Zbornik predavanj, 7. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2017 44 Uvod Že v prvih Evropskih smernicah za zagotavljanje in nadziranje kakovosti v presejanju za raka ma- terničnega vratu (RMV) iz leta 1993, kasneje pa v obeh posodobljenih izdajah iz let 2008 in 2015, je bilo zelo pomembno priporočilo, da je za vodenje organiziranih presejalnih programov za raka ma- terničnega vratu (RMV) (pa tudi drugih bolezni) treba zagotoviti centraliziran informacijski sistem, ki mora poskrbeti, da so vse osebe iz ciljne skupine povabljene na presejalni pregled in da je njihova odzivnost čim večja. Zbrati in obdelati mora vse podatke iz presejalnih in diagnostičnih preiskav, in to v skladu z zakonskimi predpisi o varovanju oseb- nih podatkov. Potem ko je predlog, da v Sloveniji vzpostavimo organiziran presejalni program za odkrivanje pred/ rakavih sprememb materničnega vratu leta 1995 podprl Zdravstveni svet, smo začeli pripravljati in- formacijski sistem Register ZORA (RZ). Najprej je bilo treba zagotoviti zbiranje najpomembnejših podatkov o opravljeni presejalni preiskavi, pregle- du celic v brisu materničnega vratu (BMV) v labora- torijih za citologijo in izvidu tega pregleda. Izvide je mogoče zbirati v informacijskem sistemu samo, če so strukturirani; na začetku žal nismo imeli niti Presejalni register DP ZORA danes Maja Primic Žakelj, Mojca Florjančič, Urška Ivanuš Program in register ZORA, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana Povzetek Za nemoteno delovanje presejalnega programa in nadziranje njegove kakovosti je odločilen ustre- zen informacijski sistem. V okviru dejavnosti Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana deluje enota Program in register ZORA. Tu vodimo Register ZORA, informacijski sistem, ki omogoča upravljanje s številnimi podatki in vrsto aktivnosti, potrebnih v organiziranem presejal- nem programu. V Registru hranimo in obnavljamo podatke o osebah iz Centralnega registra prebi- valcev; evidentiramo izvide citoloških brisov iz vseh slovenskih laboratorijev, ki se elektronsko zbira- jo v registru v skladu s standardiziranim zapisom; izvide histoloških preiskav, ki jih zbiramo v papirni obliki, kodiramo in ročno vnašamo ter izvide triažnega testa HPV, opravljenega v skladu s strokovni- mi smernicami; pripravljamo sezname izbranih skupin žensk za vabila na presejalni pregled; iščemo ženske, ki niso opravile kontrolnega pregleda po patološkem izvidu, in nanje opozarjamo ginekolo- ge ter dodatno izbiramo izvide bolnic z rakom materničnega vratu. Informacijski sistem je po 15 letih tehnološko zastarel. Moramo in želimo ga kar najhitreje posodo- biti in izpopolniti, vendar bo to – glede na možnosti – uresničljivo šele v nekaj letih. Prispevek prika- zuje sedanje procese, ki jih omogoča Register ZORA, v naslednjih pa bo prikazana njegova vizija in predvidena prenova. Ključne besede: informacijski sistem, presejalni program za raka materničnega vratu, Register ZORA, Evropske smernice za zagotavljanje in nadziranje kakovosti v presejanju enotnega, na ravni države dogovorjenega izvida, kaj šele, da bi bil strukturiran. Različni strokovnja- ki, tako epidemiologi kot citologi in ginekologi, smo na začetku porabili veliko časa, da smo dorekli enoten, strukturiran izvid z napotnico in računal- niški program za vnos podatkov v laboratorijih. Izhajali smo namreč iz znanega dejstva, da se mo- rajo podatki vnašati v informacijski sistem tam, kjer nastajajo, saj je le tako mogoče zagotoviti njihovo kakovost in popolnost. Z osebnimi računalniki s programom za vnos podatkov s citoloških izvidov smo opremili 3 laboratorije, ki so pregledovali BMV žensk iz ljubljanske zdravstvene regije, kjer se je leta 1997 začelo pilotno preverjanje programa. V organiziranem presejalnem programu je treba zagotoviti čim večjo udeležbo tistega dela prebi- valstva, ki mu je program namenjen. Izkušnje ka- žejo, da je to mogoče doseči le z osebnimi vabili, za kar pa je seveda treba imeti čim popolnejši seznam imen in naslovov ciljne skupine ljudi. V Sloveniji nam ga zagotavlja Centralni register prebivalstva (CRP), v katerem je po enotni matični številki obča- na (EMŠO) mogoče povezati tudi podatke različnih podatkovnih zbirk. Podatki v tem registru so zau- pni, dostop do njih pa drugim uporabnikom zago- tavljajo posebni zakoni. V začetku smo dobili po- sebno dovoljene za dostop do podatkov o ženskah Zbornik predavanj, 7. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2017 45 iz pilotne študije s stalnim bivališčem v ljubljanski in kasneje primorski zdravstveni regiji. Leta 2000 je Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvene- ga varstva (ZZPPZ) že vključil zbirko RZ med zbirke, za katere je mogoče v skladu z določili tega predpi- sa dostopati do osebnih in zdravstvenih podatkov, ki so našteti v tem zakonu. V pilotni raziskavi smo na ginekološki pregled z od- vzemom BMV vabili naključno izbrane ženske stare med 24 in 64 let (s stalnim bivališčem v ljubljanski in kasneje še primorski regiji) ne glede na to, kdaj so nazadnje opravile presejalni pregled, saj zgodovina prejšnjih še ni bila zbrana v sistemu. Informacijski sistem je omogočal tiskanje enotnega obrazca z va- bilom, v katerega so se posebej vpisovali le osebni podatki. Z ginekologi smo se dogovorili za dan in eno uro, ko so sprejemali k njim napotene ženske. Predvidevali smo, da odziv ne bo 100-odstoten, zato smo na uro naročali po 6 žensk. Odziv je bil bistveno manjši od predvidenega, saj mnoge naročene žen- ske niso odpovedale obiska. Zato smo se kasneje v DP ZORA odločili, da pošiljamo iz centra samo pri- poročilo/vabilo za pregled s seznamom ambulant v regiji stalnega prebivališča ženske. Dodatno je bil razlog tudi v tem, da so si ženske morale na primarni zdravstveni ravni izbrati osebnega ginekologa, ki naj bi poskrbeli za preventivne preglede svojih oprede- ljenih žensk; seznama ginekologov z njihovimi opre- deljenimi ženskami pa v RZ nismo imeli. Seveda zbrani podatki nimajo pomena, če niso analizirani. Problem tedanjega sistema je bil, da informatikom zaradi njihove preobremenjenosti ni uspelo pripravljati osnov za redne sprotne analize. Zanje smo morali nemalokrat poskrbeti sami, za kar nismo bili dovolj usposobljeni. Konec leta 2002 smo prekinili pogodbo s podje- tjem, ki je izdelalo informacijski sistem za pilotno raziskavo, z novim izvajalcem pa pripravili tehnične pogoje, da smo lahko leta 2003 presejalni program razširili na vso državo (DP ZORA) in vzpostavili dr- žavni register (RZ). Zgradba in aktivnosti Registra ZORA Register ZORA ima več vsebinskih sklopov, ki omo- gočajo upravljanje s podatki in aktivnosti, ki so naloga koordinacijskega centra DP ZORA. V njem hranimo in redno posodabljamo podatke o vseh prebivalkah RS, zbiramo podatke o izvidih BMV, histopatoloških preiskavah materničnega vratu in triažnega testa HPV in jih povezujemo s podatki o novih primerih RMV iz Registra raka RS. Vsi podatki v RZ imajo svoje šifrante, ki jih je treba redno posodabljati. Uporabljamo 3 večje skupine šifrantov: geografskih območij, ki opredeljujejo naslove, izvajalcev zdravstvenega varstva žensk in šifrante vsebine izvidov (BMV, histopatološke pre- iskave in HPV). Če se šifranti spremenijo, je treba iskati primerne rešitve. Tako je npr. sprememba klasifikacije citološkega izvida leta 2006 in 2011 pomenila za RZ poseben izziv, saj je treba ob zapi- sovanju sprememb z navzkrižnimi šifranti še vsee- no omogočiti, da so rezultati v daljšem časovnem obdobju primerljivi. Zbrane podatke redno analiziramo in laboratori- jem pošiljamo poročila o njihovem delu, upora- bljamo pa jih tudi za aktivnosti, ki so sestavni del organiziranega presejalnega programa, kot je npr. pošiljanje vabil na presejalni pregled, spremljanje obravnave žensk po ugotovitvi, da BMV ni norma- len ali za preverjanje kakovosti postopkov z udele- ženkami programa. Zbirke podatkov v RZ Podatki o osebah iz Centralnega registra prebivalcev Podatki v CRP se nenehno spreminjajo, saj se ljudje rojevajo, spreminjajo priimke, se selijo in umirajo. Zato za DP ZORA še zdaleč ne bi bilo dovolj samo enkrat letno prenesti podatke iz CRP . Treba jih je redno posodabljati. V začetku smo jih posodabljali mesečno, ko smo jih sprejemali na zgoščenki, od leta 2013 pa smo s CRP povezani po zavarovanem omrežju HKOM; tako se podatki o osebah osvežu- jejo in dopolnjujejo vsako noč. V RZ za vsako žensko evidentiramo EMŠO, ime in priimek, mesto, občino, naselje in državo rojstva, državljanstvo, naslov stalnega in začasnega biva- lišča (ulico, hišno številko, naselje, občino), spol, zakonski stan, generalni status (ali je živa, mrtva, odseljena ali o tem ni podatka), geokodo X in Y ter MID (s temi podatki lahko za vsako žensko prenese- mo njen naslov na zemljevid) in datum, ko je nasta- la sprememba kakega od naštetih podatkov. Na osnovi teh podatkov smo določili administra- tivne pogoje za vključitev v sistem vabljenja v presejalni program (starost 20 do izpolnjenih 65 let, stalno ali tudi začasno prebivališče v Sloveni- ji); vse druge ženske ne dobivajo vabil, seveda pa spremljamo njihove izvide, če jih k nam pošljejo iz laboratorijev. Izvidi citološke preiskave brisa materničnega vratu Trenutno BMV pregledujejo v devetih citopatolo- ških laboratorijih. Podatke s strukturiranih izvidov Zbornik predavanj, 7. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2017 46 v skladu z Metodološkimi navodili za informacijski sistem citoloških izvidov BMV vnašajo bodisi v svoj lokalni informacijski sistem, bodisi preko spletne povezave v spletno aplikacijo ZOCI. Iz lokalnih in- formacijskih sistemov štirih laboratorijev se podat- ki mesečno prenašajo in zbirajo v RZ preko raču- nalniških pomnilniških sredstev (z zgoščenkami ali ključki USB) ali preko spletnega portala (dva labo- ratorija). Trije laboratoriji za vnos izvidov uporablja- jo posebej v ta namen izdelano aplikacijo, poime- novano »ZOCI«, ki jim omogoča iskanje ustreznih oseb neposredno iz portala RZ in vpogled v prej- šnje izvide. Ti laboratoriji po portalu lahko dosto- pajo do podatkov o osebah v RZ, izvide po vnosu avtorizirajo in sinhronizirajo, prenos podatkov pa poteka avtomatsko vsako noč. Izvide, ki prihajajo na novo v RZ, je treba pripisati pravi osebi. Ta povezava poteka avtomatično po EMŠO. Če je EMŠO napačen, netočen ali ga sploh ni, je zanj treba v RZ poiskati ustrezno osebo roč- no po vnaprej določenih merilih. Ugotavljamo, ali se s podatki v RZ ujemajo priimek, ime, datum roj- stva in naslov; če v RZ ni ustrezne osebe, podatke shranjujemo v posebni datoteki. V začetku je bil to najzamudnejši postopek, saj na izvidih nismo na- šli EMŠO v več kot 90 %; z delovanjem programa in večjo pozornostjo ginekologov pri vpisovanju podatkov na napotnici se je ta delež z leti bistveno zmanjšal (okrog 2 %). Povprečno letno število izvidov BMV v RZ je 240.000; trenutno imamo evidentiranih preko 3.600.000 izvidov BMV. Ena od pomembnih nalog osebja RZ je skrb za popolnost in kakovost podatkov. Na manjkajoče podatke o izvidih BMV nas opozorijo ženske ali ginekologi, saj ženske prejmejo nepotrebno vabi- lo na pregled, ki so ga opravile nedavno. Napake pri analizi podatkov najdejo v laboratorijih ali jih ugotovimo v RZ. V RZ imamo vgrajene tudi logične preverbe, ki nas opozorijo na napake ali pomanj- kljivosti v izvidih. Ne glede na vrsto napake iz RZ redno pošiljamo la- boratorijem prošnje, da podatke dopolnijo oz. po- pravijo. Popravke vnesejo v laboratorijih ali v RZ. Vsi postopki v zvezi s popravljanjem in zapisovanjem napak so standardizirani, vsi popravki pri vnosu iz- vida se shranjujejo v arhivu. Izvid histopatološke preiskave Leta 2004 smo poleg BMV v RZ začeli zbirati tudi izvide histopatoloških preiskav materničnega vra- tu in maternice (po histerektomiji). Izvid zaenkrat še ni strukturiran, zato nam v RZ iz laboratorijev pošiljajo papirne kopije. Kodiranje izvidov v skla- du z dogovorjenim šifrantom je poseben izziv za diplomirano medicinsko sestro, ki ima za nalogo prevesti napisani izvid v številke s šifranta. Ker pa vrsta posega in histološka diagnoza vplivata na nadaljnjo obravnavo žensk in na nadaljevanje pre- sejanja, je pomembno, da so podatki z izvidov za- pisani pravilno. Povprečno letno registriramo 8.500 izvidov histopatoloških preiskav; trenutno imamo v RZ evidentiranih več kot 100.000 izvidov. Nadaljnji potek dela s histopatološkimi izvidi je po- doben kot pri citoloških izvidih: tudi tu poizveduje- mo po manjkajočih izvidih, prosimo za dopolnitev pomanjkljivih podatkov, ki jih najdemo bodisi pri vnosu ali po logičnih preverbah. Izvid triažnega testa HPV Triažni test HPV naredi ginekolog na kontrolnem pregledu ob točno določenih indikacijah: pri žen- skah s  patološkimi spremembami materničnega vratu nizke stopnje  (APC-N, PIL-NS pri ženskah, starih 35 let in več, AŽC-N po negativni abraziji in histološka diagnoza PIL-NS (CIN 1)) ali po zdravlje- nju predrakavih sprememb (praviloma PIL-VS (CIN 2 ali CIN 3)). Izvid testa HPV je standardiziran; iz dveh labora- torijev, ki pri nas opravljata te preiskave, podatke pošiljajo enkrat mesečno v datotekah, ki so pripra- vljene po navodilih, ki jih predpisujejo Metodolo- ška navodila za informacijski sistem izidov triažnih testov HPV. Če EMŠO na izvidu ni popolna, se izvid ne vpiše k ustrezni ženski, zato jo je treba po do- ločenem ključu poiskati ročno. Za vse nepopolne izvide ali pri napakah, ki jih pokažejo logične pre- verbe, zaprosimo laboratorije za dopolnitve oz. popravke. Letno registriramo več kot 10.000 izvidov iz obeh laboratorijev; trenutno imamo v RZ evidentiranih preko 70.000 izvidov Dejavnosti, ki jih omogočajo podatki RZ Vabljenje na presejalni pregled Iz RZ pošiljamo vabila na presejalni pregled samo tistim ženskam, starim 20–64 let s stalnim prebiva- liščem v RS, ki v RZ nimajo evidentiranega nobene- ga izvida BMV ali pa je od zadnjega izvida minilo 4 leta ali več in nimajo evidentirane histerektomije ali amputacije materničnega vratu. Letno pošljemo med 40.000 in 90.000 vabil. Čeprav so pri nas gine- kologi zadolženi, da povabijo na presejalni pregled svoje opredeljene ženske, če se te pravočasno ne naročijo same, se lahko zgodi, da te vabila iz ambu- Zbornik predavanj, 7. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2017 47 lante vseeno ne dobijo, se nanj ne odzovejo, nekaj žensk pa tudi nima izbranega ginekologa. Zato v RZ spremljamo udeležbo in ženske opomnimo, naj se naročijo na presejalni pregled. Ženske, ki jim je treba poslati vabilo na presejalni pregled, izberemo s pomočjo »statusa za vablje- nje«, ki za vsako žensko opiše, kje v presejalnem krogu trenutno je. Neustrezne so vse, ki ne ustre- zajo izbornim merilom; ustrezna postane, ko vstopi v primerno starostno obdobje in ustreza drugim merilom za izbor. Ko je izbrana in je umeščena na seznam za vabilo, se z datumom potrdi, da je bilo vabilo poslano; ko registriramo njen citološki izvid, ki je normalen, se njen status avtomatično spreme- ni v status čakanja na naslednji presejalni izvid: če je izvid patološki, vstopi v status »posebne obrav- nave«. V tem primeru pričakujemo kontrolni BMV, izvid triažnega testa HPV ali izvid histološke prei- skave. Novo vabilo lahko dobi šele po tem, ko v RZ zabeležimo normalni izvid BMV. Če se zgodi, da se ženska vabilu ne odzove, se umesti na seznam za ponovno vabilo. Če se ženska ne odzove na dve va- bili, ki ju pošljemo iz RZ, postane dokončna neod- zivnica. Ženska nam lahko pisno sporoči, da ne želi na pregled; v tem primeru se njen status za vablje- nje spremeni v »ne želi sodelovati«. Večina statusov je prehodnih in se spreminjajo glede na vrsto izvi- dov. Status se dokončno spremeni, ko ženska umre ali iz histološkega izvida razberemo, da je imela od- stranjeno maternico ali maternični vrat. Vsakemu vabilu na pregled je dodan tudi vprašal- nik; s pisnimi odgovori nam povabljene sporočijo, ali se bodo udeležile presejalnega pregleda ali pa razlog, zakaj se ga ne bodo. Odgovori na vprašanja so RZ v pomoč pri odkrivanju manjkajočih izvidov BMV, HPV ali histopatoloških preiskav. Sprejemanje in vnašanje odgovorov poteka ročno, kljub temu v RZ vnesemo vse odgovore. Spremljanje kontrolnih pregledov po izvidu BMV s patološkimi spremembami in kakovosti dela izvajalcev Številne raziskave so pokazale, da priložnostno pre- sejanje za RMV, kljub velikemu številu presejalnih BMV, ne daje pravih rezultatov. Prvi razlog za neu- speh priložnostnega presejanja je neenakomerna udeležba žensk, saj nekatere na preglede prihajajo prepogosto, druge, večinoma najbolj ogrožene, pa premalokrat ali sploh ne. Drug razlog pa je v tem, da ženske, pri katerih presejalna preiskava pokaže spremembe, ne pridejo pravočasno na kontrolni pregled oz. na dodatne diagnostične preiskave. Prav tako je lahko vprašljiva kakovost obravnave žensk, saj ni vpeljanih sistemov za spremljanje in nadziranje kakovosti dela izvajalcev; tovrstno pre- sejanje namreč ne vključuje zbiranja podatkov v centralnem presejalnem registru. V organiziranih programih so zato vse ženske iz ciljne skupine po- vabljene na pregled v primernih, na ravni države dogovorjenih intervalih (praviloma 3 leta), prav tako je treba posebej opomniti na kontrolni oz. di- agnostični pregled tiste, ki ga glede na presejalni izvid potrebujejo. V Sloveniji naj bi za to, da ženske obvestijo o patološkem izvidu in jih tudi povabi- jo na dodatne preglede, poskrbeli v ginekoloških ambulantah. Ker se zaradi pomanjkanja časa v am- bulantah večkrat zgodi, da vsi rezultati niso pravo- časno evidentirani v njihovem informacijskem sis- temu ali pa vodijo evidence ročno, lahko pride do napak in zato ženske niso pravočasno obveščene o tem, da morajo prej na kontrolni pregled. Informa- cijski sistem organiziranih presejalnih programov naj bi zato kot »varnostni sistem« služil tudi temu, da ženske obvešča o kontrolnih pregledih. V Sloveniji smo leta 2007, ko smo ugotovili, da je naša baza BMV že dovolj popolna, ginekologom pričeli pošiljati sezname žensk, ki v našem registru eno leto po patološkem BMV ali BMV, kjer se spre- memb ne da oceniti, nismo registrirali kontrolnega BMV. Sistem smo v zadnjem času dogradili tako, da pri seznamih upoštevamo tudi triažni test HPV in izvid morebitne histopatološke preiskave. V podat- kovno bazo vnašamo tudi odgovore ginekologov in opravljamo redne analize. Priprava podatkov za ponovni pregled vzorcev BMV izbranih bolnic z RMV Ponovni pregled BMV bolnic z RMV je sestavni del analize kakovosti dela v citoloških laboratorijih. Ne- katere ženske namreč zbolijo za RMV kljub temu, da se redno udeležujejo presejalnih pregledov. Razlogi za to so različni, lahko tudi v tem, da BMV ni bil ocenjen pravilno. Zato tudi pri nas skupina citopatologinj vsako leto ponovno pregleda BMV bolnic z RMV, ki jih najdemo s povezovanjem po- datkov o novih primerih RMV iz Registra raka RS in o izvidih BMV iz Registra ZORA. Postopek je natanč- no opredeljen, namenjen pa je predvsem izobraže- vanju presejalcev in citologov. Zaključek Informacijski sistem DP ZORA je v času, ko je nasta- jal, pomenil pomembno pridobitev za to, da je bilo mogoče povečati udeležbo žensk na presejalnih pregledih in da je z analizami podatkov spodbudil prizadevanja za večjo kakovost dela na vseh rav- neh, ki prispevajo k zmanjševanju bremena RMV. Velik napredek je bil standardiziran izvid citološke preiskave BMV, ki pa zaradi časovnega zamika pri vnosu podatkov v laboratorijih in še vedno papir- Zbornik predavanj, 7. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2017 48 ne komunikacije med izvajalci ni omogočil vseh prednosti, ki jih tak način obdelave podatkov omo- goča. Kljub zastavljenim ciljem nismo uspeli stan- dardizirati izvida histopatološke preiskave, čeprav so podatki s teh izvidov na voljo v informacijskem sistemu; popolnoma odprto je ostalo področje kol- poskopije. Podatki o bolnicah in njenih zdravstve- nih obravnavah so sicer na voljo v Registru raka RS, vendar bi jih bilo treba dopolniti s kliničnim regi- strom, da bi bili na razpolago vsi podatki, potrebni za vrednotenje klinične obravnave bolnic. Po 15 letih delovanja je informacijski sistem DP ZORA tehnološko zastarel, potrebuje pa še dopol- nitev s podatki o vseh postopkih z udeleženkami DP ZORA. Napredek na področju informacijske tehnologije in nova dognanja o povezavi med okužbo s HPV in nastankom RMV so izziv za celo- vito prenovo informacijskega sistema DP ZORA, ki bo vključila tudi manjkajoče procese, pa tudi mo- rebitne spremembe presejalne politike. Novi viziji in predvideni prenovi so namenjeni naslednji pri- spevki. Literatura Anttila A, Arbyn M, De Vuyst H et al. eds. European guide- lines for quality assurance in cervical cancer screen- ing. 2nd edition - Supplements. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communi- ties, 2015. Dostopno na: http://bookshop.europa.eu/ en/european-guidelines-for-quality-assurance-in- cervical-cancer-screening-pbEW0115451/. Arbyn M, Anttila A, Jordan J et al. eds. European guide- lines for quality assurance in cervical cancer screen- ing. 2nd ed. Luxembourg: Office for Official Publica- tions of the European Communities, 2008. Coleman D, Day N, Douglas D in sod. European guide- lines for quality assurance in cervical cancer screen- ing. Eur J Cancer 1993; 29A (Suppl 4): S1-S38. (Europe Against Cancer Programme). Florjančič M, Kuster M (2013). Sodelovanje Registra Zora in ginekoloških timov v skupni skrbi za ženske s patološkimi izvidi: Zbornik 4 izobraževalnega dne programa ZORA. Brdo pri Kranju: Onkološki inštitut Ljubljana. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za iz- vajanje preventivnega zdravstvenega varstva na pri- marni ravni. Ur l RS 2002 (33): 3122-3129. Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka: ZORA. Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu. Dose- gljivo na: http://zora.onko-i.si/. Pogačnik A, Stojan Fležar M, Repše-Fokter A, Snoj V, Kir- biš Srebotnik I, Primic-Žakelj M. Navodila za citolo- ške izvide brisov materničnega vratu – klasifikacija po Bethesdi. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana; 2011. Dosegljivo na: http://zora.onko-i.si/. Pogačnik A, Repše Fokter A, Strojan Fležar M, Snoj V (2013). Zunanja kontrola kakovosti pregledovanja BMV v okviru programa ZORA, petletne izkušnje: Zbornik 4. izobraževalnega dne programa ZORA. Brdo pri Kranju: Onkološki inštitut Ljubljana. Primic Žakelj M, Zadnik V, Pogačnik A, Uršič-Vrščaj M. Pre- sejanje za raka materničnega vratu v Sloveniji in dr- žavni program ZORA. Radiology and Oncology 2006; 40, S143–8. Primic Žakelj M, Uršič-Vrščaj M, Pogačnik A, Ivanuš U. Na- vodila ginekologom za delo v programu ZORA. Poso- dobitev 2011. Ljubljana: 2011. Dosegljivo na: http:// zora.onko-i.si/. Sankila R, Démaret E, Hakama M, Lynge E, Schouten LJ, Parkin DM. Evaluation and monitoring of screening programmes. European Comission. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Com- munities, 2001. Uršič-Vrščaj M, Rakar S, Možina A et al. Smernice za celo- stno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu. Ljubljana: 2011. Dosegljivo na: http://zora.onko-i.si/. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega var- stva. Ur l RS 2000; (65), 21. 7. 2000.