliko za šaljiv spomin po petdesetih letih' JANEZ ŽVOKELJ Prispevek Arboretuma Volčji Potok k polepšanju Kamnika Pogovor z Andrejo Pogačar Špenko, univ. dipl. ing. agronomije z usmeritvijo krajinskega planiranja, načrtovalko iz Arboretuma Volčji Potok, kjer se že štirinajsto leto ukvarja z vzgojo rastlin, načrtovanjem vrtov, ozelenitve in ocvetličenja javnih površin ter realizacijo teh zamisli, je pa tudi odgovorna oseba zafitofarmacevtska sredstva. i Kamnik se je v letošnjem letu vključil v mednarodno tekmovanja o urejenosti krajev pod imenom "Knlenle jlorale«. K polepšanju javnih zelenih površin je prispeval tudi Arhoretum Volčji Potok. Načrtovali sle cvetlične nasitile, ki so jih zasadile ekipe vrtnarjev iz. Arboretuma. Katere izmeti njih bi predvsem izpostavili'' Rezultati našega dela so vidni na številnih mestih. Najbolj opazna je verjetno brezina pod Malim gradom in spomenikom Jurija Starovasnika. Cvetlična greda v obliki stiliziranega kamniškega grba vabi naš pogled in nas sprcmjja celo pot od sodišča pa vse do njenega vznožja. Lahko bi jo primerjali z oljno sliko, katere izgled je od daleč lepši, izrazitejši, kot od blizu. Spomenik žrtvam druge svetovne vojne je dobil novo podobo, ker se pod njegovim vznožjem bohoti greda z njegovo silhueto. Ponazoritev velike pretočnosti tranzita je zaznamovala plapo-lajočo slovensko zastavo nasproti telovadnice OŠ Frana Albrehta. Razširjeni in v novi preobleki so bili zas;ijeni še nasadi pri spomeniku Rudolfu Maistru, parkirišče za frančiškanskim samostanom, semaforizirani križišči na kamniški obvoznici in še kaj bi se našlo. Poleg cvetličnih nasadov v obliki gred. ste morda še na kakšen drugačen način vnesli cvetje in zelenje v mestni prostor? Na Glavnem trgu so izkoristili dani trenutek in v la namen nadomestili manjša cvetlična korita z večjimi. V tako zasnovo se je morala homogeno vklopiti tudi njihova vsebina. Zasaditev pri tovrstnih ureditvah za- hteva popolnoma drugačen pristop kot pri predhodno omenjenih enoletnih nasadih, saj le ti predstavljajo trajno zasaditev. Zanimivi morajo biti v vseh letnih časih, nastopati v sorazmerju s koriti, iz katerih izhajajo, strukturno pa se vklopiti v sam prostor za katerega okras pravzaprav služijo. Uredili smo tudi korita po Šulni. posameznim naročnikom pa načrtno enotno zasadili okenska korita s pokončnimi pelargonijami in mo-Ijevkami. Ta sedaj krasijo Ljubljansko banko. Maleševo galerijo, Pucljcvo hišo in ograjo na Samčevem prehodu. Vhodi v občino, sodišče, pošto in banko predstavljajo javna poslopja na glavni ulici. Strogost vhodov v omenjene zgradbe sem želela omehčati s stožčasto oblikovanimi tisami, posajenimi v cvetlične lonce. Z enotnimi zasaditvam pročelij in vhodov v javne zgradbe sem želela vdihniti življenje glavni ulici ter ji z vzorčno Zasaditvijo prida t i videz reda, urejenosti in meščanske uglajenosti. To so verjetno le najbolj i:sto pajace ureditve!? Tako je! Uredili ali na novo zasadili smo še več drugih lokacij: park ob sotočju Nevljice in Bistrice, ob t. i. Albrehtovi hiši, obeh osnovnih šolah. Zdravstvenem domu in ob župnijski in frančiškanski cerkvi. Kaka so ljudje gledali in gledajo na vaše tlelo.' Menim, da so ljudje gledali na naše delo z odobravanjem, še veC pozitivnih mnenj, da ne rečem kar navdušenih, pa slišim zdaj, ko so se cvetlice prijele in se bogato razcvetele. Iz pogo- Andreja Pogačar Špenko ob čudoviti cvetlični zasaditvi v podobi kamniškega grba na brezini pod Malim gradom, kije zacvetela po njeni zamisli in sodelovanjem pri zasaditvi. vorov z meščani večkrat razberem ugotovitev, da je bilo v mestu tega doslej občutno premalo. Zamisli zasaditev so predvsem \ttse. Kaj vas je pri tem vodilo? Sama razumem, da Kamnik ni samo spalno naselje, ampak je mesto, kjer se življenje vendarle odvija na mestnih ulicah. Cvetje in zelenje polepšuje poli tistih, ki hitijo po Opravkih in tistih, ki se sprehajajo, da ne omenjam turistov, ki se jim tako polepšano staro mesto predstavi v mnogo lepši oz. prijaznejši luči. Pri vsem cvetju sem imela pred očmi ambient Kamnika in cilj, da se nove stvari čim bolje vključijo v mestni prostor, ki je pravzaprav nekaj posebnega - na sončni strani Alp. torej z prečudovitim vencem gora v ozadju, sredi zelene dežele, torej je mesto brez zelenja dejansko nekak tujek v pokrajini. Za zasaditve sem si izbrala obljudene točke, kjer se pogled mimoidočih zadrži nekoliko dlje. Vsako zasaditev sem izbrala šele po tehtnem iskanju najbolj smiselne oblike in kombinacije zasaditve, saj sem za vsako izdelala več predlog v različnih variantah.« tudi b dilemi rdeče strehe na Malem gradu v kamniškem grbu. To ni prvi prispevek v Kamniku, ne za Arhoretum in ne za vas!? Res je. Arborclumovci obža-gttjemo. urejasio in zasajamo tako javne kot zasebne površine. Moja prva realizirana zamisel, ki se je porodila pred osmimi leti, pa je bila ureditev notranjega vrta frančiškanskega samostana, razdeljenega na strogo formalno oblikovan del, ki simbolizira stilizirano ožarjen križ s kipom sv. Frančiška v sredini ter prosto oblikovanega dela vrta, namenjenega sprostitvi in mehkem prehodu v pokrajino Želim da »Entente Morale« nebi trajalo samo letošnje poletje. POČITNIŠKO VASOVANJE V TERMAH SNOVIK Najbolj pester je bil zadnji skupni počitniški ilan. ko smo .se odpravi H plezal v Kamniško Bistrico. Vsi ljubitelji gora poznajo Lep Kamen, planinski količek, kjer lahko tb-i ž.iš prijetno s koristnim, /.a vedno OStaja v spolnimi krasen pogled na kamniške planine, oh peki hrenovk Ju-hii-liu. počitnice so lit' Tuko so se veselili te dni prav vsi šolarji lega sveta in prav nikakršna izjema' niso bile naše učenke in učenci iz. OŠ Šmartno v Tuhinju. Tem je počitniško sončece še nekoliko bolj prijazno posijalo zaradi ponudbe šole o organiziranih počilnit tili v Termah Snovik. Kilo tlrug kol nadvse skrbna ravnateljica naše šole. je zaslužna za to. da »kovačeva kobila m ostala bosa, saj so imeli kral-kohlačniki iz. domačih vasi priložnost okusili mamljivo pomutim pravkar odprtih Term Snovik. Ogradi 2087 m - bohinjski vrhovi Kako. o leni lepo po vrsti, kol se je zapisala kronika aktivnih počit nic Telebajskov in Svizcev iz najbolj zelene doline, v katero le dni množično drvi pol dežele sloveli ske prav zaradi znamenitih term. Dvanajst »Telebajskov- OŠ Šmartno je svoje aktivne po< ilm ce pričelo preživljali 2. julija v Iti nitih Snovik. Ni ga lepšega otl čojoltmja V votli, ki ni nikoli premrzla in muli obilo zabave. Da bi se najmlajši ne najetih preveč ■■snoviškili dobrot«, smo počeli se marsikaj drugega: lov na lisico, si ogledali tovarno Svilanil (ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo za prijazen sprejem), pa risa li Telebtijske in celo čislo po na- skrbcli za otllična kosila, ki so nam jih bili prav vsi številni obiskovalci term nevoščljivi. Da o zadnjem dnevu sploh ne govorimo, kajli peli dan druženja Telebajskov je mi uit V pikniku, ki smo si ga pripravili sami. Spekli smo slastne hrenovke, »pogasili - ogenj po labor- Tretjič se nam je kamniškim planincem nasmehnila sreča. Tokrat je bilo lepo vreme primerno za obisk bohinjskih vrhov, /e dve pretekli leti smo morali to turo zaradi dežja odložiti. Z manjšim avtobusom in 35 udeleženci smo se odpeljali v Staro Fužino in dalje do planine Blato 1147 m visoko, lakoj smo se napotili na planino Krštenica 1655 m. Po krajšem počitku in ogledovanju naravnih lepot smo hojo nadaljevali proti oddaljenemu vrhu Ogradi 20X7 m. Pred dokaj strmim vzponom na želeni cilj je manj- l deleženci na vrhu 2087 m visokega Ogradi-ja sa skupina nadaljevala hojo proti planini v LaZU, večja skupina pa je naskočila sam vrh. Čeprav premočeni od znoja, smo zadovoljni dosegli cilj. Pogled na Julijce z Vodnikovo kočo in Planino ter pogled na Debeli vrh in druge vršace je bil nadvse čudovit. Ta vrh smo skoraj vsi osvojili prvič, le naš vodja Miro Uršič ga je obiskal že poprej in nas varno pripeljal na cilj. Miro, naš vodja, je v pastirski koči na planini v Lazu skuhal kavico (čeprav planina še ni obljudena) in nato smo nadaljevali s hojo na Dedno polje in vse do planine pri Jezeru na višini 1450 m. Samo še spust do planine Blato in po skoraj 7-urni dokaj naporni hoji smo našo planinsko turo zaključili. STANK SIMŠIČ kljiičju goslili novinarko ljubljanskega Dnevnika. Po prispevku gospe novinarke sodeč, so Terme Snovik pravšnje mesto za počitniške vragolije in tlobro pot ulje Šolarjev. To t/rži kol pribito, piko na i pa sla postavili gospe Hrigita in Tončka, mrši kuharici, ki sla po- uiško (mi zdaj vemo. kako se ogenj pogasi, če ni votle). .; užitkom pa smo pospravili še naš vsakdanjipobedek - sladoled! /.votlini o lepih počitnicah SO nadaljevali Svizci, starejši šolarji iz OŠ Šmarlmi. Razlika »V telili učencev« je očilna. saj jih igrice in tiru ge otročarije ne zanimajo več. Tudi ta počitniški teden je minil predvsem v preizkušanju čudes iHinicnitih term. Pogumno smo preizkusili moč hil-re reke, votlnili sob. gob in slapov. Ni čudno, da je prvi zares sončni dan v Terme Snovik pridrvelo toliko obiskovalcev, tla smo si mi. ko rajž.ni Svizci iz. OŠ Šmartno, komaj izborili običajen prostor ob bo c nu. ZjUIo smo počeli še druge reci. smo obujali spomine na skupaj preživele dni. prve plezalne urice in spust po vrvi pa bo z.ti marsiko ga nepozaben, (ioztl nam je ponujal razkošno senco in hišica na velikem kamnit je vabila... Prijetno odžejane z votlo i.- izvira Kamniške Bistrice nas je v domačo dolino popeljal s kombijem g. Peslolnik, ki nuni je bil s svojim jeklenim konjičkom z. veseljem na razpolago, ka dar smo želeli. Tu s tem počitniških aktivnosti še ni konec: meseca avgusta bo plavalni ttčaj, za tem pa pridejo na počitniško vasovanje v Terme Snovik še Potepuhi i učenci 5. in 6. razreda). In zgodba o veselili aktivnih počitnicah otrok OŠ Šmartno se bo ponovila. TINKARA SKAMEN Kamniški OBČAN NA VELIKI PLANINI 25. julija 20111 9 jP» O T N I MED LANINSKIMI PASTIRJI Največ dela za boljše napajanje živine ... Tudi letos so pastirji na Veliki in os talili planinah okoli nje začeli pašo uredi junija. Na dan po sv. Vidu, v soboto, 16. junija, so na planino prignali ali pa pripeljali večino od 340 glav goveje živine, kolikor se jih letos pase na Veliki planini. Ker imajo letos na paši več telic, je njihovo število za dobro desetino večje od lanskega. Čeprav se s paša zaenkrat tudi zaradi »suhe« zime ne morejo kaj prida pohvaliti, upajo, da jim ho poletje bolj naklonjeno. V večini od šestdesetih bajt, kolikor jih je na pastirskem stanu, letos pase 28 pastirjev, nekaj več kot lani. V planino seje namreč podalo kar nekaj mlajših upokojencev. Kot je povedal Franc Šimenc, predsednik Pašne skupnosti Velika planina, so pastirji letos na planini opravili kar veliko dela. Poleg popravila ograj so ogradili več lokev za napajanje živine in ob njih postavili korita z. namenom, da živina pride do čistejše vode. Te dni pa jih čaka še ureditev in zatravi-tev pobočja med Šimnovcem in Zelenim robom, kjer po jesenskih zemeljskih delili ob postavitvi dvo-sedežnice zevajo velika korita in kamnite površine brez. zelenja. Po dogovoru z družbo Velika planina bodo ta dela opravili člani pašne skupnosti. Čeprav v okviru pašne skupnosti še niso uspeli organizirali skupne prodaje mlečnih izdelkov, je letos ponudba pastirskih dobrot na planini precej boljša kot lani, pravi Šimenc. O tem se lahko prepričajo tudi številni turisti in planinci, ki v teh dneh obiskujejo pastirske stanove med Gradiščem, Poljanskim robom in Kori t ni m vrhom. Pa naj o letošnjem poletnem utripu življenja pastirjev na Veliki planini spregovori nekaj posnetkov z našega (driska v začetku julija. Besedilo in Joto: FRANC SVETELJ Pri GradUkovih paša na \ etiki planini prehaja iz ruda v rod. Poleni, koje bil dolga leta na planini stari oče Tine, nato pa več kot petdeset let do predlanskim za krave skrbel oče Lojze kot najstarejši pastir na planini, pa je sedaj pašo prevzel sin Ivan z ženo Majdo, ki zna pripraviti okusne sire in skuhati zelo dobre planinske žgance in masunek ... Ta dan so Veliko planino obiskali tudi upokojenci iz Kamne gorice, mlajši so se podali peš iz Stahovice, ostali pa z ni-halko, nato pa peš proti kapelici in naprej do Domžalskega doma, na povratku pa so se v pastirskih bajtah naužili kislega mleka, skute in drugih dobrot. Večina med njimi je bila prvič na Veliki planini. Čeprav jim vreme ni bilo preveč naklonjeno, so bili nad urejenostjo in lepoto planine zelo navdušeni... »Na Jernej, zdej si ga pa zaslužu,« pravi Kosova Micka svojemu možu Jerneju, kije s 87-timi leti najstarejši pastir na planini in mu natoči šilcc borovničevca. Tudi letos bosta pasla enajst glav govedi skozi vso pašno sezono, tja do malega šmarna ... ZAČETEK POLETNE TURISTIČNE SEZONE NA VELIKI PLANINI Po izredno slabi zimski sezoni, saj ni bilo na Veliki planini niti enega smučarskega dne, in zalo ludi minimalnem obisku, letos seje v prvih štirih mesecih z gondolo v eno smer popeljalo samo 5.457 pomikov namesto pričakovanih vsaj .it). 000, seje začela ležko pri čakovaria poletna sezona. Ta naj bi vsaj malo ublažila izgubo zimskih mesecev. Pa bo res laka'.' Po prvem mesecu bi ležko rekli, da bodo pričakovanja izpolnjena. V juniju se je z. gondolo peljalo na planino samo 3686 potnikov. A no Veliki planini, pri Za Dšivcem in v Mačkinem kotu tudi po več sto parkiranih avtomobilov. Vse tO pa pomeni uničevanje ceste, močno obremenitev narave z. izpušnimi plini, ropotom, pa tudi obremenitev same travne ruše, saj se ne vozi samo po cesti. Poleg lega pa je to tudi zmanjšanje dohodka žičnice ..a najmanj dva do tri milijone tolarjev mesečno, s tem pa tudi večja obremenitev občinskega proračuna. Posebna zgodba so vozniki, ki svojih jeklenih konjičkov ne pus lijo na parkiriščih, saj jih tam lah- en, a brez. dohodka, ki ga primi šojo krvavška smučišča, ali podobnim vikeiidaškim naseljem, ki postajajo namenjena ozkim krogom nekakšne kvaz.i elite: vse počitniške hišice ograjene, do vsake speljana na črno zgrajena cesta, pred vsako avtomobil, pa napisi »privOl - prehod prepove dan- in podobno in to še toliko bolj, saj je na Veliki planini precej več počitniških koč kot pa na Krvavcu, pa tudi teren je bolj prevozen. In še odgovor na vprašanje iz naslova. Da. če se bo nadaljevalo tako, kot je sedaj zastavljeno: zaradi ceste in »cest« do vikendov, avtomobilov, (nc)vračanja nacionalizirane zemlje, iicsliimi ladja obnove prvobitne avtohtone arhitekture ovalnih pastirskih slonov, odnosa do narave in še česa, bo Velika planina izgubila ludi svojo dosedanjo dušo. Pa ništimo ona. ISO.IČ Če ne bosta ukrepali ne država in ne ke Planine. tem je mišljena celotna planota od Konjščicc tlo Kisiivca. je bilo bistveno več obiskovalcev - po ocenah in izračunih okoli 8.000 tlo 10.000. Totla večina se jih je pripeljala z. motornimi vozili čez. Volovljck. Pri tem ni bilo nič posebnega, če je bil vmes i m h kak šen avtobus. Višek je bil prav gotovo 5. julija, ko so bili kar štirje; Če je sobota ali nedelja kolikor toliko lepa. je na parkiriščih na Kisovcu, Marjtminih njivah. občina, potem je to perspektiva Veli- ko kilo poškoduje ali vanje vlomi ali, bog ne daj. celo ukrade, ampak se z njimi peljejo, dokler le gre. Zanimivo je to. tla kmetje in pastirji v pastirskem naselju minimalno uporabljajo moloma vozila in še tO večinoma le za nujno potrebno dostavo, zato pa je veli ko več vozil obiskovalcev vikendov v turističnem naselju, pa tudi običajnih turistov. Policija sicer poskuša zajezili ta naval, vendar pri leni ne dosega kakšnih poseb- nih uspehov. Pa saj ni čudno. Dokler ne bo prave volje vseh pristojnih, rešiti to edinstveno planoto pred navalom moloriziranccv in ohranili njene posebnosti nadaljnjim rodovom, tudi ni upanja, da se bodo razmere umirile. Uredba o prepovedi vožnje Z vozili v naravnem okolju, ki naj bi imela namen ohranjevanja naravnega okolja, je v primeru Velike planine pravi »lev diabolis«, saj je odvzela prejšnjo pravico ukrepanja občini. Ta pa je gozdno cesto prekvalificirala v občinsko in s leni prav povabila turiste, pa tudi druge, tla naj Veliko planino obiščejo z. avtomobilom in ne z. žičnico. Po leni. ko so ljudje spoznali, kaj v resnici pomeni uredba in prekvalifikacija ceste, se je -naskok- niolorizi-rimcev na Veliko planino močno povečal. Nekateri se pripeljejo gor samo za -stavo« npr. na kavo na Zeleni rob. ali pa samo toliko, da se lahko skupaj z avtomobilom na Veliki planini fotografirajo, tla o mo-lokrosislih sploh ne govorimo. Če se ho nadaljevalo v tej smeri, kol je trenutno pravno slanje in namere občine in ilrž.ttvc, ki praktično ničesar ne storita ne za ohranjanje prvobitne, avtohtone, tO je ovalne podobe pastirskih stanov, ne za prepoved motornega prometa po tem vedno volj umazanem in ojuislošenem pla-ninskcni biseru, kmalu ne bomo mogli več govorili o Veliki planini kol zaklatili narave. Pa ne samo o žičnicah, ampak tudi 0 neokrnjeni naravi, čistem zraku, miru in drugih vrednotah, ki (še) delajo planino privlačne. Vse tO bo nadomestil avto. Gotte, ki se pripeljejo z gondolo, pričaka vsla-Kmahi ho tudi Velika robitno velikoplaninsko pastirsko opravo ob-planina podobna Krvav- tečen Andrej. Haje pijemo čisto vodo iz korita kot pa zasvinjaiio iz. Vosranke, si mislijo žejne krave, čeprav nekateri »brihtni« pastirji mislijo drugari (irudiškov Ivan kot nekdanji dolgoletni gozdar tudi na planini ni nikoli brez delu. Tokrat se je z motorko lotil obdelave smrekovega hloda in iz njega so kmalu nastale prav lične planinske klopi in miza za pred bajto. Sicer pa pravi, da je tudi za veterinarsko služim na planini dobro poskrbljeno. Samo Kosovo Pepeo je treba obvest:li, ta pa po radijski zvezi pokliče veterinarja. Toliko časa pa bi še rad živel, da bi videl, kako bo voda navkreber tekla, je dejal Devovčov ala Irance iz. liistričice. ki ž.c deveto leto pase na Veliki planini. Tokrat ima na skrbi osem krav. Pravkar se je vrnil z dela pri napelje vanju vode v korita ob lokve pod Bukovcem. »Kar dve ure smo se biisaT Dore, Joža in jaz. da smo z vedrom in lijakom pripravili vodo, daje priteklo v korito. Sedaj imamo rodo >• lihi dolini, v Velikem Bukovcu, za Pl" eni smo uredili, pa še iz. Vosranke smo jo potegnili čez rob t pa je stekla navkreber)« ... 10 25. julija 2001 ZA RAZVEDRILO Kamniški OBČAN Anekdote, šale, iskrice, ki so nastale ali se je ideja zanje porodila v alpinistično-planinsko-vodniški srenji in imajo za osnovo resnično dogodke Pojasnilo V planinski srenji se, podobno kot tudi drugod, dogajajo zanimive reči. Med njimi je tudi precej zanimivih in duhovitih domislic in podobnega, kar včasih sproža salve smeha in dobre volje. Nekaj takih domislic sem poskusil bolj ali manj verno prenesti na papir, da bi lahko tudi drugi tako ali drugače uživali v boljšem ali slabšem humorju. Se pa že vnaprej opravičujem vsem, ki se bodo prepoznali in pri tem počutili kakorkoli prizadete ali užaljene ali karkoli podobnega. Moj namen prav gotovo ni bil, da bi kakorkoli žalil ali kako drugače prizadel. Ravno obratno, ohraniti želim zabavne lepe trenutke. Družina Predavanje o odgovornosti vodnikov: »... Odškodninski zahtevek lahko poda ponesrečeni sani. če umre, pa lahko tudi njegovi svojci, pravni nasledniki, -oče, mati, žena, otroci, pa tudi bratje in sestre...« Nekdo od poslušalcev, ki hitro dojema, je takoj dopolnil: »Zatorej ne jemljite na izlete tistih udeležencev, ki imajo številno družino!« Nespečnost Na vodniškem odseku so se dogovarjali za udeležbo oziroma vodenje na Rokovnjaškem pohodu. Nekateri so bili takoj pripravljeni sodelovati in voditi drugi pa so o tem še razmišljali ali pa so bili za tiste dni že »oddani«. Ko so vprašali še Primoža, je bil ta kar kratek: »Še nimam tako hudih težav z nespečnostjo, da bi moral ponoči hoditi 50 km!« Oprema Med tečajem se dva udeleženca pogovarjata: »Zakaj pa imaš toliko robe na sebi, da si tak kot novoletna jelka? Boš to vse rabil'.'« »Rabil ravno ne, vendar sem jo videl pri kolegu, pa mi je bilo všeč in sem jo še sam nataknil gor.« Zaporedje Pri ponavljanju snovi je inštruktor vprašal tečajnike: »Kdo se po vrvi spušča prvi?« Odgovori so bili zelo zanimivi: »Kdor je naredil sidrišče, da ga preizkusi.« »Tisti, ki je najtežji, da preizkusi kline.« »Kdor ima najmanj otrok, da bi bilo čim manj sirot.« »Tisti, ki je najbolj žejen, da gre lahko čim prej tla pivo!« Racionalizacija Na tečaju za vodnike je zelo veliko manevrov z vrvjo. Ker pa za sedaj običajno uporabljamo isto vrv tako za tečaj, kakor tudi za vodenje in plezanje, je ta vrv na tečaju običajno krepko predolga. Vendar se že najdejo taki. ki imajo za tečaj krajšo vrv. »Poglejte Štajerca, ta dva sta že racionalizirala vodništvo in sta tudi na tečaj prinesla precej krajšo vrv.« »Res sta se racionalno obnašala. Kupila sta krajšo vrv, ki je cenejša, da jima je več denarja ostalo za pijačo!« Posebnost Pri opisu pokrajine je opisovalec povedal tudi, da je Žagana peč ledeniški balvan, ki ga je tam odložil ledenik, ko se je stopil. Ker je bila podlaga neravna, je tako počil po sredini, da se vidi, kot da bi bil pre-žagan. Zato je tudi nekaj posebnega in je naravna znamenitost. Pa je imel nekdo takoj dopolnitev: »Res je nekaj izjemnega. Ne samo to, da je zelo pravilne kvadrat as te oblike, prežagan, zgoraj raven, ampak se je vsedel zraven ceste in ne na njo!« Veter v laseh Tečajniki so vadili pomoč soplezal-cu, drugemu v navezi. Za to je potrebno naredili enosmerno zavoro in škripec in nato seveda tudi dobro potegniti. Pa se je prvi na stojišču trudil in trudil, vlekel kot bik, a vsa njegova »umetnija« ni delovala, dokler ni ugotovil, da ima vozel, ki nadomešča enosmerno zavoro, narejen narobe. Zato ga je popravil in seveda je lahko začel drugega relativno hitro dvigovati. Pa se je ta, ki je imel visenja že čez glavo preveč, oglasil: »Ne tako hitro, saj bi imel, če ne bi imel čelade, »veter v laseh«! Pa tudi čelada ni za tako hitrost dovolj aerodinamične oblike!« Plezanje Načelnik je za sestanku AO bral pošto, med katero je bil tudi razpis za udeležbo na alpinističnem tečaju. Ko je naredil za to še malo reklame in tudi drugi starejši člani so ga pri tem podprli, je vprašal: »Se bo kdo prijavil?« Prijavila so se tri dekleta. »Kaj pa fantje, se ne bo nihče prijavil?« »Nihče!« »Potem p;t ni čudno, da nam fantje z drugih odsekov spcljc-jo vsa dekleta.« »Saj ni čudno, ko pa naši fantje preveč mislijo le na samo plezanje!« Vreme Na tečaju . za VPZS so usklajevali datum za izpitno turo. Ko je bil datum določen, jc eden od tečajnikov vprašal: »Kaj pa, če bo takrat slabo vreme?« »Če bo slabo, bomo pač izpitno turo prilagodili vremenu.« Pa se jc oglasil Silvo: »Kaj slabo vreme! Ni tako sliibega vremenit, da se ne bi splačalo oditi od doma v hribe!« »Črnogorska« V razgovoru pred rednim delom se-slanka so se člani AO pogovarjali tudi o tem, kako pridobivajo kondicijo. Nekaj med njimi tako tudi redno koleari. »Na Črnivec, pa nato še v Kamniško Bistrico je kar primerna tura, P;i sploh ni tako hudo naporno.« »Seveda ni, saj med vožnjo ves čas sediš. To je Že skoraj napol »črnogorsko«. Da bi bilo celo, bi pa monil pri kolesarjenju povsem ležati!« Bistvo Na sestanku UO jc eden od njegovih članov poročal: »Vsi, za katere sem bil zadolžen, se opravičujejo, ker jih ne bo na proslavo. Vsi so dobili vabila, a ne morejo priti.« »Nič hudega, samo denar naj pošljejo.« »Saj to so tudi že naredili.« »1'olem je pit vse v redu.« Tič Na tečaju za (iV je bilo med drugim na vrsti tudi praktično preizkušanje izdelanih varova-lišč. Pri tem sta dva delala, ostali so ju pa opazovali. Da bi vse malo popestrili, so začeli skandirati tistemu, ki je bil na vrvi: »Padi! Padi! Padi!..« »Kaj pa, če sidrišče popusti in bo res padel?« »Ne bo nič, saj je Tič!« Usklajenost Po pregledu testov je pregle-dovalka komentirala rezultate: »Kako se na testih pozna, da se dva zakonca dobro poznata, slii usklajena, druga dva pa ne. Prva dva sta zelo usklajena, tudi pri reševanju testov, saj sta delala enake napake.« »Seveda, saj sta sedela v istem čimru.« Ekološka markacija Že dvajset let je prvo soboto v" juniju »trimski« pohod na Veliko planino, lako tudi leta 2(XK). S Hudega polja so pohod-niki čez Ravni hrib prišli na Počivalnik in naprej čez Pasje peči in se zahodno od Kisov-ca zaceli vzpenjali na Malo planino. Malo prej so tja gor kmetje tudi gnali živino, zalo je bilo po poli precej kravje-kov. »Poglej, kitko je vse posrano!« »Saj ni. To so le ekološke markacije, rjave barve!« BO.IČ ATLETSKA DISCIPLINA KIT UBIJALEC FANT, KI JE NEKOČ STREGEL PLEMIČU ricki lake Al 1-5 JAN ŠVICARSKA ALPSKA smučarka (sonja) JEZERO V SEVERNEM IRAKU SLUŽBENA, SLOVESNA OPRAVA DUHOVNIKOV ŠALA sodobni japonski pisatelj (K0B0) NAJVIŠJI ŽENSKI PEVSKI GLAS POLJSKA PTICA nočna ptica ujeda KRAJ IN GOSTIŠČE V KAM. BISTRICI KRATICA ZA ODBOJKARSKI KLUB ŽURBI KROGI Čepice, ki pokrivajo samo teme RAJANJE PESNIK PREŠEREN PRODAJALNE ZA KOZMET IN MEDICIN IZDELKE KOPER nem. izum. motorja (nikolaus) naplačilo OMREŽJE KANALOV ZA ODVAJANJE ODPLAK AM. IGRALKA GARDNER DRUŠTVA. ZDRUŽBE STREŠNA KRITINA posnemanje ANDREJ VELKAVRH avtor: jožef cajhen motorno kolo SPEVOIGRA voditelj deteljice na tv slo skubic idealnost gostišče ali hotel za motorizirane goste KDOR KAJ OPISUJE MESO OD TELETA PTICA UJEDA ODPRTE TELESNE POŠKODBE GOROVJE V SLAVONIJI VERIGA ZA MERJENJE DREVESNE DEBELINE REDKA IN MEHKA KOVINA (tl) PACKAC, MAZAt ZANAMFC. nasiidnik INDIJANSKO PLEME DRŽAVNI ORGAN ZA JAVNI RED IN MIR PRIPADNIK PROTESTANTSKIH LOČIN ABELOV BRAT VARNOSTNO RAZSTRELIVO VRSTA VEČJE PAPIGE V AVSTRALIJI VETRNI JOPIC LUKA NA INDO-NEZ OTOKU IIAI.MANERA iiniiiNUA RDEVO Z LEPIMI CVETOVI MOŠKI. KI PRIKAZUJE MODO ORGAN VIDA tečnez. nerga cankarjev roman JEDILNI PRIBOR PRIPADNIK GERMAN PLEMENA ZEMELJSKI PAS, PODROČJE MESTO V ŠPANSKI POKRAJINI KASTILIJI STEZA MIRNO sožitje ANTON BEBLER.. ŽELELNI NAKLON VZH. SREDOZEMSKA 0R2AVA IN GOROVJE trije nordijski bogovi BA8ICA GLOBINSKE ČRTE NA ZEMLJEVIDU KRATICA ZA KALORIJO ZMAZEK, ČAČKA DOMAČA ŽIVAL, ČUVAJ PETER EBEN OSEBA IZ GOTHEJEVE OPERE KOTVA NA LADJAH. MAČEK DEL JEDIL. pribora IGR. V FILMU .VESNA" (FRANEK) OTOČJE NA J.JAPONSKE DANY AIELL0 STRUPEN BOJNI PLIN PORTUGAL. OTOČJE V ATLANTIKU REKA NA POLJSKEM ČEŠKA PRI-TRDILNICA .DA" ANTON AŠKERC PRVOINA OBUKA. IZVIRNIK KR. OBLIKA ž. IMENA REZIKA POSNEMOVALEC. 0P0NASAI.FC NAŠA REVIJA ZAŽENE IN DRUŽINO DVODELNE KOPALKE MATERIN BRAT SMOLA ZA MA/ANJF LOKA GODAL GR. OTOK V CIKLADIH D0LG0REPA PAPIGA 1'hi.ii iin vonj IRENA VRČKOVNIK PIJCCINI-JEVA OPI RA " LITIJ ODISEJEVA DOMOVINA VEZNIK KRATICA ZA SPLOŠNI CARINSKI IN TRGOVIN. SPORAZUM KOPNO V MORJU III I Ml NA SL. IGRALKE KRAVANJE JAP NABI-RALKA BISEROV Ml AOA KRAVICA ST. RIM POZDRAV NAROD V NIGERIJI ČEŠKI EKONOMISt IN POLITIK ŠIK VEK, DOBA M0NGO1SK0 MESTO NOBELU PLANOTA NA VIPAVSKEM PRVI ČLOVEŠKI PAR PO llllll l.ll SVETLANA NASFJKINA LONDONSKA GALERIJA AVSTRIJSKI PISATELJ (FRAN7 THE0D0R) PRISTANIŠČE DOMAČA TOVORNA ŽIVAL Gl MFSI0 turčije ZGODOVINA PLANINSTVA NA OŠ V STRANJAH Pisalo se je leto 1954. Tedaj šola v Stranjah še ni hila popolna osemletka, ker je bil v višjih razredih še kombiniran pouk in seje vse dogajalo v stari zgradbi. Novi del je bil dozidan šele leta 1971. Pouk je bil tudi ob sobotah. Takratni upravitelj je hil Vinko Dobnikar, velik ljubitelj narave, še posebno planin, zato je osnoval planinsko skupino, pri čemer mu je pomagal liertl Ribič, tedaj oskrbnik na Starem gradu. Na tej Soli Se je leta 1959 zaposlila učiteljica Marija Golob in poleg nekaterih, drugih prostovoljnih aktivnosti prevzela tudi skm za vzgojo mladih planincev. Pri tem ji je vsestransko pomagal njen mož. Vlado (ekonomski tehnik). Predsednik planinskega društva Kamnik je bil Karel Benko-vic, načelnik mladinskega odseka pa .lože Kepic. Mlada zakonca Golob sta skupaj opravila tečaj za mladinskega vodnika in gorska stražarja ter se z. vsem žarom predala prostovoljnemu delu z mladimi planinci, kakor jima je narekovalo srce. Skrbno sta zanje izbirala izlete in jih varno vodila po bližnji in daljni okolici. Starši so jima povsem zaupali. Leta 1961 je Vinko Dobnikar odšel in na šoli se je marsikaj spremenilo. Novi ravnatelj Slavko Stebla j je zaradi ugleda šole tudi planinstvu nudil kanček moralne opore. V šolskem letu 1962/63 je bilo na i Sledili so še drugi izleti: Golica (94 otrok), Menina planina (51). I.ubnik - Stari vrh (81), Kal - Mrzlica (51), Sipek (82), Pohorje (64), Nanos (51), l.isca (60),... Leta 1973 je planinska skupina na šoli. žal edina v občini, prejela srebrni Častni Znak PZ Slovenije (enako mentorja), katerega je podelil takratni predsednik PD Kamnik Bojan Pollak. Njega je že pO enem letu nasledil Slavko Rajh. l^eta 1975 je mentorica vsem mladim planincem na soli razdelila našitke in dnevnike »Pionir planinec«, kamor SO lahko vpisovali vtise z izletov in lako tekmovali za bronasti znak. ki je zahteval 6 lažjih izletov, srebrni za 12 eno- in dvodnevnih izletov z. opravljeno planinsko šolo in za zlati znak 20 izletov in opravljeni tečaj za gorskega stražarja. Da bi bili mladi planinci dobro seznanjeni z vsem, kar morajo vedeti, predno se podajo v gore, sta mentorja ob pomoči PD Dan planincev na Boču, 9. septembra 1979. Mlada stranjska planinca Danilo Golob in Igor Urankar s praporom planinske sekcije šole Stranje, katerega so razvili tega leta oh 25-letnici aktivnega delovanja. šoli vsega 253 učencev, a v planinske vrste je bilo vključenih že 127 otrok. Prvo leto jc tovariši-ca Golobova poučevala peli razred, poleni pa vseskozi tretjega. Tako je imela leto za letom možnost, da je to čustveno dovzetno mladež navdušila in vključila v planinske vrste. Najprej so vsak mesec hodili po znanem, bližnjem okolju, nato vedno dlje in više. Včasih je bilo v koloni 80 in več otrok, z Vladom na čelu in lovarišico Marijo na koncu, a oba sta budno pazila, da kdo ne bi zašel ali zaostal. 17.4. 1964 je ekipa v sestavi treh učencev na tekmovanju »Mladina in gore« v dvorani Kino dom osvojila prvo mesto. Leta 1966 je sekcija prejela prvo pisno priznanje Planinske zveze Slovenije, enako mentorja. PD Kamnik je večkrat omogočilo mladim planincem kvalitetno predavanje z barvnimi diapozitivi, ki je bilo v največji učilnici stare šole. Planinska skupina jc delovala kot društvo v malem, saj sta mentorja sama vpisovala nove Člane, skrbela za poravnavo članarine, samostojno načrtovala in vodila izlete ter leta 1968 prvič poročala o delovanju mlatlih planincev na občnem zboru PD Kamniku Odslej je bil sodelovanje s PD še tesnejše, saj sta bila tega leta izvoljena v izvršni svet. V istem letu je Vlado popeljal 20 mladih pO Zasavski planinski poti, ki je obsegala štirinajst postojank: Ktimrovec (Titovo rojsl no hišo), Bistrico ob Sotli, Bohor, l.isco, Lovrenc - Kozje, Kopitnik, Gore. Kal, Mrzlico, Partizanski vrh, Čemšeniško planino. Zasavsko goro, Janče in Khiii. Prehodili so jo v petih etapah. Značke jim je v Kamniški Bistrici podelil predsednik Pl) Zagorje Franc Golob, po katerem so kasneje poimenovali dom na Cem-šeniški planini. organizirala planinsko šolo. Predavanja so bila po pouku in so vsebovala naslednje teme: oprema, prehrana, gorstva, zgodovina planinstva, rastlinstvo, živalstvo gorskega sveta, ne varnosti v gorah, orientacija s kompasom in karto (Bojan Pollak), prva pomoč (dr. Mira Ažman), pomen gorske reševalne službe (Cene Grilje) in lik planinca. Nekaj nad slo mladih je v naslednjih letih uspešno opravilo planinsko šolo s preizkusom znanja teoretično in praktično na izletih ter prejelo posebna potrdila PZS. Nekateri učenci višjih razredov so sledili posebnim predavanjem o varstvu narave in postali gorski stražarji ((iS). Tisti, ki so že opravili planinsko šolo, so želeli prehoditi ljubljansko mladinsko pol. Mladinska vodnika sta jih petkrat popeljala na pot, ki je zelo obširna: iz. Medna preko Golega hrda-Kata-rine-Grmade in čez. Govejek v Medvode, iz. .levnice preko Jane v t iiosupljc - Taborska jama-Tur-jak-Kurešček-Rakitna in od tam do Pokojišča oziroma Planine pri Vrhniki. Ob 25-lelnici delovanja so mladi planinci na OŠ Stranje želeli razviti svoj prapor, s čimer se je strinjalo tudi PD Kamnik. Da pa ne bi društva preveč obremenjevali, sta mentorja ubrala svojo pol. Osnutek zanj sla izdelala sama, cepin je podaril alpinist in gorski reševalec Bine Benkovič (z njim je pred vojno preplezal krušljivo Rzeniško steno), ploščati drog so izdelali Vladovi prijatelji v KIK-u, zanesljivi učenci pa so po vaseh pobirali prostovoljne prispevke, ki so zadoščali, da so pkičali izdelavo prapora, ki ga je naredil Andrej Vidmar iz Tacna, Slavnostno razvitje jc bilo 9.junija 1979, ob krajevnem prazniku Kamniške Bistrice, v dvorani na Vegradu Ob tem, ko je osemdesetglavi otroški zbbr-Cek pel »Na planineah naših«, jc mladi praporščak Robi Kovač raz.vi.jitl prapor. Spominski trak je nanj pripel predsednik PD Slavko Rajh; Milena Petek, načelnica varstva narave, je dvajsetim gorskim stražarjem razdelila našitke in značke GS. Podeljeni so bili tudi znaki Pionir-planinec: štirje bronasti, trije srebrni in en zlati znak. Peter Divrič, član meddržavnega odbora in predsednik PD Mengeš, je dvaindvajsetim podelil značke za prehojeno Ljubljansko mladinsko pot. Osnovatejju planinske skupine Vinku Dobnikarju so mladi poklonili šopek. Mentorja sta prejela častni zlali oziroma srebrni znak Mladinski vodnik. Vsem je Cest i t a 1 se predsednik občine Slavko Ribaš. Poleti 1979 je ravnatelj Slavko Štcblaj zaradi bolezni odšel. Nasledil ga je mlajši, navdušen športnik Janez Andre-jasic, ravnatelj še danes, ki pa ima tudi za planinstvo dovolj razumevanja. Poleti 1980. leta je Vlado Golob poleg ostalih prostovoljnih obveznosti postal še načelnik gradbenega odseka PD Kamnik. Med prvimi je zasadil kramp pri podiranju stare koče na Kamniškem sedlu in z nadčloveškimi napori Vztrajal pri gradnji vse do odprtja, 23. 7. 1983, pri čemer so mu največ pomagali iskreni ljubitelji goni: Karel Benkovič, Slavko Rajh, Franc Humar. Danilo (iolob, žal z.č vsi pokojni ter .lože Janežič, Jože Rozman, Franc Vet-torazzi in drugi, ki za vloženi trud niso zahtevali, niti prejeli nikakršnega plačila. Večino del je bilo torej opravljeno udarniško. Ponovno je skupina dvajsetih otrok krenila na Zasavsko planinsko pot in jo iz. različnih smeri v petih delih prehodila 21.9. 1980. 25. maja 1980 so šolarji Slranja-ni sodelovali na x. planinskem taboru v Kamniški Bistrici kot re-eitalorji in pevci (takrat so nastopili tudi mladi folklorist i Kamniška Bistrica pod vodstvom Franca Poljanska), 4. julija 1981 je bilo odprtje »Spominskega parka« v Kamniški Bistrici, ki je posvečen preminulim v gorah. Za to priložnost Čez Vršič v Trento leta 1965. Skrajno levo predsednik Pl) Karel Benkovič s hčerko Sonjo, skrajno desno mladinska vodnika Vlado in Marija (iolob. ■ je mentorica pripravila recital, skrb žil spominski park je biki zaupana njeni sekciji. Pevci Lire so zapeli nekaj pesmi. Prva plošča na skalnem osamelcu je posvečena Milanu Oglarju. Mentorica Marija Golob je kol izkušena pedagoginja nekaj let vodiki aktiv učiteljev tretjih razredov naše občine. Vse prisotne je seznanila z. velikim pomenom vsest rimske planinske vzgoje in za to dejavnost navdušila Bernardo Romšak, učiteljico v Zgornjem Tuhinju, Jelko Sla-vic iz Nevelj in Marjeto Slabe, učiteljico v Tunjicah. lako se je začelo planinstvo na podružničnih šolah, na centralnih pa je osialo več ali manj mrtvilo. To-varišica Bernarda Romšak, kasneje poročena Rifl, se ja zaposlila na OŠ v Mekinjah in tu osnovala planinsko skupino Večkrat so se pridružili Stranjanom na različnih izletih in pohodih (mladi planinci šole v Nevljah in Mekinjah so še vedno aktivni). Ker so mladi planinci pogosto sodelovali na planinskih manifestacijah kot recitator ji, je mentorica Golobova na seji izvršnega odbora menila, da bi bilo lepo. če bi imeli v ta namen svečane planinske srajce. lakral-ni direktor KOčne in načelnik gospodarskega odseka PD Kamnik Janez Gradišek iz Stahovice je svetoval, naj mladi pošljejo prošnjo, kar so tudi storili in dobili nakaznico za osem otroških srajc, štiri pa je podarilo PD Kamnik. 19. 7. 1983 je bila slavnostna akademija ob 90-letnici PD Kamnik v avli gimnazije Rudolfa Maistra. Mentorica je pripravila recital z. odličnimi učenkami, katere je spremljal citrar Toma/ Plahulnik. prejela bronasto pliiketo občine. Lovci pa so pripravili lovsko laz-stavo. Mentorica je ponovno organizirala planinsko šolo. že peto po vrsti, in vse teme razen GKS obdelala sama. Planinsko šolo je uspešno zaključilo 23 mladih. Vzporedno je potekal tečaj varstva narave in gorske straže pod vodstvom načelnika Staneta Močnika. Poleg njega sta predavala Se Miro ljevak in Stane Simšič. Pri preverjanju znanja so bile podeljene diplome za opravljeno planinsko šolo. Novi naravovarstvenih pa so prejeli samo našitke, znake GS pa naj bi dobili, ko bodo polnoletni. Vsako leto pa morajo načelniku varstva narave pri l'D Kamnik dali v potrditev izkaznico. Kaj je torej bistveno v vsem tem, o čemer poročam? Mladinska vodnika Marija in Vlado Golob sta imela dovolj znanja, izkušenj, poguma in bila vedno in povsod pripravljena odkrivati tudi drugim lepote narave, še posebno gora, ki sta jih neizmerno ljubila. Zalo jima ni bilo nikoli žal časa, ki sta ga podarjala mladim, ko sta jili vodila Sirom po domovini, saj sl;i / njimi prehodila celotno Pohorje, to se niso mogli sporazumeti z žičničarjem (žal že pokojnim Mirom Gradiškom), ki je dovažal opeko, potrebovali pa so maltni pesek. Kot vedno je Vlado hitro ukrepal. Sedel je v izpraznjen voziček, ki se je vračal v dolino, da sta Z žičničarjem nametala presek in Vlado se je s tovorom vred vračal na delovišče. Tedaj se je, že skoraj pod vrhom, utrgala vlečna vrv. Voziček je začel drveti navzdol, izskočil spredaj iz kolesja in zanihal v prazno. Skupaj s tovorom je nesrečni Vlado zgrmel v globino 70 metrov. Za vedno so obrni rovale njegove delovne roke, za vedno je prenehalo biti njegovo plemenito srce. Zakaj se je utrgala jek-lenica prav tedaj? Jo je načela strela prejšnji večer ali pa jo je poškodoval kak zavistnež? Preveliko ljubezen do planinstva je plačal z. življenjem, kakor štiri leta za njim sin Danilo. Z Vladovim odhodom pa je zamrla tudi planinska vzgoja na šoli v Stranjah, kar za 14 let. V lanski decembrski številki Kamniškega občana smo na veliko veselje lahko prebrali, da je planinstvo Uun /.novu zaživelo. Za začetek se je HO mladih vključilo v planinske vrste, katere bos- Nastop mladih planincev iz Stranj leta 19X3 oh 90-lctnici Pl) Kamnik. 23. 7. 1983 jc bilo na Kamniškem sedlu svečano odprtje novega doma. Slavnostni govornik je bil predsednik PZS Tomaž Ba-novec. Pevci lire so zapeli nekaj pesmi, mlade slranjske planinke p;i recitirale. Iz daljave je donela trobenta, nato so se oglasile citre Tomaža Plahutnika Načelniku gradbenega odseka Vladu Golobu, ki je tu opravil mnogo, mnogo udarniških ur. je pripadla posebna čast, da je prereza] trak in povabil prisotne k ogledu doma. Bilo je blizu 2000 Obiskovalcev, med njimi Andrej Marine in Viktor Avbclj. I ojze Knavs je s »frajtona-rico« razveseljeval množico. 9.8. 1984, ob proslavi krajevnega praznika Kamniške Bistrice, je mentorica pripravila razstavo planinske dejavnosti na šoli, ki je obsegala 60 fotografij z različnih izletov, spominske Značke prehojenih poti, priznanja, slike zaščitenih rastlin in živali in podobno. Ob tej priliki jc sekcija Mladi planinci iz Stranj na Triglavu - leta 1977. večji del Karavank in Julijskih Alp, Polhograjske dolomite. Kamniške planine iz različnih smeri. Zasavsko transverzalo, ljubljansko mladjnsko pot. leto za letom so bili na spominskih pohodih v Dražgošah. na Stolu, Poreznu, po poli spominov NOB Domžale... Tu so premagovali napore, odkrivali lepote, se učili tovarištva, spoznavali zgodovino preteklosti, širili obzorje, se utrjevali in plemenitih. Znanje so dopolnjevali tudi v planinskih šolah in se naučili naravo Spoštovati in ohranjati Vodnika sta skrbela, da se ni komu kaj zgodilo. Oddahnila sta se šele, ko so bili otroci ža-rečih lic in polni novih vtisov spet doma. Bilo je preko tristo izletov in če je bilo povprečno 25 otrok v skupini, jc to 7500 udeležencev. To sla počela polnih 26 let iz čistega idealizma, vse do usodnega dne -12. 7. 1986. Takrat je bil Vladov zadnji udarniški dan. Na Kokrskeni sedlu so hiteli z zidavo prizidka in pripravo na tretjo ploščo. Pomagalo jc deset prostovoljcev -zmajarjev. Dan je bil meglen. Pokvaril se jim jc UKV aparat, za- la brez dvoma pogumni in skrbni mentorici Dušanka Borščak in Barbara Antonin varno vodili. Iz globine srca jima želim veliko varne hoje in vedno srečen po-vratek tudi v imenu nekdanje mladinske vodnice, moje mame Miirije Golob. Za resničnost podatkov jamčim. Izlete in vsa dogajanja sem spremljala od ranega otroštva do polnoletnosti. Vedno in povsod je sodelovala vsa šestčlanska družina. Podatke sem črpala i/ »Kronike delovanja mladih planincev«, kakršno je mentorica prepustila šoli in PD Kamnik. Prav tako ima društvo »Kroniko prostovoljnih del« pri obnovi društvenih prostorov, gradnje doma na Kamniškem in Kokrs-kem sedlu, kakor jih je v letih 1980 do 86 organiziral, vodil in sam prispeval nekaj tisoč garaških ur njen načelnik, moj oče Vktdo C iolob. Malo je otrok na svetu, ki imajo tako srečno otroštvo, kot sem ga imela sama in tako lepe spomine na potepe po širni domovini v družbi ljubečih staršev in razigranih vrstnikov. VLADIMIRA BUČKVEC -GOLOB 12 25. julija 2001 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN PLANINSKI KOTIČEK PREZELJ IZREDNO USPEŠEN NA ALJASKI PRENOVLJENO ZAVETIŠČE GRS NA KRVAVCU Med vojno za Slovenijo je bil 2. julija 1991 dopoldne napaden z raketami oddajnik na Krvavcu. Pri tem je bilo poleg povzročene velike materialne škode ranjenih tudi nekaj ljudi. Ker naj bi bili dostopi s kranjske strani blokirani, je bila na pomoč poklicana postaja GRS Kamnik, ki se je klicu takoj odzvala. Gorske reševalce je gasilec v terenskem vozilu odpeljal po cesti čez Sidraž in Senturško goro do samega oddajnika, kjer so ustrezno ukrepali. Ker njihova nadaljnja pomoč ni bila več potrebna, so se odpravili v dolino. A še predno so prispeli nazaj v Kamnik, so letala napadla nebranjeno zavetišče GRS, oddaljeno kakšnih i00 m od oddajnika, in ga močno poškodovala. V zavetišču je namreč bila nastanjena enota TO. Ob 10. obletnici napada na zavetišče GRS. edino planinsko postojanko, kije bila napadena v tej vojni, je bila slovestnost ob odprtju prenovljenega zavetišča in odkritju spominske plošče na ta dogodek. Slavnostni govornik je bil g. Jelko Kacin, v kulturnem sporedu pa je sodeloval, poleg pevskega zbora Iskre iz. Kranja, pihalnega kvinteta policije, recitatorja izpod Krvavca in opernega pevca, tudi kamniški citrar Tomaž. Plahutnik. Slovesnosti, na kateri so bili poleg domačinov, to je kranjskih planincev in gorskih tešval-cev, tudi najvišji predstavniki PZS na čelu s predsednikom Fran-cijem Ekarjem, še drugi planinci, so se udeležili ludi zastopniki PD Kamnik na čelu s predsednikom društva, Dušanom Štefulo, pa tudi štirje predstavniki postaje GRS Kamnik. Med slednjimi sta bila tudi Lojze Jerman in Bojan Pollak, ki sta bila leta 1991 v tisti reševalni akciji na Kravcu med dvema letalskima napadoma. REŠEVANJE IZ SOTESK - VAJA GRS Ljudje smo se navadili, da oblezemo vse kotičke našega planeta. Tako v hribih kot tudi pod zemljo, v gozdovih, po vodi in še povsod drugod. V zadnjih letih postaja vse bolj priljubljeno tudi spuščanje po divjih rekah. Kamniška Bistrica, če ni obilnega dežja, ni ravno preveč divja reka, vendar ima en del, ki to je in sicer okoli 300 m dolga soteska Predaselj. Spust skoznjo je že marsikomu uspel, vendar ne vsem. V soteski je po približno 100 metrih od vhoda okoli pet metrov visok slap, kjer voda potegne človeka v globino in ga težko spusti ven. I a slap je zahteval že najmanj dve smrtni žrtvi, pa tudi prevrnjen čoln in še kaj. Trenutno je soteska zaradi zagozdenih brun praktično neprevozna. Zaradi zahtevnega sveta lahko iz. Predaslja rešujejo samo za to usposobljeni, tudi gorski, reševalci. Vendar se tako reševanje nekoliko razlikuje od tistega v hribih. Da bi bili tudi člani postaje GRS usposobljeni za reševanje iz te soteske (in podobnih), jih je 15 pod vodstvom inštruktorja Rada Nadvešnika v četrtek. 5. julija, izvedlo vajo spusta in dviga iz. soteske. Tako so vadili posamični spust z. desonderjem in dodatnim varovanjem z mostu prav do vodne gla-dine (35 m) in nato dvigovanje z. dvema prižemama oziroma dvigovanje z vitlom. Ker pa na vsakem mestu pač ni mosta, so preizkusili tudi vrvno žičnico. Čez sotesko so napeli vrv, po njej potegnili reševalca do sredine soteske in ga nato spustili vanjo. Dvignili so ga s pomočjo potegov s škripcem do žičnice in nato na breg. Vajo so si ogledali tudi člani PGD iz Stranj, saj je pri reševanju iz sotesk sodelovanje gasilcev in gorskih reševalcev običajno zelo koristno. BOJC V .NA f ^tTTMlTTH €% VIT IT 23. junija seje, točno po mesecu dni odsotnosti, z Aljaske vrnil Marko Prezelj. Tja je odpotoval skupaj s Klemenom Matijem 23. maja. Do Tal-keetne sta potovala skupaj, nato sta se njuni poti razšli. Mali je šel plezat v skalne stolpe Kitchatna Spires in se vrača okoli 10. julija, Prezelj pa v led in kombinacijo skale in ledu. KONČNO 3. liga! Uvrstitev, na katero je člansko moštvo NK KAMNIK Čakalo dvajset let. Uradno: NK Kamnik je med 320 slovenskimi nogometnimi moštvi uvrščen med 86 najboljših, ki igrajo v prvi, drugi ali v tretjih ligah. Tako veliko mesto, kot je Kamnik, si tret-jeligaša nedvomno zasluži Zakaj pa so Domzalčani v prvi ligi? Kamniški nogometni premik na lepše pozicije se je priCel Ze lani, toda pojdimo po vrsti: MORATTI Zasuk predsednika Modrijana je bil hazarderski. Vse ali nič Zamislil si je projekt v slogu Interjevega stratega: denarni vložek, nakup starejših igralcev, neustrezna izbira trenerja, pomanjkljiva organizacija kluba, ureditev stadiona, veliko lastne volje in navdušenja, spori z navijači, trenja z opozicijo, na koncu pa se je račun (za las) izšel. Veselje navijačev, 350 jih je bilo na zadnji tekmi, 100 jih je odpotovalo z. moštvom na zadnje gostovanje, je bilo neznansko. Predsednika so nosili na ramenih. HAZARD Pa hi se lahko izteklo slabše. Po izgubljeni tekmi z. NK LITIJA je prišlo do panike. Javnost je bila nezadovoljna. Opozicija je besno sikala. Sledile so bliskovite menjave trenerjev. V ključnem trenutku je krmilo nevarno nagnjene ladje za kratko prevzel »večni« Smajo Bekrie in jo potegnil iz brezna. Sledila je serija zmag in osvojitev drugega mesta. Kvalifikacije. Dve tekmi z. NK ŽIRI sla pokazali premoč belo-modrih. Ploskala je tudi »Škotska tribuna«. To so tisti na hribu, ki ne plačajo. Ampak, tretja ligaa ne bo zastonj. Upajmo, da tudi ne zaman. Skupaj z Američanom Step-henom Kochom sta najprej poletela z lokalnim letalom na ledenik pod Hunter. Po dveh dneh počitka in priprav sla za »aklimatizacijo«, medsebojno spoznavanje in »uigravanje« preplezala 650 m visoko kombinirano prvenstveno smer v Mini Moon Flovverju v območju Hunterja, ki sta jo krstila za Luno in je najmanj VI. težavnostne stopnje. Sledilo jc 3 do 4 dni počitka in priprava na znano, leta 1983 prvič preplezano smer Moon Flo-vver Buttrcss v samem Hunter-ju. To jc čez 1500 m visoka smer, ki je doživela 8 obiskov in so jo"do letos različne alpinistične naveze plezale od tri do deset dni. Prva prosta ponovitev Stebra mesečeve cvetice Vstopila sta zvečer, tako da sla imela v spodnjem, kopnem delu smeri še sonce, v zgornjem, pretežno ledenem delu pa je bilo hladno, kar jc za plezanje v ledu ugodno. Ko sta si po dvajsetih urah plezanja hotela oddahniti in si pripraviti pijačo, sta ugotovila, da imata pokvarjen kuhalnik. Bila sta pred dilemo: ali obrniti ali nadaljevati. Odločila sta se za nadaljevanje in po petih uiah sta priplezala na vrh smeri. Do vrha Hunterja ju je ločil še dolg, vendar lahek greben, a z. vzponom nista nadaljevala, ker bi jima lo vzelo še kar precej časa. Sestopila sta s spuščanjem po vrvi, za kar sta rabila II ur. Pri tem sta za pritrjevanje vrvi med spustom uporabljala sistem Abalakova - v led izvrtano luknjo, skozi katero sta potegnila pomožno vrvico, naredila zanko in skozi potegnila vrv, po kateri sta se nato spustila. Za celo smer sta v vzponu porabila 25 ur, kar je daleč najhitreje od vseh. Pri tem sta plezala prosto in tako opravila tudi prvo prosto ponovitev tc smeri, ki sta jo ocenila z. VIII- To je ocena, ki jo velika večina alpinistov ne zmore preplezati tudi v ple-zališčih. Celoten podvig je bil pravi preizkus vzdržljivosti, saj 36 ur skupaj nista spala, 15 ur pa tudi ničesar spila! Že samo zaradi tega vzpona bi lahko rekli, da je bil obisk Aljaske zelo uspešen. Vendar to se ni bilo vse. Glavni podvig je šele prišel! Priprave za glavni podvig Po počitku jc sledil premik v bazni tabor pod Denalijem na višino okoli 4300 m, ki sta ga dosegla po dveh dneh vzpona, pri čemer sta hodita predvsem »ponoći«. V teh k rajih, na približno 630 severne širine v tem letnem času namreč praktično ni teme. Pred naslednjim vzponom sla se še malo aklimatizirala. Stcphcn jc šel do višine okoli 5800 m. Marko se jc v 7 urah (od treh zjutraj do desetih dopoldne) povzpel po normalni smeri na vrh Dcnalija (6194 m) in vrnil v bazo. Ker je bilo napovedano poslabšanje vremena, med vzponom in spustom ni srečal žive duše, čeprav je bilo vreme v nasprotju z. napovedjo, na hribu povsem ugodno. Dcnali (to je pravo, prvotno ime za Mount McKinlcv, najvišji vrh Severne Amerike) je v tem letnem času zelo oblegan, saj ga je samo letos v tem času »naskako-valo« kar okoli 1600 obiskovalcev. Najstarejša je bila 76 let stara Japonka, najmlajši pa I-letni Američan. Vrh tehnično ni zelo zahteven, zato pa toliko boj logistično. Razdalje so namreč zelo velike in tako traja običajen celotni vzpon od začetka (letališče na ledeniku) na vrh in nazaj okoli 25 dni. Za ves ta čas je potrebno vzeti s seboj in tudi nositi oziroma vleči za sabo v posebnem čolnu vso hrano in opremo, saj nosačev, kot so npr. v Himalaji, tu pač ni, pri čemer je potrebno vse odpadke prinesti tudi nazaj. Rangcrji so v tem narodnem parku glede tega zelo strogi. Prvenstvena smer v Denaliju Po petih dnevih počitka in priprti v sta se odpravila v južno steno Dcnalija, ki s svojimi 3000 m višine predstavlja prave himalajske razsežnosti, čeprav ne dosega tudi vseh himalajskih nadmorskih višin. V njej, vsaj take informacije sla dobila, že 17 let ni nihče plezal. Da jima ne bi bilo potrebno iti okoli po ledenikih in čez prelaz, sta sestopila kar po drugi smeri čez SZ steno. Plezati navzgor sta začela zvečer in tako ponovila taktiko, ki se jc pokazala za uspešno v Hun-terju. Po 24 urah čistega plezanja v »paketu«, to pomeni, da je vsak kot prvi v navezi preplezal zaporedno nekaj raztežajev, med katerimi so bili tudi VIII. težavnostne stopnje, stti prvič počivala, kuha- la, jedla, piki in sušila opremo in obleko kar 7 ur skupaj. Nato siti nadaljevala, a pri naslednjem počitku ugotovila, da nimata več goriva za kuhalnik. Spet sta bila pred dilemo: nadaljevati ali sestopili in spet sta se odločila enako kot v prejšnji smeri, saj bi bil tok-ral sestop skoraj ena k samomoru. ' Nadaljevala sta do stika s Cassinovo smerjo. Ta je v zgornjem delu bistveno lažja, zalo sta tam pustila praktično vso tehnično opremo,in hrano, da bi bila čim lažja in S tem tudi hitrejša. Vendar ju je čakalo še naporno gaženje po skorjaslcm snegu, da sta po skupaj 48 urah plezanja prišla rta predvrh Dcnalija. Zmogla sta šc toliko moči, da sta se povzpela na sicer samo 30 višinskih metrov višji glavni vrh, ki pa pomenijo v teh višinah nad 6000 m bistveno več kol na naših višinah in nato sestopila v bazo. Celoten podvig je trajal sicer samo neverjetnih 51 ur, vendar toliko časa nista nič spala. Zato pa sla nato v bazi kar 22 ur skupaj. Dosežek, to je najmanj 2000 m prvenstvene smeri VIII. težavnostne stopnje v alpskem stilu in to v skorajda neponovljivem času, je prav gotovo izjemen, njegovo pomembnost pa bo pokazal čas. Smer sta imenovala I.ighi traveler, ki ima v angleščini kar dva simbolična pomena: svetlobni popotnik, ker je bilo med plezanjem ves čas svetlo oziroma lah k i popotnik, ker sta pustila opremo in hrano na hribu. Povralek domov je bil nato zelo hiter - od trenutka, ko jc sttil na vrhu Dcnalija pa do trenutka, ko je prišel domov, so minili samo štirje dnevi! BOJČ KARATE TURNIR - »TRZIN 2001« Karate šola Dynamica je v petek, 15. junija, v Trzinu organizirala vsakoletno tekmovanje v shotokan karateju. Mlade karatcistke in karate-isti so dokazati, da karate m nič skrivnostnega, Jc najboljša rekreacija za vse, kombinirana s sposobnostjo samoobrambe in oblikovanjem samozavestne, psihofizične zdrave osebnost i. Karate ni samo urjenje telesa, temveč tudi oblikovanje duha in mišljenja. Kajti v vadbo je vključen razvoj motorike, koordinacije, orientacije, samozavesti, poguma in vztrajnosti. Z redno vadbo pridobi otrok dobro podlago za vadbo katerekoli športne panoge. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela - izvajanje kat (tu so shranjene vse informacije o karale tehniki in borbi) in nastop v dogovorjeni borbi - »jiju ippon kumi-teju« (tu je pomembno Vključevanje borbenega duha v učinkovito uporabo tehnike, povezovanju blokad in protinapada). Najprej so v katah nastopili mlajši učenci in učenke - 8. in 7. kyu. V tej skupini so osvojili najvišja mesta: 1. mesto ODOBAŠlC Vanessa - Kamnik. 2. mesto SMOLE Nina - Trzin, 3. mesto ČERNO-HORSKI lana - Trzin. V skupini učencev za 6. kyu: I. mesto BUDJA Peter - Trzin, 2. mesto BUDJA Dejan - Trzin, 3. mesto IX)STAI. Žiga - Moravče Učenci z rumenimi in oranžnimi pasovi 5. in 4. kyu: I. mesto TOMAN Jana - Moravče, 2. mesto KRIŽNAK Matej - Brdo, .3. mesto SKOK Gašper - Trzni Najboljši med učenci z. zelenimi in modrimi pasovi - 3. in 2. kyu pa so bili: I. meslo NARAT Matej - Brdo, 2. meslo RUPNIK Blaž -Kamnik, 3. mesto TOMAN Miha - Moravče V drugem delu - dogovorjeni borbi, pa so bili v posameznih skupinah najboljši: Kumite - 8., 7. kyu I. mesto ODOBAŠlC V anessa - Kamnik, 2. meslo SMOLE Ni- na - Trzin. 3. mesto ČERNO-HORSKI luna - Trzin Kumite - 6. kyu: I. meslo BUDJA Peter - Trzin, 2. mesto BUDJA Dejan -Trzin, 3. meslo PODGORNIK Kristjan - Brdo Kumite - 5., 4. kyu 1. mesto TOMAN Jana - Moravče, 2. mesto LAVRINC Nejc - Moravče, 3. mesto SKOK Žiga - Trzin Kumite - 3., 2. kyu I. meslo NARAT Matej - Brdo, 2. mesto SEVER Matej -Moravče, 3. mesto ODOBAŠlC I l;ii is - Kamnik. Čestitamo vsem nastopajočim, kajti vse tekmovalke in tekmovalci so bili zelo dobri Karale je šport, kjer je potrebno dobro obvladati posamezne elemente in jih tudi pravilno prikazati Osnovne tehnike se lahko naučimo v nekaj mesecih, za njen nadaljnji razvoj pa jc potreben večletni trening - torej zadostno število ponovitev. Najlepše pa je, ko vidimo, da mladi uživajo v gibanju v družbi sovrstnikov, da radi tekmujejo in pri tem pokažejo vse svoje znanje, zmogljivosti in se primerjajo s tekmeci. VESNA GORJAN 'tj , Tekmovalci na karate tekmovanju v Trzinu f Beach volley DEJAN MATIJAŠEVIČ DRŽAVNI PRVAK Po turnirju v Kamniku so odbojkarji in odbojkarice odigrali še dva turnirja za Državno prvenstvo v odbojki na mivki za Pokal Siemens 2001 v članski kategoriji in državna prvenstva do 15, 17 in 21 let. Prvi turnir se jc odvijal r Izoli. I' članski kategoriji so kani niski odbojkarji dosegli vidne uvrstitve. \ 'olik uspeh siti dosegla Tomi Smuč in Mitja Pleško, ki sin bila na koncu tretja, poleg lega pa sta bila janež Turk in Gašper Ribič šesta, Janez Ma-lovič in Mitja Koprivec osma. Dejan Matijaševič in Aljošaje met. /m dercici. Se drugič zapored sta zmagala Jasmin Čutu-rič in Samo Miklavc, kipa sla imela veliko dela v finalu z Matjažem Hafnerjem in Dejanom Fujsetn. Pri dekletih se jc kamniška dvojka Nova Suhodoh an in I V ša Podlesnik uvrstila na pelo mesto, zmagali pa sla še drugič Ana Oblak in Barbara Kristan. V nedeljo /m jc velik uspeh skupaj : Ljubljančanom Bojanom Kristanom dosegel DEJAN MATIJAŠEVIČ, ki sin zmaga la na turnirju do 17 let in tako postala državna prvaka v tej kategoriji. V finalu sta zlahka opravila z dvojico iz Šempetra. Pri dekletih je slavila domen d ekipa. V kategoriji do 15 Ivi Kuiiiiiiuiiu nismo imeli svojih pred slavnikov, zmagali pa so Žužemberčani in Ljubljančanke. Tretji turnir se jc odvijal V Novem iiics/n. kjer so letos univ-dilizares lepa igrišča za odbojko un mivki Pri moških smo po letu 98prvii doživeli, da na najvišji stopnički nista stala Samo Miklavc in /nsniii/ Čuturič, saj sta /ih vpolfihalu /nrmagala Sumo Bačvič m Sebastijan Skore, ki sla na kom u tudi sin vila prvič v karteri, Vfinalu sin premagala dvojico Fitjs. lin/ ivi; tretja pa sin bila Miklavc in čuturič. Najboljša kamniška ekipa sin bila Janez Turk in Gašper l'i bič, kista bila na kuncu osma, Dejan Matijaševič in Aljošaje mecpa sta bila deveta. Pri dekletih sin zopet zmagali Ana Oblak in Barbara Kristan, kuiuiiiški ekipi Urša Podlesnik in Katarina Potočnik ter Vesnu l'ukiiu iu 'Tirni Flisarpa sla si razdelili sedmo mesto. V nctli j jo so igrali v kategoriji tlo 21 let, kjer sin Matijaševič in femec osvojila četrto mesto, Podlesnikova in Potočnikova /nt slu izpustili priložnost za finale in nn koncu osvojili še valim odlično tretje mesto. Naslednji turnir bo v Velenju, finale pa v Ljubljani 27. do 28. juliju. Na četrtem turnirju v Velenju smo imeli Kamničani v boju h> /x> eno ekipo v vsaki kategoriji. Med moškimi sta Jani Muko vec in Dejan Matijaševič (Firura d. o. o. Lolek) na komu zasedla osmo mesto, pri dekletih pa sta Urša Podlesnik in Vesna Pukefa zasedli 7. 8. mesto. Pri moških sta se za poraz v Novem mestu maščevala Čuturič in Miklavc, ki sin prav r finalu piv magala par Bačvii Škorc. Pri dekletih seje vrstni red treh nuj boljših ekip /a niovil še i etrtič. \ eliko bolj :t a lovi ilju i /hi smo bili Kamnu ani u> nedeljo, ko /e v Velenju potekalo državno prvenstvo do 2.»let. Urša Podlesnik in Katarina Potočnik sla zasedli odlično drugo meslo, boljši od u jih sin bili le letos nepremagljivi Kristanova iu Oblakova, l isti je luko mi vseh treh mladinskih turnirjih štulu mi stopničkah, kar je prav gotovo lep uspeh. Na stopničkah pa siti stala v nedeljo tudi Jani Makovei in I h'jtiii Matijaševič, ki siti mi koncu osvojila trel/c mesto. S temi uvrstitvami so kamniški igralci iu igralke dokazali, t It t so v vrhu lutli v odbojki mi mivki iu tlu se že obrestuje izgradnja igrišč v Kamniku. C/Cd /., Mladi nogometaši ob dnevu samostojnosti Nogometni klub Kamnik jc ob dnevu slovenske samostojnosti na nogometnem igrišču na Duplici organiziral nogometni turnir /a mlajše deCke. Poleg kamniških ekip so sc povabilu na turnir odzvali tudi mladi nogometaši NK Slivnica pri Mariboru. NK Kadije ob Dravi. NK Domžale in NK Komenda. Medlem, ko so mladi Kamničani, kol smo /e poročali, zmagali na turnirju na Štajerskem, so bili tokrat najboljši gostje iz Slivnice. Sicer pa smo videli lep in zanimiv nogomet, Bolj kot rezul- tati je bilo tokrat pomembno druženje mladih nogometašev iz različnih krajev. Pri izvedbi so s pomočjo številnih sponzorjev sodelovali tudi Starši. Posebno je mlade prijetno presenetilo podjetje Figura iz Kamnika, ki jim jc podarilo dvajset nogometnih dresov. Najmlajši nogoinc lasi so se /a podporo Številnih spon zorjev najlepše zahvalili in obljubili, da se bodo v bodoče se bolj potrudili in uspešno nadaljevali dolgoletno tradicijo kamniškega nogometa. (M) CILJ VSE POPLAČA Nedelja, 15. julij, Vrbsko jezero in Celovec, triatlon »Ironman Attstria«. V glavni (kamniški) vlogi Matic Romšak. Tisti Matic, ki občasno soustvarja javno podobo življenja; kaj napiše, kaj javno pove po TV, povezuje prireditev... Sedaj je tudi triatlonec, športnik od nog do glave, a v prostem času. NiC posebnega ne boste rekli. A Romšakov Matic je zgoraj omenjeni življenjski izziv triatlonskih spoštovanih razdalj 3X00 metrov plavanja, 1X0 kilometrov vrtenja pedal in 42 kilometrov teka ob Vrhskcm jezeru zmogel v času 9 ur, 35 minut in 44 sekund, kar je med 1500 triatlcti iz več kot 30 držav, ki so za Karavanke prihiteli na kvalifikacijsko serijo »Ironman«, zadostovalo za 73. meslo. Nemca JUr-gena Zacka so pozdravili v cilju sicer uro in 2X minut prej. Vendar za Zbrano slovensko srenjo je bil njegov rezultat vsekakor prvo presenečenje tekme ali izziva. »To jc bil doslej šele moj četrti triatlon sploh, a vsi prej so bili mnogo krajši. Nikoli nisem tekmoval na lako dolgi razdalji. Nikoli nisem pretekel tekaškega maratona v enem kosu in ko sem poskusil v okolici, me je po 34 kilomelrih lako zvilo, da sem se komaj privlekel domov. In bil dva dni čislo Tiic". Najdlje sem za trening odpeljal 130 kilometrov zapored,« je svoje izkušnje za nastop pojasnjeval Matic. »Lani smo šli z Urošem Vcjepcem (Ljubljančan je na isti tekmi dosegel slovenski rekord 8,32:29 minute in 6. mesto op. p) in Mirom Kregarjem, ki mu gre veliko zaslug za moje triatlonsko pre- 4 bujanje, na ogled I rase te velike športne prireditve in me je prijelo, da bi poskusil. Resno sem zastavil, treniral.« In sedaj tri klasična vprašanja. Kako? »Plavanje s skupinskim startom 1500 triatloncev hkrati je fronta in najbolj 'krvava' disciplina, meni najbolj nepriljubljena. Že po dobrih petih minutah so mi zbili očala, izgubil sem lećo in vid ni bil vec izostren Na kolesu sem s težavo »meril« mimo lukenj na cesti, na teku je nekako Slo. Začel sem previdno. Pil, tudi če nisem bil žejen, jedel, tudi če nisem bil lačen. Ves Čas pulz pod 160 udarcev na minuto. To so namreč absolutne discipline in vsi so govorili - pojdi previdno Vzdržal sem brc/ težav.. Potem, ko sem zlezel iz vode okoli 500. mesta, vse tri kroge skozi slovenske vasi lovil tekmece na kolesu, potem pa v fantastičnem vzdušju še odtekel.« Zakaj? Marsikdo se sprašuje, kaj vleče. Najprej je potrebno plačali 550 nemških mark starlni-ne (na pomoč so priskočili sponzorji Alprem oprema, NLB d. d, Sitar pneumalic (enter) in kaj dobijo? »To vedo samo športniki, je težko opisat i. Triatlonska legenda Američan Marc Allen z izjemnim žarom razlaga pravila. Vsak od organizatorjev ti da vedeli, da si dobrodošel, ker si nekaj vložil v nastop. Da sami sebi in tudi drugim dokažemo, kaj zmoremo. Ko "c m oprema d.o.o. ■ ti/10' ljubljanska banka PNEUMATIC CENTER d Luka je kot iz učbenika Čeprav so gorski kolesarji Kolesarskega društva Čakat domače državno prvenstvo v krosu m spustu končali s kopico četrtih mest, je velik del nezgod in nehvaležnih mest z naslovom državnega prvaka poplačal mlajši mladinec Luka Kodra. »Vedel sem, da lahko zmagani. Domačo progo sem dobro našludiral, a dez je vse namočil in je bilo vse drugače. Moj konkurent I li asi nit on Miha Holz.cr je bil hitrejši v spustih. Nisem upal toliko tvegali. Bil sem veliko močnejši v klanec« jc pol do majice državnega prvaka, ki v njegovi sobi visi na vidnem mestu, pojasnil bodoči gimnazijec, bivši odlic njak osnovne šole Šmartno, doma iz. Zgornjega Tuhinja. Ta okolica prispeva kar četverico izvrstnih kolesarjev, med katerimi je najskromnejša uvrstitev na državnem prvenstvu peto mesto. Boštjana Hribovska in Dom-na Berlinca, oba četrta v krosu, je dopolnil malce starejši Janez Štupar v spustil. Skrivnost? Dobra voda izpod Menine? Geni? Vse in še kaj. Malce prispeva domača »klima«. V Lukovem primeru sta nekaj prispevala mami Erna in oče Janez, nekaj jc prispevala domača, družinska »klima«, tudi njegov razrednik skozi stili leta Simon Potočnik, bivši vrhunski športnik, »ki se kol eden redkih učiteljev ni nikoli jezil, vedno pa trdil, da ne smemo obupati.« So to intervali na Šenturško goro, dolge ture z Boštjanom čez Menino planino do Gornjega Grada in nazaj. Kar sc športne opreme tiče jc red in čistoča. Za to si vzame čas, vse drugo je v drugem planu. Če mu kakšen priznan kolesar, kaj reče, vzame za sveto, predvsem nasvete trenerja Tadeja Trobcvška. Hvaležen je tistemu, ki se ga je usmilil pri nakupu kolesa (Valvolline). Nikoli se sam ne pohvali, ne takrat ko je »juhuhu«, niti takrat ko jc slabo, izgovorov ne išče naglas. Je miren, besede ne vrejo iz njega. Važno, jc da mami Erna skuha, da ve, kdaj gre lahko na trening. Špagete si pripravi tudi sam. če je kriza. Letos je bil v lem letu sploh najbolj priden v šoli in v dresu Calcila doslej. On sam jc šel glavnemu konkurentu pokazal progo na domačem terenu, da bosta imela enake možnosti. Da se ve. kdo je najboljši. Najbolj je vesel čestitk kolesarjev, saj pravi »nihče bolje ne ve, koliko sc jaz trudim.« Ali ni nemara tO nekaj iz učbenika, kakšen naj bi bil vrhunski športnik? Pa vse drži kot pribito. Zmag v tretjem tekmovalnem letu, ki jo je začel z drugim mestom na Veliki nagnuli Kamnik, ne šteje Sproti. Lani, ko je razen Kamniški mlajši dečki, ki med navdušenimi gledalci tečejo iz garderobe na dupliško igrišče, so zagotovilo, da nogomet na Kamniškem ne ho izumrl... na državnem prvenstvu mladinci in prav največjemu prijatelju Boštjanu Hribovšku »izmaknil« bronasto kolajno, je med dečki dosegel kar 17 zmag. I etos jih je samo na največjih domačih dirkali in zamejstvu dodal še (najmanj) pet. Torej mladi šampion, ki ga širša okolica Kamnika nemara še ni imela. In cilji'.' »Za evropsko prvenstvo sem še premlad. Želim čim večkrat med prvih pet med mladinci absolutno, kot v Ljubljani.« Na odprlem prvenstvu Ljubljane je osvojil drugo meslo. kar je »lop« rezultai doslej. Vzrok? Ker je imel popoldne spraševanje za nedeljsko birmo, je moral biti hitro v cilju. MKTOD MOČNIK v vzponu izjemoma nastopil že med mlajšimi začneš trpeti, si rečeš 'nikoli več'. Poglej Matic. 6 ur in 20 se že potiš pa še 42 kilometrov teka po tem razbeljenem asfaltu in vročini je pred tabo, sem si govoril po plavalni in kolesarski preizkušnji. A kar gre. Množica gledalcev ob tekaški trasi potegne. Važna pa je predvsem psihična prirpava. Tri dni pred dirko sem vedel, da ne bom odstopil, pa naj stane kar hoče, ne glede na vročino, žejo, krvavim žuljem, oguljeni zadnjicu Dosežen cilj vse poplaća.« »Posledice« hitro premaganih kilometrov so že tu. Potem, ko je le za pet minut zgrešil nastop na oktobrskem svetovnem prvenstvu na obljudenih Havajih in za 6:18 minute tudi letošnji najboljši dosežek trenerja, je prišlo vabilo v državno reprezentanco za nastop v dolgem triatlonu v Fredericii na Danskem. »Imam resno službo, o Danski ne razmišljam. A će vsi pravijo, da takoj po prihodu vsi trdijo, da se kaj podobnega ne bodo lotili nikoli već, sem že pel minut po cilju razmišljal kdaj naslednjič...« (MM) Luka Kodra (v sredini) oh svoji dvajseti zmagi tudi državni prvak. Triatlonci Trisporta državni prvaki Leta 7996 Miro Kregar v Kamniku usta nori triatlonski klub. ki do leta l()')H osvaja naslove državnih prvakov kot za šalo. Se zlata doba/to treh letih začenja znova f1 Slovenska reprezentanca v Ironman triatlonu na Evropskem /prvenstvu 1995 osvoji bronasto medaljo, Tekmovalci - Kogoj, Veiepec in Kregar obrnejo nov lisi v zgodovini slovenskega triatlona Zaradi različnih pogledov glede statusa v matičnih khihih /maktično vsi trije zapustijo le-te in Miro Kregar v Kamniku ustanovi nov klub, kise ukvarja izključno z duatlonsko in triatlonsko dejavnostjo. Poleg Igorja Kogoja t • klub privabi še dva člana slov. reprezen-tance v kratkem triatlonu ■ Hočevar/a in Zepiča ter lelo kasneje še državnega prvaka med mladinci Trika Močnika. V letih '96 do VH je petorica osvajala naslove državnih prvakov kot za šalo. Zara di prestopov »kralkašev v druge klube, pa je sledila doba, ko so se uvrščali na druga in tretja mesta. Istočasno pa so v klub začeli prihajali kamniški športniki, ki so pokazali interes tekmovali v dua-in triatlonu in posledično danes za klubske barve Trisporta tekmuje okoli 24 tekmovalcev. Med ostalimi tudi f>rekaljena triatlonca Nataša Nakrst in Jani Tomšič, iz tekmovalnih v trenerske vode pa je lani zaplul Igor Kogoj. I.elu sedaj v klubu opravlja trenersko de In kot vaditelja triatlona pa ga dopolnjujeta Kregar m Romšak. Stevtino članstvo omogoča nastop t elo trem ekipam naenkrat. Zgo dilo se je že. da sta na ekipnih D P dve ekipi zasedb drugo in in-t je mesto, le j>rvo se je vedno izmaknilo. Vse je l.-u udu. tla bo liuh letos tako, saj /c prvu duatlonska ekipa vpostavi /• reeat Slapnik in Spruk na DP v Ribnici sjiel zasedla drugo meslo. no, na triat Ionskem DP v Celju /ta so Trisporlovci s/ni posegli/xi zlalit. Sposob nosli tekmovalcev in taktično izdelan plan trenerja Kogoja to tok rut rodili želen rezultat, Erik Močnik. Nino (jtkan in sc mladinci Grega Zore so ob pomočiJani ju Tomšiča složno odplavali 75» m. suvereno odkolesarili 20 km. na 5 km teku /ta iztisnili iz sebe fe zadnje atome moči in zmaga/i s prednost/o i 5 sek pred ekipo Rib niče ter dobro minulo pred ekipo Novice Evireme. Naj/ierspektivnejši tekmovalci, ki od novembru sistematično tre nirajo podKogojevim vodstvom, so torej že dosegli prt 'e zmage. O Gregi Zorela, Eriku Močniku. Damjanu Sla/miku in Simonu S/iru ku bo sigurno še slišali. Najiorni treningi sicer terjajo neka/ po škatlij m posledk no izostanek rezultatov, vendar Je prihodnost mu Itu svetla. Klubskim Ironmenušem (Kregar, Tomšič, (lokati, l.ovše. Škrle/i, Nakrsl) pa se fe pred kratkim pridružil še Matic Romšak z odlično opravljenim nastopom nalronmanu t At Uriji Izmed vseh sloven skih klubov ima Trisport največ kategori tiranih iportntkot Kre gar, Cokan, Močnik, Zore in Romšak so dosegli državni razred že na polovici letošnje sezone, v igri pa so še l.ovše, Tomšič in Nukrs-tova. Prav tako je Trisport edini klub, ki ima kar dva profesionalna športnika - 'Tomšič in Močnik sla zaposlena v športni enoti Slo venske vojske. Daljnoročno pa bi na/več energije kazalo vlagati v sislematič no vzgojo mladih osnovnošolcev, ki so pokazali svoje sposobnosti iu zagnanost na duullomi v oki ini Triš/iorluega duet 'ti l-leklronč-k.a, ajmila v Kamniku. Ti dečki in deklice so /micni ialni klubski podmladek. Prav na tej prireditvi se je odlično izkazal tudi organizacijski odbor, katerega so sestavljali ustanovni člani Trisporta (llršlč; Krmavnar. Pavlinič, VUrinič. Jeras), ki jim je bila topope-tih letih prva resnejša preizkušnja. Upamo lahko le. da bo vsem skupaj poleg vseh obveznosti ostalo še toliko energije, da bi se bolj zagnano posvetili tudi delu z tutj-iiilttjsiini m tu i naslednjih petih letih tudi v tem segmentu lahko V pokazali viden napredek. TVOTOMC, Kamniški OfifiliV »NA KVADRAT« IZ TRGOVINE nakup Šutna 48, tel.: 839 70 81 5 x 8o g + 2X GRATIS SIT TESTENINE 3 vrste, 500 g 7990 1 SIT SADNI SIRUP (5T) - 4 okusi 99990 SIT ZELIRNI SLADKOR (tt) Kolner ^--^ KIS ZA VLAGANJE^ Princ v3_y 1 199 90 SIT SARDINE v olju Mardešič, 125 g 79% (vsaj (D kosi) LEDENI CAJ limona, breskev (CŠj) \\&>„ (vsaj (S) bosi)_ MINERALNA VODA (JTi) San Antonio I 59 90 SIT JEDILNO OUE pvc il 1 169 (vsaj (T) kosi) 90 SIT JUHE - instant VITANA - vsi okusi 1 1 9^SIT TOALETNI PAPIR La Rose 8/1, 2-slojni SIT 169- Ogrevanje vode s soncem (Nadaljevanje s prejšnje števUke) Sprejemnikov sončne energije (SSE) je več vrst, npr. ravni, vakuumski, z. zrcali, zračni. Prav v zadnjem času se je rodila revolucionarna novost, ki pa se bo morala izkazati se v praktični izvedbi in uporabnosti. Inž. Aljoša Pajk je izumil in patentiral energetski strešnik, čire za konstrukcijo kritine, ki omogoča solarno ogrevanje vode brez vgradnje do sedaj znanih SSE. Vsaj nekaj časa pa je še pričakovati porodne težave. Najbolj razširjeni, in poznani so ravni SSE, ki jih je mogoče izdelati celo v samograd-nji (glej Kamniški OBČAN št. 12) ali pa kupiti tovarniško izdelane v različnih kakovostnih razredih (razlikujejo se in po učinkovitosti in seveda cenah). Navadni ravni SSE imajo običajni črn. kakovostni pa obvezno visoko selektivni absorber, kvalitetno toplotno izolacijo nc le na zadnji strani temveč tu- di na bočnih stranicah ter kaljeno steklo (najnovejši hit je prizmalično steklo). Učinkovitost SSE je odvisna od konstrukcijske izvedbe in kvalitete vgrajenih materialov, pri končni vgradnji na streho pa je zelo pomembna orientacij:! in naklon SSE. Učinkovitejši so tisti, ki na enoto površine ob enakih vremenskih pogojih uspejo pridobiti večjo količino toplote. Navadni, črno pobarvan absorber veliko bolje absorbira sončno sevanje od nepobarvanega, vendar so tudi njegove topotne izgube velike. Manjše toplotne izgube dosežemo z vgradnjo sodobnih visoko selektivnih absorberjev s posebnim nanosom. Osnovni princip delovanja selektivnega absorberja jc, da ta močno absorbira sončno sevanje in oddaja malo toplotnega sevanja v obliki izgub. To omogočijo različne optične lastnosti uporabljenega nanosa v področju kratkovalovnega (sončnega) se- Zmaga Vide Uršič v znoju in krvi Poleg Gorazda Štanglja, najvišje uvrščenega slovenskega ces tnega kolesarja na LICI lestvici, najboljšega gorskega kolesarja leta 2000Primoža Štrancarja, olimpijca iz Sydneya, trenutno še 52. na svetovni lestvici UCl, je na bolniški tudi kamniška kolesarka Vida Uršič. Večkratna veteranska svetovna in zaradi pravil KZSše vedno slovenska aktualna članska prvakinja je padla na veteranskem evropskem prvenstvu amaterskih kolesarjev UDACE v italijanski Gemoni. »Kljub težkemu dihanju, poškodbam na glavi, roki, nogi. sem vsa okrvavljena prepeljala še preostalih 25 kilometrov. V mislih sem imela le stavek: Če kunami, lahko zmagam.« je pripovedovala Vida med okrevanjem. Podrobnosti so bolj srhljive. Po zmagi je sledila le hitra vožnja z reševalnim t 'azilom v bolnišnico v Gemo-no (Gumin) pri Udinah, kjer so jo italijanski zdravniki zadržali v tridnevni oskrbi. Okrevanje nadaljuje doma v Bistričici, kamor so jmsjiela tudi priznanja - za zmago. »V 22 letih sem doslej hudo padla le dvakrat. Kar dobra statisti ka,- med okrevanjem razmišlja t 'ršičeva in upa, da bo nareddo sredine avgusta, ko je zanjo najpomembnejši čas leta - Veteransko svetovno prvenstvo vStJohhanu na Tirolskem. Kakšen bo epski zaključek, bomo f>oročali sejHembra. vanja, ki ga oddaja sonce in dolgovalovnega (toplotnega) sevanja, ki ga oddaja absorber. Dodatno zmanjšanje toplotnih izgub pa dosežemo tudi s posebnimi prekrivnimi stekli, npr. dvojno steklo, steklo z nercfleksijskim nanosom (prepoznamo ga po tem, da na površini stekla nc vidimo svoje slike), s folijami, s priz.matićno obliko površine stekla. To dosežemo tudi z zmanjševanjem debeline stekla, kar nam omogoča uporaba kaljenega, t. i. »belega« stekla (z. nizko vsebnostjo železovih oksidov), vendar je zaradi odpornosti proti toči debelina omejena na 3 do 4 mm. Solarni sistem pa potrebuje tudi primerno velik in dobro izoliran hranilnik tople vode. Čim večji jc, tem manjše so izgube solarnega sistema, ker lahko deluje z nižjimi temperaturami. V neugodnih vremenskih razmerah pa nam velika akumulacija pride še kako prav. Sodoben solarni sistem tudi ne deluje brez cevne povezave med SSE in hranilnikom, brez črpalke in rc-gulirnih elementov. Kamničani imamo to srečo, da v »hiši varčne energije« v poslovnem centru Duplica dobimo kompletno ponudbo, blizu in na enem mestu. Žiti imajo te napredne tehnologije tudi svojo ceno. Enkratna investicija pa jc kmalu pozabljena in občutek vsa naslednja leta, da" pridobivaš toplo vodo zastonj, je enkraten. Za brezplačne nasvete s področja učinkovite in varčne rabe energije (vse v zvezi z izolacijami in v hiši, ogrevanjem itd.) vam je v energetsko svetovalni pisarni ESP Kamnik, Tomšičeva 2.3 (tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure na razpolago eden od naših energetskih svetovalcev. ESP KAMNIK, IVO GAŠPERIČ, energetski svetovalec Znova tek na Grintovec METOD MOČNIK V TEHNIČNI TRGOVINI gorenje center 1FRNECOM Usnjarska 9, Kamnik, tel.: 83-17-203 BHA TEHHIKA Senzorska samostojna kuhalna plošča Electrolux EHS 602 P ii HLADILNIK GORENJE K 25 TB višina 144 cm AKUSTIKA Videokamera „ S()NY CCD-TR 728 ^»HKtSJT + DARILO (torbica) aBTV EVELUX S 55 BTV GORENJE 70 GS ^S^SttT *Z^i'jWifc in še mnogo drugega za vaš dom... Gotovinski popust, možnost odloženega plačila, brezplačna dostava! Priča kujemo vas vsak dan ikIS. do 19. ure oh soliolah od 8. do 13. ure GARAŽO v Kamniku, zidano, oddam. Tel.: 041/691-777. RTV - HiFi SERVIS POTROŠNI MATERIAL ZA RAČUNALNIKE! POPRAVILO RAČUNALNIKOV TECH. d.o.o., Ljubljanska c. 2 to. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) »Kje so meje, misli večina, ko izve za čas I ure 25 minut in 25 sekund in pozna pot, ki je po planinskih tablicah markirana na 5 ur,« jc pred tretjim gorskim tekom na Grintovec leta 1998 Metod Močnik zapisal v Kamniški občan. Iako je namreč zapisano v ličnem prospektu za letošnji, četrti tek na vrhnjo piramido kamniških planin Grintovec. Izziv, tekma leta, boj s samim seboj, bo letos četrtič v zgodovini v soboto, 18. avgusta, s startom ob 9. uri v Kamniški Bistrici. Tistega Icla je Igor Šalamun svoj rekord najtežjega gorskega teka v Sloveniji in po mojih podatkih tudi v vsej srednji Evropi pomaknil na 1,25:03. »Ob svetovni konkurenci bi sc dalo teči še hitreje. Vsaj tri minule,« je naš najboljši gorski tekač Igor Šalamun dodal piscu teh vislic po teku. Kamniški rekord ima Ivan Urh (1,26:20), ženskega Marija Trobec 1,51:25, osebni pisca sc je ustavil na 1,32:28. Tek jc po tretji ponovitvi šel v skladišče. Glavni organizator Darc Božič je malo izpregel, Dušan Papež, športni navdušenec, pa je ob asistenci žene Mire drezal toliko ča- sti, da vzdržljivost na preizkušnja, ki ji v Sloveniji ni para, ne sme zamreti. Vedno jc obljubljal in obljubo tudi držal, da bo pristavil poln piskrček. Klub gorskih tekačev Papež, ki bo sadove mladostne zagnanosti in volje do zdravja in sporta, nenazadnje življenje, žel na jesenskih tekmovanjih mladih, bo pripravil vse, kar imajo veliki. Pokale, diplome, pkrepčila, denarne nagrade za najhitrejše in vse ostalo, da bo tek od doma v Kamniški Bistrici na visini 601 meter, mimo tovorne žičnice v Koncu, Kokrškega sedla (1793 m) do vrha Grinlov-ca (2558 metrov) potekal na zadovoljstvo (in varnost) vseh. Če ste Kamničani in vas zadeva v pravo stran premaknjenih zanima, boste ostalo že izsledili, v nasprotnem primeru zavrtite tel. 839 II 69 ali kliknite na Mat1 Kurjo, na iskanje »Papež« ali nove strani in odprlo se vam bo vse in še več. Tudi to, kako pravijo na Dolenjskem dolomitu in kako in zakaj je bil ž.e pred letom 1X96 užaljen jezikovni duh Frana Lcvca. Vredno obiska. Ureja učiteljica Mini Papež. (MM) MIZARSKE STORITVE IZDELAVA ■ MONTAŽA - OBNOVA KUHINJE IN DRUGO POHIŠTVO Avbelj Milan s.p., Stegne 1, Moravče TEL:01/723 14 76 GSM: 041/641 446 sii: EST PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE Steletova 8a, 1241 Kamnik vpis stanovanj v zemljiško knjigo in izdelava etažnih elaboratov posredovanje pri prodaji nepremičnin druge poslovne storitve Tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! * - paprika v vrečah, 1 kg - kis za vlaganje, 3 I - šunka toast, 1 kg - ljubljanska salama, 1 kg - sir Jošt, Gaudar, 1 kg - sir Livada, 1 kg 1 - vikend narezek, 150 g - tune Rio mare, 5+2 gratis - špageti št. 3, 500 g - mešano sladko pecivo, 2,5 kg 1 - kava Slovenka, 100 g Ponudba velja do prodaje zalog. SIT 150,00 199,90 699,90 749,90 999,90 099,90 129,90 999,90 169,90 399,90 89,90 V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. oh sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12, - čokolešnik, 1 kg - napolitanke Block togo, 400 g - moka T400 Žito, 1 kg - alpsko mleko Lj. ml., 3,2 m.m., 1 I - cola, oranžada, 1,5 1 - Fruc-korenček, pomaranča, višnja, 1,5 1 - olje Cekin, 1 I - otroški skiro 5 - toaletni papir, 8/1 - Ariel, 6 kg 1 SIT 779,90 199,90 99,90 119,90 79,90 159,90 189,90 ,990,90 169,90 ,899,90 do 2«. ure, ure. 28 SKRJANCEVO »s pogledom na Kamniške planine« LB Hipo © Trg republike 3, Ljubljana, tel. 01 2512 212 V naselju Škrjančevo, med Radomljami in Domžalami, gradimo pet stanovanjskih dvojčkov. Sprejemamo rezervacije in sklepamo prodajne pogodbe! Dodatne informacije: Matic Romšak 040 396 944 Internet: www.lbhipo.si NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.: 01/83 94 614 041/680-751, 041/800-946. Naj svetlobe žarek iz tvojega srca premaga temo in spomin na tvojo pesem iu nasmeh naj lajša naš&bpječino. V SPOMIN IVAN MARKUS Boleč ie spomin na 2. avgust 2000; ko je prenehajo biti tvoje zlato srce. Vsi. ki smo ostali, Čutimo neizmerno bolečino in praznino. Ali. zelo. zelo le pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga spomnili- z lepo mislijo in mu prižgete svečke. Vsi njegovi Kamnik. aVgUSl 2001 Ovala jc l>ia:nina, v snih nc/iapisna hateiina. Ni \ r<" btojtga smehljaja, Ic drla tvajih rak a.\taja. ZAHVALA V 72. letu nas |e zapustil nas dragi JANEZ ZORMAN iz. Kamnika Zahvaljujemo se vsem, ki sie ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svele maše ter sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Vsem iskrena hvala. Židu joči: žena Francka, sin Jani /. družino, sestra Cilka in brata Milan in Stane /. družinami in drtlgo sorodstvo __Julij 2001__ Hlad H .skriva v našUt sreih, v duši salza M iskri, vtem i I vedno pomagala, ta m dahnila hvala Ti. ZAHVALA V 70. letu Življenja nas je zapustila naša draga babi, mami in zrna ter mnogim dobra prijateljica OLGA PEČEVNIK rojena Sad.jak, iz Mekinj pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem /a izrečena sožalja. za podarjeno cvetje in sveče ter hodrilnc besede. Zahvala tudi mekinjskemu /upniku g. Pavleta Pibernikti za lepo upravljen pogrebni obred. Mnogi je nikoli nc bomo pozabili. Žalujoči: t Irska, Jani/. Lva, Metka. Andrej in Peter ter vsi, v katerih srcih živi. Julu' 2001 IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ PETER, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik OPRAVIČILO V prejšnji številki Kamniškega občana je pri postavljanju besedila prišlo do dveh neljubih napak. V zahvali za pok. Angelo Svetlin so se domači želeli zahvaliti dr. Dolenčevi in sestri Jani za dolgoletno zdravniško pomoč in človeško toplino, vendar je bilo zaradi tipkarske napake napačno objavljeno ime zdravnice. V spominski objavi za Marjana Grošlja pa je iz zapisa V spomin nastal napačen zapis Zahvala. Za neljubi napaki se vsem iskreno opravičujemo! DELO TČR d.d. Je čas (a mladost in je čas za bolečino. Je čas ;n slolpe upanja in čas za brezna obupa. Je čas divje budnosti in bo čas nezdravega sna ... (Mila Kalil ) dr , ZAHVALA ■mJ*M , ■• • • V 82 letu življenja je za vedno ugasnilo srce naše drage PAVLE CIGLIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli, darovali cVetje in sveče ter sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Žalujoči vsi njeni Julij 2001 Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ni gorja. ('Stala tvoja je dobrina, v naših sirih bolečina ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 71. letu Življenja zapustil dragi mož. oče, slan ata, brat, stric JOŽE HOČEVAR i/. Mekinj Iskreno sc zahvaljujemo prav vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožaljc. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Lire'za ganljivo /apcic pesmi in g. Sitarju za zaigrano litino. Žalujoči vsi njegovi Julij 2001 KNJIGOVEŠTVO I d.o.o. ekspres vezava diplomskih nalog, vezava uradnih listov, knjig, popravljanje starih knjig, izdelava map, škatel, jedilnih listov, kasiranje Kleče 25, Dol pri Ljubljani, tel.:01/5647-669, GSM: 041-552-353 SALON keramike URAL Bolkova 12, Homec - keramične ploščice - sanitarna keramika -pipe - prenova kopalnic in WC - zaključna dela v gradbeništvu (parketi, laminati, stropi...) - kopalniško pohištvo po naročilu ADAPTACIJA KOPALNIC qen|oota/.a in odvoz obstoječ KOPALI Opreme, Kamenjava instalaciji, polaganje keramike montaža 'kopalniške opreme telefoV at