Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Ajiton.. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). Kako smo poslovali v prvem polletju 1977? Pretekli teden smo na zborih delovnih ljudi podrobno obravnavali rezultate poslovanja vseh TOZD, ki smo jih dosegli v prvem polletju 1977. Ogromno število podatkov si je težko zapomniti, zato bomo najvažnejše podali s tem člankom. Od predvidenih 1680 zaposlenih smo jih imeli v rednem delovnem razmerju 60 manj. Ročna proizvodnja je uskladiščila 3.089 ton, avtomatska pa 7.445 ton, kar je za 331 ton več kot v enaki dobi preteklega leta, vendar samo 48.38 % od letnega plana, za kar je glavni razlog dvomesečni remont 40-tohske kadne peči in IS-strojev. Vseh izdelkov smo prodali -na domačem in tujem trgu 11.126 ton, kar je za 1.108 ton ■■več'kot leto IN MEMORIAM DUŠAN PETROVIČ - ŠANE Boleče in globoko nas je pretresla vest o iznenadni smrti predsednika SZDL Jugoslavije tovariša DUŠANA PETROVIČA — ŠANETA. Ime tovariša Dušana Petroviča—j Šaneta bo ostalo v zgodovini jugoslovanskega naroda in njegovega delavskega gibanja zapisano kot ime človeka, ki je bil eden izmed nosilcev vseh tistih idej/ ki so bile v središču pozornosti delavskega gibanja ne samo pri nas, temveč tudi v svetu. Narodni heroj in junak socialističnega dela tovariš Sane se je rodil leta 1914 v Kragujevcu, kjer je tudi začel svojo revolucionarno pot za pravice in dolžnosti delavskega razreda. Za ideale svoje mladosti se je tovariš Sane boril že v predvojnem obdob- ju, nadaljeval v času NOB na področju Šumadije ter-v povojnem obdobju v Srbiji in kasneje v federaciji. Opravljal je nadvse pomembne družbenopolitične naloge. V svoji polni življenjski moči je vse svoje sposobnosti, bogate izkušnje, vztrajnost in doslednost izkazal zlasti na dveh najbolj odgovornih političnih mestih v naši družbi — v vodstvu sindikatov in socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije. Kot eden naj ožjih sodelavcev tovariša Tita je bil pri svojem delu dosleden, vztrajen, globoko human. Revolucionarnega heroja, u-metnika, zaslužnega, politika, sina Titove Jugoslavije Dušana Petroviča — Šaneta so pokopali na njegovem Venčacu, v katerega marmor je vklesal svojo življenjsko in revolucionarno poslanico. Z njegovo smrtjo so narodi in narodnosti Jugoslavije izgubili še enega izmed svojih zvestih sinov, borca in revolucionarja, politika in umetnika, ki ga je krasil neizmeren posluh za hotenja, težave in želje naših delovnih ljudi. Steklarji širom Jugoslavije, zlasti še udeleženci 14. steklarskih iger v Paračinu, se bomo tovariša Šaneta spominjali ne samo kot borca, revolucionarja,; narodnega heroja, predsednika SZDL Jugoslavije in člana predsedstva CK ZKJ, temveč tudi kot človeka, pokrovitelja teh 14. iger, ki je našel čas in smisel, da nas je prišel osebno pozdravit in igre odpret. J. P. poprej, TOZD-1 je dosegel 60,33 zmanjšali za 2,25 % in dosegli odstotka od letnega plana, TOZD- 91,22 % planiranih, povečale so se 2 48,32 %, povprečje znaša 51,10 postavke: amortizacija, pogodbe-odstotka. ' ne in zakohske obveznosti, osebni Če primerjamo povprečno do-1 dohodki ter usluge TOZD-4, 5 in sežene neto prodajne cene, ugo- delovne skupnosti skupnih služb, povirno, da smo dosegli višje kot Lastná cena na 1 tono je bila za- fv enaki -dobi lanskega leta in si- to za 5,68% višja od lanskoletne, cer pri TOZD-1 za 23 %, pri vendar pa je dosegla le 82,67 % TOZD-2 pa za 11,51 %. Na žalost planirane. To je pripomoglo k do- pa . predvidenih neto' prodajnih bremu končnemu finančnemu re- - cen po skupinah nismo dosegli ni- zultatu te TOZD. ti na domačem trgu (97,94 %), še Pri TOZD-2 so vsi glavni stro-slabše pa na tujem trgu (86.54 %). ški višji od lanskoletnih in od Pri TOZD-1 znaša doseganje pla- planiranih, najbolj pa investicij- na 94,07.%, vzroke bomo morali sko vzdrževanje, ker smo morali še raziskati, pri TOZD-2 pa jé v tej dobi pokriti polovico stro- 89.11 %, čemur je glavni vzrok v škov remonta 40-tonske kadne tem, da smo planirali prodajo IS- peči in IS avtomatov. Lastna ce- izdelkbv po povišani ceni, kar je na je za 20,57 % višja od lansko- bilo le delno odobreno in še to od letne in 11,40 % od planirane, sredine maja naprej. Pri TOZD-3 — dekorirnica so Izvoz . vsi stroški v porastu, dosegli pa Z letnim planom smo začrtali so 117,90 % lanskoletnih in 53,25 izvoz v višini 5,118.786 dolarjev, odstotka od planiranih, do sedaj smo izvozili za 2,999.159 . Pri TOZD-4 — strugarska de- dolarjev in dosegli 58,59 % pred- lavnica tudi tu ugotavljamo po- videnega. rast stroškov, nasproti prejšnje- V prizadevanjih za zmanjšanje mu letu so višji za 27,16 %, do-odpadka v TOZD-1 smo dosegli segli pa so 46,62 % planiranih. I.p napredek, saj je zmanjšan od Pri TOZD-5 — energetika za-preteklega leta do sedaj: pri sku- radi prenosa dela osnovnih sred- pini RDBO od 31,65% na 20,04 štev in nekaterih stroškov na dru- odstotka, pri skupini MDR od de TOZD so bili tu stroški za 2,82 19,78 odstotka na 13,80 %, skupaj odstotka nižji od lanskoletnih in pa od 20,36 % na 13,72 °/o. V dosegli le 38,77 % planiranih. TOZD-2 pa beležimo povečanje Pri DSSS — s prenosom pre-odpadka od 13,57% na 16,06%. gledalk v DSSS so se tu stroški povečali za 75 %. in zato odpade Podatké o poslovnih stroških in na proizvodne TOZD več stroigs vkalkuliranih osebnih dohodkih „ škov DSSS, direktna obremenitev imamo zelo podrobno razciénjene za osebne dohodke pa je ustrezno po vrstah in tozdih, tu pa nava- nižja. jamo le nekatere zbirne primer- Pri TOZD-6 — menza — tu se j ave: glavni. stroški (surovine, je Obseg poslovanja povečal za gorivo, kartohi) so nasproti pre- 20 %, enako so porastli stroški, teklemu letu doseženi v višini osebni dohodki pa za 26 %. 102.86 % od planirane mase pa Celoten dohodek (eksterna in 51.86 %. Vkalkulirani osebni do- interna realizacija) upoštevajoč hodki so nasproti lanskoletni do- vpliv neplačane realizacije je bil bi višji za 22,58 %. 'Lastna cena višji za 37,24 % od lanskoletne in proizvodnje je bila v masi višja znašal 48,05 % letnega plana. od lanskoletne za 21,57 % in do- Na osnovi vseh podatkov in u- segla 48,50 % letnega plana. poštevajoč stanje zalog nedokon- Pri analiziranju posameznih čane proizvodnje in gotovih iz- vrst stroškov na 1 tono uskladi- delkov smo dosegli naslednje ščene proizvodnje smo ugotovili: 'končne finančne rezultate po Pri OTZD-1, da so se glavni TOZD- stroški, nasproti lanskoletni dobi (Nadaljevanje na 3. strani) v tisoč N-din TOZD I,—VI. 1976 HKH 1977 ■ vrsta N-din vrsta N-din TOZD-1 izguba 14.862 dobiček 2.168 TOZD-2 izguba 8.606 izguba 9.989 TOZD-3 izguba 989 dobiček 799 TOZD-4 dobiček 205 dobiček 44 TOZD-5 izguba 3.549 dobiček 1.970 Tovarna izguba 27.801 izguba j 5.008 TOZD-6 izguba 195 izguba 289 OZD izguba r 27.996 izguba 5.297 TEDEN SOLIDARNOSTI Od 26. julija do h avgusta poteka vsako leto «Teden solidarnosti« v spomin na katastrofalni potres v Skopju 26. julija 1963. Prav v tednu solidarnosti je treba vložiti vse napore za večje negovanje in širjenje individualne in kolektivne solidarnosti tako, da bo' vsak delovni človek in občan iz svojih sredstev in z dodatnim delom prispeval za solidarnost. Solidarnostne akcije ob odpravljanju posledic naravnih nesreč predstavljajo le del široko zasnovane socialistične solidarno-sti v našem samoupravnem sistemu. Z družbenopolitično aktivnostjo in informativno dejavnost- jo moramo: doseči, da bo dobila solidarnost široke dimenzije kot ustavno načelo in kot družbena ter osebna vrednota vsakega posameznika, posameznega delavca in občana. Socialistično solidarnost moramo zato uveljaviti na vseh delovnih in življenjskih področjih, na katerih uresničujemo pogoje za materialno.in družbeno varnost ter življenjskih in delovnih razmer delovnih ljudi, občanov in njihovih družin. V tem letu naj bi »Teden solidarnosti« potekal v smeri ocenjevanja opravljenega dela in doseženih rezultatov v okviru solidarnostnih aktivnosti. Pri ocenjeva- nju opravljenega dela imata prav gotovo največji pomen široko solidarnostni akciji po potresu v Posočju in na Kozjanskem. Dosežki pri obnovi obeh potresnih območij so dokazali moč in sposobnost naše socialistične samoupravne družbe, da v tako izjemnih razmerah zagotovi na načelih samoupravlj anj a, samoorganizira-nosti in socialistične solidarnosti pobudo in akcije prizadetih in vseh delovnih ljudi ter angažira njihove materialne, tehnične, strokovne, organizacijske in- druge sile za odstranjevanje posledic potresa in normaliziranje pogojev za življenje in delo. Tako' smo delovni ljudje ih občani zbrali s prostovoljnimi prispevki, izven zakonskih, obveznosti, več kot 250 milijonov din. Ta' sredstva so omogočila normaliziranje pogojev za življenje in delo ter nudenje socialne pompči najbolj ogroženim. V zasebnem sektorju je bilo v občini Šmarje z novogradnjo, sanacijo ali montažnimi objekti rešenih 79 % stanovanjskih objektov, v občini Šentjur pa 60 % stanovanjskih objektov. V družbenem sektorju je bilo zgrajenih 9 novih šol, dom za ostarele v Šmarju, 2 zdravr stvena domova v Planini in Podčetrtku, več objektov družbenega standarda pa je še v gradnji. Sanacija poteka tudi na gospodarskih in družbenih objektih kmetijstva. Prav tako uspešno je potekala solidarnostna akcija v Posočju. Delovni ljudje so tudi tu prispevali znatna sredstva z organiziranjem dodatnih eno ali večdnevnih zaslužkov v okviru sindikata, vključili so se v zbiranje pomoči v krajevnih skupnosti (nad 200 milijonov din), sodelovali s prostovoljnim delom. Več kot 6.000 prizadetim je bila zagotovljena prezimitev v izredno kratkem času. postavljenih 532 montažnih hiš, obnovljenih 2.800 Stanovanj, Do konca leta 1976 je bilo saniranih 30% od potresa poškodovanih hiš, posebna pozornost je bila posvečena socialno ogroženim, ki jim je bila nudena pomoč z reševanjem stanovanjskih problemov, enkratnimi denarnimi pomočmi in podobno. Pri gradnji, šol sodelujejo vse republike in avtonomni pokrajini, v gradnji je vrsta objektov družbenega standarda. Celoten sanacijski program potresnih območij bo predvidoma zaključen do konca leta 1977. Pri tem so v -prvi vrsti mišljeni stanovanjski objekti in objekti družbenega standarda, ki so predvideni kot prioritetne naloge pri odpravi posledic potresa. Velik delež pri oblikovanju solidarnostne zavesti in sistema solidarnosti predstavljajo mladinske delovne-akcije,. ki so bile deležne široke družbene podpore in pozornosti. V lanskem letu je v Sloveniji na dveh. zveznih in štirih republiških akcijah-sodelovalo kar 3.411 mla-' drncev (Posočje, Kozjansko, Brkini, Suha. krajina, Kožbana>, ki Poslovna Hrastnik — V sredo, dne 3. avgusta je bil zadaj i sestanek,.. predstavnikov družbeno-palitičnih organizacij, naše tovarne, Sijaja, TKI in TOZD Neme tali ter Kemija iz Jugometa-la, na katerem se je dokončno izoblikoval . samoupravni sporazum v ; združenju, žet omenjenihi delovnih organizacij, v poslovno skupnost Hrastnik-Jugometal. Predmet sodelovanja v poslovni skupnosti je naslednji;-. •:—-delitev dela, 1 — izboljšanje, dela in poslovanja, — usklajevanje prometa proizvodov in uslug, — raziskava -tržišča, • .— nastopanje na inozemskem tržišču, — skupne . nabave . surovin, . reprodukcijskega materiala, opreme in rezervnih delov na domačem in inozemskem tržišču, — skupna prodaja proizvodov na domačem in tujem trgu,, — skupno nabavljanje in koriščenje pravic industrijske lastnine, B86- skupno programiranje in planiranje proivzodnje in prometa, — usklajevanje medsebojnega poslovnega sodelovanja, so zgradili 27.450 m vodovoda, 5.700 m nove ceste, popravili 40 kilometrov cestnega omrežja, izkopali 320 jam za telefonske drogove, popravili 313 stanovanjskih objektov v Tolminski občini in drugo. Mladinske delovne akcije so spodbudno vplivale, na ostale delovne ljudi in občane v različnih krajih Slovenije, da so s prostovoljnim delom zgradili številne objekte družbenega standarda v svojem kraju. Akcija »Posočje 1976« in delovanje specializiranih brigad Rdečega križa, Pionirske brigade, brigade Zveze tabornikov, Planinske zveze itd. so pokazale, da je potrebno take oblike aktivnosti v akcijah še naprej; razvijati in pri tem upoštevati potrebe, ki izhajajo iz programov razvoja manj razvitih. Na podlagi že doseženih rezultatov moramo ponovno poudariti, pomen socialistične solidarnosti: delovnih ljudi in občanov,, opozo-. riti na napredek, ki smo ga že dosegli z dosedanjim oblikovanjem sistema solidarnosti ob elementarnih nesrečah, kontinuiranem izdvajanjem dela dohodka ža Sklad solidarnosti za nudenje hitre pomoči v primerih večjih nesreč, opozoriti na organiziranost in učinkovitost sistema družbene, samozaščite, mobilnost in koordinacijo družebnih sil, delovnih ljudi in občanov, na celotno orga-- nizacijo in aktivnost ob izrednih stanjih, ki nastanejo ob elementarnih: nesrečah.. Tudi člani OZD Steklarne -Hrastnik se vsako leto vključujemo v akcijo »Tedna solidarnosti«. Tako smo svojo 'obveznost opravili že v mesecu marcu, ko smo v vsej OZD opravili solidarnostni delavnik, Vsota, zbrana v ta namen, je znašala 328.376,05 din bruto. Tako so .se v to akcijo člani OZD Steklarne vključili 100 %, za kar se jim še posebno zahvaljujemo. SfcupH0St;i Jugometal -— racionalnejše:, koriščenje: proizvodnih in prometnih kapacitet, — združevanje sredstev za dol-: goročno povezovanje potencialov proizvodnje, surovin in ,predelave,. — skupno:; dogovorjen enoten nastop na- domačem, tržišču, I ¡¡¡¡piizdruževanje . finančnih sredstev za tekoče potrebe poslovanja,, za razvoj proizvodnje in izboljšanje prometa, ^^^zagotavljanjie ugodnih kredit-. nih potencialov pri poslovnih partnerjih, bankah doma in . v tujini, , — tehnično, tehnološko in ekonomsko izboljševanje proizvodnje, predelave inr prodaje proizvodov, in surovin, - — ustanovitev enovite delovne organizacije za, marketing. . Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v Poslovno, skupnost Hrastnik fe=r Jugometal bo.. prejel vsak član naše delovne organizacije do L septembra tega le-j ta. V mesecu septembru se bo ta osnutek obravnaval na zborih delovnih. ljudi vseh TOZD. Z morebitnimi dopolnitvami se bomo odločili za Poslovno skupnost na referendumu, ki je predviden za vse: delovne organizacije' 2. novembra letos. 1. mm PREDSEDNIKU SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE JOSIPU BROZU TITU Ob priliki praznovanja 22. julija dneva, vstaj e slovenske-, ga naroda in praznika steklarjev Steklarne Hrastnik, ti pošiljamo iskrene čestitke članov kolektiva,, zbranih na proslavi v Gorah. Mi vsi sledimo z. neizmernim zaupanjem poti, ki. j o je začrtala Komunistična partija Jugoslavije pod tvojim vodstvom, Na čelu KPJ si vodil jugoslovanske narode in narodnosti skozi težke in krvave dni borbe,, dokler ni prišla svoboda. Toda naporna pot, polna ovir s tem še ni bila končana. Ko so borci odložili orožje, so postali zagnani delavci. S tvo- 1 jo zaslugo;je naša.domovina, postala enotna, bratska. V Jugo,-., slavij i so. delovni ljudje zaradi pravilne politikeJ KPJ. našli J izpolnitevrsvojih pravic in želja. Tvoje besede^, tovariš Tito,, so nam bile vedno, vodilo pri delu. Tudi v .najtežjih trenutkih pomanjkanja si -govoril. stvarno, nikoli niso, zavijal resnice,., pa če je bila še tako, kruta. Pod tvojim vodstvom smo z, delovnimi napori ¿prema—, gali več desetletno zaostalost, žalostno zapuščino _stare. Jugom, slavije in stopili smo na pot samoupravlj anja,_,po; kateri, po—: nosno stopamo tudi danes. Le pravilna politika ZKJ pod tvojim vodstvom je pripomogla k temu, da je. SER J danes, v svetu spoštovana, neblokovska. država, pomemben. člen in tudi pobudnica, za tako; suvereno, obliko kot je. neuvrščenost v svetu. Dolžnost vseh nas, delovnih ljudi je, da krepimo svojo delovno zavest, vedno dosegamo delovne uspehe, jugoslovanski narodi in narodnosti morajo ohraniti in, razvijati s bratstvo in enotnost, kajti-vse toge pogoj za naša.svohodo,.ki. smo ja. dosegli pod ivoj im vodstvom. Kot člani delovnega kolektiva Steklarne Hrastnik se. bomo potrudili, da bomo; kar največ pripomogli k,utrjevanju samoupravnih- socialističnih odnosov, .da homo dosledno spoštovali in uvajali tudi Zakon o združenem, delu, ki je nedvomno rezultat naših prizadevanj, je zakon ,vseh delovnih . ljudi SFRJ. .. Ob tvojih pomembnih letošnjih.jubilejih se,ob.tej,priliki člani delovnega kolektiva Steklarne Hrastnik. pridružujemo številnim željam in: iskreno in z vsem srcem želimo, da bL nas še dolgo vodil. Člani delovnega kolektiva. Steklarne. Hrastnik IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Delegati Skupščine občine Hrastnik so se v mesecu juliju sestali na 10. zasedanju delegatov družbenopolitičnega zbora dne 18. 7. 1977 na 11. zasedanju zbora krajevnih, skupnosti in .13. zasedanju zbora združenega dela dne 19. 7. 1977. Na ..ločenih zasedanjih so delegati VSeh treh zborov enakopravno sprejeli analizo n izvajanju srednjeročnega plana razvoja občine Hrastnik za obdobje 1976— 1980 v letih 1976 in 1977 v besedilu, kot jo je predložil v obravnavo m sprejem izvršni svet skupščine . občine j Hrastnik naslednjimi ugotovitvami: -a) Na podlagi podatkov iz analize in vseh predhodnih ugotovitev izhaja, da niso bili «doseženi rezultati, ki so bili programirani V «srednjeročnem obdobju 1976— 1980-za leto 1976 in prvo polovico leta 1977. ' b) Dohodek je bil zaradi zvišane amortizacije in slabših rezultatov «dosežen le 84,62 % ali 15,38 odstotka manj, kot je bil planiran. Pričakovati je, da bo ta izpad nadoknaden v poznejšem obdobju, -predvsem v letu 1978 in naprej, ko bodo.v nekaterih delovnih. organizacijah investicijske naložbe dale nove efekte. Na zborih delovnih ljudi tistih TOZD, ki so pozitivno poslovale, smo obravnavali in .potrdili predloge -začasne delitve ostanka dohodka. TOZD-2 in TOZD-6 (samo bife brezjf počitniških domov) sta polletje, zaključili z izgubo, zato bosta morali. izdelati in sprejeti sanacijske programe ter jih najkasneje do 15. 8. 1977 predati družbenopolitični skupnosti in Službi družbenega knjigovodstva-V teh programih morajo biti ugotovljeni vzroki nastanka izgub in predvideni ukrepi za odpravo teh vzrokov. ■: Še podatek o izplačanih povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkih na zaposlenega: lani Je znašal 2.990,26, plan za 1977 3.942,65 din, izplačali pa srno 3.725,54 din, torej letos za 24,59 odstotka več kot lani. Na koncu moramo se pripomniti, da so v vseh primerjavah u- c) Nadalje se ugotavlja, da so osebni dohodki v stalnem porastu in niso v sorazmerju 's produktivnostjo dela, ki stagnira. Zvišanje OD temelji na porastu življenjskih stroškov. d) Tudi investicijske naložbe v osnovna in obratna sredstva niso realizirane po predvidenih programih, zaradi zmanjšane akumulativne sposobnosti delovnih organizacij ih še vedno neurejenih kreditnih pogojev. e) Na področju negospodarstva je situacija nekoliko ugodnejša, vendar se bistveno ne razlikuje od stanja v gospodarstvu, ker so rezultati iz gospodarstva v tesni zvezi z negospodarstvom. , Ob obravnavi analize so delegati družbenopolitičnega «zbora še ugotovili, da le-ta ne vsebuje u-štreznih ukrepov za boljša «realizacijo izvajanja srednjeročnega plana razvoja občine Hrastnik za obdobje 1976—1980, zato predlagajo, naj izvršni svet ob izdelavi tovrstnih analiz v bodoče pripravi tudi ustrezne predloge in u-krepe za to, da bi se odpravile ugotovljene pomanjkljivosti. Delegati vseh treh zborov so nadalje dali soglasje k statutu TOZD Zdravstveni dom Hrastnik -s tem, da predlagatelj TOZD poštevani plani TOZD za leto 1977, ki so'bili dokončani v maju 1977, vendar niso bili sprejeti. Delamo na popravku asortimana TOZD-1, na spremembi cene ure in uslug TOZD-5 ter spremembo prenašanja stroškov DSSS na TOZD in sicer vse v cilju, da bi prišli do realnih planskih kazalnikov v TOZD-1. Če primerjamo poslovne rezultate leta 1976 ter prvega trimesečja 1977 z drugim trimesečjem 1977, ugotavljamo pozitivne premike. V kolikor si bomo tako in še bolj prizadevali, bomo mogoče poslovno leto 1977 zaključili brez »rdečih Številk« (izgube). Potrebno bo podrobno pregledati izvajanje določil in nalog, ki smo si jih zadali ob potrjevanju zaključnega računa za leto 1976 in ob obravnavi in sprejemanju sanacijskega programa. Heda Korbar Zdravstveni dom Hrastnik uskladi statut s pripombami, ki jih je posredoval delegatom izvršni "svet skupščine občine. Ob obravnavanju statdta TOZD Zdravstvenega doma Hrastnik -so delegati družbenopolitičnega zbora še ugotovili, kar je bilo ugotovljeno že tudi na ¡zborih delavcev ob priliki' •sprejemanja Stopenj za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti, da občani niso zadovoljni z delom zdravstvene službe, zato predlagajo, naj .zdravstvena služba posveti več pozornosti .primernemu odnosu do občanov. Delegati» vseh treh zborov so nadalje Idali soglasje k imenovanju tov. Jožeta dri ¡ Toplaka za individualnega poslovodnega organa v TOZD Zdravstveni dom Hrastnik, vendar pa je soglasje vezano na pozitivno mnenje sindikalne organizacije' v :sami TOZD. Na podlagi določila 128. člena Zakona 'o zdravstvenem varstvu, po «katerem««¡določi «skupščina-»pristojne družbenopolitične skupnosti, katere zainteresirane «organizacije oziroma skupnosti delegirajo delegate :v " delavski .svet Zdravstvene delovne organizacije, 'so delegati' osvojili sklep, da v ta organ upravljanja delegirajo svoje delegate: . ’ — skupnost kraj evnih skupno £ sti Hrastnik 1 delegata, — .občinska zdravstvena skupnost 1 delegata, — 'občinska konferenca SZDL Hrastnik 3 delegate, -ki maj v o-kviru možnosti delegira delegate v okviru občinskgga sindikalnega Sveta in ZZB 'NOV občine Hrastnik oziroma drugih političnih organizacij, — Kdt predstavnika skupščine obične Hrastnik pa so delegati iz|| volili vsakokratnega predsednika zbbra združenega dela Skupščine občine -Hrastnik. Delegati vseh -treh zborov so sprejeli sklep o izdaji Soglasja k zaključnemu računu skupnosti revirskih občin za leto 1976 s poslovnim poročilom ter k delovnemu programu za leto «1977, v besedilu, kot ga je predložil v o-bravnavo in sprejem Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Delegati - vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli poročilo ¡oddelil in mkre«» pih Postaje milice Hrastnik za le-to 1976 v besedilu, «kot je bilo priloženo, s predlogi in ugotovitvami Izvršnega • sveta Skupščine občine Hrastnik, in sicer: a) Poročilo o delu Postaje milice Hrastnik za leto 1976 «zajema vsa področja dela iz pristojnosti; postaje milice, iz priloženih tabel k poročilu pa je podana primerjava o zadevah med letom 1976 in '1975. Iz tako prikazanih podatkov je razvidno *za posamezne zadeve, ali so v porastu oziroma v upadanju. b) Glede tehničnih pripomočkov se je stanje na postaji milice v letu 1976 izboljšalo in 'sicer je .postaja milice dobila nov teleprinter. Ni pa SC Zadovoljiva zar sedba delavcev postaje milice. Kljub priporočilu skupščine občine v letu '1976 ob razpravi poročila za leto 1975, 'se stanje zasedbe delavcev milice nifizboljšalo. č) .Iz podatkov je razvidno, da 'so- kazniva dejanja skupno v u-padariju in sicer za 19 manj - nasproti letu '1975. Prav tako je tudi- manjša škoda. Povečale pa sp se 'tatvine mdtomih vozil od 5 na 10 in telesne poškodbe od 2 na 11.,.Kljub manjšeihu številu’kaznivih' dejamj' ‘v- letu 1976 pa je iz podatkov razvidno, da je bilo storilcev več, kakor pa V’ letu '1075. :dj'Stevilo prekrškov po javnem redu dn «miru je v 'upadanju, v občutnem porastu pa je točenje alkoholnih pijač vinjenim «osebam od '3 tia 14. žalitev 'miličnikov je ostalo po številu «enako kakor v letti 1975, kljub temu da je bilo v letu 1976 ocenjeno, da je previsoko nasproti prejšnjim letom. e) Število prometnih nesreč je v rahlem upadanju, leta 1975 jih je ‘bilo 154, v letu 1976 pa 135. Materialna «škoda je približno e-naka — 670.000 din. Ce primerjamo nabavo nbvih motornih vozil "v letu 1976, lahko rečemo, da je bilo v letu 1976 Veliko manj prometnih nesreč, kakor pa v letu 1975. To pa ni merilo za dobro 'ocenoi, če primerjamo prometne nesreče' s smrtnim izidom V letu 1976, ki jih je bilo 'kar Č, v letu 1975 pa. nobene. :f) Število prometnih prekrškov pa se je povečalo od 96 v letu 1975 na 119 V letu 1976. Tudi za leto €976 ge'»ugotavljaj da je še Vedno previsoko število prekrškov upravljanja motornega 'vozila 'brez vozniškega dovoljenja. Delavci postaje milice pa so v letu 1976 uspešno delali na področju preventive, s tem da za ¡lažje prekrške niso izrekali kazni; pač pa so -voznike opozarjali na nepravilnosti. Delegati so nadalje sprejeli poročilo o delu' medobčinskega javnega pravobranilca v Trbovljah za leto <1976 v predloženem besedilu, z, ugotovitvami izvršnega sveta k temu poročilu, kot sledi: (Nadaljevanje na 4. ¡strani) I OBVESTILO E ! Vse naše sodelavce obveščamo, da bo naslednja številka = i STEKLARJA*« izšla v mesecu oktobru. E E Vse naše dopisnike pa naprošamo, da nam svoje prispev- | — ke za naslednjo številko kljub temu redno pošiljajo na ured- E ništvo, najpozneje pa do 20. septembra 1977. ! Ob tej priliki želimo vsem članom OZD, da bi svoj letni E »dopust preživeli kar. naj lepše in si nabrali novih moči za na- E daljnje «uspešno delo. E Uredništvo -\ E E ïïiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Kako smo poslovali (Nadaljevanje s 1. strani) Zbirni podatki o ugotovitvi in razdelitvi celotnega dohodka «Za OZD sp naslednji: ' «v tisoč N-din ELEMENT I.—VI. 1976 I.—VI. 1977 % Celoten dohodek; 161.761 221.498 136.93 Porabljen material 120.650 140.987 116.86 Družbeni proizvod 41.111 80.511 195.84 Amortizacija 111.436 13.092 • 114.48 Dohodek '29-675 6.7.419 227.19 Pogodbene obveznosti 6.475 8.006 «123:64 Zakonske obveznosti 6.832 8.908 130.39 Osebni dohodki 44.362 55.801 125.79 Izguba "27.994 ■5.296 18.92 IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE (Nadaljevanje s 3. strani) a) Vsebino in program dela javnega pravobranilstva določajo zakoniti predpisi (zvezni in republiški zakon o javnem pravobranilstvu), obseg dela pa je odvisen predvsem od obsega pravnih in drugih poslov, v katere vstopajo in jih sklepajo stranke, ki j^h pravobranilstvo zastopa. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko se je obseg dela pravobranilstva iz leta v leto povečeval, je število obravnavanih zadev v letu 1976 nekoliko upadlo. Zmanjšani pripad zadev je pripisati organizacijskim spremembam, ko se je na novo ustanovljene samoupravne interesne skupnosti prenašalo naloge, ki so prej spadale v pristojnost organov, katerih zastopanje je javno pravobranilstvo opravljajo po zakonu (ukinitev skladov), medtem ko po sedaj veljavnem zakonu zastopanje o-pravlja le po posebnem pooblastilu (SIS). b) Največ zadev je bilo obravnavanih v preventivnem postopku in sicer 42 zadev, od tega so se le 3 zadeve nadaljevale v pravdnem postopku pred sodiščem. Število pravdnih zadev je porastlo v letu 1976 na 10, od tega je bilo rešenih 9 zadev, v korist zastopanih strank 6 zadev. Nadalje se je povečalo število o-bravnavanih pogodb zaradi ugotavljanja skladnosti z zakonom in številom zadev splošnega značaja. Javno pravobranilstvo je dajalo tudi številna pravna mnenja strankam. c) Odnos med javnim pravobra-nistvom in občinami ustanoviteljicami temelji na sodelovanju na vseh področjih premoženjsko pravnih razmerij, kar je prispevalo k temu, da ni bilo ugotovljenih pojavov, ki bi terjali sprejem izjemnih ukrepov na tem področju. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik so sprejeli tudi poročilo o delu občinskega javnega tožilstva Trbovlje za leto 1976 v predloženem besedilu in pri tem sprejeli ugotovitve izvršnega sveta k temu poročilu, kot sledi: . a)-- Občinsko' javno tožilstvo je pri izvajanju svoje osnovne naloge — to je kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj, sodelovalo z drugimi državnimi in samoupravnimi organi, kar je prispevalo k pozitivnim rezultatom. S takšnim načinom dela bo tožilstvo nadaljevalo tudi v bodoče. b) Iz poročila se ugotavlja, da je bilo v letu 1976 manjše število ovadenih oseb (315 oseb, kar je za 27 manj kot leto poprej), zmanjšalo se je tudi število obtoženih oseb od 252' v letu 1975 na 213 v letu 1976 in število kaznivih .dejanja od 304 na 253. Upad kaznivih dejanj je’ le začasen, ker so v prvih mesecih leta 1977 v močnem porastu. Struktura kaznivih dejanj se v primerjavi s preteklimi leti hi bistveno spremenila. Zmanjšalo se je število kaznivih dejanj . ogrožanja javnega prometa, zlasti težjih kaznivih dejanj, močno pa je povečano število kaznivih, dejanj nasilni-škega obnašanja od 18 v letu 1975 na 35 v lanskem letu. Takšen porast pogojuje v mnogih primerih alkoholizem, kar pa se bo po mnenju tožilstva še povečevalo, v kolikor družba ne bo zaostrila odnosa do alkoholikov. c) V letu 1976 je mladoletniški kriminal znatno upadel, na kar je po ocenitvi tožilstva vplivalo kvalitetnejše delo občinskih skupnosti socialnega skrbstva. d) Občinsko tožilstvo ocenjuje kaznovalno politiko občinskega sodišča kot ustrezno, le v primeru kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja bi bilo treba kaznovalno politiko zaostriti. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik so sprejeli še poročilo o delu gozdarske inšpekcije v letu 1976 in delovni program za leto 1977, v besedilu, kot je bil priložen v razpravo in sprejem delegatom skupščine občine Hrastnik. Pri tem je bilo u-gotovljeno, da delo gozdarske inšpekcije v letu 1977 bistveno ne odstopa od programov del iz preteklih let in da navedeni obseg dela zadošča potrebam po nadzoru gozdov. Delegati zbora združenega d0a in zbora krajevnih skupnosti so enakopravno določali še o soglasju k cenam za potrošnjo pitne vode, za pristojbino za priključek na vodovodno in kanalizacijsko o-mrežje, na kanalščino, za odvoz smeti in odpadkov, za potrebne storitve in najemnino za grobove na pokopališču Dol pri Hrastniku. Po predlogu izvršnega sveta oziroma, KOP Hrastnik bi se cene komunalnih storitev povečale za 9 % ter uvedla nova tarifa za kanalščino v višini 0,63 din/m3 ter nova tarifa za odvoz trdih predmetov za gospodinjstvo v višini 0. 02 din/m2 stanovanjske površine, KOP Hrastnik utemeljuje predlog za povečanje cen komunalnim storitvam s tem, da se cene teh storitev niso povečale od 1. 6. 1975, ter. dejstvu, da so se stroški posameznim reprodukcijskim materialom in cene režijskih ur znatno povečali. Ob obravnavi predloga za povišanje cen komunalnim storitvam so delegati zbora krajevnih skupnosti dali soglasje k povišanju, medtem ko ga delegati zbora združenega dela niso dali, zato se bo o povišanju cen komunalnim storitvam ponovno razpravljalo na eni izmed prihodnjih sej zbora. Samostojno šo delegati zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi sklada za razvoj novih gospodarskih dejavnostis na območju občine Hrastnik v besedilu, kot ga je predlagal izvršni svet skupščine občine Hrastnik. S tem odlokom se spreminjajo in dopolnjujejo nekatere določbe odloka o ustanovitvi sklada za razvoj novih dejavnosti, ki ga je skupščina občine Hrastnik sprejela v letu 1973. Spremembe se nanašajo predvsem na določbe glede upravljanja sklada, ki je prilagojeno delegatskemu sistemu, s tem da je najvišji organ upravljanja odbor, katerega člani so vsi delegati zbora združenega dela skupščine občine Hrastnik. Izvršilni organ sklada je izvršilni odbor, aBS je 11 članov. Nadaljnja važnejša določba je tudi ta, da se dajejo sredstva sklada (glavni dohodek sklada šo prispevki podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju novih gospodarskih dejavnosti v višini, kot je določena v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za razvoj novih gospodarskih dejavnosti v občini Hrastnik) za posamezne investicije kot kredit ali brez obveznosti vračanja. O tem sklepa odbor po predhodni odločitvi zborov delavcev podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev 'za razvoj novih gospodarskih dejavnosti na območju občine Hrastnik. Delegati so v okviru delegatskih vprašanj postavili vprašanja le na zboru krajevnih skupnosti, in sicer: — DRAKSLER Marko, delegat KS, Dol pri Hrastniku, ki je bil sicer zadovoljen z odgovorom na njegovo vprašanje, 'postavljeno na prejšnjem zasedanju v zvezi z osnaževanjem ozračja, vendar je dodal, da se opaža v višjih legah predvsem na Kovku in Turju večja onesnaženost z SOa, medtem ko so meritve pokazale, da se v nižjih predelih opaža onesnaževanje s florom, katerega pa izločata tovarna kemičnih izdelkov in steklarna. Tov. Drakslerju je bilo odgovorjeno, da onesnaževanje ozračja terja dolgotrajne raziskave in postopke za odpravo. Ker pa niti še ni ustanovljena republiška skupnost za varstvo zraka, tudi medobčinska komisija, ki za svoje delo še nima sredstev, ne more reševati tega problema. Ko bo u-stanovljena republiška skupnost za varstvo zraka, bo pripravljen tudi' samoupravni sporazum, s katerim se bo lažje pristopilo k sanaciji, ki pa bo zelo dolgotrajna in draga. — LESKOVŠEK Franc, delegat KS Hrastnik — spodnji del, je v zveži s tem še povedal, da se v spodnjem delu Hrastnika v zadnjem času pojavljajo drobni delci oziroma goste saje v zraku. Član IS, Trotovšek Matija mu je pojasnil, da je Termoelektrarna I v remontu in zato- Termoelektrarna II obratuje z večjo zmogljivostjo, s tem pa tudi izloča večje količine saj in drugih škodljivih snovi v zrak. — DURNIK Ivan, delegat KS Krnice — Savna peč, se je zanimal, kako je s signalizacijo na železniškem prehodu? Tov. Trotovšek mu je odgovoril, da posamezne signalne — e- lektronske naprave tovarna Iskra ne izdeluje. Ko pa se bo pokazala potreba po večjem številu ^v republiškem železniškem prometu, pa bodo gotovo na razpolago tudi za našo občino. Seveda pa bomo morali kriti vse ali pa vsa'j delne stroški sami, ker smo po zakonu dolžni vzdrževati železniške prehode. — Selan inž. Franca, delegata KS Hrastnik — zgornji del, je zanimalo, če se predvideva obnovitev Ceste padlih borcev, ali se bo pristopilo k izgradnji nove. ceste? Tov. Trotovšek jo odgovoril, da je za ureditev te ceste po finančnem načrtu predvideno 500.000 din, vendar je bilo do sedaj" realiziranih le 100.000 din glede na prioriteto izgradnje ceste v Turje. — Babič Marija, delegat KS Turje, je povedala, da bo cesta v Turje vsak čas asfaltirana. V zvezi s tem je postavila vprašanje, kako bo s prevozom otrok na šolo Dol? Ob ukinitvi šole v Turju jre bil namreč sprejet, sklep, da se bo izvedel organiziran prevoz o-trok na šolo Dol, čim bo urejena cesta v Turje. Tov. Trotovšek je dejal, da se bo to vprašanje posredovalo občinski izobraževalni skupnosti in zahtevalo od nje ustrezen odgovor. Delegati so se z odgovori na postavljena delegatska vprašanja zadovoljili, delegatki KS Turje pa bo odgovor posredovan v pismeni obliki na prihodnje zasedanje zbora. Sekretariat Skupščine občine Hrastnik Komisija za muzejske zbirke pri- Kulturni. skupnosti Hrastnik obvešča vse občane Hrastnika in druge, da si lahko ogledajo vse muzejske zbirke Hrastnika v zgradbi muzeja v Hrastniku, Cesta 1. maja 41, vsako sredo :od 16. do 18. ure. Večje skupine si lahko ogledajo muzejsko zbirko tudi v drugih terminih, vendar se morajo predhodno najaviti na naslov: Kulturna skupnost Hrastnik, tel. 814-731. V rednem času, kakor tudi za izredne skupine je zagotovljeno strokovno vodstvo. Ob 25-letnici ustanovitve Planinskega društva, Dol .pri Hrastniku je glavni odbor Planinske zveze Slovenije ' ODLIKOVAL KOLEKTIV STEKLARNE HRASTNIK z zlatim odličjem PZS. . ' . To visoko priznanje bo .podeljeno kolektivu na proslavi' 25-let-nice v Gorah, dne .28. avgusta 1977, kot priznanje za veliko pomoč iniizredno, sodelovanje v četrtletju obstoja in krepitve gospodarska moči naše planinske * organizacije, v katero je vključenih; ..tudi . velika število, 'članov .. kolektiva . Steklarne Hrastnik.'. . 1'v: : Čestitamo in nasvidenje,; 28, avgusta v, Gorah! UO PD Dol pri. Hrastniku O BARVI STEKLA O tem, kako bo nek izdelek spel na tržišču, odloča niz činite-ljev, med pomembnejše pa vsekakor sodi izgled izdelka. Na izgled steklenega izdelka v precejšnji meri vpliva barva stekla, iz kater rega je izdelek narejen. V naši tovarni proizvajamo v pretežni meri brezbarvno belo steklo. Da bodo izdelki, narejeni iz takega stekla, lepi, mora biti steklo brez slehernega barvnega odtenka ter imeti lep lesket. Tako steklo dobimo le, če je med procesom ta- 11 ■ 1 ■ŠMMipsip llliplif 111, - ' $ ¡¡1 lili 'X • /• 1! S !l||§f§§ It Železo in pločevina, ki šli v silosu kadne so ju napeči. ljenja izpolnjena cela vrsta pogojev. Pogosto pa posamezniki s svojimi dejanji, povzročenimi včasih iz nepoučenosti, včasih pa iz malomarnosti, delujejo ravno v obiatno smer. Da bi se v bodoče takim dejanjem izognili, se bomo s tem člankom skušali seznaniti z nekaterimi zakonitostmi, ki veljajo za barvanje stekla. Steklu dajejo različne barve snovi, imenovane kovine. V večini primerov obarvajo steklo spojine kovin s kisikom, te spojine imenujemo' oksidi. Tako obarva oksid železa steklo z zeleno barvo, . oksid bakra z modro, oksid mangana z vijoličasto, oksid kobalta z modro-vijoličasto itd. Da bi obarvali steklo z določeno jakostjo, mu moramo. dodati zado- sti barvila. Pri tem opažamo, da nimajo vsi oksidi enake moči barvanja. Kobaltov oksid obarva steklo več kot desetkrat močneje kot oksid bakra, torej 1 gram kobal-tovega oksida obarva isto količino stekla močneje kot io gramov bakrovega oksida. Moč barvanja nekaterih kovinskih oksidov je tolikšna, da obarvajo steklo že v primeru, če pridejo v steklo kot primes surovin. Taka neželjena primes' je oksid železa, ki ga vnašamo na žalost z večino surovin. Njegova moč barvanja je tolikšna, da več kot 0,03 odstotka železovega oksida v steklu obarva Steklo s sorazmerno močnim zelenim odtenkom. Drugače povedano, več kot 30 gramov železovega oksida v 100 kg stekla bo obarvala steklo tako močno, da izdelkov narejenih iz .tega stekla, zaradi njegove zelenkaste barve, ne bomo radi kupovali. Da bi dobili steklo primerne barve, moramo upoštevati več pogojev. Najvažnejši je, da uporabljamo za pripravo stekla le take surovine, ki vsebujejo malo barvajočih primesi. V običajna stekla vnašamo največ železovega oksida s peskom, zato je treba posebno pozornost posvetiti izbiri peska. Za izdelke, ki jih izdelujemo v naši tovarni, je še primeren pesek z vsebnostjo železovega oksida do 0,025 %, za svinčen kristal pa je treba uporabljati pesek z manj kot 0,015 % železovega oksida. Tako čistih peskov v naravi praktično ni, ampak jih je treba s posebnim postopkom očistiti do zaželene čistoče. Podobne zahteve se postavljajo tudi za ostale surovine, pri čemer so zahteve za surovine rudninskega izvora, kot so kalcit (marmor), živec, dolomit itd., nekoliko milejše kot pri pesku. Surovine, ki jih proizvaja kemijska industrija, kot npr.: soda, pepelika, cinkov oksid itd., pa smejo vsebovati le nekaj tisočink odstotka železovega oksida. Z izbiro primerno čistih surovin pa je izpolnjen le prvi pogoj za pripravo stekla s primerno barvo, saj bi brez dodatnih ukrepov. vseeno dobili steklo z bolj ali manj izraženim modrikasto zelenim odtenkom. Ta odtenek odpravljamo s postopkom, ki mu pravimo razbarvanje stekla. Raz- • ‘ ’ I ni ■■■k' 5 * jjjjsjj A lip w •¿CPU* barvanje stekla odpravimo v dveh stopnjah, vsaka od njiju temelji na svojih osnovah. Prva je tako imenovano kemijsko razbarvanje. To temelji na lastnosti železa, da pri različnih pogojih enaka količina železa veže različno količino kisika ali kot pravimo, daje dva oksida. Ta oksida pa imata različno moč barvanja. Tisti z manj kisika barva steklo približno desetkrat močneje. Bistvo kemijskega razbarva-nja je ravno tako v tem, da med taljenjem ustvarimo take pogoje, da bo v stekleni talini obstajala le tista oblika železovega oksida z več kisika. S kemijskim razbarvan jem torej na nek način znižujemo moč barvanja železa. Zato moramo poskrbeti, da bo v staljenem steklu čim več kisika. To 100 kg stekla, medtem ko je dodatek kobaltovega oksida 10—15-krat manjši; ■ S fizikalnim razbarvanjem barve železovega oksida torej ne u-ničimo, ampak jo naredimo le manj opazno. Ker pa smo steklu dodali barvilo, s tem izgubi na propustnosti svetlobe. Zato s tem načinom ni možno izboljšati barve, če je v steklu veliko železa, saj bi. bila siva barva potem že tako močna, da bi imeli opraviti z dimnim steklom. Ce v kratkem povzamemo, povedano, moramo torej, da bi dobili lepo brezbarvno steklo storiti naslednje: — uporabljati smemo le surovine z majhno vsebnostjo železovega oksida z dodatkom solitra ter dovajanjem prebitnega zraka prevesti železo v manj barvajoči oksid. — ter z dodatkom selena in kobaltovega oksida prekriti preostalo barvo železovega oksida. Železni predmeti, ki so jih pred dvema letoma našli v kadni peči. dosežemo na ta način, da v zmes vmešamo fake snovi, ki med taljenjem oddajajo kisik. Take snovi imenujemo oksidante, v steklarstvu pa najpogosteje rabimo kot oksidant liter natrija in kalija. 'Nadalje moramo zgorevanje opravljati tako, da bo v atmosferi steklarske peči prisotno vedno nekaj prostega kisika. To pomeni, da moramo v peč dovajati večjo količino zraka, kot pa je. za zgorevanje potrebno. Ce smo izpolnili prej naštete pogoje, bo steklo v večini primerov imelo le še rahel zelenkast odtenek. Tega odpravimo z drugim načinom razbarvanja, ki mu pravimo fizikalno razbarvanje. Vsem je dobro znano mešanje barv. Vemo, da dobimo, če zmešamo npr. modro in rumeno barvo, zeleno, da daje mešanica rdeče in modre vijoličasto barvo itd. Fizikalno razbarvanje izkorišča ravno mešanje barv. Pri tem postopku spremenimo zelenkast odtenek, ki ga daje železov oksid s tem, da dodamo steklu druga barvila v nevtralno sivo barvo, ki je veliko manj opazna. Zato dodajamo steklu določeno količino kovinskega selena, ki sam barva stekla roza barve in kobaltovega oksida, ki barva steklo modro. Sivo barvo dobimo torej z mešanjem zelene, roza in modre barve. Seveda pa morajo te tri barve biti v pravem razmerju, saj bi npr. pri velikem dodatku selena namesto nevtralne sive imelo steklo roza odtenek. Dodatek selena je glede na vsebnost v steklu od 0,25 grama do 1 grama na vsakih Vsi navedeni ukrepi v precejšnji meri zvišajo stroške priprave stekla: Ker je čistejšega peska manj in ker zahteva -več obdelave, je razumljivo dražji. Tako stane - kilogram peska iz Novega mesto z do 0,22 % železovega oksida 8 starih dinarjev več, kot tisti z do 0,035 %. Ce uporabimo letno 15000 ton takega peska, plačamo zanj 120 milijonov starih dinarjev več. Veliko izgubimo tudi s tem, ker dovajamo več zraka, kot pa je teoretično potrebno. Vedeti moramo, da tudi prebiten zrak segrevamo do temperature gorenja, ki nato odnaša s seboj drago toplotno energijo. Po grobih izračunih porabimo na ta način nadaljnjih 100 milijonov starih dinarjev več. Nadalje porabimo letno približno 200 ton solitra po ceni 360 dinarjev za kilogram, torej nekaj nad 70 milijonov starih dinarjev potrošimo s tem, ko dodajamo zmesi soliter. Okoli 10 milijonov pa porabimo še za potreben selen in kobaltov oksid. Vidimo torej, da porabimo za to, da bi dobili steklo primerne barve po grobih izračunih za 50 starih milijonov več, kot pa bi rabili za letos še ne izplačan K-15! Pogostoma pa barva kljub vloženim sredstvom in vloženemu trudu močno odstopa od željene. V takih .primerih so vodja taljenja in zaposleni v zmesarni deležni marsikatere pikre, ko postane steklo na posamezni peči ne-(Nadaljevanje na 7. strani) NE SAMO PRETEKLOST, PRAZNOVALI SMO 22, JULIJ — NARODA — DAN STEKLARJEV Julij, mesec: dopustov, sonca, počitnic. Mesec topel in: prijeten, mesec, ki je .z zlatimi ČEkami zapisan v zgodovini majhnega, a herojskega slovenskega naroda. Kako vroč je bil šele '22. julij 1941; leta, takrat, ko je majhen slovenski narod- v centru hitlerjevske Evrope dvignil svoj glas, vstal v oborožen odpor proti okupatorju. in domačim izdajalcem. Že vrsto let nazaj; se: tako člani našega kolektiva zbiramo .v Gorah, da skupno proslavimo 22; ju- DAN VSTAJE SLOVENSKEGA i i ¡ t.S 9 ■ tmaB H If Slavnostni govornik je bil podpredsednik IO konference sindikata Steklarne tov. Avgust Fiš-nar. lij, dan vstaje slovenskega naroda, ki pa je obenem tudi dan steklarjev. Letošnje praznovanje je še zlasti pomembno;- ker sovpada s pomembnimi Titovimi- in . partijskimi jubileji. Žal je. letošnje, praznovanje, potekalo ob boleči, žalosti, saj, nam je. le dan poprej kruta, smrt nepričakovano iztrgala iz. naših vrst enega naših, največjih, sinov, junaka. socialističnega dela, narodnega heroja, predsednika SZDL Jugoslavije, in člana, predsedstva CK ZKJ — tovariša Dušana. Petroviča —; Šaneta. . Velikemu sinu Titove. Jugoslavije smo se steklarji, zbrani, v .Gorah, poklonili z enominutnim molkom. m Tako kot vsa ta leta nazaj, je tudi tokrat IO konference sindikata v . sodelovanju .Su. pevci'In godbo Svobode II pripravil krajši kulturni program. , Spomine na prehojeno pot slovenskega naroda v teh 36 letih od oborožene vstaje, ustanovitve osvobodilne fronte, ki je pod vodstvom Komunistične partije Slovenije izpisala najlepše heroja ske podvige maiega naroda, je o-budil podpredsednik. IO konference sindikata Steklarne Hrastnik . Avgust Fišnar.,. Vstaja ni prišla samo kot posledica vojne vihre,-ki je ta čas zajela domala vso Evropo, ampak je nastala kot upravičen upor delavskega razreda na vse anomalije, nepravilnosti in zatiranja, ki jih je kapitalištinči sistem izvajal nad zatiranim delavskim razredom. 22. julij je tako postal mejnik slovenskega naroda in z njim le vsakdanji pojav. Siromašna delavska zasavska regija je tako že zelo zgodaj postala zibelka revolucionarnega gibanja na Slovenskem. KP, ki je v tem predelu Za dobro počutje udeležencev praznovanja v Gorah 22: julija so pridf no skrbeli naši sodelavci iz sindikatov. vred vseh naprednih sil, v borbi proti zatiralcu delavskega razreda in vsem hitlerjevskim somišljenikom: Priprave na ta dan pa so stekle že mnogo prej: Stavke steklarjev,' rudarjev iri vseh- drugih zatiranih- delovnih ljudi so posta- ¡lij J m Na proslavi , v Gorah je. v kulturnem programa klarska godba. sodelovala tudi ste- slovenske zemlje.¡.našla, najbolj plodna tla,, je kmalu postala go,-' nilna sila vsega delavstva, ki je pod njenim ¡ vodstvom odločno dvignilo, svoj glas v obrambi vseh svojih človeških in socialnih pravic. Nasprotniki takšnega-revolucionarnega duha so poskušali na vse načine v kali zatreti takšna gibanja. K sreči je bila KP močnejša in revolucionarno politično usmerjen duh delavskega.razreda: neuničljiv. Čeprav v začetku res ni: klO: vse gladko, je moč delavskega.razreda rasla iz. dneva v dan. Komunisti in ostali napredni, somišljeniki so vstopili v neenak boj proti kapitalističnim silam in kasnejšemu okupatorju. Področje Revirjev je postajalo vse pomembnejše. Na tem delu slovenske zemlje so se pod raznimi: imeni društev in ustanov sestajali napredni somišljeniki, pripravljali in sprejemali pomembne odločitve, ki so. imele odločilen pomen v■ kasnejšem boju zai: človeške,- ih| socialne .pravice zatiranega slovenskega delavskega naroda. Temu gibanju so sledili tudi najnaprednejši delavci steklarne.. Prir. spevali so svoj velik in pomem- ben delež. In ravno zaradi tega je bil rhnogo. let. kasneje: .22, julij proglašen tudi za praznik: stekr larjdv. Dolga in naporna so bila pota: predvojnega revolucionarnega gibanja. Tudi: žrtev je bilo veliko.; Toda NOB je željo in hotenja kljub velikanskim žrtvam spremenila- v resničnost. Zato' vse tisto, kar se jc in kar se je konec koncev ¡ moralo zgoditi, ne sme. o-stati legenda. Preveč največjih hčera in. sinov: islovenskegat naroda je dalo svoja življenja v tem neenakem: boju. Ob vsem tem se še danes ne moremo sprijazniti in smo upravičeno ogorčeni nad do-gaj anji .zadnj ih let na, avstrij skem Koroškem iri Gradiščanskem. Naša razvojna pot ni končana. VSe. težave'; ki se in se bodo pojavljale' predvsem v gospodarstvu; moramo in. jih tridi bomo s skupnimi močmi premostili. Trud, ki je, bil vložen doslej; ne sme biti zaman in ne: sme -biti 'nikdar zavržen; Zgradili smo si tovarne, mesta. In še vedno gradimo. U-vedli smo sistem, ki zagotavlja izpolnitev vseh pravic slehernemu proizvajalcu >— samouprav-Ijalcu. Vse to moramo še izpopolr njevati..Truditi se,moramo, da bo naš jutri še lepši, ugodnejši. Naše cilje iz NOB moramo čuvati, negovati in utrjevati. Naša politika miru in neuvrščenosti, katere duhovni; vodja je naš ljubljeni maršal Tito, nam mora ostati o» snovno vodilo pri sodelovanju z naprednimi silami: v-sega sveta. . Besede agresija, sovražnost, o-kupaeija in podobno morajo za vedno izginiti iz slovarja vseh narodov in narodnosti.-.-¡sveta. Vzajemno sodelovanj e, medsebojno spoštovanje, napredek nerazvitih, popolna gospodarska, enakopravnost šo. cilj i in želj e, ki. vor. dijo k miru na svetu. Takšna der Pikado — prvi zadetek na čeprav ne v črno, vseeno dobro. TUDI PRIHODNOST JE NASA javnost in takšna, politika:pa zagotavljata svoboden razvoj in neodvisnost ne samo nam, temveč vsemu svetu, Vsemu svetu moramo, v veliki meri smo že, dokazati, da je naš sistem human in enakopraven, Nadaljevati moramo začeto delo in razvijati takšne -Samoupravne in socialistične odnose, da bomo ob vsakoletnem praznovanju s ponosom zrli na prehojeno pot. Postali smo,, samoupravljale!, sami odločamo, sami se spopada- Tudi letos je IO sindikata poskrbel za brezplačno malico za vse udeležence proslave 22. julija in steklarskega praznika, tov. Lado pa je s svojo ekipo poskrbel, da ni bilo predolgega čakanja.: mlademu rodu pokazati enotni in nost na področju doseganja bolj,-nepretrgani tok j ter zvezo med velikimi revolucionarnimi dogajanji v preteklih desetletjih in tistim; kar danes |uresničujemo- v naši'družbi ž doslednim bojem ža izpopolnitev kongresnih sklepov, za uresničitev - Ustave jn Zakona o združenem delu, 'S. krepitvijo materialne osnove- naše skupnosti in z reševanjem aktualnih gospodarskih' problemov, Z večanjem produktivnosti dela« in standarda delovnih ljudi, z nadaljnjo krepitvijo sistema' splošne ljudske Obrambe in Samozaščite.«:«/* V nadaljevanju je'tovariš Fiš-ner še dejal: -»Kadarkoli proslavljamo vojaške in politične dogodke iz: NOB; vselej iščemo vsebinsko zvezo z današnjim i časom; Razvojf. ki ga/ doživljamo, od časov prvih narodnoosvobodilnih; odborov, od Kočevskega -zbora odposlancev slovenskega -naroda, II, zasedanj a AVNOJA, vseh doseda-njih ustavnih dokumentov, do naj novejših v letu 1974, ima svoje začetke- pravvčasih, ki sejih. danes- še posebno radi/špominjamO:« Svoj: slavnostni govor: je;zaključil Ž besedamir»Naš nadaljnji razvoj samoupravnih " odnosov, oprede- ljenih v- Ustavi, in Zakonu o združenem delu, zaviši od nadaljnje krepitve, delegatskega sistema tako v samoupravnih sredinah kot/ v. .družbenopolitičnih organizacijah. To moramo imeti pred seboj, v sedanjem postopku evidentiranja, v postopku koordiniranja in ga vsebinsko in kvalitetno izpeljati: na, volitvah prihodnje leto. Naša osebna - angažiranih delovnih "rezultatov nam , za- nost na področju doseganja bolj-gotavlja boljši materialni položaj dela in življenja v krajevni, skupnosti. in-, uresničevanje skupnih potreb.« ,:i Z osrednje proslave delavcev našega kolektiva ob priliki praznovanja dneva vstaje slovenskega naroda in dneva steklarjev v Gorah so zbrani poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. Jože Premec Glani moškega zbora na proslavi dneva vstaje 22. julija in steklarskega praznika,- O BARVI STEKLA mo s težavami, ki se pojavljajo. Zato. moramo sami paziti -na| naj -dragocenejši družbeni zaklad, to je na delovnega človeka. »Zaradi vsega tega tokratna slovesnost ob dnevu vstaje slovenskega naroda, kot tudi tištej s katerimi smo proslavili 40.-letnico ustanovnega kongresa KPS; počastili jubilej in rojstni dan tovariša Tita, niso le priložnostni pogled na preteklost, ampak so to tudi pogledi, na našo sedanjost: in prihodnost, spodbuda za učinkovito akcijo,, da bi storili; korak dalje na poti uresničevanja ciljev revolucije, oz. interesov naših narodov in narodnosti, oziroma vsega delavskega razreda. To je spodbudam da bi,še: močneje, razvili delavsko samoupravi j an j e, okrepili vpliv. združenega dela. in pr oizva j alee v — samoupravi j al-oev na vsa družbena dogajanja, da bi- obogatih socialistično. demo-kracijo in na ta način nenehno napredovali k vedno: višjim in vedno- bolj humanim odlikam človeških odnosov in svobode,« je dejal tovariš Fišner in nadaljeval: „»Letošnje obujanje mnogih pomembnih datumov in dogodkov iz zgodovine naših narodov; delavskega razreda in partije, mora- torej- vsem nam* še zlasti pa Dopisujta v naše (Nadal j e Van j e s 5, strani) nadoma zeleno. Močan zelen ton priča- o nenadnem; povečanju vsebnosti; železa v steklu-.' Se Sb na vseh pečeh uporabljene enake surovine; je moralo v tem primeru priti; železo v: steklo po drugi' poti. Ena od teh poti je, da pride železo v steklo s črepinjami. V naši tovarni i črepinj ni možno¡tprebirati, delovne navade posameznikov pa so. žal take, da ne: joči j o črepinj«od smeti;. Marsikdo ne pospravi po končanem delu za seboj; drugi zopet iz komoditete vr-že železni predmet med črepinje. Na ta način vlagamo pogostoma poleg črepinj v peč tudi železo. Tako ob, remontih pogostoma najdemo na dnu ;p.ečl::ražne železne predmete. Spomnimo se le remonta kadne peči »F« iz leta 1974. Za osvežitev spomina: iiaj še enkrat' priobčimo fotografijo: predmetov, ki so jih takrat našli v p eči. Ne manjka pa: novejših prime-: rov, ki jih prav tako priobčujemo. Povedano« je že bilo,.kako.malo železa je. potrebno;:/da postane steklo zeleno, zato je j asno,-. kako zelo taki predmeti obarvajo ste,-klo. Poleg tega, da obarvajo steklo, pa železnini predmeti iz-drugih kovin- skrajšujejo “življenjsko dobo peči.; Na poenostavljen način lahko to razložimo, na naslednji način..normalno ‘jo ob stenah in na dnu steklarskih peči plast težko tekočega (zelo viskoznega) stekla. Ta plast se skoraj no premika in. počasneje najeda! material, iz katerega je zgrajena peč, V primeru, da pride v peč železen predmet, pa reagira s« steklom. Pri tem nastane steklo, ki je bolj :tekoče in bolj agresivno. Zaradi tega dno peči bolj trpi. Po- sebno" nevarno« je/ če1-je1 temperatura« pri dnu « tako« visoka-;, ali pa« je narava« kovine- takšna, da se stali. Zato se nemalokrat« zgodi, da steklo prebije dno peči; kot je prikazano : na skici, narejeni po propagandnem- gradivu firmó UI- Tudi' takšni predmeti so bili pomešani med črepinjami,: Z > BIER':':'Na desni: polovici skice, je razviden izgled peči pred pričet- , kom obratovanja, na levi pa pod vplivom železnega predmeta »prevrtano« dno. Iz skice je tudi razvidno, zakaj doslej pri naš nismo imeli podobnega primera. Vidimo, da je bilo v navedenem primeru dno peči izolirano, zaradi: česar je bila temperatura na dnu peči .višja, zaradi tega pa je. tudi hitrejše nagrizanje peči«, V, naši tovarni imamo zaenkrat peči z neizoliranim dnom in so primeri!;, ko pride železo v steklo, zaenkrat kaznovani le s slabo barvo stekla;' Cena energije pa nas sili, da prič-. nemo tudi pri nas z izoliranjem dna peči. Zato bo treba še; bolj paziti na to, da kovinski predmeti ne bi prišli v peč.; v Marsikdo bo mislil, da bi kazalo črepinje- prebirati/ali pa name-. :, stiti magnetne separaf or je, : vendar pa jc to ob prostorski stiski v zmesarni. in množini črepinj,. ki jih. je občasno uporabiti, skoraj, neizvedljivo: Zato naj tudi tu ve? lja, da je bolje ostati zdrav, kot pa zdraviti se in, je'treba ločevati črepinje od smeti, še zlasti od železa. " Povedati !je še treba, ■ da tudi: druge nečistoče kvarno deluj e jo ha barvo stekla: Vse gorljive snovi delujejo v obratni smeri kot soliter, torej spravljajo železo v obliko, ki močneje barva in,v pri-meru,« da jih je dosti, obarvajo,-steklo z .rumenkastim odtenkom. Kot primer naj omenimo; ,da približno. 150 g oglja na 100 kg stek? la povzroči, da j e steklo ■ obarvano z barvo, ki jo poznamo pod imenom »šampanj a«.-Zato naj ■ vozički, za črepinje ob hladilnih pečeh ne služijo, več za. smetnjake, ip naj v’ njih ne bo več kartonske embalaže, kovine, usedline in drugihsmeti. V tem sestavku: je' bilo nakazano, kako velika sredstva . še', vsako leto vlagajo, da bi imeli steklo primerne: barve/ hkrati pa« je 'tudi. ražvidno, kako se z nevestnostjo lahko Vse vloženo u-niči. Zato upam, da v bodoče takih primerov ne bo več, /Zavedati‘se moramo, da je pravzaprav vsako delo kolektivno, zato je* končen rezultat zasluga vseh. Vsak lahko z nevestnostjo ta rezultat poslabša, z dobrim delom pa doprinesti k boljšim uspehom: A. U; 14. STEKLARSKE IGRE - PARAtlN radosti. Tekmovalni dosežki še vedno športniki. Fer play v Hrastnik. Igre prijateljstva, zbliževanja, v ospredju. Naši skromni pravi Paračin, to majhno srbsko mestece, dobrih 150 km južno od Beograda, katerega nastanek zasledimo že okrog leta 1375, je bil prijazen in nadvse gostoljuben organizator 14. športnih iger proizvajalcev stekla Jugoslavije ali kot popularno imenujemo to tekmovanje — Steklarijada. Mestece leži v lepi, mirni in bo- ' gati Moravski dolini. Baje je na mestu današnjega Paračina stalo nekoč rimsko naselje Sarmates, ki pa je doživelo usodo premnogih naselij tistega časa. Ropano in izkoriščano od Hunov- in Barbarov, je ostalo povsem opustošeno, tako, da se o njegovem pravem . pomenu za tiste čase bore malo ve. ‘ Pravi razvoj je Paračin doživel po svoji osvoboditvi 13. oktobra 1944. leta. Danes je to pomembno industrijsko središče, ki je samo v. preteklem letu imelo realizacijo v višini 308 starih milijard, od katere je znašal čisti dohodek v višini nekaj nad 5 starih milijard. Naši na ulicah Paračina, v ospred-ju Rancinger in Pokrajac. Mesto ima danes 24:000 prebivalcev in zaposluje okrog 13.000 delavcev. Glavne OZD so: srbska tovarna stekla, gradbeno podjetje 13. oktober, podjetje Budučnost, tekstilni kombinat Branko Krs-manovič, tovarna tekstilnih strojev Proleter, grafično Založniško in izdajateljsko podjetje Vuk Ka-radžič itd. Največja OZD je steklarna, katera zaposluje okrog 3350 delavcev in katere proizvodnja temelji na trgovskih in embalažnih artiklih. Tovarna je 'bila ustanovljena leta 1907 in slavi letos svojo 70. obletnico. V začetku svojega delovanja na istem mestu kot stoji danes, je bila v tovarni le 1 lončena peč. Proizvodnja je bila izključno ročna, njen obseg pa nadvse majhen. Normalne pogoje za delo in razvoj je tovarna dobila šele z osvoboditvijo mesta in uvedbo delavskega samoupravljanja. 27. januarja 1950 je bil namreč v tovarni izvoljen prvi poskusni delavski svet, ki je še isto leto (14. 9.) prevzel tovarno v upravljanje. V sklop prireditev,, posvečenih 70. obletnici tovarne, Titovih in naših jubilejev, so se samoupravni organi podjetja odločili, da po letih 1967 in 1972 tretjič prevzamejo organizacijo športnih iger proizvajalcev stekla — Steklari-ada. Letošnjih že 14. iger se je udeležilo preko 800 športnikov in športnic iz 30 delovnih organizacij. Istočasno je potekal tudi 7 pogovor strokovnjakov za okrog- jU iig||§ :j . , 111 • - > 11 1 lllt 1 '\ 1 s 7 4 %»1 - . * v Jr ■■B liSiili m V| {¡f p if i Spominski posnetek visokih gostov skupščine občine Paračin, 2. z desne predsednik skupščine. lo mizo ter 3. tekmovanje iz praktičnega dela. Naše zastopstvo, na teh igrah je bilo čeprav številčno zelo skromno, zelo aktivno in nadvse delovno. Naši športniki so tekmovali v štirih športnih panogah, malem nogometu, streljanju, kegljanju in športnem ribolovu. Sodelovali so v tekmovanju v znanju praktičnega dela. Poleg tega pa so naši predstavniki bili zelo aktivni kot člani raznih komisij v sklopu organizacije iger. Tako sta ing. Guzaj Jože in Vidovič Franc aktivno sodelovala v pogovorih za okroglo mizo in bila nadvse delovna kot člana organizacijskega komiteja 14. steklariade: Skromnost mi ne dovoljuje govoriti o svojem delu, čeprav sem kot član komisije za šport 14. steklariade, komisi je za ^turnir v malem nogometu, vodja nogometašev in še kaj imel opravkov več kot dovolj. Športni dosežki naših predstavnikov na igrah so bili več kot uspešni. Eno drugo, eno tretje, četrto, peto ter dve šesti mesti sta bilanca naših nastopov. Bolj vzpodbudno kot same uvrstitve pa je bil športni in- borbeni elan naših predstavnikov. Za njihovo obnašanje tako na športnih prizoriščih kot zunaj zaslužijo naši športniki najvišje priznanje. Zlasti nas je impresionirala njihova borbenost. Strelci vedno med najboljšimi. Z leve proti desni stojijo: Vidmar, Brglez, Grohar; čepijo: Verač, Lisec, Tutnar. STRELJANJE Naši strelci v sestavi Tutner Samo, Verač Anton, Brglez Vinko, Vidmar Vili in Lisec Danilo so nastopili v obeh konkurencah. Več uspeha so imeli V streljanju z zračno puško, kjer so potrdili uspehe iz prejšnjih steklariad. Tretje mesto s 661 doseženimi krogi za ekipama Zaječarja in Pančeva je pravi odraz naših skromnih fantov. Pri tem pa je treba omeniti, da je bilo tekmovanje precej- zahtevno in zlasti psihično zelo naporno. Kljub temu, da niso dosegli svojih najboljših rezultatov pa so tretje mesto osvojili prepričljivo. V streljanju z MK puško so naši osvojili četrto mesto. Prvi so bili strelci Zaječarja z 918 krogi, drugi Pančevo 870, tretje mesto je pripadlo domačinom z 869 krogi, medtem ko so naši dosegli 857 krogov. Dodati je treba, da so ostale ekipe precej zaostajale, tako da niso bile sposobne poseči v boj za višje uvrstitve. Tekmovanje v streljanju z MK puško — trojni položaj je prineslo precej hude krvi, zlasti, kar se tiče dvoboja -za drugo mesto. V senci teh prerekanj so naši ostali praznih rok glede medalje, pa čeprav so za drugouvrščenimi strelci iz Paračina zaostali le za borih 13 krogov. Kakorkoli že, Tutnerju, Veraču, Brglezu, Vidmarju, Liscu in vodji'Groharju je treba dati vsa priznanja in jim za uspešen nastop čestitati. Medalje in priznanja strelcem za osvojeno 3. mesto v streljanju z zračno puško je prejel tov. Verač. Športni ribolov Za tekmovanje v ribolovu se je organizatorjem prijavilo 13 ekip. Našo ekipo so sestavljali Štihar Robert I, Seničar Erih ,in Maurer Oskar. Tekmovanje je precej razburilo duhove. Začelo še je že s precejšnjo zamudo. Nekateri med njimi, tudi naši, so na prihod avtobusa, ki naj -bi jih odvedel na prizorišče tekmovanja, čakali kar po več ur. Tako se ,je tekmovanje pričelo ob 9. uri namesto ob 5. uri zjutraj. V takih pogojih so bili daleč najuspešnejša ekipa ribičev lutos-tlos iz Zagreba, medtem ko so naši ž 810 točkami osvojili solidno 6. mesto. Lov se je odvijal' na jezeru, kar našim ni popolnoma ustrezalo. KEGLJANJE Le še dva meta je imel na voljo tekmovalec iz Pule, naši pa so imeli zlato medaljo takorekoč že v rokah. No Puljčan je uspel. Najprej je težavno kombinacijo lepo zadel in nato v polno prehi- tel naše. Rezultat: Pula 552, Hrastnik 548. Puljani so tako potrdili lanskoleten naslov, naši pa so z Mariborčani zamenjali mesta. Pri tem je treba povedati, da so bili Mariborčani letos precej slabši, tako da z manj kot 500 podrtimi keglji niso mogli poseči v Medalje kegljačev je sprejel njihov kapetan- Čakič Ljubo. boj za prvo mesto. Čakiču, Koritniku, Prahu in Gnjidiču, Pokraj-cu Rancingerju in Peršiču so več kot zasluženo pripadle srebrne medalje. Naj še omenimo, da je mladi Prah Jože z 106 keglji bil drugi najboljši posameznik. Tekmovalni pogoji so bili slabi. Eno-stezno kegljišče v domu JLA v Oupriji je dokaj ozko. Avtomat pa so postavljavčeve roke. MALI NOGOMET Okrog ekipe naših nogometašev je bilo pred odhodom precej nepotrebnih diskusij. Bilo je neumestnih -pripomb. Posamezniki so šli celo tako daleč, da so uporabljali celo žaljivke. No, naši nogometaši, čeprav močno okrnjeni, so na najboljši način demantirali vse te zlonamerneže in z igro dokazali, da so -zaslužili nastop na steklariadi. i v* iSfl *"* 5 i 1 -Vi ■ • lil ■ ■ ¡¡S ti 11 -• K *>•“ ; -u Nogometaši so dosegli svoj največji uspeh. Stojijo z leve proti desni: Hauptman, Rižnar, Džan-kovič, Kapelar, Fuflar; čepijo: Skender, Orožen, Stoklasa, Cvelbar. 14. STEKLARSKE IGRE - PARAČIN Bili so med vsemi našimi ekipami največ angažirani. Odigrali so kar 5 tekem ter tri zmagali, eno odigrali neodločeno in izgubili z domačini ter med 21 ekipami zasedli odlično 5. mesto. Rezultati — predtekmovanje Hrastnik : Sarajevo 4:1 Hrastnik : Slavonski Brod 1:1 četrtfinale Paračin : Hrastnik Uvrstitev od S. do 8. mesta Hrastnik : Zemun Hrastnik : Samobor ,2:1 9:0 3:0 Naši ekipi je vstop v polfinale preprečil izredno slab in pristranski sodnik tekme Paračin : Hrastnik. Najprej je domačinom dovo- : lil, da so izenačili iz napada, ko je žoga že končala izven igrišča, pa jo je domač napadalec vseeno vrnil pred naš gol. No, to Sé ni bilo, dovolj. Tudi na to žogo je naš branilec Odločno krenil, vendar je bil na nepravilen način oviran, sodnik pa 'je vse to lepo gledal, kar so domačini izkoristili ter potisnili žogo v mrežo. Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo-neodločeno, je Sodnik grob prekršek nad našim vratarjem okvalificiral kot' enajstmetrovko, iz katere so domačini dosegli zmagoviti zadetek. Nič ni pomagalo, negodovanje objektivne publike ter vseh ostalih. Domačini so zmagali in se uvrstili v polfinale. Našim je ostala tolažba zmagovalca in odkrita naklonjenost vseh .ostalih udeležencev nogometnega turnirja. V preostalih dveh srečanjih so naši prepričljivo zmagali ter zasluženo osvojili peto mesto. Dobra-igra našega vodstva pa ni ostala neopažena med strokov-;, n jaki za sestavo reprezentance votlega stekla, ki je bo .zaključku premagala Reprezentanco proizvajalcev ravnega stekla z 2:1. V reprezentanci »votljašev« so od naših nastopili: Skender, Džankovič, Rižnar, OrOžen in Puf lar. Odlično priznanje pa so dobili naši nogo-, metaši s proglasitvijo našega vratarja ■ Skender j a za najboljšega igralca nogometnega turnirja 14. steklariade. .Ekipo naših nogometašev so se-. stavljali: Skender, Puf lar, Rižnar, Orožen, Stoklasa, Džankovič, Cvelbar, Kapelar in Hauptman. Največ zadetkov je dosegel Cvelbar 7, .sledijo pa mu Džankovič 5, Stoklasa; 3, Rižnar 2 in Kapelar 1. PER PLAY — NAŠIM!/- Prvič odkar nastopamo na ste-klariadi, teh nastopov, .pa jé bilo doslej osem, simo bili deležni najvišjega priznanja, katerega podeljuje Komite iger na. predlog ,tekmovalne, komisi je. Troféjá za náj-' .bolj športno in disciphnirano obnašanje celotne ekipe. tako na : športnih prizoriščih kot 'izven njih je tokrat .več kot zasluženo z enoglasno odločitvijo pripadel našim športnikom. Prepričani smo, da je naslov prišel v prave roke, Ves čas trajanja steklariade ni prišel na naš naslov niti' najmanjši ugovor s strani organizatorjev''kot ostalih udeležencev, ¿ato jé spontan aplavz 1 ob razglasitvi dobitnika ■ fér pley trofeje ná zaključni slo- vesnošti ob priložnosti podelitve priznanj in medalj najboljšim, najlepši dokaz, da je trofeja prir šla v prave roke, postala last res resničnih športnikov, katerim ni važen uspeh za vsako ceno, temveč so jim Titova načela, ki so obenem tudi načela steklarskih iger, glavno in edino vodilo pri njihovem nastopu. Zato smo tega priznanja še . toliko bolj veseli in nanj ponosni. Z njim smo prispevali droben delež v mozaik želja, ki jih izrekamo našemu dragemu maršalu ob njegovem 85. rojstnem dnevu in 40-letnici prihoda na čelo KPJ. ORGANIZACIJA Če ocenjujemo delež organizatorja pri izvedbi te športne in ne samo športno manifestacije, potem nikakor ne moremo mimo izrečenega priznanja za njihov trud. Prepričani smoj da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Zlasti-mi jim damo lahko vse priznanje in zahvalo glede samega prenočevanja in prehrane. Naši športniki so prenočevali v izredno lepem domu »Mladi rudar« v Čupriji. Sobe so bile štiriposteljne, lepo opremljene ter izredno čiste. Tu- di osebje doma je bilo nadvse prijazno in dostopno. Sami prevozi iz Paračina do Čuprije in nazaj so bili z manjšimi izjemami zelo dobro urejeni. Glede prehrane smo prepričani,' da nihče ne more imeti hiti najmanjše pripombe, Hrane je bilo dovolj, pa. tudi zelo okusno je bila pripravljena. Skratka s teh stališč so organizatorji deležni vseh priznanj. Druga stvar so tekmovanja v posameznih športnih panogah. Vendar je treba poudariti, da dostikrat v vsa ta dogajanja domači organizatorji niti niso imeli pravega vpogleda. Vsa tekmovanja so vodile eki-. pe, -izvoljene s strani komiteja. V teh komisijah je bilo bore malo domačinov. Edino, kar lahko zamerimo organizatorjem pa je sod- iMmsmmmmmnmmsmmmmm -ar,m _ 't* . <« '-'h; Vesélo razpoloženi pred zaključkom iger, nasvidenje v Zemunu. niški kader. Le-ta je zlasti v nekaterih panogah (nogomet, namizni tenis in še kje) povsem odpovedal. Tako pristranskega sojenja kot je bilo na nogometnih igriščih že zlepa ■nismo bili priča. Odločitve sodnikov so nemalokrat spravljale v neprijeten položaj ne samo člane komisije za šport, ampak so povzročale bes in nezaupanje tudi pri samih domačinih-or-ganizatorjih. Vse k vsemu lahko rečemo, da je splošen vtis pozitiven. Sama. prireditev je tako v Baračinu kot širši okolici vzbudila precej zanimanja. Prizorišča so bila dobro obiskana. Precej zanimanja za prireditev pa so izkazali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja mesta. Tako je sam predsednik skupščine občine dvakrat obiskal prizorišče ter se neposredno pogovarjal z udeleženci steklariade. 15. STEKLARIADA PRIHODNJE LETO V ZEMUNU 14, steklarske igre so za nami. Nad 800 športnikov in športnic je prizorišče zapuščalo s precej različnimi vtisi. Vsi ipa so si bili edini-v želji, da se . ponovno vidijo. Priložnost se jim bo ponudila kaj kmalu. Kajti naslednje — 15. po vrsti steklarske igre bodo prihodnje leto v ZEMUNU. Tekst iin foto J. Premec OB ROB STEKLARIJADI Je že tako, toda nobeno večje tekmovanje ne mine brez dobronamernih zbadanj in šal. Takšnih »dvobojev« je več. Najbolj vnet pa je potekal prav med našimi kegljači in ribiči. Tema zbadanj: ribice! Prvi so jih želeli imeti čim manj, drugi pa čim več. Kegljači so imeli Več uspeha. Eden izmed njih je to prekomentiral takole: »Kako neki naj so srbska riba u-jame na slovenskega črva!« . Na igrah ni manjkalo nešportnih pošegov. Med tistimi, ki so si želeli prislužiti odličja na neprimeren način, so prednjačili zlasti domačini. Začeli so s kegljanjem. Po treningu pulske ekipe si je njihovo moštvo na tekmovanju zapisalo kar povprečen rezultšt Puljanov (498). Bili so prepričani, da bo tak dosežek dovolj vsaj za bronasto odličje. Ušteli so se; bil je dovolj le za — diskvalifikacijo. • ' / Enaka usoda je doletela tudi e-kipo domačih ribičev. Čeprav ni-. komur' izmed tekmovalcev v času tekmovanja ni uspelo uloviti niti eUega krapa, so se domačini na tekmovanju pojavili kar z dvema. Kar je preveč, je preveč! Največ razburjenja in hude krvi je bilo na nogometnem turnirju. Cilj ni bila vedno le žoga. Poleg nog nasprotnikov so jo najbolj izkupili sodniki. Zaradi takšne vročekrvnosti je bilo polfinalno srečanje med Zaječarom in Pančevom že po dobrih 8 minutah končano; nekaj bušk in 3:0 v korist Za ječar cev. Ob izredno visokih dnevnih temperaturah je bila potreba po tekočini še kako velika. Gostinci so si s pridom meli roke. Pivo in pa »Ljuta« sta bila glavni potrošnikov artikel. Nekaj več težav je bilo z imeni vseh teh »ljutih« (žganih) pijač. Tako je nekdo izmed naših tekmovalcev v želji,- da dobi kozarček kljekovače, naročil natakarici kar — pljeskavico. Naše tekmovalce je na tej ste-klarijadi krasila poleg izredne discipline tudi izredna borbenost in požrtvovalnost. Prednjačili so zlasti nogometaši. Tako je vratar Skender branil zadnji dve sreča'' nji s počeno kostjo na palcu leve roke. Igralec Orožen (Biba) pa je le eno uro pred srečanjem uspešno prestal operacijo tura na stegnu desne noge. V igri sta oba povsem pozabila na poškodbi. I-grala sta, kot da bi bila povsem zdrava. Sploh pa so bili naši nogometaši deležni naj več j ih simpatij tako objektivnih gledalcev kot tudi ostalih udeležencev .igre. Njihovi najglasnejši, navijači, pa so' bili, poleg tekmovalcev . seveda, športniki sarajevskega Dijamanta, pa čeprav so njihovo ekipo naši nogometaši premagali; že v uvodnem srečanju. Ostali udeleženci, predvsem starejši, so - nas vneto spraševali, kdaj bo steklarijada pri nas. Še vedno se radi,-spominjaj o doslej edinih iger v Sloveniji.— leta 1965 v Hrastniku. Dobremu razpoloženju v ekipi naših predstavnikov na steklari-jadi v Paračinu je pripomogel tudi pristen odnos med- tekmovalci in vodji. Menda so bili naši predstavniki edini udeleženci stekla--rijade, ki so imeli v teku iger dva sestanka. Naši sosedje pravijo: »Dogovor kuču gradi.« V našem primeru — odnose. Precej zanimanja in pozornosti je med udeleženci vzbudilo darilo Steklarne Hrastnik organizatorjem, SFS Paračin. Vaza s sliko predsednika Tita in oznakami jubilejev je bila zanimiv objekt: za mnoge snemalce in fotoreporterje, Sami pa smo bili deležni številnih 1 čestitk in priznanj. Organizatorji steklarskih iger so bili doslej : , Leta 1964. Pančevo , leta 1965 Hrastnik leta 1966 Skopje leta 1967 Paračin leta 1968 Pančevo leta 1969 Skopje leta 1970 Pančevo leta 1971 Pančevo leta 1972 Paračin leta 1973 Pančevo leta 1974 Tj entište leja 1975 Zaječar leta 1976 Novi Sad leta -1977 Paračin - 30 let uspešnega delovanja SD »Steklar« Začelo se je kmalu po vojni. 'Tam nekje konec 1946. leta. Vojne je bilo konec. Pa kaj seve; ne bodi ga treba; ni odveč, če obdržimo formo, znanje in malo vadimo. Pa so. Športno streljanje je bilo zanimivo in borcem komaj končane - vojne tudi- potrebno. Zbralo se jih je kakih dvajset. Kavzar Franc je na svojih površinah ponudil prvi prostor, bil organizator in vodja. -Z orožjem pa ■je -bilo dosti težje. Vsakič je -bilo Predstavnik OZD ^Steklarne Hrastnik inž. Jože Tušar je otvo-ril strelišče in ga izročil v nadaljnjo uporabo SD Steklar. potrebno na okrajni vojni odsek v Trbovlje in ga ponovno vrniti. Nič zato. Postavili so si tudi zasilno lopo ter pridno vadili. Nastopali so pod imenom Jožeta Justa — padlega borca NOV. Strelci so bili vedno marljivi in skromni športniki. V družino je bilo potrebno privabiti mlade. Zanje pa je vojaška puška le malce pretežka. .Zgradili so zasilno strelišče .za -zračno puško pri Košu. Cas 'je tekel. Skupina pa je številčno rasla. Takrat so prišli ha idejo, da se preimenujejo v SD Steklar. Za upravnim poslopjem Steklarne -so .si postavili :strelišče za 'streljanje z .MK puško, medtem ko’so v dvorani samoupravnih organov našli prostor za streljanje z zračno, puško. Pa ni šle. Preveč sestankov in Veliko tekmovanj. Prostor pa samo e-den. K sreči se je našla rešitev. Začasna seveda. Kegljači so dobili novo kegljišče za Savo, stare prostore pa so dali na razpolago strelcem, katerim ,so. se pridružili še kolesarji. Stiska je bila popolna. »Toda imeli smo ključ, tako da smo imeli vsaj orožje kolikor toliko na varnem,« pravijo Strelci danes. Članstvo pa je še vedno naraščalo.« Bilo nas je prek 120, od tega okrog 50 tekmovalcev. Razumljivo, da je bila potreba po večjih prostorih vse bolj fprisotna,« Na -rednem -letnem občnem -zboru družine leta :1966 se je porodila ideja o izgradnji lastnega strelskega doma. Izvoljen je bil gradbeni odbor, ki se je takoj prijel.dela. No, vseeno pa je preteklo, kar precej časa, preden je bil postavljen temeljni -kame'n. Odpreti je bilo treba mnogo vrat, popisati: precej strani papirja. »Dobro, da smo imeli podporo samoupravnih organov in sindikata steklarne. Drugače ne vem, kako bi šlo,« , pravi danes neumorni predsednik Janez Grohar. • »Zaprosili smo za prevzem podiranja stare Hofbauerjeve hiše. Potrebovali smo namreč material. Še prej pa smo morali- narediti' cesto od Dirmajerja do gradbišča. .Prosili smo na vse strani.’K sreči , smo bili v veliki večini primerov tudi uslišani,« nadaljuje Janez Grohar. Danes -je dom gotov; skoraj gotov. Strelci so nanj ponosni. Kako tudi ne bi.. V njegovo -izgradnjo je bilo vloženih prek 18600 prostovoljnih delovnih ur. Pomagali so tudi ostali člani kolektiva. Zlasti ključavničarji, vodovodni inštalaterji, pa elektrikarji, mizarji in šoferji.. Vsako pridno moč, vsake roke so prišle prav. Uspeli šo! Na dan 23. julija letos, ko so proslavljali svojo 30. obletnico delovanja, združeno s praznovanji letošnjih Titovih in partijskih jubilejev, so dom slovesno izročili svojemu namenu. Ob tej priliki niso pozabili na -vse tiste, ki so na kakršenkoli način pomagali pri delovanju družine in izgradnji doma. Najzaslužnejšim so ob tej priliki podelili, plakete in priznanja., Predsednik strelske, družine Steklar tov. Janez Grohar :je podal kroniko 30-letnega. dela steklar- . ske družine. Dom, ki je upravičeno ponos ne samo strelcem, stoji na zelo -prijetnem kraju pod gozdom nad železniško postajo. Od tu je prečudovit razgled na spodnji del Hrastnika, -.dolino Save z ‘novim mostom. Kraj kot nalašč za sprostitev in rekreacijo. »Nismo še končali,« pravijo -strelci. »Naša želja je, da naj bi iz doma napravili pravi majhni rekreacijski center. V eni; izmed dveh dvoran imamo prostor za namizni tenis in pikado. Pred domom pa želimo postaviti Je .balinišče in viseče kegljišče. -'»Smo tovarniška družina, steklarna ima nad nami patronat, zato želimo dom približati vsem, ne . samo Strelcem. Naša družbena ureditev, naš obrambni sistem je tak, da potrebuje slehernega zdravega človeka, sposobnega in veščega v rokovanju in uporabi orožja. Zato je naša želja, da bi od objekta imeli koristi vsi. Z njegovo izgradnjo in otvoritvijo ter predajo svojemu namenu, pa smo prispevali samo majhen drobec v mozaik uspehov, - katere praznujemo -letos ob jubilejih našega ljubljenega maršala. Prepričani smo, da bodo gostoljubje doma koristili vsi, ter si ob uricah rekreacije in razvedrila prid- no nabrali moči ter bištrili oko. Prepričani smo, .da bo tako. Kajti le v tem primeru bo investicija, čeprav res minimalna, dosegla svoj pravi, družbeni smoter,« so zaključili strelci. Gradnja prepotrebnega objekta je članstvn vzela mnogo časa. Ni pa bila ovira za redno vadbo, nastopanje in tekmovanje. Številni mladi tekmovalci so potrebovali in še potrebujejo usposobljeno strokovno pomoč. V družini so mislili na vse. Samo v zadnjem času so usposobili, strokovno seveda, .5 trenerjev; medtem ko‘je kar 32 njihovih članov uspešno o-pravilo sodniške izpite. Danes je SD Steklar izredno močan kolektiv. V njihovem registru je vpisanih natanko 197- članov vseh starosti in obeh spolov. Težave glede kadrov praktično ne poznajo. Edini problem, ki jih še tare, so finančna sredstva. Muni-cija je iz dneva v dan dražja, treningov pa je vse več. Kljub temu pa dosegajo -zelo dobre športne rezultate. V okviru regije ne poznajo porazov. Na tradicionalnih športnih igrah gumarjev; že- lezarjev,: kovinarjev in steklarjev so že vrsto let najboljši. Tudi Steklarske igre — Steklarijada ne mine, ne 'da bi strelci osvojili katero .izmed odličij. Kar trije njihovi člani pa so letos nastopili na državnem prvenstvu v streljanju z MK puško. Še bi lahko naštevali uspehe tega marljivega kolektiva. Mogoče je vzdušje v družini na j lepše okarakteriziral predsednik družine tov. Janez Grohar, ko je na koncu svojega govora ob praznovanju jubileja skromno dejal: »Oprostite mi, če sem kaj pozabil, koga prezrl, se mu ne , zahvalil. Kaj hočete, smo slabi administratorji in dobri delavci.-« . ■ Prav radi mu verjamemo. Kako, resnične so njegove besede, smo se lahko prepričali že večkrat. Zato ob njihovem jubileju slavimo skupaj s športniki, katerim je šport pri srcu v taki meri, da se z njim ukvarjajo iz golega spoznanja, da lahko koristi samo njim in .družbi v celoti. Prepričani smo, da se tudi v prihodnje ne bodo spremenili. V želji, da slavijo še več uspehov, tako športnih rezultatov kot pri dvigu masovnosti članstva, jim čestitamo z njihovim športnim pozdravom — MUŠ! Dom strelske družine Steklar pred otvoritvijo 22. julija, ko Smo proslavljali dan vstaje in steklarski praznik. 0 >0 - ¡§¡811 I . 4 v pl| | ^ k-1 JM&i -'.rr V Jv ^ I Hi H in Si I iHBlEHH ’ ‘h ■ •' * ■ s kr’*. • - . . f •**¥ j ** i . */ I Gostje in člani strelske družine med-otvoritvijo strelišča. KOMU NAJ SLUŽI BAZEN? ZAKAJ TAK ODNOS? SMO SE HRASTNIČANI ODVADILI KOPANJA? Ni še dolgo tega, ko smo nema-lokateri sestanek namenili izgradnji bazena. Koliko hude krvi, žolčnih diskusij, nemalokrat tudi neupravičenih kritik, je bilo izrečenih. Dolga leta .smo Hrastničani vzdihovali za tistim majhnim bazenom, ki je stal skrit med Puharjevim domom in potokom Br-nico. Kaj vse nam je pomenil?' Tudi nočnih »obiskovalcev« ■ ni manjkalo. Toda zob časa: .ga je pošteno načel. Vzdrževalna dela pred vsako sezono so. bila precejšnja. Higienskim zahtevam pa je le težko kljuboval. Pa smo se odločili, da ga podremo in napravimo lepšega, sodobnejšega, pa tudi bolj funkcionalnega. Lahko trdimo, da je papirnata, vojna kar predolgo trajala» Leta so tekla, z bazenom pa niči Marsikdo danes hodi na prve zmenke, a ni imel prilike videti starega bazena. Morda malce preveč duhovita pripomba, vendar sma dejansko Hrastničani toliko let prebili brez plavalnega objekta» . Končnq smo s ponosom vstopili v novo odprt bazen na Logu. Danes, po 8 mesecih je. marsikomu izmed nas tisti obisk ob otvoritvi tudi edini doslej. Zakaj? Smo, se v teh dolgih letih mar povsem odvadili, kopanja? Sata ob stran. Poglejmo resnici v oči. Kako radi se pohvalimo- pred -d*ugimird-a- i--mamo v; Hrastniku lep pokrit zimski bazen. Res, lep je. Sicer, ni tistih olimpijskih dimenzij, pa saj takšnega niti ne potrebuj emo. Po obiski} sodeč foi človek sklepal, da je še1 ta prevelik. Qudni smo ljudje.-Kako- radi hvalimo- tuje in kritiziramo svoje. Nič koliko zlonamernih- besed je bilo slišati v teh 8 mesecih na račun novega objekta. Da je ironija še večja, je bilo takih besed vse preveč od ti-..stih,..ki še niso prestopili .praga bazena. • Da je bazen prepotreben objekt družbenega standarda, smo znali vsi zatrjevati v vseh teh dolgih letih, ko ga ni bilo. DA je v Hrastniku prepotreben, vemo tudi danes. Kako ga bomo izkoriščali, smo govorili že leta in leta. Šoloobvezni mladini bo najbolj prav prišel. Pa stairejšj se’bomo rekreirali. Oh, kako zdravo je plavanje. »Po napornem delu bomo še kako-potrebni osvežitve,« -smo- modrovali Kaj pa danes?-Danes pa slišimo: voda je umazana, preveč klorirana,; ni tega pa tega, manjka mu to in ono in še in še» | Res pa je dejansko le to, da ces na v . prvih mesecih ni bila ravna, primerna. K sreči je upravni odbor kopališča to še pravočasno u-gotovil. Da je treba resno premisliti . (kot. kaže. so, žej o možnosti -izgradnje terase za sončenje v poletnih mesecih, je tudi res. Vse ostalo pa je, to lahko trdimo, zagotovo v 'najlepšem redu. Zal šo to ugotovili gostje od drugje^ ki jih je pot besedah kopaliških mojstrov, vse preveč»--Le mi, domačini, smo še vedno precej skeptična razpoloženi do novega kopališča! Zakaj toliko ugibanj, natolcevanj? Obiščite: kopališče in se na lastne oči prepričajte ter na licu mesta ugotovite, kakšno: je. , -Vse- svoj e -opombe - zapišite v-kfrj i~ Poročilo gradbenega odbora Delovanje strelske družine Steklar v prostorih, ki jih je imela v najemu, niso več ustrezali za u-spešno delovanje družine, zato -je na rednem občnem zboru leta 1966 bil sprejet sklep o gradnji lastnega doma. ( I vol j en je bil gradbeni odbor, ki naj uredi vso potrebno dokumentacijo za 1 MÍPíIkI >f$: A - r * ■ Bil "" ■ Predsednik gradbenega odbora tov. Rioman Špacapan - je podal poročilo o poteku gradnje strelišča SD Steklar. začetek gradnje objekta» Leta 1967 se je pričelo s pripravo .zemljišča. Opraviti je bilo treba širok . izkop in ravnanje-terena, izkopati in razvoziti je bilo potrebno 3860 kubičnih, metrov zemlje in kame^. nja. Na tako pridobljeni ravnini stoji danes ta objekt; Leta 1970' smo pričeli' z zidanjem doma in ga' to leto tudi pokrili. Notranja in Ostala dela smo ' pa izvršili v daljšem časovnem obdobju zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V dom in strelski rov je bilo vgrajeno 216 kubičnih metrov betona, 2650 be-. tonskih blokov, 2850 kg apna, 2500' ‘ kg. betonskega železa, 108 kubičnih metrov lésa, 3800 zidakov. O-pravljenih je bilo 1886Ô udarniških ur, . Pri gradnji nam je veliko pripomogla OZD Steklarna Hrastnik s tem, da nam je odstopila stari l material pri rušenju svojih • objektov. Steklarna nam je tudi pomagala s finančnimi sredstvi.” : V imenu gradbenega odborà .se zahvaljujem upravi in kolektivu Steklarne Hrastnik in vsem članom strelske družine, ki so s. .svojim delom prispevali svoj delež, da lahko danes izročamo ta objekt svojemu namenu. Strelski pozdrav »MUS« go vtisov in pripomb, ki se nahaja pri kopaliških mojstrih. Vse-’ dobronamerne .pripombe bo znal upravni odbor kopališča še kako s pridom uporabiti pri nadaljnjem obratovanju kopališča. Prepričanj smo, da bo prenekateri od tistih, ki: imajo danes napačno mišljenje, rsvoj odnos po obisku kopališča povsem'Spremenil-, : *mmmm**-■ zaprav hoče, ko gre za vprašanje kopališkega objekta. Prepričani Smo, da tudi cena vstopnine v višini 10 dinarjev ni previsoka. Pri tem naj še Omenimo, da je za o-troke za polovico nižja. Ko smo zadnjič- obiskali kopališče in se' pozanimali,. kako je z obiskom, so nam povedali, da je zadnje čase. obisk sicer nekoliko porastel, ven». dar ga obiskuje predvsem mladina, medtem ko starejših še ni toliko, da bi lahko bili zadovoljni Z -njihovimubiskom. •• l-ffk-..:. mSA' hHéh 'i ■■■ E SljJ illilsSisHS Sili 131 H Takšna je notranjost pokritega bazena, v Hrastniku. Zakaj je boljo, da smo zgradili bazen pokritega .tipa. iverj etno ni treba posebej poudarjati. Ko' smo zasledovali, -koliko dni j e primer- -nih za kopanje, smo ugotovili, da je le-teh v .povprečju le 45 na leto. Verjetno ni potrebno poudarjati, da je to več kot odločno premalo. Zato je bila povsem na mestu odločitev, da smo se -odločili--za- izgradnjo bazena pokritega tipa, ki bo nudil možnost kopanja skozi vse leto. Tudi dimenzije korita 25 X 12,5 m ali 300 kvadratnih metrov plavalne površine, so povsem primerne in v skladu z našimi potrebami» Povsem tem : se lahko upravičeno sprašujemo, kaj naš občan prav- Zato; sé nam zdi primerno, da ah tej priliki pozovemo starejše, da obiščejo bajzén in 'se prepričajo o- ugodnostih- in- zdravju primernih; prednostih, ki jih objekt hudi. Urica ali dve sprostitve v vodi po napornem delu bo vsakemu izmed naš še kako prijala. Da bomo s tem krepili sVoje zdravje, Zlasti Srce in : ohranili vitko po-• rtavovmerrda ni treba posebej po-1 udarjati. Zato vas vabimo, da za» ha j ate večkrat, predvsem pa bolj-redno- v-kopališče- Zagotovo-.boršte potem spremenili mišljenje in se. odvadili »modrovanja«.. Pa brez zamere. J. P. Občuten razmah kajižiiirarKtva Od leta 1960, ko se je združila, je dosegla hrastniška -ljudska-' knjižnica svoje kulturno poslanstvo v pravi obliki; še večji raz-- voj in razmah pa doživlja od 1972. leta naprej, ko deluje pod okriljem: kulturne skupnosti» Danes i-majo Hrastničani v treh podružnicah: v steklarni, na Dolu in na rudniku ha voljo blizu 13 tisoč knjig. Medtem, ko- delujeta podružnici na Dolu in v steklarni v še. neprimernih prostorih,. pa je knjižnica na rudniku dokaj Iepd Urejena in ima poleg izposo-valnega na voljo tudi manjši bralni prostor. Nič "čudnega ni, da se v takih okolnostih tudi število rednih bralcev povečuje iz leta v leto. Medtem, ko šo imeli še pred leti de 500 do 600 rednih članov, pa, imajo danes v svojem seznamu že nad 1300 rednih bralcev. Največ jih je iz zgornjega Hrastnika, kar je povsem razumljivo glede na .število krajanov in pa število knjig, katere ima na raz- polago. tamkajšnj a -podružnica. Pretežni del »rednih bralcev iz-haj a. jz vrst šolstva,. mladine.; Leti posegaj», naj več za knjigami- iz programa rednega šolskega čtiva. To pa ne- pomeni, da ostaja osta» la literatura nedotaknjena.: Ere-; cej zanimanja: kažejo, tako. mlajši kot .starejši za določeno zvrst, strokovne literature*; pa po tudi tako imenovanih »bestselerjih« je mnogo povpraševanj. Žal še vedno, vprašanje pa je doklej, ni ču-titj pravega, zanimanja za naše, sodobne klasiko. V knjižnici- so nam povedali, da je manj e povpraševanje po tej zvrsti literature moč razumeti- glede na starostni sestav rednih bralčeve Zato. so povsem- razumljiva prizadevanja, Bakot dobro : knjigo, spraviti v roke. str e j šim bralcem, katerih je. trenutno le nekaj nad 20 % vseh. ; vpisanih. Naj - omenimo, da je članarina simbolična, saj znaša za šoloob-(Nadaljevanje na 12. strani) AAVRUtAA KRIŽANKA PRIPADNIKI NEKDANJE PLEMEN ITASKE KASTE ivojaSke) na japonskem ■ VRSTA VINA TUJE, ČUDNE, NENAVADNE STVARI TER LILI Novy KRANJSKA TOVARNA ELEKTRONIKE STAVČNO LOČILO PRI LAGO» DITÊV, U« SVAJANJE STEKLARNA] f& KRAJ PRI KOPRU DESETNIK SPLOŠNA SMER RAZVOJA n ČISTO • ZNANSTVENO SPOZNANJE fVRSTA ŽITARICE NEKDANJA FRANCOSKA TERORIST, ORGANIZACIJA RUDAR • MESTO V DRŽAVI OHIO . NEMŠKI PISATELJ (WILHELM) VIRUSNA BOLEZEN PSOV URADNI SPIS TRIOGELNA KIRURŠKA IGLA SMRDO s KAV RA DRŽAVA V JUŽNEM DELU ZDA PREBIVAL* KA SKAMe DINAVSKE DRŽAVE MAŠČOBA TEKOČINA V SRCU IN ŽILAH NAZI RAN JE, PREPRIČANJE. ABRAHAM0 VA ZENA UBOJ ROMUIOV BRAT PRODA* JAtEC APNA MERSKA E* NOTA ZA STOPNJO DUŠEN0STI FANTE ROMAN CHATEAU» BRIANDA PAVONE GORSKE RE* SEVAL. SANI družina NEON PONOVNI POJAV LASTNOSTI DALI NIN PREDNIKOV TINE ROŽANC REKA NA PE: IEP0NEZU MESTO V ROMUNIJI BLIZU JU» GOSL.MEJE ŽRTVENIH MESTO OB OHOTSKEM MORJU RIMSKI PESNIK NEZNANO HIMALAJSKO BITJE GORATA PO* KRAJINA V SAUD0VI ARABIJI OKLOPNO VOJAŠKO VOZILO 'ODMEV FABRIKANT STROJ, PRIPRAVA ZAPORA KRAVICA REDKEJŠE MOŠKO IME REKA V DALMA* CIJI DREVESNA SKORJA LETALSKI PROPELER RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI DANIEL FRENCH REKA V SIBIRIJI 'steklarna] SLOVITA SLIKARSKA ZBIRKA V MADRIDU OBOROŽEN TAT PAR BIVŠI UGANDSKI POLITIK RAST* LINSTVÖ VEZNIK PRVOTNI PREBIVALCI N0VEZE* LANDIJE url SUNDSKA PALMA DOBIČEK MESTO V NDR (STEKLO) OTO PESTNER REKA 4K0ZI MUNCHEN NEBESNI POJAV ANTON JANŠA STRAN NEBA SLOVENSKI PESNIK (IVAN) ZVEZA SINDIKATOV DUŠEVNI MIR RbEŽfA POLJSKA CVETICA NA2IV TOK, TULEC TURKU (FINSKA) LEKARNA DÜH0YNÁ PREDSTAVA FINSKA RADO MURNIK IVO , ANDRIČ TOČNA OZNAČBA ČASA, LJUBLJAN* SKO LETA» LIŠČE GRAFIČNI PRIKAZ DVEH y ALI VEČ VELIČIN KRALJ PTIC . sestavil: KARL! DREMEL VEČJI KOS POHIŠTVA OREL IZ GERMANSKE MITOLOGIJE EJ5EN* HOVIER Občuten razmah knjižničarstva (Nadaljevanje z 11. strani) vezno mladino 15 in za starejše 30 dinarjev na leto. Za ta denar pa si lahko bralec izposodi neomejeno število knjig. Edina obveznost je ta, da izposojevalec vrne knjigo v 14 dneh. Zanimiv in praktičen je način, kako pridobivajo nove člane iz vrst šoloobvezne mladine. V knjižnici na rudniku prirejajo redno razstavo knjig za posamezne razrede. Ob takšnih prilikah knjižničarka prebere posamezna poglavja ali pa odlomke iz knjig določenih avtorjev. Takšen način predstavljanja knjig in pisateljev se je izkazal’ kot zelo primeren, saj po vsaki takšni predstavitvi število rednih članov knjižnice narašča. Knjižnica danes praktično nima materialnih in finančnih skrbi. Medtem ko so še pred leti lahko letno nabavili 60—70 izvodov knjig, pa se je to število v zadnjih dveh letih kar za 10-krat povečalo. Tako je knjižnica samo v preteklem letu postala bogatejša za ca. 800 izvodov knjig. Ob vseh teh kazalnikih, ki so v primeru stanja, kakršno je vla- dalo pred leti, še kako razveseljivo, pa ostaja še vedno osrednja naloga, kako. dobro kvalitetno knjigo položiti v roke bralcu, delavcu, da bo le-ta dosegla obojestranski namen, in postala v pravem smislu besede človekova vsakodnevna spremljevalka in prijateljica. Med reševalce s pravilnim rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada 50 din 2. nagrada 30 din 3. —7. nagrada po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upošte- vali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 23. avgusta. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU z dne 15. 7. smo prejeli 42 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 50 din: Rižner Ferdinand 2. nagrada 30 din: Dvornik Marica 3. do 7. nagrado 20 din: Restar Ivan, upok., Stepišnik Nande, Vodišek Terezija, Jazbinšek Danilo, vojak, Kosm Jasna. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: krokar, Ebert, Hg, protokol, rezervoar, azbest, a-mor, dirkač, snop, stotnik, Vuga, Tatarka, Lenin, oer, čar, Jaušovec, L. V., prsk, kanuist, žepar, Anti, etos, torta, Ast, Vavpotič,, Narev, K. R., akontacija, ena, A-tik, Ir, atom, trstika, sarkom, E-neida; Tozon, roj, barvarna, pe-dant, kna, Ika, Saar, Špana. (D. K.) ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre JOŽEFE PEČNIK se iskreno zahvaljujertio sosedom Nadi Stoklasa in Johanu ter Zofiji Vidmar, ki so nam v prvih-trenutkih nesebično pomagali. Zahvaljujemo se še posebej dr. Skrabar — Prahovi za lajšanje bolečin in vso pomoč; godbi in pevskemu zboru DPD Svoboda II, govorniku, ki je tako lepo orisal lik pokojnice, vsem darovalcem rož in vencev, še posebej še zahvaljujemo bivšim sosedom za prekrasen venec ter vsem, ki so drago mamo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerka Milena, vnukinje Lea, Zdenka, Joži, Milena in Kati z družinami ter brat Riko z družino