;-.;mah.. Bu rger. 'fomšič / Rehabilitacija - lctn. IX. -..upi. 3 (:!O/OJ VPLIV ORTOZ ZA STOPALO NA PRITISKE IN BOLEČINO V STOPALIH TER HOJO BOLNIKOV Z REVMATOIDNIM ARTRITISOM INFLUENCE OF FOOT ORTHOSES ON PLANTAR PRESSURES, FOOT PAIN AND WALKING ABILITY OF RHEUMATOI D ARTHRITIS PATIENTS asist. dr. Primož Novak, dr. med.*, prof. dr. Helena Burger: dr. med.*, prof. dr. Matija Tomšič, dr. med.* *, doc. dr. Gaj Vidmar: univ. dipl. psih.* * Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana **Klinični oddelek za revmatologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana ljučne besede: revmatoidni artritis, bolečina v stopalih, ortoze za sto­ palo, meritev stopalnih pritiskov, šestminutni preizkus hoje Keywords: rheumatoid arthritis, foot pain, foot orthoses, insoles, plantar pressure measurement, 6-minute walking test > Uvod: Rezultati: Namen naloge je bil primerjati vpliv različnih tipov ortoz za stopalo na razporeditev pritis kov, bolečino v sprednjem delu stopala in sposobno st hoje pri bolnikih z revmatoidnim art ritisom (RA) (1, 2). Metode: Šestdeset bolnikov z RA smo naklju čno razdelili v 3 sku pine. Preiskovanci v prvi sku pini so prejeli placebo ortoze(n=20),v drugi ortoze za stopalo,izdelane po modelu z rnininnalno korekcijo (n=11) oziroma brez nje (n = 9), v tretji pa ortoze za stopalo, izdelane po modelu s korekcijo (n = 20). Za merjenje stopalnih pritiskov med hojo smo u porabili sistem F-Scan. Bolečino v stopalih smo ocenili z bolečinsko podlestvico Indeksa funkcioniranja zaradi težav s stopali. Sposobnosti hoje smo preverili s šestminutn im testom hoje. Preiskave smo opravili ob prvem pregledu , l teden po prevzemu ortopedskih čevljev in ortoz za stopalo in po šestih mesecih. Stopalni pritiski na bolečih mestih so pri bolnikih z RA sta­ tistično značilno večji kot na nebolečih mestih. Z ortozami za stopalo dosežemo pomembno prerazporeditev stopalnih pritiskov, vendar pri tem ni značilnih razlik med posame­ znimi tipi ortoz. Uporaba ortoz za stopalo značilno zmanjša bolečine v sprednjem delu stopala (p<0,001 ), učinek se sča­ soma povečuje. Razlike med posameznimi tipi ortoz so sprva neznačilne, po šestih mesecih se povečajo in postanejo mejno značilne (p=0,066). Učinek je največji pri ortozah, izdelanih po modelu z minimalno korekcijo oz. brez nje, ter najmanjši pri placebo ortozah. Sposobnost hoje se ob nošenju ortoz za stopalo (in ortopedskih čevljev) pomembno izboljša (p<0,001), vendar brez značilnih razlik med posameznimi tipi ortoz. Bolečina v stopalih pri bolnikih z RA vpliva na rezultat šestminutnega preizkusa hoje. Prehojena razdalja se z zmanjšanjem bolečine v stopalih poveča, korelacija je šibka, vendar značilna (r = -0,35; p < 0,05). Sklep: Z raziskavo nismo dokazali očitnih prednosti ortoz za stopa­ lo, izdelanih po modelu, v primerjavi s placebo ortozami. N1l\'al-.. Burger. Tomšič/ Rehabilitacija - lctn. IX. supl. 3 / 20/0) Literatura: l. Hodge MC, Bach TM, Carter GM. Novel award 1st prize paper. Orthotic management of plantar pressure and pain in rheumatoid arthritis. Clin Biomech (Bristol, Avon) 1999; 14(8): 567-75. I! 2. Conrad KJ, Budiman-Mak E, Roach KE, Hedeker D 1 Caraballada R, Burks D, et al. Impacts of foot orthoses on pain and disability in rheumatoid arthri tics . J Ciin Epidemiol 1996; 49(1): 1-7.