Se višje bomo šli Ne povsem dobesedno, saj je 360 metrov visok dimnik, zgrajen leta 1976, da bi ublažil ekološko podobo v dolini Save, menda najvišji v Evropi in morda celo na svetu. Zato je vsekakor bil izziv; vendar so danes drugačni časi in drugi izzivi: gradnja novega termoenergetskega objekta. Usoda nove termoelektrarne, zgrajena naj bi bila v prvih letih prihodnjega tisočletja, j$ v marsičem tudi usoda Zasavja. Nov objekt bi pomenil, da lahko rudarjenje v Črnem revirju preživi še nekaj deset let. Gradnja novega objekta je dobra priložnost za zasavsko strojegradnjo, gradbeništvo in drugo industrijo. Nov objekt pomeni ohranjanje delovnih mest v rudarstvu in pridobivanju energije ter nekaj sto delovnih mest v nanju vezanih dejavnostih. Nov objekt bo tehnološko sodoben ih zgrajen z vsemi potrebnimi čistilnimi napravami. Nova termoelektrarna je dobra priložnost za Zasavje. Morda najboljša. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE j............... p*) , , \ LA) V ogledalu: Jože Mars UVODNIK Zaradi mene ste lahko, draga bralka ali bralec, beli ali črni, zeleni ali rdeči, "čefurji" ali "nečefurji", še vedno Vas bom spoštovala, saj ste človek, ni res. Sem pač taka, da ljudi ocenjujem po tem, kako iskreni so in kako široko znajo razširiti svoja obzorja. Morda se ne strinjajo z menoj, pa vendar prisluhnejo in pritrdijo, da imam pravico misliti s svojo glavo. In tudi Vi, karkoli mislite, da je prav, imate prav. Četudi se ne strinjam z Vami, Vas nič manj ne spoštujem. Tudi bralka, ki je poklicala v uredništvo, češ kako si lahko privoščimo, da Zasavc prejšnji teden ni izšel, je najbrž čisto v redu. Žal mi je, draga gospa, ampak tako je naneslo in nismo mogli drugače. Vam in ostalim bralcem obilo užitov ob branju. Pa še nas pokličite, četudi slabo razpoloženi. Tanja Petrič z Dola pri Hrastniku NASLOVNICA; Slavko Garantini FOTO: Branko Klančar ii %U 240 let rudarjenja m So opeharili šoferja? H51 Združenje petih zasavskih občin M) "čefurjiraus?!" LA) I Janko Slabe: Slovencem se grozno mudi (~15j Ljubo Mrva praznuje l 1 Kje so (skrite) slike? [Sl] Vitezi brez časti [SSl Ali je obstajal King-Kong? > Iskra, Strojegradnja, kam? y martinovanje KOLEDAR DOGAJANJ 1. novembra-Žanami so praznični dnevi, prve šolske počitnice, prvi sneg pa nas je, nekateri so tega veseli, drugi spet ne, za zdaj še obšel. 2. novembra - V ponedeljek pred praznikom in danes, prvi dan po praznikih, beležijo v matični knjižnici dr. Slavko Grum v Litiji nadpovprečno izposojo knjig. Iz običajnih 400 izposojenih izvodov dnevno se je število le teh povzpelo preko 600 kosov. 3. novembra - Tudi sicer je taista knjižnica v središču dogajanja. Po čem neki? Kot so mnogi napovedali, pa vendarle upali, da bo zima srečno mimo, peč za centralno ogrevanje odpove. Namesto toplote "oddaja” vodo. Knjižnica napove, da bo vrata zaprla, vse dokler ne bodo zagotovljena sredstva za nakup nove peči. 4. novembra Kot zakleto - pa ne spet o knjižnici. Tudi sobota ve spet nekaj povedati o isti knjižnici. Že tretjič v šestih dneh jo obiščejo nepovabljeni bralci. Vstop si izborijo skozi okno. 5. novembra - Pase vendarle v iztekajočem tednu ne vrti vse le okrog litijske knjižnice. Preboj d.o.o. se danes pri Sallauminesu prične "prebijati" skoz stare kanalizacijske vode, ki so še na "dolgu" po znamenitih poplavah. 6. novembra - V Zagorju pa kar obnavljajo. Po tem, ko sveže zasije občinska zgradba, danes otvarjajo prenovljene prostore pošte. Vsebina se menda ne spreminja, le "embalaža" je bolj privlačna. Mateja Grošelj UJMU0OV ! v> MARS V ozniški izpit je dandanes postal že kar nujen. Vendar je pot do njega tudi velik finančni zalogaj. Prav zato je za bodoče voznike pomembno, da naredijo izpit s čim manj urami in seveda v prvo. Uspešnost bodočega voznika je odvisna tako od njegovega talenta, dojemanja, reakejj, kot tudi od pedagoškega pristopa inštruktorja. Kljub temu, daje Jože Mars naredil vozniški izpit pri šestintridesetih, je eden najuspešnejših inštruktorjev v Zagorju. Z inštruiranjem se ukvarja že 21 let in je do zdaj "usposobil" 861 šoferjev. Ta številka je tako točna prav zato, ker že vsa leta vodi točno evidenco o svojih učencih. V letošnjem letu je usposobil že 38 šoferjev. Od tegajihje 28 naredilo izpit v prvo, 10 pav drugo. Več kot dvakrat ni letos pri njem nihče opravljal izpita. Pri njegovem delu ga vseskozi podpira družina. V začetku, koje imel še manj učencev, seje z vsakim uspehom veselila vsa družina. Sedaj, ko so uspehi postali že tako pogosti,jim družina še komaj sledi. Kako to, da njegovi učenci dosegajo takšne uspehe? Pomaga Jožetov pedagoški pristop. Veliko je voznikov, ki so se na izpit pripravljali pri njem. In prav vsak vam bo lahko povedal, daje izredno miren kljub napakam, kijih bodoči voznik povzroča. Nikoli ne povzdigne glasu. Sam pravi, da zato ni potrebe. Če se napake le ponavljajo in jih voznik ne more odpraviti, mu naroči naj zapelje v stran. Tam inštruktor sam obrne ključ in ugasne avto. Jože trdi, da je učinek tega dejanja veliko boljši, kot kričanje na voznika. In po rezultatih sodeč bo to najbrž držalo. Tudi po končani vožnji se za inštruktorja Jožeta Marsa učna ura ne konča. Ob večerih, ko sedi za mizo, vzame evidenčne kartončke učencev in premišljuje o njihovih napakah in načinu, kako jih bosta skupaj odpravila. Prav tako takrat že približno ve, koliko ur inštrukcij bo njegov učenec še potreboval, predno bo lahko pristopil k izpitu. Tako ima tudi poseben obrazec. Pravi, da bodoči voznik potrebuje toliko ur vožnje, kolikor je star. K temu se ponavadi prišteje še nekaj ur, glede na napake. Redkeje se od starosti odšteje nekaj ur. Jože Mars je že peto leto upokojenec, njegov urnik pa je včasih skoraj prenatrpan. Poleg inštrukcij zelo rad hodi v hribe. Tako sta se z ženo Magdo podala na Slovensko planinsko transverzalo, že drugič pa tudi na Zasavsko. Pozimi veliko smučata, spomladi j e dosti dela na vrtu. Prav tako pomagata sinu pri gradnji hiše. Jože trdi, da mu prav to nenehno gibanje pomaga ohranjati njegovo psihofizično kondicijo. Njegovi vitalnosti vsekakor ne gre oporekati. In zaradi tega lahko upamo, da bo Jože Mars do izpita "pripeljal" še veliko bodočih voznikov. Romana Benko .k ■■■■ ... -I Refllft tedna Kuhanje "šnopca", alternativa rudarski tradiciji?! foto: Tomo Brezovar 240 let zagorskega rudnika V soboto bo poteklo natanko 240 let, ko je visokoblagorodni gospod Franc baron plemeniti Raigersfeldt, po rodu Slovenec, dobil dovoljenje, da sme lomiti premog na hribu Pešenk pri Zagorju. Prvo vest o zagorskem premogu je najti v poročilu deželnega glavarja Kranjske grofa Saurana, dne 16. oktobra 1736. Zagorski premog prvi omenja Janez Vajkard Valvasor v delu Slava Vojvodine Kranjske iz leta 1869. Ampak to so bili začetki, ki so pozneje zaživeli šele z Leopoldom Ruardom. In potem je trajalo vse do današnjih dni, dokler ne bo po vsej verjetnosti konec prve polovice leta prišla zadnja tona premoga ali zmajeve krvi izkotredeške jame. Premog je zaznamoval zagorsko dolino, jo spreminjal, žal večkrat tudi maličil. Tisoče in tisoče družin je živelo od njega, se rojevalo in umiralo z njim. Visok jubilej bo za vselej ostal zapisan v kroniki kraja. Sedanji rudarski kolektiv ga bo počastil skromno. V opuščenem, vendar tehnično vzdrževanem izvoznem šah tu na Lokah, bodo uredili razstavo rudarskih pripomočkov vseh vrst, od najstarejših do najsodobnejših. To bo priložnost za pogled nazaj, na čas, ko so kopali prve tone zagorskega premoga. Približni računi kažejo, da so v 200 letih pridobili nad 23 milijonov ton črnega zlata. Milan Vidic ■HHHH ALBOR. EL HORIZONTE ENTREARBE SUS PESTi ESTAN SOMBR p DELACOSAS. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE riNŽEGLEDA. KAJ? IMENA. fig svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, Iok +386 601 26 228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz Zve/« prijateljev mladine je že konec oktobra začela s pripravami na izvedbo projekta VESELI DECEMBER, s katerim želi polepšati praznične dni otrokom, njihovim staršem in ostalim občanom, 1 Na sestanku razširjenega odbora so žal manjkati ljudje, kt bi lahko vcfi(a> pripomogli k uresničitvi idej. Veseli pasmo bili, da se je našemu vabilo odzval župan Janez Malovrh, ki je pokazal veliko mero razumevanja in obljubil pomočmi Žal zaradi znanih mzmeroe bo mogla biti tolikšna, dahi pokrito vse Otoške, Zato se bomo obrniti za pomoč tudi na podjetja. Predlog programa, kibo v tem času razveseljeval naše najmlajše. 'il ne sme manjkati dobre glasbe, ki ho ogrela staro h mlado. Drugo prireditev načrtujemo v predbožičnem času in naj bi : pomenita veselo druženje otrok in stanov. Vn.es bi se utioei zbirali še v raznih ustvarjalnih količkih, Prireditve bodo ob sobotah, ko si tudi starši lahko vzamejo čas in se poveselijo s svojimi ol ra ki. 2>. decembra pa se bo na trboveljskih ulicah pojavil težko pričakovani dedek Mraz s svojim spremstvom, Želimosi, da bi s:;: obiskal tudi oboke v vrtcih in Šolah. Do sem vse lepoinprav. Druga plat medalj e pa se jc pokazala, ko smo seštel i r,a jnii jne jse sirbške. LJslav ilesose pri 725 tisočakih i Zam računamo, da se bodo podjetja odzvala naši prošnji za pomoč in da bo beseda - otroci &o naše največj e bogastvo - dejanje postala. Marinka Benetek Nagrade za gotske pečnice Trbovlje - Učenci in mentorica likovnega krožka iz OŠ Ivana Cankarja so se vključili v natečaj za najizvirnejšo gotsko pečnico, katerega je organiziral Narodni muzej v sodelovanju s PIL-om. Svoje izdelke je poslalo 400 učencev in učenk iz vse Slovenije. "Med nagrajenci so tudi tri učenkenašešoIe,"jepovedalaravnateljicaMarijaŽnidaršič, "JanaNaraglav. Špela Podbevšek in Tina Sodec, za prispevke pa je posebej nagrajena tudi šola." Za uspeh se gre zahvaliti tudi mentorici Severini Trošt - Šprogar, ki je delu zares predana. Vabilo staršem Zagorje - VVZ Zagorje vabi starše, da vpišejo 4 in 5 letne otroke, ki ne obiskujejo vrtca, v program Cicibanovih uric, kjer se bodo družili enkrat tedensko po 2 uri. Vpis poteka od 15.30 - 17.30 ure in sicer v naslednjih enotah: CENTER, Zagorje, C. Zmage 7a (četrtek), 1URČEK, Zagorje, Cankarjev trg 2a (sreda), KEKEC, Izlake, Izlake 6 (ponedeljek) in CICIBAN, Kisovec, Trg Poh. bat. 2 (sreda). Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 24. do 25. oktobra sredstva prispevali: Danijela Jarz iz Laškega 85.000,00 SIT in Steklarna Hrastnik 86.500,00 SIT. Do 26. oktobra ste tako zbrali že 15.926.598,95 SIT. Splošna bolnišnica Trbovlje se vsem darovalcem zahvaljuje. Zbiralniki za stare baterije v Zagorju V leksikonu Okolje inčlovekjebaterijaopisanakot predmet, ki akumulira ali s kemičnimi procesi proizvaja električno energijo. Kemičnih virov energije je cela vrsta. Baterije, ki vsebuje živo srebro, kadmij in svinec, so zelo nevarne za okolje ter zato spadajo med t.i. posebne odpadke. Po izrabi [zahtevajo posebno skladiščenje in njihovi sestavi prilagojen f način nenevarnega uničenja. Navadno je to sežig v incineratoij ih (napravah za nadzorovano sežiganje odpadkov pri visokih temperaturah). V kolikor baterije z naštetimi težkimi kovinami odlagamo skupaj z ostalimi odpadki na običajne deponije komunalnih odpadov, se pod vplivom naravnih dejavnikov iz njih sčasoma ’ izločijo težke kovine. Te se vključijo v prehrambene verige in se končno, kot povzročitelji mnogih obolenj, vrnejo kčloveku. Tako na primer svinec vpliva na sestavo krvi, povzroča I bolečine v sklepih, razdražljivost... S svincem obremenjeni btroci slabše berejo in računajo, se težko zberejo, so živčni in ^ kažejo znake manjše inteligenci. Kadmij povzroča živčna obolenja, živo srebro pa trajno poškoduj e možgane in povzroča rojevanje prizadetih otrok. |' ObčinaZagorje spadamed prvgllo venske občine z urejenim .zbiranjem starih bateriji, Po dveh letih prizadevanj, iskanj I domačih proizvajalcev in poskusih nabave zbiralnikov pri domačih trgovinskih posip|niii|h ji 0:|e|ni Zagorje uspelo dobiti naslov hrvaškega proizvajalca, Zahvaljujoč njihovi ustrežljivosti in hitrosti je z novemfrfm občina Zagorje J bogatejša za šest živo rdečih Zbiralnik oV|iarih baterij dimenzi j i 55x35x20 centimetrov Najdelcjih iati|o na trgovini Ajda na Izlakah, na trgovinah v Kisovcu in v Toplicah, v Zagoiju pa na trgovini Živa, pri Piramidi in naMidimarketu v Farčnikovi koloniji. Zbrane baterije hododo predvidenega sežiga v Švici mSM Večerna šola podjetništva G ca Hip II Ljubljane tudi v Zasavju pripravlja Mečemo Šolo podjelništva.V njej naj Id podjetniki in vsi.kijih zanima lo področje, pridobivali znanja o financah, organizaci ji poslov arija in marketingu. Za zasavske podjetike ho šolnina še posebej ugodna, saj bo poleg sofinanciran jas struni Ministrstva za gospodarske dejavnosti, GZS, Obrtne zbornice Slovenije in območne obilne zbornice, šolanje finančno podprla tudi Agencija za razvo j malega gospodarstva zasavske regije. Šolanje se Ihi začelo M. novembra. Vključevalo bo 3() tern in 90 ur usposabljanja. J.N. Voznik avtobusa je težak in zahteven poklic. Dolge vožnje v tujino so utrujajoče in naporne, polne negotovosti in nevarnosti, ki prežijo na vsakem kilometru poti. Njihov poklic je po svoje zanimiv, vendar zahteva obilo pazljivosti, resnosti in iznajdljivosti. Po eni strani je prav zanimivo biti voznik, saj na potovanjih vidiš in doživiš marsikaj, po drugi strani pa si mnogokrat odtrgan od doma in družine. Vsekakor je poklic voznika res spoštovanja vreden in zato zasluži za svoje delo pošteno plačilo. Pa je res zmeraj tako? Dnevnice prenizke Vili Turšič je že trideset let šofer avtobusov pri Integralu Kum Trbovlje. Včasih je vozil večinoma v tujino, sedaj pa vozi predvsem na re lacij i Trbo vij e-Hras tnik-Trbovlje. Občasno pa še vedno, kadar je potrebno, vozi v tujino. Tako je bilo tudi od 13. do 15. oktobra letos, ko sta peljala s sovoznikom Slobodanom Jorgovanom v Homburg blizu francoske meje rokometaše na povratno tekmo. Pot je bila dolga 1000 kilometrov v eno stran, tako da so vozili neprestano od petka od šeste ure zjutraj pa do pol enajste ure zvečer. Edino v soboto sta imela po lni penzion, saj sta v nedeljo zopet vozila nazaj domov od osmih zjutraj pa do pol enajstih zvečer. Med potjo ni bilo na voljo nobenih uslug, polni penzion sta imela le v soboto. Po prihodu domov gaje na blagajni podjetja čakalo izplačilo v višini 4.600 tolarjev. To je bilo po Turšičevem mnenju odločno premalo in zaradi tega denarja sploh ni dvignil. V znesek 4.600 tolarjev so bile vračunane tri dnevnice po 13 dolarjev, ob predpostavki, da sta voznika imclazagotovljene 3 polne penzione. Zaradi napačno obračunanih dnevnic seje Turšič pritožil na sindikat in v pritožbi zaprosil nadzorni svet, naj preveri obračun in višino izplačanih dne vnic. Turšič je sicer naknadno dobil izplačano 168 DEM, vendar meni, da to še vedno ni dovolj, zato pritožbe ni umaknil. Trdi namreč, da bi morale po zakonu dnevnice za Nemčijo znašati okrog 100 DEM, še točneje naj bi to znašalo 65 dolarjev, kot je to zapisano v Uradnem listu RS. Vendar le zakaj niso dnevnice potem takšne kot jih določa Uradni list? "Direktor je uvedel povsem svoje obračunavanje dnevnic in jih precej zmanjšal od uradno določenih," jenadaljepojasnjeval Turšič. Po Uradnem listu naj bi za vožnjo v Nemčijo moral dobiti plačani dve celi dnevnici, ki bi skupaj znašali 130 dolaijev, ena dnevnica pa naj bi bila obračunana 20 odstotno, kar pomeni 13 dolarjev. Vse skupaj naj bi torej znašalo natanko 143 dolarjev, kar pomeni približno 200 DEM. Direktor pa se po njegovem mnenju pri izračunavanju dnevnic ne drži določil iz Uradnega lista, ampak Sklepa, ki ga je sprejel nadzorni svet. Vendar Turšič in ostali delavci pri Integralu Kum menijo, da je nadzorni svet postavil direktor sam po svoji lastni volji in zamisli ter da zato ne more biti legitimen. Turšič želi, da bi njegovo pritožbo obravnavali, čeprav ne pričakuje, da bo dosegel kakšen uspeh. Močno tudi dvomi, da bo sploh kdaj dobil pismen odgovor na pritožbo. ... vendar pravno določene V telefonskem pogovoru jedirektor Integrala Kum Peter Er,javecrazložil, daje v tem primeru prišlo do nesoglasja s stranko, ki je naročila prevoz v Nemčijo. Rečeno je namreč bilo, da so v potovanje vključeni trije polni penzioni. V primeru, da ima šofer polni penzion mu pripada dnevnica v višini 13 dolarjev. Direktorje šele *W»c naknadno izvedel, da so ves čas vozili in da tako ni bilo na razpolago treh polnih penzionov, marveč le eden. Po njegovem mnenju so "zadevo uredili, saj so vozniku podelili dnevnice v skladu s sklepom, ki ga je sprejel in potrdil nadzorni svet". Nadalje je pojasnjeval še to, da v Uradnem listu ni določenih dnevnic za voznike, ampak le za državne uslužbence. "Dnevnice so takšne, kot so, so veljavno sprejete in urejene s Sklepom," še poudarja. Ob tem pa se seveda strinja, da dnevnice niso visoke, vendarle so pravno urejene in določene. Meni, da so s tem, ko so vozniku naknadno izplačali ustrezno višino dnevnic, zadevo zaključili in korektno uredili. Poudaril je, da je primer zaključen in da ne obstajajo nikakršni vzroki za nesoglasja. V primeru nesporazuma pa lahko zadevo tudi pojasni in podkrepi s pisnimi dokazili, pravi. Pa še to Za konec zgodbe, ki najbrž ni edina, lahko rečemo, da obstaja marsikaj nejasnega med delavci in vodstvom zasebnih podjetij in da bo ob neprestanem kopičenj u težav in nesporazumov potrebno slej ko prej poiskati rešitev, ki bo zadovoljiva za obe strani. Vozniku pomeni avtobus vir preživljanja in zato naj bi tudi dobil ustrezno plačilo. Turšič, kije vse svojepoklicno življenje preživel za volanom, si to prav tako zasluži. Sedaj je tik pred upokojitvijo in nima upanja, da bi se stvari obrnile šoferjem v prid. Morda se bo razjasnilo že čez nekaj dni. Šoferji naj bi se sestali z vodstvom in spregovorili o stvareh, ki jim v podjetju niso všeč. Bo potem volk sit in koza cela? Ali pa je čas tak, da so volkovi siti le, ko koze požrejo. Anita Cesar Tudi avtobusi so nekaterim vir preživetja. Svetniki o šolstvu Hrastnik - Hrastniški svetniki so se na zadnji seji občinskega sveta, ki jo je tokrat vodil podpredsednik sveta Milan Kolar, največ časa zadržali pri vzgoji in izobraževanju. Ravnateljice Boža Mlinar (VVZ), Elizabeta Jakšič (Glasbena šola), Ljudmila Deželak (OŠ Vitka Pavliča) in ravnatelj Nikolaj Toplak (OŠ heroja Rajka) so predstavili delo v zavodih in opozorili na nekaj najbolj kritičnih težav, ki jih imajo pri svojem delu. Svetniki so sprejeli pobude Odbora za vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport. Tako naj bi pripravili prioritetni vrstni red financiranja finančno zahtevnejših nalog v šolstvu. Šolo na Kalu naj bi prodali in denar porabili za vlaganja v šolstvo. Del izvenšolskih dejavnosti naj bi postal samoplačniški. Za leto 1996 bodo skušali zagotoviti denar za mobilno specialno pedagoško službo. Prav tako so zahtevali optimalne rešitve za boljšo prometno varnost v bližini zavodov, v Hrastniku pa bodo skušali oživiti tudi delo Društva prijateljev mladine. Svetniki so med sklepe dodali tudi nujnost gradnje telovadnice pri osnovni šoli na Dolu. Svetniki tudi tokrat niso mogli mimo šolanja beguncev. Vendar so ravnatelji zatrdili, da njihovo vključevanje v šolanje poteka brez večjih težav. Svetniki so po dokaj burni razpravi o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Hrastnik sklenili, da naj strokovne službe spremembe bolje pripravijo in preložili sklepanje o odloku na eno naslednjih sej. Sprejeli so osnutek odloka o obveznem odlaganju, zbiranju in odvozu komunalnih in posebnih odpadkov na območju občine z nekaj pripombami na sedanje delo na tem področju in zahtevo, da odlok vsebuje tudi kazni za izvajalce, ne le občane. Izdali so soglasje za "pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja Toplarne Hrastnik" in k" poslovniku o delu Odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada občine". Za člana sveta zavoda Zdravstvenega doma Hrastnik so izvolili Ljuba Zalezino, za novo članico (namesto Emila Plahute) komisije za socialno politiko in zdravstvo pa Anico Kralj. M.P. Zaposlenost v zasavskem ■ ... mmsrmm Trbovljah 7,8, v Zagotju 14,7 In Nemarno položen asfalt Zagorje - V Dolenji vasi, kjer so pred kratkim položili plinovod in uredili vodovodno napeljavo, so nedavno asfaltirali tudi cesto. Po mnenju nekaterih preveč površno in malomarno. Krajani se razburjajo, ker so pred desetletji cesto zgradili z lastnimi sredstvi, danes pa zgroženi ugotavljajo, da od prejšnjega zglednega stanja na cesti ni ostalo veliko. Izvajalec Cestno podjetje Ljubljana namreč ni odstranil starega asfalta ob robu ceste, kjer ta sedaj odstopa. Niti ni zgladil pobočja, tako da cesta malomarno visi in je na večih mestih vdrta. Krajani upajo, da ne bo več dolgo tako. Bliža se zima in ob mrazu bi se znalo zgoditi, da bi asfalt na robovih povsem odstopil. R.F. Denarja ni Trbovlje - V KS Keše, Klek in Dobovec so že porabili vsa pičla sredstva, ki jim jih je občina namenila za to leto. Večino sredstev so porabili še za kritje lanskih dolgov, za nova potrebna dela pa je denarja zmanjkalo. Upajo, da bo po novem letu bolje, do takrat pa jim sredstva zadostujejo le še za skorajšnje pluženje ceste. R.F. Posodobitev teste Trbovlje - Te dni že tečejo priprave za posodobitev ceste v naselju Loke. Gre za povezavo odcepa pri Škratovim in Weissu. Posodobitev bo v večini financirala občina, delno pa tudi krajani sami. Upajo, da bodo dela v celoti izvedb še do konca leta R.F. Protestni shod SKEI Trbovlje - Danes ob 11. uri napovedujejo v Območni organizaciji ZSSS protestni shod SKEI - Trbovlje 95. Ta naj bi se zgodil pred Delavskim domom v Trbovljah. Sindi-kahsti naj bi protestirali zoper številnim stečajem, slabemu položaju v podjetjih in dmžbah kovinske in elektroindustrije. T.P. i -a Priprave na 700-letnico Čemšeuik - V KS Čemšenik se že pripravljajo na dve zelo pomembni obletnici, ki ju bodo počastib prihodnje leto. Gre za 700-letnico omembe kraja in 400-letnico župnije Čemšenik. Že sedaj tečejo posamezne prireditve v ta namen. R.F. Položili asfalt Mlinše - V KS Mlinše so te dni asfaltirali 800 metrov dolg odsek na cesti Mlinše - Zabava. Dokončati morajo le še ograjo in okolico. Zemeljska dela so financirali in tudi delno opravili krajani sami, občina pa je pokrila le sredstva za odvodne cevi. Kdo bo plačal asfalt, se še ne ve. Asfaltirali so tudi priključek v dolžini 900 metrov proti zaselku Zahrib in Briše. Krajani so sami položili jaške, odtočne cevi, posta vib robnike, grobo nasuli pesek in podaljšali javno razsvetljavo. Dela in material so stala nekaj čez 2,5 milijona tolarjev, kar znaša 60 odstotkov vseh sredstev, porabljenih za izvedbo projekta. Ostalo (fino nasutje in asfalt) pa je krila občina. Pred dobrimi tremi tedni so položili asfalt tudi na odsekih in posameznih odcepih do Žvanilj in Jemc. Slednji je bil dolg 450 metrov. Sredstva za asfaltiranje so pričeli Kuhinje na ogled -Stovtjii na 6. Ljubljanskem pnhi-Šl venem sejmu »a Gospodarskem razstavišču podjetje Svea i/.Zagorja. S včini novi kiil.inid:: zbirati že pred tremi leti: tako so najprej na tem mestu uredili makadamsko cesto; ker pa je zaradi strmega pobočja voda pesek odnašala, je bilo seveda nujno potrebno položiti tudi asfalt. Posamezni krajani so morali za ureditev ceste prispevati okrog 3500 nemških mark, potem pa še 60 odstotkov za sam asfalt. R.F. Urejajo Zadružni dom Hrastnik - V KS Praprotno so že ob koncu lanskega leta stekla pripravljalna dela za popravilo njihovega Zadružnega doma; sedaj pa se lahko pohvalijo tudi z rezultati. Tako so na novo prekrili streho, urediti morajo le še prostore za mladino in gasilce. Sredstva je delno prispevala občina, ostalo pa občinsko gasilsko društvo in krajani. R.F. Obnova razsvetljave Hrastnik - V Prapretnem so pred kratkim končali z obnavljanjem cestne razsvetljave. Tako so na Veličkovi cesti pa do Zadružnega doma Prapretno zamenjali vse drogove in svetilke, drugod pa, ker je zmanjkalo finančnih sredstev, le svetilke. R.F. Asfaltirajo odsek Hrastnik - V KS Prapretnem te dni polagajo asfalt na odseku Novi log-Zadružni dom. Sredstva za glavno traso bodo dobili iz proračuna, stroške za posamezne priključke pa bodo morali pokriti krajani sami. R.F. Zamenjava vodovodnih cevi Trbovlje - Javno podjetje Komunala Trbovlje in Rudis Trbovlje sta pričela z zamenjavo dotrajanih vodovodnih cevi za pitno vodo. Dela bodo potekala do 23. decembra letos in to na območju od vodnega črpališča Zvezni rov do približno upravnega poslopja Cementarne Trbovlje. Zavoljo zemeljskih del na tem odseku Kolodvorske ceste je promet z motornimi in drugimi vozili otežen, saj potekale po enem voznem pasu. Dela morajo nujno opraviti in lako preprečiti izgubo pitne vode. T.L. Pri Sušniku parkirišče Trbovlje - Preteklo je že več let, odkar je bivšaStanovanjska skupnost Trbovlje poskrbela za pomšenje in odstranitev treh stanovanjskih blokov na Kolodvorski cesti v Trbovljah, pri Sušniku. Prostor so pripravili namensko za zgraditev čistilne naprave za mesto Trbovlje, kar je bilo povezano tudi z gradnjo HE na Savi. Nič ne kaže, da bi čistilno napravo kaj kmalu zgradili. Zato je prostor, kjer so stali ti trije stanovanjski bloki s kletmi, barakami in garažami, postalo neurejeno parkirišče, predvsem za tovornjake. Sedaj pa so se na občini Trbovlje odločili, da to ploščad iirede. Naročili so izdelavo projekta za zgraditev oziroma ureditev te ploščadi namensko za tovornjake in avtobuse, od žage do bivšega doma Zasavje. Dela naj bi stekla na pomlad prihodnjega leta. S tem bo tudi ta predel Trbovelj postal prijaznejši. T.L. Lovski dvorec oživel Trbovlje - V ponedeljek, 23. oktobra so znova odprli Lovski dvorec, ki je v lasti občine Trbovlje in velja za protokolarni objekt. T.L. -.v.aa jx. a ja. ■.‘.‘.'.■.■.‘.■.‘.■.'.■.■.•.■.■.'.e. Q. . . aaaa. Žalne slovesnosti Ob 1 e novemhm se ie> v Za^vjn zvislilo prticej komemoracij. Že 30, oktobra sta bili spominski : slovesiu.stj na Duhi in pred centralnim spomenikom, kjer so sodelovali pevci Svobode 1, ivvitatviii. godba, navzočim pa ;ie spregovorila Vanda Hafner. Žalno slovesnost V Trbovljah je 31. oktobra skupaj z ZKO pri- tonem:-■ patttzaniikim pesniim' Delavske godbe Trbovlje,,.. / rini slovesnosti sta bili tudi rta. Lojnih rti: pred spomenikom,:;: talcev na zagorskem p.-kopališču. R.F. Cene plinskih jeklenk razburjajo javnost Zasavje - Potrošniki, ki kupujejo plinske jeklenke, se jezijo nad ceno. Vlada je s L novembrom sprejela podražitev drobnoprodajnih cen utekočinjenega plina za 16,3 odstotkov, na kar so porabniki tudi po tihem računali, saj tudi elektriko plačujejo že po zimski tarifi. Mnogi Zasavčani pašo skočili v zrak, ko so pri prodajalcih plina morali za 10 kilogramsko jeklenko odšteli poleg 853 tolarjev še 203 tolarje za vzdrževanje jeklenke. Distributerja Butan Plin iz Ljubljane in Celjska plinarna, ki v Zasavje dostavljata plin, sta se, sklicujoč na uradne liste "rajnke" Jugoslavije, domislila še dodatni strošek vzdrževanja jeklenk, ki so bili prej vklučeni v prodajno ceno. Trboveljski tržni inšpektorji so že v oktobru obiskali vse prodajalce plina in ugotovili, da cene niso kršene. Res pa je, da so si tisti, ki skrbijo za polnjenje in tehnično neoporečne jeklenke, privoščili obračunati storitev, imenovano vzdrževanje. To stane za 5 ali 10 kilogramsko jeklenko 203 tolarje. Pri Mercator STP v Hrastniku so povedali, da pri vsej stvari nimajo nič. Na glas pa so dodali, da z zaračunavanjem vzdrževanja jeklenk Celjska plinarna "po suhem” dobi mesečno od trgovcev 4.000 DEM. V blagovnih rezervah prodajo mesečno 1.500 jeklenk. Podobno je tudi v Trbovljah, kjer na Vodenski cesti na bencinski črpalki poleg cene plina dobi kupec še listič Butan Plina Ljubljana, kjer je opisan dodaten strošek - vzdrževanje jeklenke. TanjaŠulin-Dmovšekiz območne pisarne Zveze potrošnikov v Zagorju je povedala, da naj potrošniki hranijo oba računa, kajti njihova pravna služba trdi, da je zaračunavanje dodatnega stroška neupravičeno. Direktor Butan Plina iz Ljubljane, Franc Vidmar pa pravi, da so bili v preteklosti ti stroški všteti v ceno pri nakupu plinske jeklenke, z zadnjo podražitvijo plina pa vlada ni prisluhnila distributerjem in tako so bili primorani svojo storitev zaračunati ločeno. Človek bi rekel, da se vlada obnaša kot srečen zakonski par slepega moža in gluhe žene. In nejeverni Tomažek lahko iz navodila, ko plača jeklenko, prebere: "Jeklenko, ki je vaša last, vzdržujejo in jo po potrebi, ko vzdrževanje ni več mogoče, distributer nadomesti. Ob vsaki zamenjavi prejmete nadomestno, tehnično neoporečno jeklenko." Vsak plača svojo ceno, podražitve pa prizadanejo malega človeka. Vojka Povše-Krasnik -V r Novost pred pokopališčem , :,x, :: lišče, Po d vaj se lih lelrh je tako vozijo / avtobusom, predvsem katerij povzročala ležuv in celo bojazni. .: našt;gp:jx:|iiri>i;:: gmhi wij: v sreni. j: e Za :;a vj č;:'■ N;a:: s Iti ve s nositi ob Trbovljah lahko pohvalijo z enim Malovrh, vrvico je prerezala : najiepšihprtkopaiišč vSUjvenijL predstavnica invalidov Mari e iiietiV: ob hiij|ia gneče pa je ob bitih zemljišč občane Trbovlje, itiltihipsmpgočti: .postaviti /Še 22,-ati:' I.L. Združenje petih zasavskih občin Kljub temu, da se Slovenci kar težko združujemo in podpiramo razne projekte, so župani petih občin sklenili da več glav več ve in podpisali Memorandum o regionalnem sodelovanju pri razvojnih aktivnostih v Zasavju. Zupani so podpisali memorandum ETI - več kot zmorejo Marsikje so bili prisiljeni zmanjšati vsakdanji obseg gospodarjenja, da ni od njega ostalo malodane ničesar. Marsikje so morali enostavno opustiti vsakdanje delo, ker ni bilo naročil. Redkokje pa sc lahko pohvalijo, da so z naročili tako zasuti, da jih ne zmorejo. V izlaškem ETI-jn so letos že vseskozi v takem delovnem zagonu, kot zlepa ne pomnijo. In čeprav dajejo veliko dela kooperantom, vseeno ne zmorejo ustreči vsem, zlasti tujcem, ki povprašujejo po njihovih izdelkih. Zatoni naključje,da bo letošnja vrednost realizacije dosegla že okoli 60 milijonov nemških mark, od tega dobrih 40 milijonov v izvozu. Zapisali smo že, da so jih kar precej na novo zaposlili. Od tega nekaj za nedoločen, nekatere pa za določen čas. Po vsem sodeč se bodo prihodnje leto odločili za 15 odstotni porast proizvodnje. V to jih silijo razmere na trgih, kjer zdaj vnovčujejo že kakih 70 odstotkov vsega narejenega. Če jim bo šlo vse po sreči, bodo kmalu odprli obrat v Makedoniji, kjer bodaizdelovali manj zahtevne izdelke, po katerih je veliko povpraševanje v tej republiki in drugod. ETI izvaža predvsem v Nemčijo, kjer ima tudi svoj ega največj ega partnerja. Za Nemčijo se uvrščajo Italija, Hrvaška, Francija in nekatere skandinavske dežele, tudi na Srednjem Vzhodu imajo nekaj odjemalcev. Milan Vidic V Medijskih Toplicah na Izlakah so tako v četrtek, 2. novembra, župani občin Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče podpisali omenjeni memorandum, kijepotreben zaizvajanje projekta Phare. Projekt Phare je tehnična pomoč Evropske skupnosti zapostavljenim in manj razvitim regijam. Pogoj za pridobitev te pomoči pa je regionalno združevanje. Prvi del projekta Phare naj bi zaključili v pričetku prihodnjega leta. V tem delu se je 15 svetovalcev projekta usposabljajo v tujini. Poleg tega so izvajali tudi analizo stanja v regiji. Tako so sestavili program prestrukturiranja regionalnega gospodarstva, infrastrukture in prostora ter ekološkega reševanja. Da je projekt Phare sploh prišel v Zasavje, gredo zasluge ministru Maksu Tajnikarju, ki je hkrati tudi nosilec projekta Phare za razvoj zasavske regije. Sam projekt vodi podjetj e Gopa. Slednje si je za podizvajalce izbralo Agencijo za razvoj občine Zagorje, kij o vodiTomo Garantini. Kakorkoli že, zaenkrat vse ostaja še pri besedah. In v četrtek je bilo veliko besed, ki so izražale pohvale in zahvale. Na žalost ljudje ne verjamejo več samo sladkim besedam, temveč le še vidnim rezultatom. In na te bomo morali nekaj časa še počakati. Vendarle, nekaj se le spreminja v tej naši "dolini šentflorjanski". Romana Benko Zagorska dendrološka dediščina Zagorska občina jez gozdovi bogata. Zal pa iz feta v leto ugotavljamo vse močnejše in pogosto nepopravljive škode gozdnega drevja. Splošna in lokalna onesnaženost ozračja sv močim odražata na starejšem drevju, ki je vplivu : naše občme posamezno drevesa ohranita dlje. ko bi sicer pričakovali. Ta imajo vrednost. Lastnikom dreves la navadno hkrati breme. ||||l||i:l|l||lll|| ekonomska račuuica lastnika ptcvlada. človeških generacij, pade in odstopi svoje mesno garaži, betonski ploščin li grmovju. Prav lahko se nam zgodi, da borno, zaradi starosti ali lege. v neka j letih izgubili mnogo pomembnih dreves; Tovrstne izgube so nenadomestljive. Da bi se drevesa, ki so sto. dvesto, ali več let živela v naših krajih ohranila, jim je treba nujno zagotoviti po.eben vaistveui ležim. V ta namen je ljubljanski regionalni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izdelal strokovne osnove/a pripon VO Odloka o razglasitvi Ucndtoloških na-lavnih spomenikov. Osnutek odloka l»o razgrnjen v petek. II). »overim, letos. Istega dne. ob 16. uri. paste v sej no sobo občine vabljeni vsi. ki ste pripravljeni tvorim sodelovati pri izdelavi končnega besedila odloka. Natalija Vidergar Sofinanciranje del v zasebnih gozdovih Lastniki gozdov so po Zakonu o gozdovih dolžni opravljati gozdnogojitvena in varstvena dela v svojih gozdovih oziroma poskrbeti, da se ta dela opravijo. V pomoč in spodbudo pri izvajanju teh delje vlada konec septembra 1994izdala Odredbo o financiranj u in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Gre za sofinanciranje tistih del, ki so vključena v program vlaganj v gozdove. Program vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. V okviru tega programa na podlagi gozdnogojitvenih načrtov, Zavod za gozdove Slovenije lastnikom gozdov izdaja odločbe. Z odločbo jedoločeno, katera dela so potrebna in usmeritve ter roki za izvedbo oziroma ponovitev del. Odločbo ponavadi vroči lastniku gozd R evirni gozdar. Ko so delaizvedena, Zavod za gozdove opravi prevzem in obračun del. Na podlagi obračuna del se lastnikon na njihov ŽR nakaže sredstva iz proračuna RS. Sofinanciranje iz proračuna je predvideno tudi za druga varstvena dela, kot sta polaganje lovnih debel in varstvo pred požari, pa tudi sanacijo zasebnih gozdov po požaru, po naravnih ujmah in v primerih, ko povzročitelj poškodobe ni znan. Iz navedenega lahko zaključimo, da lahko gozdnogojitvena in varstvena dela v gozdu, če jih lastnik seveda opravi sam. prinesejo poleg zdravega in negovanega gozda tudi zaslužek. Obratno pa, če lastnik odločbe ne spoštuje, je Zavod za gozdove dolžan sam poiskati izvajalca del, stroške pa plača lastnik. Spodbude veljalo le za dela, za katera so bile izdane odločbe. Če ima lastnik gozda več kot 100 ha lesnoproizvodnih gozdov, do spodbud ni upravičen. Marijana Tavčar, dipl. ing. RENAULT 4, YUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX mm Hm® mmm& 10»S 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 VECTRA VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C UMETNOST V GIBANJU avtotehna W0S d.0.o. Mahkovic, SAVA pri LITIJI, Spodnji Log 27, tel./fax: 061/874-112 NOVA OPEL VECTRA OPELO J? s; Ji: "p: jv •' • ............................................................................ TRGOVINA d. o. o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 m......ŠiS . S: "1! ,.:g' j:*:....5$; .....i:*:;............5:5 d. d . ..h .......d J...................J..........id........m...........IPi........J..........iiii.......iiii PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13°° .J;:*: ?Sft......:** dJ*>: x::: :>x d!:! ::::::: TIT _______LL____...... jiiN - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst ) - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino ...j - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI Jrm - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov i®: nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga posteljnina I i i •: i : j i ; I i i i : i : ■ : Gospod Larix, bodite lepo pozdravljeni. Kar verjeti ne morem, da je prav Vam pisanje o dobrih, prijaznih, veselih mladih ljudeh povzročilo toliko ogorčenja, ki ste ga zlili kat skozi dve številki Zasavca. Po prvem pismu, v katerem ste ozmerjali časopis Zasavc. katerega glavna in odgovorna urednica sem bila v tistem očitanem času, sem namenoma molčala, saj naši redni bralci lahko sami presodijo, koliko se o kom in o čem piše. in so, če so hoteli, lahko videli veliko več kotVi. Ko pa štev zadnji številki tako grobo pij uvali na pisanje gospe Golobove, ki je opozorila lena strpno človeško plat, pa sem se odločila vzeti za kratek čas pero v roko. Svetujem Vam, gospod Larix, da prelistate Zasavce za preteklo obdobje, preberete prispevke, pa jih razvrsti te po Vaše. Presenečeni boste in razočarani nad svojo hitro oceno. Svetujem Vam tudi, da v roke vzamete zgodovino, kajti mešanje "usedlin realsoeialističnokomuni-stičnega", kot vi ocenjujete, z eno izjemno starih ver in človekovih razmišljanj na svetu kot je H are Krišna, je res nesmisel. Tudi v tern ste se motili, ko ste trdili, da imajo nekateri sodelavci Zasavca klasični monopol. Le zakaj in kdo? Sledili so le dogodkom, ki so se odvijali na naših tleh, napisali sojih tako, kot so jih videli in doživeli, in to so bili avtorji, ki so že ves čas sodelavci Zasavca, pišejo o različnih temah in bodo še pisali. Pii Vas pa me moti še nekaj in zdi se mi, da se to še posebej ne spodobi za človeka, ki tako rad piše ljudem - brez argumentov ste otresali črnilo s peresa, letali skozi stoletja, iz kraja v kraj, v različne države, med različne ljudi, nato vse zmetali v en koš, ga postavili na Žibertovo 27 v Ljubljani in si s prepisanim reklom o iveri in brunu v očesu globoko oddahnili. Ko gledam vsebino Vašega pisma v 39. številki, se mi zdi Vaš naslov za prispevek pod njim kar pravi: "Vse skupaj je mlatenje prazne slame". Gospod Larix, "vrzite tisto bruno iz Vašega očesa" (kradem Vaše besede), pa si oglejte svet. Ne pozabite si kdaj temeljito ogledati dobre plati. Lepše Vam bo. Vse naj lepše Vam želi Ivana Laharnar. Dragi gospod Pavšelj, kot predstavnik slovenske humanitarne organizacije "Hare Krišna Hrana za življenje", ki pripada njeni večji različici v svetovnem merilu, se čutim dolžnega odgovoriti na nekatere Vaše namerno neresnične obtožbe. Netolerantnost pisanja in zavist, ki veje iz Vašega pisanja, je tako močna, daje na trenutke že presegla prag samokontrole. Tako se kar nisem mogel odločiti, da Vam napišem odgovor, saj je Vaše nestrpno pismo, verjamem, pri bralcih doseglo ravno nasprotni učinek, kot ste si ga Vi želeli. Pa vendar, ker ste tako močno žalili prostovoljce humanitarne organizacije "Hare Krišna za življenje" in gospo Golob (ki, mimogrede, ni neka smrklja, kot ste jo želeli prikazati, ampak je mati že odraslega sina), mi vest ne da, da ne bi skušal iskreno predstaviti bralkam in bralcem sledeča dejstva: "Hare Krišna Hrana za življenje" je največja svetovna vegetarijanska humanitarna organizacija. Aktivno deluje v več kot 70-ih državah in učinkovito pomaga pri odpravi posledic mnogih naravnih in vojnih nesreč. Odkar poteka v Bosni vojna, je 20 menihov Hare Krišna stalno izpostavljenih tveganju lastne smrti, ko delijo tople obroke lačnim otrokomin materam. Po tej nesebični pomoči jih pozna vso Sarajevo. Pri temne delajo nobene razlike, ampak nepristransko pomagajo vsem, ne glede na veroizpoved pomoči potrebnih, saj smo vsi božji otroci istega Boga, le da mu eni rečejo Alah, eni Jehova, drugi pa Krišna. Prostovoljci Humanitarne organizacije oskrbujejo samo v mestu Grozny vsak dan 1200 obrokov, prisotni so v Nazranu, Vladivkavkazu (krizna območja), stalno pa delijo večje količine hrane v Armeniji, Rusiji, Aziji in Afriki. Ob zadnji poplavi v Indiji so prejšnji mesec obiskali poplavljene vasi z osmimi ekipami, ki so delile hrano, in s štirimi medicinskimi ekipami. Podobno so delovali ob zadnjem potresu v Neftogorskem v Rusiji, ki je sicer pobil 70 odstotkov prebivalcev. Vsak teden podeli humanitarna organizacija "Hare Krišna Hrana za življenje" več kot 280.000 obrokov hrane in ta številka narašča iz dneva v dan. Pri tem aktivno sodelujemo z Rdečim Križem. Zdravniki brez meja. UNICEF-om, Ecilbur, SAFE in tudi z Karitasom po vsem svetu. Humanitarna organizacija "Hare Krišna Hrana za življenje", ki spada v okvir 5000 let stare religije Vajšnavizem (popularno rečemo Hare Krišna) temelji na tradiciji, ki izpoveduje, da je vsako živo bitje vredno spoštovanja, ne glede na narodnost, raso, spol ali veroizpoved. Naše načelo je, da ima vsakdo pravico do miru, svojega prostora pod soncem in svojega kosa kruha. Pri tem s svojim delovanjem ne mislimo tekmovati z drugimi humanitarnimi organizacijami (npr. Karitasom), saj takšen začetniški pristop nikomurne koristi in vpraksi, tudi med samimi aktivisti teh organizacij, ne obstaja, tako, da jih tudi vam, gospod Larix, ni potrebno podpihovati. V zadnjem letu smo v Sloveniji obiskali več kot 50 domov za ostarele, slepe, sirote, obiskali smo popravne domove, zapore in zavode za mentalno prizadete in jim dali vedeti, da niso čisto sami na tem svetu in jih pri tem razveselili s sladkimi dobrotami in lepimi besedami. Njihovi hvaležni pogledi, stisk roke in pisma zahvale povedo več, kot se lahko spravi na papir in to nam je v takšno zadoščenje, da nam volje za naprej nikakor ne zmanjka. V upanju, da bo svet nekoč boljši, vas pozdravlja Vaš Uroš Lebar, predsednik humanitarne organizacije "Hare Krišna Hrana za življenje” Zgrešen uvodnik Uvodnik 39. številke Zasavca zasluži ugovor. 1. november ima kot državni praznik naziv, sprejet v Državnem zboru: Dan spomina na mrtve. Od 4. stoletja dalje se v vsem krščanskem svetu ta praznik imenuje "Vsi sveti". Od leta 1945 so ga v ko- munističnem svetu iz kij ubovalnosti do verskega naziva preimenovali v Dan mrtvih. Od tedaj j c bil omenjeni dan res najbolj zgrešeno pojmovan praznik, kakor trdi uvodničar. Skoda, da je bilo potrebno toliko časa za omenjeno ugotovitev. Škoda, da se uvodničar še ni sprijaznil z novim imenom, še posebej zato, ker gre za državni praznik, ki mu ne moremo očitati zgrešenega pojmovanja. Potem mu ne bilo treba, kakor piše, biti žalosten v strahu, da se mrtvi zbudijo. Ker se to še ni zgodilo, odkar svet obstaja, je tak strah pravi nesmisel. Predlog, da bi se namesto objokovanja mrtvih veselili življenja, vzbuja odpor. Veselje ima vedno svoj prostor, ki ga pokopališče ne more nadomestiti. Veselje ima svoj povod, ki ga spomin na mrtve ne more pogodi ti. Objokovanja nutvih ni mogoče preprečiti in zatreti. Sicer bi morali uničiti nešteta grobišča, podreti vse spomenike, pa tudi najbolj monumentalne, onemogočiti vse nesmrtne skladbe, namenjene spominu pokojnih. To lahko poskuša le kakšen nedomišljen uvodnik. V isti številki Zasavca Tatjana Polanc piše o glasbi in zabavi, ki se na dan 1. novembra pač ne spodobijo. Tudi s tem je obsojena misel uvodnika. Pri tem ne bi rad ustvaril kakšne konfliktne situacije med glavnim in odgovornim urednikom. Duše umrlih res nimajo besede pri samem prazniku, čeprav je ravno njim namenjen. Če pa hoče uvodničar s svojo formulacijo zanikati njihov obstoj, potem bi bil tov resnici najbolj zgrešeno pojmovan praznik (brez vsebine) in bi bili upravičeno žalostni. Prav gotovo bi duše pokojnih, če bi mogle, tak uvodnik prepovedale, če že ni uredništvo samo spoznalo njenega nesmisla. Ali lahko trdite, da niste užalili in oblatili prepričanja verujočih ljudi iz Zasavja? S tem niste posredovali informacije, kot pravite, ampak komentar, katerega vsebina nas že toliko let posiljuje. Jože Čampa Tiskarski škrat zna biti včasih tudi zelo krut. V prejšnji številki Zasavca nam jo je zagodel s fotografijo ob pogovoru. Na fotografiji ni bil naš sogovornik, direktor NK Zagorje, Tine Kos, temveč gospod Metod Ule. ki z NK Zagorje ne sodeluje več. Uredništvo se obema opravičuje in upa, da bo po nedavni zmagi Zagorjanom le šlo na bolje. L J ZASAVSKA H KS Zagorje ob Savi tel. :61 -363 ZHKS Zagorje obvešča svoje stranke, da se je preselila z Cankarjevega trga v nove prostore na Cesto zmage 33 (pri Džamiji). Smo hranilna družba z več 10-letno tradicijo. Dejavnost Zasavske H KS trenutno zajema naslednja področja: - zbiranje hranilnih vlog in depozitov občanov in pravnih oseb, - vodenje ŽR občanov in TR občanov in pravnih oseb, - opravlja plačilni promet za občane in civilno pravne osebe, - najema kredite in daje kredite ustanoviteljicam, občanom in civilnim pravnim osebam, - opravlja denarne in kreditne posle v imenu in na račun ustanoviteljic - opravlja denarne in kreditne posle v imenu in na račun bank in drugih finančnih organizacij - opravlja druge posle v skladu s posebnimi predpisi, - opravlja menjalniško poslovanje. Odpiralni čas: od 8. do 16. ure. VABLJENI! SUHA KRAJINA COMMERCE DVOR d.o.o. TRGOVSKO PODJETJE, Dvor pri Žužemberku 53/a Telefon: 068/87470,0601/64-306, Telefax: 068/87-802, Mobitel: 0609/613-024 Teden ugodnega nakupa od 13.11. dol7.11,1995 v salonu pohištva na Cesti 9.avgusta n.H. v Zagorju in Dvor 53a, Dvor pri Žužemberku - garnitura iz pravega usnja, got., akcijska cena - vzmetnice 190x90, got., akcijska cena - spalnica AVON, got., akcijska cena - najnižje cene določenih kuhinj z takojšnjo dobavo - kotna garnitura z posteljo z latfleksom in predalom v dvoredu + fotelj, got., akcijska cena - klubska mizica,got.,akcijska cena 170.000. 00 8.000,00 112.000. 00 176.000,00 9.720,00 Pri nas lahku kupite tudi ostalo pohištvo po nizkih cenah, ter kreditnem odplačevanju tudi do 4 lefy brez pologa, Naša kvaliteta je prijazna ponudba in kratki dobavni roki. Katarina Lavš Iflišč in beda lliievsi mrtvili Po starem rimskem koledarju deveti mesec (latinsko novem -deveti), po našem enajsti, se začne s praznikom mrtvih - I. novembra. S praznikom, ki korenini v poganstvu in je bil njega dni praznik umirajoče narave, so bili naši predniki drugače povezani, kot s tistim 1. novembrom, ki ga je krščanstvo prevzelo kol dan "vseh svetnikov". Ko se je Cerkev odločila, da bo en dan v letu posvečen spominu vseh mučencev, svetnikov in vseh mrtvih, je najprej izbrala 13. maj, dan, ko je bil stari rimski Panteon posvečen v Cerkev. Izkazalo pa se je, da ta dan ni ravno najbolj primeren za tako velikpraznik. Množice vernikov, ki so se tega dne Zgrinjale v Rim, so po nekaterih izročilih izpraznile vse zaloge živeža, ki so ostale od zime; do naslednje setve pa je bilo potem še dolgo. Menda se je papež Gregor IV. iz čisto praktičnih razlogov odločil, da za praznik izbere 1. november, ki je ostal do danes z vsem bliščem in bedo, ki si tudi ob spominu na mrtve ne moreta kaj, da ne bi vstopila med žive v svojih najbolj izrazitih podobah. To so podobe bahaštva, objestnosti, izključevanja in so hkrati podobe nemoči, stiske in grenke žalosti. Dan, ki naj bi bil priložnost za tiho samospraševanje, za razmislek o naši moči in nemoči "v službi bližnjega", se iz leta v leto bolj in bolj odmika tudi od spoštljivosti do mrtvih. Kol da bi v večno pozabo utonila misel "najpočivajo v miru", se zgrinja nad mrtvimi grmada cvetja, bleščava pisanih sveč, težkega belega peska, nič lažje zadnji hip prinesene črne prsti. Ljudje postanejo zadnji teden oktobra dobesedno obsedeni. Grebejo, kopljejo, pulijo, ruvajo vse, kar se je od minulega 1. novembra nabralo. Preklinjajo ceno peska, rož in sveč. Telefoni brnijo in svojci mrtvih se prerekajo, kakšno naj bi bilo cvetje, predvsem pa, kako velika naj bo ikebana. Ko se med letom sprehajam po raznih pokopališčih inpostojim zdaj tu, zdaj tam, in ko se zvečeri, se oziram proti nebu, najdem stik z vsemi, ki so mi bili blizu, s katerimi sem lahko delila radost in žalost, upanje in brezup, misel na smisel in nesmisel naših početij... mi je dobro in lepo. Mrtvi mi pomagajo živeli; z vsem, kar nas je družilo in tudi tistim, kar nas je v naši različnosti bogatilo, so napolnjena "moja " pokopališča. Vse dni v letu; vse do zadnjih dni oktobra, ko postanem nemočna in se počutim tako zelo krivo, da me je sram. Kakor sc morda čudno sliši, slišim v teh dneh prošnje in včasih skoraj roteče krike: "Postori kaj, reci besedo, zakriči kot znaš, naj nas vendar pustijo v miru počivati. Miru, miru in nič drugega... morda jesenski cvet, lučko, ki prinese le tihi žarek svetlobe in topline..." Vsako leto znova se počutim kot izdajalka. Mnogo jih je, mnogo prijateljev, mojih najbližjih ljudi, ki jim je bilo življenje tako ali drugače dopolnjeno. Več jih je tam med zvezdami, kot tu na zemlji. In z vsemi smo sklenili nek nepodpisan dogovor, da bomo, kakorkoli bo že naneslo, poskrbeli za mir tistih, ki bodo odšli. In vedno znova iščem pot, da bi to obljubo izpolnila. Pa je ne najdem ali pa si na to pot ne upam. Zato danes, ko so rože že ovenele in okrog in okrog gorijo sveče, ubiram to stezico med vrsticami. Odnesimo vsaj zdaj ostankeprvonovemberskega blišča in naše vsakdanje bede bodo vsaj prikrite. Del naše duhovne bede je bil tudi 1. novembra letos postavljen na ogled. Bo drugo leto drugače Mi bo dana milost, da bom, ko pride čas, tako in drugače lahko "počivala v miru ". V času, ko po svetu govorijo o strpnosti med rasami in narodi, v Sloveniji poteka zbiranje podpisov za referendum za odvzem državljanstva približno 170.000 ljudem. Gre za ljudi, ki prihajajo iz republik bivše Jugoslavije in so državljanstvo dobili po 40. členu zakona o državljanstvu. Med njimi je tudi 40.000 Slovencev. Pobuda za referendum, ki prihajaiz slovenskega parlamenta, je bolj ali manj samo razburilapolitično srenjo. Stranke se za pobudo niso preveč ogrele. Le trije najbolj goreči zagovorniki predloga o začetku postopka za odvzem državljanstva, se ne dajo. Marjan Poljšak, Sašo Lap in Ivan Verzolak so bržkone pričakovali bolj ugoden razplet dogodkov in večjo podporo. Vendarle pa trenutno poteka zbiranje 40.000 podpisov, ki so potrebni za začetek referendumskega postopka. Ali je referendumska zahteva v skladu z ustavo, bo odločilo ustavno sodišče. Jasno pa postaja, daje v Sloveniji prisoten precejšen strah pred "Čefurji". Ta izraz se je nekako uveljavil za označevanje Neslovencev, ki prihajajo iz republik bivše Jugoslavije. Od kod slovenska ksenofobija, je težko odgovoriti. Mogoče je 170.000 slovenskih državljanov, ki so Neslovenci, res veliko. Vendar vseeno ne dovolj, da se ne bi mogli asimilirati v večinski narod, kaj šele ogrožati slovensko nacionalno identiteto. 40. člen Včasih smo se zgražali nad zloglasnim 133. členom. Taje obravnaval verbalni delikt. V novi državni ureditvi kaže, da ima podobno vlogo 40. člen zakona o državljanstvu republike Slovenije, ki pri ljudeh zbuja različne občutke. V prvem odstavku tega člena je navedeno: (citiram Uradni list 1/91) "Državljan druge republike, kije imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče." 40. člen je bil z Uradnim listom številka 30 istega leta dopolnjen in sicer tako, da se vlogo za državljanstvo prosilcu zavrne, če je prosilec po 26. juniju 1991 storil kaznivo dejanje, uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziroma druge vrednote, ki jih varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije. Zakon o državljanstvu je bil spremenjen in dopolnjen še avgusta 1992 in marca 1994. Zbiranje podpisov Zbiranje podpisov v podporo za razpis referenduma za odvzem državljanstva tistim, ki so ga pridobili po 40. členu, bo potekalo do 15. decembra letos. Medtem ko poteka podpisovanje, državni zbor pošilja ustavnemu sodišču v presojo vsebino referendumske zahteve. Večina poslancev v državnem zboru namreč meni, da je zahteva neustavna. Odvzem državljan stvabi lahko pomenil še marsikaj drugega kot samo neustavnost. Omenjajo kršenje temeljne ustavne listine, kršenje mednarodne konvencije in kršenje človekovih pravic. In medtem, ko pobuda nekaterih posameznikov v parlamentu bolj ali manj ni dobila podpore, je vendarle naletela na nekaj odzivov. V SLS in SDSS namreč menijo, da bi bilo potrebno narediti revizijo državljanstev, pridobljenih po 40. členu. Revizija naj bi zajela vse, ki so dejavno sodelovali proti osamosvajanju Slovenije, se morda ukvarjali s kriminalnimi dejavnostmi oziroma V Ljubljani zbirajo podpise tudi na ulici. Jaša Drnovšek nezakonito pridobili državljanstvo. Zbiranje podpisov v Zasavju Tudi v Zasavju do 15. decembra zbiraj o podpise. Volilci. ki bi radi oddali svoj podpis v podporo referendumu za odvzem državljanstva tistim, ki so ga pridobili po 40. členu, se lahko oglasijo na domači občini. Za podpis potrebujejo osebno izkaznico. Teoretično poteka zbiranje podpisov tako. da se oseba, ki bi rada podpisala, zglasi na občini pri pristojnem organu (v oddelku za notranje zadeve), se identificira z osebno izkaznico in se podpiše na ustrezen obrazec. Praksa je nekoliko drugačna. Zagoijani so nas obvestili, da na zagorski občini ustreznih obrazcev nimajo! Prav tako se jih ne da kupiti v knjigami. V Hrastniku sicer poteka zbiranje podpisov, vendar na občini obrazcev nimajo. Kje se jih lahko dobi ne vedo. Volilec lahko pride na občino z obrazcem, ki mu ga tam potrdijo, nato ga mora sam poslati na ustrezen naslov. Očitno je zadeva še najbolj urejena na trboveljski občini. Tam imajo ustrezne obrazce in jih podpisane sproti pošiljajo ustreznemu organu (komisiji) v Ljubljano. Podatkov o številu podpisov, ki sojih zbrali v treh zasavskih občinah, nismo mogli dobiti. Neuradno pa je slišati, da kakšnega pretiranega zanimanja za podpisovanje med ljudmi ni. Postavljanje pogojev Zasavje je, kot nekoč izrazito rudarska regija, privabilo mnogo tujih delavcev. To so bili predvsem manj kvalificirani delavci, ki so zaposlitev našli v rudnikih premoga in težki industriji. Pravzaprav so bili takrat, v takratni skupni državi, ti delavci cejo dobrodošla delovna sila. Po razpadu Jugoslavije je večina teh ljudi ostala v Zasavju, nemara so mnogi izmed njih pridobili državljanstvo prav po 40. členu. Tu so si ustvarili družine, našli zaposlitev in se nekateri bolj, drugi manj, vklopili v družbo. V Zasavju večjih nacionalističnih izpadov posameznikov, ki bi bili naperjeni proti Neslovencem, ni občutiti. Tudi izrazite nacionalne desnice, oziroma stranke takšne vrste, v Zasavju ni. V vseh treh občinah pa delujejo območni odbori Jelinčičeve SNS. Stranka se sicer ni opredelila za odvzepi državljanstva, kot bi bilo morda pričakovati vsaj glede njihovega volilnega programa. Kljub temu smo o mnenju povprašali predsednika OO SNS Zagorje Samota Urbanijo. O odvzemu državljanstva je govoril bolj iz svojega osebnega stališča, kot iz stališča stranke. Pravi, da se strinja s predlogom o odvzemu državljanstva tistim, ki so ga pridobili po 40. členu zakona. Vendar meni, da ga je nato treba vrniti vsem tistim, ki si ga zaslužijo. Tako naj bi ga po odvzemu vrnili vsem, ki niso storili kaznivega dejanja, imajo stalno zaposlitev, opravljen izpit iz slovenskegajezikain vsaj pet let stalno prebivališče v Sloveniji. Prav tako bi moral vsak prosilec za pridobitev državljanstva izpolnjevati še nekatere pogoje, kot so na primer plačilo prispevka za nazaj, oziroma poravnavo vseh davčnih obveznosti. Samo Urbanija meni, da se državljanstvo v primeru poroke s slovenskim državljanom ne sme pridobiti avtomatičn. Pravzaprav te omejitve poznajo zakoni o državljanstvu mnogih držav. Določene stvari iz tega mnenja pa upošteva tudi slovenski zakon. Stališča drugih strank so znana. ZLSD, LDS, SKD in DS so stranke, pri katerih je predlog dveh poslancev naletel na največji odpor. Omenjeni SLS in SDSS pa se zavzemata za delno revizijo državljanstva. 'Tko me boli..." Referendum, oziroma pobuda za referendum, je v medijih doživel velik odmev. Kljub temu vse kaže, da z referendumom ne bo nič, vse skupaj ostaja politično vprašanje. Zanimivi pa so odmevi oziroma reakcije civilne družbe. Večinoma je pobuda doživela negativne kritike in neodobravanje. V anonimni telefonski anketi, objavljeni v nekem slovenskem dnevniku, nasprotuje odvzemu državljanstva 41,7 odstotkov anketirancev. Za odvzem državljanstva se je redelilo 31,6 anketiranih telefonskih naročnikov, 14,3 odstotka pa se jih je opredelilo za neudeležbo referenduma. 12,3 odstotka vprašanih se o vprašanju ni opredelilo. V kontekst pro et contra odvzema državljanstva se je posredno vključil tudi glasbenik Magnifico. Pred kratkim je posnel videospot, v katerem se sprašuje, kdo pravzaprav Čefur sploh je. Ponudil je tudi definicijo tega izraza. Kakor gre razumeti spot, se je opredelil izrazito proti kakršnikoli nestrpnosti do tujcev. Glasbenik Tomaž Domicelj pa je bil deležen nekaterih obtožb, češ da je njegova pred kratkim posneta skladba Marjetica in Tonček neokusen nacionalistični izpad. Vendarje to bržkone zadeva, ki z zadnjimi prizadevanji okoli odvzema državljanstva nima nič skupnega, ampak je bolj osebna stvar in nerazčiščen račun med nekaterimi slovenskimi glasbeniki. Madež Za vsako "normalno" demokracijo je značilno, da ne pozna retroaktivnosti. To pomeni, da se enostavno ne da za nazaj popravljati sprejetih in veljavnih zakonov. Vsaj v takšni meri ne, kot to predvidevajo težnje nekaterih politikov pri vprašanju odvzema državljanstva. Pustimo pravna vprašanja ob strani. Oglejmo si moralno plat medalje. Dogajanja in razprave glede odvzema državljanstva, bi lahko karikirali takole: Ah se spodobi otroku podariti liziko, potem pa mu jo brez pravega razloga vzeti nazaj, še preden jo je odvil iz papirja. Morda se primerjava zdi neumna, vendar bi nekateri radi naredili prav to. Odvzem državljanstva 170.000 državljanom bi bil prccedens, ki ga zgodovina modernih demokracij ne pozna. Odvzem državljanstva bi bila po tej logiki bolj neumnost vase zaverovanega naroda, kot pa modra poteza za zaščito narodove identitete. Sploh če pomislimo na 40.000 ljudi slovenskega rodu, ki so državljanstvo pridobili po 40. členu. Vsekakor bi bil to velik madež na demokraciji katerekoli države, še sploh pa slovenske. . Še nekaj o članku samemu. Trudil sem se, da članka ne bi nihče razumel kot podpihovanje kakršnekoli nestrpnosti. Mislim, da v Zasavju nestrpost do Neslovencev ni velika Zdi se mi, da je to dokaz, da v teh krajih ljudje le nismo tako zaplankani, kot se nam včasih zdi. Sam se osebno opredeljujem proti vsakršni gonji, ki hi bila uperjena proti Neslovencem. Še posebej, če je ta gonja brez kakršnihkoli pravnih, moralnih in človeških osnov. In če bi zbirali podpise v podporo nepodpisovanju podpore za referendum o odvzemu državljanstva, bi takoj podpisal. Jure Nagode Se bomo med seboj res gledali kot psi in mačke? Janko Slabe sc je rodil 21. marca 1944. leta v Ljubljani in je najmlajši v družini, kije štela osem otrok. Končal je maturo na malem semenišču v Pazinu (hrvaška Istra). Junija 1970. leta je bil v Ljubljani posvečen v duhovnika. Od avgusta 1971. do avgusta 1972. leta je bil kaplan v zagorski župniji. Potem mu je nadškof izdal dovoljenje, da je odšel na Madagaskar. Letos je dalj časa zaradi okrevanja ostal v Sloveniji, dr. Alojzij Šuštar pa gaje poslal v Zagorje, kjer pomaga v župniji. Če bo z zdravjem vse v redu, se bo še vrnil na Madagaskar. "Ne zato, ker bi mi bilo v Sloveniji slabo", pravi, "ampak na tamkajšnje ljudi sem se navezal." Kako ste se pripravili za mision in se odločili prav za Madagaskar? Nisem imel nobenih posebnih priprav. Ko sem prišel na Madagaskar, sem šel takoj na tečaj malgaščine. Zelo pomembno je, da se človek odloči za mision popolnoma svobodno. Nisem bil poslan, ampak sem sam zaprosil. Pri misionarjih je tako, da že njihovi predstojniki presodijo, kdo je k takemu delu nagnjen in kdo ne. Seveda lahko tudi sam zaprosiš. V glavnem, vsak prosi za določen kraj. Redovnikom običaj no ustrežejo, le če so potrebe drugačne, ga pošljejo drugam". Kakšni so bili vaši odnosi z ljudmi? Po končanem jezikovnem tečaju, sem prišel med ljudi. Malgaši so zelo gostoljubni, posebej še do misijonarjev. Ločijo strogo med belcem, ki ga sicer lepo sprejmejo in pa misijonarjem, ki prinaša deželi napredek in razvoj. Zato nisem imel nobenih težav z vzpostavljanjem stikov. Sicer niste delali v mestu? Že v samem začetku, še v Slo venij i, sem naj prej zaprosil, dahi šel v misijone. Če bi že moral ostati doma, pa ne bi rad delal v mestu, ampak na podeželju. NaMadagaskarju sem prišel na, lahko bi rekel, skrajno podeželje. Nastanil sem se v kraju, kjer je bila prej podružnica, kamor so zahajali misijonarji. Ustanovil sem novo župnijo oz. novo misijonsko področje. Kot sem že rekel, ljudem je bilo vseeno ali sem bel ali kakršenkoli že, pomembneje bilo, da sem duhovnik. Ni bilo torej tiste radovednosti do tujca, do drugačnega človeka? Teganisem posebej doživel. Takoj na začetku me je malgaška sestra redovnica predstavila ljudem kot misijonarja. Seveda če bi bil le belec, kine hi bil misijonar, bi bili gotovo tudi Malgaši radovedni in bi me opazovali. Zgodilo seje, da me je enkrat obiskala francoska družina. Malgašem se je zdelo nekaj posebnega, ko so videli bele otroke. Eden od otrok je bil precej "evropsko" poreden in je metal kamne za domačimi otroki. Pozneje so mi ti rekli, da če bi bil Malgaš, bi mu že pokazali. Tako pa so bili obzirni in so se le pretvarjali, da se ga bojijo." S čim pa se Malgaši sicer ukvarjajo? Kjer sem živel, domačini v glavnem živijo od riža, manioka, patata in kruhovca. To je njihova glavna prehrana. Od časa do časa ujamejo tudi kakšno ribo. Ob prodaji pridelkov, si kdaj pa kdaj privoščijo tudi meso. Največ zaslužijo s kavo in klinčki. So pa cene tako nizke, da se ne dajo primerjati s cenami uvoženih stvari kot so cement, pločevina za pokritje hiš... Denar od prodane kave, klinčkov, tudi nekaj popra in vanilije porabijo zaobleko, sol, sladkor in morda za kakšno obveznost (obreza, pogreb). Vsakima svoj kos zemlje in sam prodaja trgovcem. Ti preprodajajo naprej trgovskim družbam. Tam, kjer sem bil, kakšnih večjih posestnikov ni. kjer sem bil, je zelo gosto naseljeno področje. Matere rojevaj o otroke, a družine nimajo dovolj zemlje, da bi garazdelile svojim otrokomin bi se ti mogli preživljati z njo. Z mladimi fanti smo se pogovarjali o tem. Potrebna bi bila kakšna večja investicij a, industrij a. S icer j eMadagaskar v celoti še redko naseljen. Dosti je nenaseljenih ali pa požganih področij, kjer je težko obdelovati in je eden izmed najveejih otokov na mm:w:: rdeče gu otoka (okrog 20.2(1« kvadratnih kitoim-,m,) m „,«1 550.01)0 prebivalci šteje 50.000 katoličanov. V Karafanganski najst slov enskih misijonarjev, dočim jih na Madagaskarju skupaj deluje triindvajset. Se tudi na Madagaskarju čuti gospodarska kriza, tako kot v Evropi? Se mi zdi, da se ta ne da primerjati. Na Madagaskarju je 85 odstotkov kmečkega prebivalstva. Kriza tam že je, vendar v drugačnem pomenu. Na Madagaskarju naprimer nimajo razvite industrije. Tam, IVINI TOVMTtriK \____ ' FARAFAN6ANŠKA ŠlaoFljA zemljo. To bi morala urediti država. Pa družbena ureditev? Popolnoma patriarhalna. Moški je nosilec rodovine, ženska nima pri moževem sorodstvu nobene besede. Pri njej pa imajo glavno besedo oče in njeni bratje. Če bi moje besede vzeli dobesedno, bi rekli, da ženska nima nobene pravice. Vendar to ni res. Ženske so zaščitene. Večje primerov, kj er so žene zašči tene po nekem naravnem pravu. Na primer, če noseča žena ali ženska po porodu seka drva, je mož kaznovan, ker ni poskrbel za dovoljšno količino nasekanih drv. Tudi bolne žene mož ne sme odsloviti. Šele, ko poskrbi, da žena ozdravi, se lahko odloči ali bo še z njo ali ne. Kako pa je s samomori? Samomori so redki, saj ljudje življenje sprejemajo vdano. Se pa tudi zgodijo. Zdi se mi, da ga napravijo tisti, ki so pod vplivom mamil. Na Madagaskarju namreč sadijo mamila in so zato cenejša, mladim dostopna. Je bilo Malgaše težko spreobrniti? Malgaši že imajo temelj e krščanske vere. Nikoli jim nisem rekel, to ali ono morate opustiti. Oznanjal sem evangelij. Glede običajev sem prepustil ljudem, dase sami odločijo. Ne gre le za običaje, ki so usmerjeni v ljubezen do Boga in bližnj ega. Razlika med krščanstvom in malgaško vero je le v tem, da je za Malgaše Bog zelo oddaljen. Morajo ga priklicati, da ga lahko zaprosijo, se mu zahvalijo. Potem gaspetpošljejo nazaj v svoje bivališče. Krščanski Bog paje oče, ki je svojim otrokom zmeraj blizu. Medtem ko se kristjani priporočamo svetnikom, se Malgaši svojim prednikom, kar ni velika razlika. Lahko pa se zgodi, da se Malgaš v stiski zateče k vsemu, enkrat gre v katoliško cerkev, potem k protestantom, gre tudi k zdravniku, čarovniku, pa še amulete si obesi okrog vratu. Kdo pa so ti čarovniki? Gre zaljudi, ki poznajo zdravilna zelišča. Tudi mene so, ko meje pičila črna vdova, pozdravili z domačimi malgaškimi zelišči. Včasih pazraven sodi tudi praznoverje, kar ni v redu. Ko skuša "čarovnik" ugotoviti vzrok kakšne bolezni ali nesreče, lahko povzroči pravi razdor v družini. Na podlagi podatkov, ki jih dobi, včasih ljudi prepriča v nekaj napačnega, kar lahko povzroči tudi spor. Bi našim bralcem izdali še kakšno zanimivo dogodivščino? Hja! Med Malgaši sem se res dobro počutil in tudi oni so me na nek način vzeli za svojega. Zgodilo seje, ko je umiral nek starejši moški. Ko sem mu dal sveto obhaj ilo, sem ga vprašal, če mu dam še bolniško maziljenje. Rekel je: 'Seveda, saj si za to tukaj, da mi daš popotnico. Sedaj odhajam. Hody (prevedeno izmalgaščine: grem domov).' Zame je bilo veliko doživetje to, kako mirno in čiste vesti je bil mož pripravljen na smrt. Čez dva dni je umrl. Ker je bil vaški starešina, Malgaši mu rečejo "ray aman-dreny", sem ga tudi pokopal, čeprav se mi je že mudilo na neko predavanje. Takoj po pogrebu sem odšel in z motorjem padel na asfaltu. Med ljudmi se je raznesla novica, da sem se smrtno ponesrečil in takoj so pričeli govoriti: 'Hja, tako sta se imela rada, da gaje mož kar k sebi vzel, da mu ne bo dolgčas na drugem svetu.' Poudaril bi še povezanost Slovenije z Madagaskarjem, ki semjo osebno doživel. Kmalu po prihodu, ko sem se še učil malgaščino, francosko še tudi nisem znal, mi je neki Francoz rekel: 'Učiti se moraš tudi francosko.' Odgovoril sem mu, da to drži, vendar da se ne morem učiti vseganaenkrat. On pajedejal, da se z malgaščino ne da izraziti vsega, kar se da z drugimi jeziki. To je tisto, kar povezuje Madagaskar s Slovenijo. Kar se tiče zgodovine sem bolj slab poznavalec, vendar vem, daje bilo nekje v 19. stoletju rečeno, da ima slovenski jezik premalo izrazov, da ni uporaben in si bo pač treba pomagati še z nekim drugim jezikom. Na to sem pomislil in Francozu odgovoril, da bom, ko se bom dobro naučil malgaščine, znal tudi po malgaško vse povedati." In kaj mislite zdaj? Z malgaškim jezikom se res ne da povedati vsega tistega, kar se lahko pove v evropskih jezikih. Toda tudi vsega tistega, kar se pove v malgaščini, se ne da povedati po slovensko ali francosko. Konec koncev pa so si tudi Francozi sposodili nekaj besed iz grščine in latinščine. Kaj bi svetovali Zasavčanom, glede na to, daje v Zasavju kar velika gospodarska kriza, dosti brezposelnih,... Čeprav sem tukaj že enkrat bil, ne morem reči, da dobro poznam Zasavje. Vendar občutim razliko v primerjavi z Madagaskarjem. Tako v Zasavju kot nasploh v Sloveniji se vsem grozno mudi. Največkrat ni časa za bližnje. Nekateri starejši se pritožujejo, da jih otroci premalo obiskujejo ali kaj podobnega. Malgaši imajo čas za druge in jih znajo tudi poslušati. Drugastvarjeoptimizem in življenjski pogum. Morda Malgašem kdaj škoduje, ker imajo, rekel bi, preveč časa, ali pa so preveč vdani v usodo. Vseeno življenjesprejemajo tako, kakršno je. Če bi mogel izbirati, bi se odločil za malgaško miselnost. Slovence je pravzaprav strah pred vsem, še posebej pa pred smrtjo. Mislite, da Malgaše tega ni strah? Malgaši se smrti zelo bojijo, morda bolj kot tukaj,ampakkosmrtpride, jo sprejmejo. Recimo, ko Malgaš umre, so žene v rodbinski hiši tesno zbrane okrog pokojnika ali pokojnice in ga obdajajo do samega pogreba. Pokojnika imajo ves čas med seboj in tako je smrt na nek način med njimi, seje ne bojijo. Ne vzamejo tega tako tragično. Ko nekdo umre, je takoj vsa vas zbrana ob domačih. Že sama navzočnost jih tolaži. Ta medsebojnapovezanostjezelo pomembna. Tudi po pogrebu najbližjih sorodnikov ne pustijo samih. Tako seje zgodilo tudi z menoj, ko mi je umrla mama. Katehist, pa še neki drugi Malgaši so z menoj spali en teden, da mi ne bi bilo dolgčas in bi lažje prebolel. V praksi se to zelo dobro obnese, čeprav se tukaj tega ne da tako lahko izpeljati. Vseeno bi se Slovenci lahko navzeli nekaj njihovega duha. Ghislaine Seifelislam TomL’ Brezo var In memoriam Vinku Krivicu Pred nedavnim, ravno, ko je nad hribi zažarela večerna zarja, smo se na izlaškem pokopališču domači lovci poslovili od dragega in priljubljenega starešine lovske družine Izlake Vinka Krivica. Ob žari so se zbrali številni lovski prijatelji iz zasavskih lovskih družin,veliko prijateljev inznancev ter sodelavcev iz kolektiva ETI Elektroelement ter prijatelji iz pevskega zbora. Komaj 53 jeseni mu je bilo dano živeti. Kot lovec je pokazal pristen in žlahten odnosdonaraveinvsegaživega v njej. Od leta 1986 je deloval v 10 LD Izlake, bil je človek velikih organizacijskih sposobnosti, imel je pravi čut za odgovornost do dela, pokazal je marljivost, vestnost, poštenost in odkritost. Ravno zaradi teh vrlin je več let opravljal funkcijo podpredsednika, na slavnostni skupščini ob lanski 45. obletnici delovanja LD Izlake pa smo ga izvolili za svojega starešino. Zavzetost za go j itev i n oh ra n itev d iv jadi je vedno zagovarjal, zavzemal se je tudiza dobro počutje in razumevanjev ‘želeni bratovščini". Odgovorne naloge pa so mu bile zaupane tudi širše, saj je bil od leta 1988 član 10 Zveze lovskih družin Zasavje. LZ Slovenije ga je za požrtvovalno delo odlikovalazznakom in redom za lovske zasluge 3. stopnje, v letu 1990 pa smo mu v okviru lovske družinelzlakeizročili bronasto plaketo. Vinko je z vsem srcem živel z lovsko organizacijo in z nami. Zdaj so mu večna lovišča odprla duri in to prav zdaj, ko se je gozd odel v prelestne in mavrične barve, ko po naših prelepih zasavskih gozdovih in planjavah pojejo gon iči in odmeva lovski rog. Hvala ti za vse, Vinko. Pogrešali te bomo, naš dragi lovski prijatelj in človek širokega srca. Radovan Palčič Za glukozni analizator V Društvu za boj proti sladkorni bolezni Zagorje, katerega predsednik je Rudi Janežič, si že od leta 1992 prizadevajo za nakup glukoznega analizatorja. Po mnenju dr. Metode Drnovšek iz zagorskega Zdravstvenega doma ima ta aparat že večina dispanzerjev in posvetovalnic za sladkorne bolnike. Aparat namreč omogoča kapilarni odvzem krvi (iz prsta), zahteva manj krvi, je precej manj boleč od venoznega in varuje pacientovo žilo. Glukozni analizator naj bi skrajšal tudi čakalno dobo pacientov, saj je metoda bistveno hitrejša od obstoječe. Za nabavo osnovnih sredstev v ZD je zadolžen ustanovitelj, se pravi zagorska občina. Po besedah direktorice ZD Danice Slaparjeve glukozni analizator sodi med prioritetna sredstva, ki naj bi jih ustanovitelj nabavil v prihodnjem letu. Aparat stane okrog 900.000 tolarjev. Del teh sredstev naj bi kril občinski proračun, preostanek pa ZD in posamezniki. V saj tako so se odločili v Društvu za boj proti sladkorni bolezni in pri SKB banki odprli žiro račun: 50100-620-128-05 -1111116-000006661. Nanj lahko prostovoljne prispevke nakažejo vsi občani. T.P. Isiiml® Mrva p?miiuip Pri družini Mrva, kije najprej prebivala v Šemniku št. 1, so imeli kar 10 otrok. Kot peti in hkrati prvi fantje 17. novembra 1925 na svet prijokal tudi Mirko Mrva. Njegov oče je kot mizar hodil na delo v rudnik, mama pa je bila mlinarica, saj je imela družina v najemu velik mlin, tako da kruha ni nikdar primanjkovalo. Žal kmetije niso mogli kupiti, saj jo lastnik, ki je tedaj prebival v Ameriki, ni hotel prodati. Zato so v Kisovcu postavi-lili novo, povsem in čisto svojo hišo. Tu pa jim je postalo zelo dolgčas, edino šola jih je zamotila, saj so se vsi zelo radi učili. Ilirizem na Vidergi K izkupičku od turizma v Zasavju zagotovo največ prispeva gostilna Žibert-Vidrgar na Vidrgi. Letos so tam gostili okrog 350 tujih gostov in vsi so odhajali zadovoljni zaradi kakovostnih storitev in prijetnih izletov po bližnji in oddaljeni okolici. Zadnjo letošnjo skupino belgijskih gostov pričakujejo za Božič. Za božični večer načrtujejo mašo na Zasavski sveti gori kamor naj bi se odpravili z baklami; za Silvestrovo pa se bodo zabavali skupaj z domačimi obiskovalci. Po doslej sklenjenih predpogodbah in tudi pogodbah bo Vidrga prihodnje leto gostila nekaj nad 800 tujih gostov, predvsem iz Belgije in Nizozemske. To bo zagotovo svojevrsten rekord, ki ga zlepa ne bodo dosegel noben drug zasavski kraj. M. V. Nato je prišla vojna, družina se je nekako razbila. Mirko je bil prisilno mobiliziran in je moral na rusko fronto. Tam je bil zadržan do končnega poraza nemških sil, nato pa so ga skupaj s 100.000 drugimi vojaki zajeli še Rusi. Odpeljali so jih v Sevastopol, od tu pa naprej v taborišča, kjer so morali garati cel dan le ob ješprenovi juhi. Šele po dobrih štirih mesecih so vse nemške vojake končno odpustili in 8. novembra 1945 seje pod domači krov končno vrnil tudi Mirko. Na tri tedne trajajoči polije zbolel za hudo črevesno boleznijo in čez tri mesece končno ponovno stopil na noge. Prva skrb v tem trenutku je bila delo. Najprej je hodil v kamnolom, obenem pa opravil še tečaj za kopaškega pomočnika. Kasneje je opravil še tehniško šolo v Ljubljani, nato pa dobil službo jamomerca v rudniku Kamnik. Leta 1952, ko sejeMirko poročil s Sonjo Vodian, je dokončno prišel v Zagorje. Istega leta je dobil tudi hčerko Marjetko. Toda po veselih dogodkih je spet prišla žalost. Zbolel je na pljučih, nato pa se kar dve leti zdravil po zdraviliščih. Ko si je vendarle nekoliko opomogel je zaprosil za novo službo v kolektivu. Tuje delal vse do upokojitve, ko so ga doletele še težave s srcem. Toda vzdržal je. Danes šteje že 70 let in na ta svoj jubilej je še posebno ponosen. Veseli ga tudi, daje živih še vseh devet njegovih bratov in sester. Pravi, da so jih sosedje v Kisovcu neprestano zaničevali in jim dopovedovali, da v takšnem številu prav gotovo ne bodo preživeli. In ravno zaradi tega se je Mirko odločil, da pripravi veliko gostijo, kamor je povabil vse svoje bližnje sorodnike. S tem je tistim, ki njihove družine niso sprejeli, pokazal, da še vedno vztrajajo in da bodo še naprej. Rado Fele 500 let cerkve Sv. Marka V nedeljo, 22. oktobra, je mariborski pomožni škof, dr. Jožef Smej, blagoslovil obnovljeno cerkev Sv. Marka na Ostenku, ki spada v trboveljsko župnijo. Cerkevjebila prvič omenjena leta 1545, zgrajenapajebilaževeliko prej. Zadnja leta je cerkev dobila novo podobo. Sprva so jo utrdili, daje plazoviti svet ne bi ogrožal, letos pa so poskrbeli za njeno zunanjost. Po načrtih Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Celju je SGP Zasavje izTrbovelj opravilo glavna gradbena dela pri obnovi fasade, okenskih policin okenskih kril, zamenjali pa so tudi lesena, strohnelatla, položili hidroizolacijo in nov keramični tlak. Razna druga dela - zidarska, pleskarska, kleparska, krovska so opravili domačini, vglavnem prostovoljno. Stroški obnove so znašali letos približno. 1,4 milijona tolarjev, dejanska vrednost del pa je še enkrat tolikšna. Investicijo so izpeljali vaščani in drugi prostovoljci s svojim delom in s prispevki. Obnovitvena dela so sodila v okvir programa del ob letošnjem praznovanju 450. obletnice trboveljske župnije. T.L. Teden upokojencev v Zagorju ob Savi DU občine Zagorje ob Savi je letospričeloTeden upokojencevz letno konferenco, kijebilavsoboto, 14. oktobra, v prostorih Gasilskega društva Zagorje. Predsednik društva Lojze Zupan je v poročilu govoril o dejavnostih društva, obravnaval pajetudi problematiko upokojencev, problematiko zdrav- Planinci upokojenci na Planini Planinskaskupinapri PD DU T rbovlje seje v četrtek, 26.oktobra, preko Kleka podala na Planino in nato še do lovske koče pod Javorjem, kjer so se malce dlje zadržali. Tako so izkoristili še en lep jesenski dan za prijeten izlet, kjer ni manjkalo dobre volje. T.L. stva v Sloveniji in stanovanjsko problematiko upokojencev in invalidov. Konference so se poleg upokojencev udeležili tudi gostje. Zelo obširno jeo problemih govoril Vinko Gobec, predsednik ZDU Slovenije. V razpravi so sodelovali tudi tajnik DU Hrastnik, predsednika DU Žalec in Moravče, o problemih zdravstvapajegovorila upravnica Zavoda Zdravstvenega doma, dr. Danica Slapar. Župan občine Matjaž Švagan je poudaril, da razume probleme upokojencev indajim bo tudi v bodoče po svojih najboljših močeh pomagal. V naslednjem tednu so se vršila rekreativna tekmovanja upokojencev v balinanju, streljanju, šahu in kegljanju.V balinanju je prvo mesto zasedlo DU Zagorje, drugo mesto je pripadlo DU Hrastnik Steklarna, na zadnjem tretjem mestu paje pristalo DU Hrastnik Dol. V streljanju so zmagali Zagorjani pred Moravčani, všahu pa sta se pomerili DU Zagorje in DU Hrastnik, vendar je bil izzid neodločen. Kegljanja pa se ni udeležilo nobeno drugo društvo , zato so se zagorski upokojenci pomerili kar med seboj. Poleg tega so vtem T ednu člani UO DU obiskovali po domovih bolne in onemogle upokojence, se z njimi pogovorili in jih obdarili s skromnim prispevkom. Dnevi Tedna upokojencev so bili pestri, saj so sodelovali vsi člani upravnega odbora in tako pripomogli k uspešnemu potekanju vseh aktivnosti. Sodelovali so vsi člani UO in tako pripomogli k uspešnemu poteku vseh aktivnosti. A. C. Spomini ne ugasnejo PD Trbovlje je letos, tako kot vsa leta doslej, na Dan mrtvih počastilo spomin na padle in umrle planince, ki so mnogo prispevali k razvoju planinstva v Trbovljah in Sloveniji. Spomnijo se jih z obiskom na njihovih grobovih, s tihim spominom nanje in prižgano svečo. T.L. Ob15.obletnici Eberlovega doma na Izlakah Oktobra so potekale v Eberi-ovem domu aktivnosti, ki sodijo v sklop programa praznovanja petnajste obletnice uspešnega delovanja doma. V petek, 13. Srečanje strelcev upokojencev Ekipi strelskih selekcij pri DU Moravče in DU Zagorje sta se v sredo, 25. oktobra, pomerili v streljanju z zračno puško na avtomatskem strelišču Strelske družine Zagorje. S standardno puško so se slabše odrezali Moravčani, ki so bili s skromnimi 273 krogi razočarani. Žagorjani so tako zasedli prvo mesto, Moravčani pa drugo. Srečanje strelcev dveh DU je bilo organizirano v okviru Tedna upokojencev Zagorje. Za upokojence jeprijetno in koristno, saj se med seboj spoznajo in prenašajo strelske veščine. Po končanem streljanju je sledilo prijateljsko srečanje. A.C. w . • m •‘/f _ • ...TV' • ' ' Biserna poroka pri Jazbečevih V soboto, 28. oktobra, sta Ljudmila in Hinko Jazbec v krogu družine in sorodnikov slavila velik praznik-biserno poroko, 60. obletnico sku-pnegazakonskegaživljenja. V poročni sobi Lovskega dvorca sta se vnovič odločila, da nadaljujeta s svojim skupnim zakonskim življenjem. Županovim in matičarjevim čestitkam so se seveda pridružili vsi navzoči sorodniki in znanci. K njunemu visokemu jubileju jima je čestitalo tudi DU Trbovlje in jima izročilo posebno priznanje. T.L. oktobra, je bila ena skupina delavcev na enodnevnem izletu v Beli Krajini,druga skupina pa na strokovni ekskurziji v Salzburgu, kjerso obiskali tamkajšnji dom za starejše občane. Ogled prostorov, razgovorinpogovorstamkajšnjim vodstvom doma, z delavci in stanovalci je bil ne le zanimiv, ampak tudi precej koristen, kotje poudaril BorisDrenik. Ugotovili so, da so naši domovi s svojimi storitvami na relativno visoki ravni. Tudi stanovalci doma so se v četrtek, 28.oktobra, odpravili na izlet. Udeležilo se gaje 21 stano- valcev ter sedem spremljevalcev. Obiskali so Atomske Toplice, v Olimju pa so si ogledali tamkajšnje znamenitosti - sakralne objekte lekarne in srnad na Jelenovem grebenu. A.C. Nova pevka pri VIS-u Ansambel Vokalno instrumentalna skupina-VIS pri DU Trbovlje pogosto nastopa na prireditvah matičnega društva, pa tudi v domovih upokojencev v drugih krajih. Tvorijo ga instrumentalisti teržen-ski pevski tercet. V zadnjem času je prišlo do sprememb v sestavu ansambla, kajti s petjem je prenehala PepcaTomšič, kije v raznih zborihjepelakar61 let,odtegapri VIS-u 12 let. Nova članica terceta je postala Silva Avbelj.Imajo tudi novega kitarista, še vedno pa ansamblu manjka harmonikar, ki naj bi ansambel vodil na vajah in nastopih. T.L. MPZ Zarja pri hrastniških upokojencih Vodstvo Doma oskrbovancev in upokojencev v Hrastniku je v petek, 27. oktobra, povabilo v goste moški pevski zborZarja IzTrbovelj, ki je v družabnem prostoru DU Trbovlje pripravil enourni koncert slovenskih narodnih pesmi. T.L. mmmm Leta 1964 je bila po zaslugi Toneta Leskovška in njegovih prijateljev ustanovljena izlaška slikarska kolonija. Vsako poletje se domači in tuji umetniki na Izlakah spopadajo z vse težjimi motivnimi problemi ter iščejo nova, še globlja idejna spoznanja. Od leta 1964 upravlja z umetniškimi deli ter hrani podatke o srečanj ih ustvarjalcev njen predsednik, Nande Razboršek. Do danes seje slikarske kolonije udeležilo dvesto petinštirideset likovnih umetnikov, ki so v času delovanja kolonije občini Zagorje poklonili kar petsto sedeminšestdeset (567!) umetniških del. Tudi zaradi pomanjkanja prostora v depoju Delavskega doma Zagorje visi danes več kot tristo slik v prostorih petintridesetih profitnih in neprofitnih organizacij, kjer služijo svojemu namenu. Z njimi se ponašajo uradi, hodniki, sprejemnice, jedilnice, pa tudi čakalnice. Kljub temu, da nekatera umetniška dela visijo na istem mestu že skoraj desetletje, jih nekateri obiskovalci še niso opazili. r " > Fotografija Borisa Skalina V petek, 3. novembra, so v razstavnih prostorih Medijskih Toplic otvorili razstavo umetniških fotografij Borisa Skalina. Presenetljivo majhen obisk ljubiteljev umetnosti je tudi obiskovalce kar malce razočaral. Boris Skalin, sicer doktor agronomije, že tri desetletja prebiva v Žalcu in s fotografskim aparatom beleži enkratne trenutke, kijih sami - nehote - premalokrat opazimo. Razstava štiriintridesetih fotografij je obiskovalcem prikazala kontrastno raznolikost motivov, pokrajin in časovnih obdobij. Med motivi so prevladovali motivi iz narave in slovenskega podeželja, vzeti z Gorenjske, Štajerske, Dolenjske in iz Zasavja. Med letnimi časi, ki so jih izražale fotografije, so bile najbolj opazne svetle in vesele barve pomladi in poletja. Vse umetniške fotografije so v središče pozornosti ujele trenutek, ki predstavlja nesluteno moč impresije. Za kulturni program otvoritve razstave je poskr bela pevska komorna skupina Glasbene šole Zagorje pod vodstvom Francija Stebana. po ogledu fotografij pa je bilo ob sladki kapljici moč poskusiti tudi gurmansko ribjo specialiteto, ki jo je pripravil umetnik sam. Razstava fotografij Borisa Skalina bo naogled predvidoma do 20. novembra. J.D. s ^ I. del Poleg slik, ki jih je prejela kot priložnostna darila, visi v prostorih zagorske občine triintrideset umetniških del najrazličnejših tehnik in motivov. Naj več j e olj in akvarelov, štiri slike so narejene v mešani tehniki, tri grafike, opazne pa so še druge slikarske tehnike: tempera, pastel in oglje. Olja, platno: Ivan Marko: Cerkev na hribu; Janez Matelič: Kompozicija; Flip Tcrvindt: Mož; Janez Knez: Popoldan; Tone Seifert: Pobočje; Tane Atanasovski: Seme; Alojz Konec: Dolina Prhovec; Alojz Konec: Valvasorjeva kapela; Luigi Marcon: Nekje ob Savi; Tomasz Awdziejczyk: Metulj; Joris Kwast: Ob potoku; Anton WoIf: Pod Kumom; akvareli:Marjan Dovjak: Separacija;I)ora Plestenjak: Kozolec; Helca Krasnik: Topilnica; Franz Schneweis: Toplice; Franz Schnevveis: Drevje; mešane tehnike:Milan Bizovičar: Barvni motiv;Mario Braidotti: Dvorišče;Dušan Fišer: Skrite vesti;Štefan Marflak: Pokrajina; grafike, papir. Franco Vecchiet: Kompozicija H.; Franco Vecchiet: Kompozicija IV.; Luigi Marcon: Medijske toplice; Luigi Marcon: Kotredež; Luigi Marcon: Pokrajina; temperi, papir: Smiljan Rozman: Kokoš; Tane Atanasovski: Figure; pastela, papir: Letizia Caizzi: Ležeča!.; Letizia Caizzi: Ležeča II; oglji: Marjan Gumilar: Med hribi; Marjan Gumilar: Brez naslova; akril: Črtomir Frelih: Sveta gora. Jaša Drnovšek Parnasova pota Franci Lakovič Materino srce Imela je sinove tri in vsi na vojsko so odšli, a čez leto prvi sin grob našel sredi je planin... Gre k njemu mati, del srca iz prsi sinu v rakev da... Ko leto drugo je okrog, priroma vest v Temačni Log, da srednji sin več ne živi in da prelil je srčno kri... V goro gre mati, del srca iz prsi sinu v rakev da... Nebo ob letu spet žari, saj tretjega sinu več ni, in spet iz prsi del srca najmlajšemu v. rakev da ter leže tja, kjer je srce, kjer fantje njeni so trije... ZABELežmO Trbovlje Matevž Lenarčič razstavlja v prostorih IBEElcktro-projekt v Ljubljani na Hajdrihovi 4 svoje barvne fotopovečave o slovenskih vodah z naslovom Vode v Sloveniji - od kapljice do morja. Razstavo si lahko ogledate do konca novembra. Delavska godba Trbovlje je 28. oktobra nastopila v Čateških Toplicah na srečanju članov Združenja podjetnikov Slovenije . Moški pevski zbor Zarja je pod vodstvom Blaža Rojka nastopil na otvoritvi podjetja Europlin. Slovenski oktet pod vodstvom Antona Nanuta je 27. oktobra nastopil v DD Trbovlje. Gojenci Dijaškega doma Trbovlje so do 2. novembra razstavljali v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja likovna in ročna dela. T.L. Zagorje Igralci MGL so se 6. novembra v Delavskem domu predstavili s Partljičevo komedijo Štajerc v Ljubljani, ki jo je režiral Boris Kobal. Jožef Ropoša, Maja Šugman, Maja Boh, Bernarda Oman,... so Zagorjane dodobra nasmej ah. V zagorski knjižnici bo 14. novembra potopisno predavanjeLov zaželenim diamantom (potepanje od Bogote do Ria de Janiera). Predaval bo Simon Kravanja. Hrastnik Prvo predstavo letošnjega gledališkega abonmajaso si v Hrastniku ogledali 27. oktobra. Krstna uprizoritev režiserja Francija Križaja Smejči je polna prikupnih zapletov in smešnih dialogov, ki predstavljajo značaj marsikatere slovenske družine. Miro Podjed, Anica Kumer, Stane Potisek,... so se odlično odrezali. Vesna Pigac, Matjaž Pepelnjak, Jelena Lušič in Aleš Kovač so konec oktobra prejeli priznanja za izdelke na mednarodni razstavi oroških ekslibrisov, ki poteka na OŠ Komenda. F.M. Marija, Mati Ljubezniva v Turju Daje cerkev sv. Štefana v Turju bogatejša za kip Marije -Matere Ljubeznive smo že zapisali. Tokrat se opravičujemo domačim faranom in donatorki dr. Martini Orožen. Kip je cerkvi namreč podarila Orožnova in ne kipar Rudolf Dolžan, kot se nam je zapisalo. Za neljub spodrsljaj se opravičujemo. v J -- * — Trg svobode 1 le, 61420ffioJlje ■ tel.: +386 601 26 333, SMS« DESIDERIO DELLE TUE MANI I NELLA PENOMBRA DELLA lil SAPEVANO Dl ROVERE Dl MORTE. ANTICOINVERN0* HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; ^IŠALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA. k • - ” _ n . i" ■ iŽiL 4*-” <" 1 ."Ji • f; IV I ■ 1. ‘p 1 11 ■ I 11™ m IN BOtTBM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD. )IO TRBOVLJE 98.1 MHz. ©lasfeai Redke slovenske skupine se odrečejo vokalu in skušajo ustvarjati samo instrumentalno glasbo. Skupina Veronica je ena izmed njih. V četrtek. 26. oktobra, so v Festivalni dvorani v VOTMlieft, c®i|@ Ljubljani predstavili multimcdijski projekt Perspective. Perspective je obenem tudi njihova prva CD plošča, ki je izšla aprila. Glasbo skupine Veronica bi lahko opredelil kot nekakšno izvirno mešanico skupine Styx, Mikea Oldfielda, Pink Floyd in kanček OMD, ki jih V eronica predelav svojevrsten glasbeno vizualni užitek. Poleg glasbe, so bili obiskovalci koncerta deležni še nekaterih, verjetno za evropske razmere sicer ne preveč izvirnih, laserskih efektov, scanerjev in luči. Svojevrsten performance, ki gaje bilo deležno dobrih dvesto, zvečina povabljenih obiskovalcev, je skupina V eronica pripravila skupaj z V ecronia multimedia project. Poleg glasbe in svetlobnih efektov je bilo sočasno poskrbljeno tudi za predstavitev modnih kreacij oblačil Vesne Škodnik Gabrovec. Veronica je svoj nastop namenila predvsem medijski predstavitvi. Zatojih sorazmerno majhno število obiskovalcev (vstopnica je stala 2500 tolarjev) ne moti. Tudi njihova glasba se ujema s tem konceptom. Je daleč od kakšne komercialne popularnosti. S kitaro, bas kitaro, klaviaturami in bobni skušajo brez vokala izrazi ti svoje občutenje glasbe. In to jim tudi uspeva. Veronico sestavljajo Boštjan Leben, Franc Podgoršek, Matej Oset in Tadej Vobovnik. Na odru festivalne dvorane sta se jim pridružila še gosta - saksofonista Roman Fonda in Andrej Modic mlajši. Skromen delček njihove glasbe pa lahko slišite vsak večer ob videostraneh televizije Slovenija. Tekst in foto: Jure Nagode Verjetno je bolj malo naših bralcev, ki so že slišali za skupino Happy band. Škoda. Kajti fantje in dekle igrajo zares dobro pop glasbo. Skupaj so dobrih šest mesecev in v tem času j im je uspelo posneti debitantsko kaseto, ki so jo seveda tudi že izdali. Njen naslov je Brez oklevanja, izšla pa je pri glasbeni založbi Megaton. V pogovoru s Francijem Podbrežnikom, klaviaturistom in glavnim vokalistom skupine, sva seveda najprej razčistila vse nejasnosti okrog imena - Happy band. Dejal je, da so vsi člani pač veseljaki (Happy band namreč pomeni "vesela skupina", op.p.). Poleg tega pa so imeli na začetku kariere tudi veliko ponudb in nastopov v tujini, zato se jim je angleško ime zdelo primerno. Zdaj je nastopov zunaj naših meja bolj malo - trenutno so najbolj važni slovenski poslušalci. In Happy band jim lahko ponudi zelo veliko. Ko so snemali prve posnetke, so se odločili, da se bodo oprli predvsem na lastne moči. Zato so skorajda vse pesmi napisali sami. Razen naslovnega besedila za skladbo Brez oklevanja. To je delo Adija Smolarja. Še en član Adijeve spremljevalne skupine je sodeloval pri kaseti. Sliši na ime Klemen Tičar, v nekaterih pesmih je igral na orglice. Tudi željaje veliko. V prvi vrsti bi člani skupine radi izdali CD ploščo. Ce že ne velike naklade, vsaj manjšo, omejeno. Le-te kompaktne plošče bi poslali na radijske postaje, verjetno pa bi jih nekaj ostalo tudi za javno prodajo. Tudi videospot so že posneli. Spot za pesem Dolina lpgarska je že v montaži in verjetno jih bomo prav kmalu uzrli tudi v zabavno razvedrilnih televizijskih oddajah. Veliko dobrih in slabih skupin sem že slišal v svojem življenju. In verjemite mi na besedo; če bodo nadaljevali, kot so začeli, bomo o njih slišali še zelo, zelo veliko. Tomaž A. Štojs KraIJIca MARqOT (La Rhine MAnqor, FiiANcijA 1994,) Zgodovina človeštva je polna umazanih podrobnosti, nizkotnih čustev in brutalnih zločinov. Poboji razsežnosti holokavsta niso le stvar nedavne preteklosti in pogruntavščina nacistov, oni so takšna zverinstva z nemško natančnostjo zgolj razvili do morbidne popolnosti. 23. avgust 1572. Šentjernejska noč in datum, ki na primeru Francozov dokazuje, da tudi t.i. kulturni evropski narodi niso skozi zgodovino evoluirali. ne dabi si pri tem umazali rok s krvjo. Hej, premila formulacija! Katoličanka Catherine de Medicis (v filmu jo je odlično odigrala Virna Lisi - Zlata palma, Cannes) je takrat, pod pretvezo "dogovoijene združitve zavoljo miru med rivalskima verskima frakcijama", v trenutku izpiljene inspiracije dejansko izumila Holokavst. Njeno bolestno paranoičnost so na lastni koži občutili svatje le nekaj dni po politično dogovorjeni poroki Catherinine hčere Marguerite de Valois (nikdarlepša Isabelle Adjani) s protestantskim vodjem Hugenotov Henrijem Navarskim (Daniel Auteil). V eni sami noči sojih nekaj (deset?) tisoč (različni viri navajajo število od 2000 do 100.000) brutalno & sadistično poklali in zakopali v skupinsko grobnico, preživele, skupaj s Henrijem, pa so v maniri stare zaveze z ognjem in mečem pokristjanili. Režiser & koscenarist Patrice Chereau in Daniele Thompson (dialogi) sta s pomočjo novele Alexandra Dumasaodlično prikazala mračnjaško & umazano obdobje francoske zgodovine in celoten (odlično odigran) film potopila hkrati v strastno in romantično, incestuoz.no in nagnusno, morbidno in panično zmes zgodovinskega epskega spektakla in drame nasičene z nasiljem. Zgodbo je z glasbo opremil tudi v naših koncih dobro poznan glasbenik Goran Bregovič, verodostojnost kostumov pa je Moidele Bickel prinesla nominacijo za oskaija. Ocena: ***** Tommy ss~5y-i8r-88--8rBnrmBnr^onrw™$~^T: .gOOS., °P -»: ..M n n« - -i«. - ta DOTS. Žal vse kaže.da i.tcnski glasbeniki in. d 1,, 'Jssššzisss z&ssr**-........................................... prešli k dejanjem. Pred kratkim :j Novička iz prve roke: Ilaidi je (VES. „ „ je ** K,,,fc> le **» io) i/.šel njihov prvi CD Njegov vse pesmi za novo kaseto Izšla Simono. Na stol se bom povezal. Tokratne pesmice ne N,do vgč■ 1-0 Levi sceni Ali ja Ena je svo, nekalenh tvsjnjh na %oj račun "Spravil" se je na Toneta Stojka'. nove mlade pevke in pevci/ ' • Simoni TAS k____________________________________________________________________J ilate device Requiemovci so po nedavno izdanem cedeju v samozaložbi v četrtek predstavili tudi svoj video spot Stare device. Režiral gaje Rudi Križanič, za kamero je poskrbel Jure Nemec, člani MC Harley Davidson pa za sceno s svojimi motorji. Spot se odvija na cesti,kjer ne manjka dolgih las, jeansa, le čelade. Starc device pa,... Morda za ostali Svet že malce preživet, za Slovenijo pa vendar svež in vreden ogleda. Če bo sreča mila, boste spot, vreden 15.000 DEM, lahko videli tudi na ETV Zasavje. Tatjana Polanc Jure Nemec je skrbel za kamero, Marko Slokar za kitaro, Rudi Križanič pa je režiral. mm: Računalniška oprema MIKRONA S 0601 83 609 SOsebni računalniki: 486DX2-80 PCI OSNOVNI 4860X2-80 PCI 486DX4-100 PCI VVIN95 © 486DX4-100 PCI WIN 95 / PENTIUM 75 MULTIMEDIA MM Barvni monitor 14", MPR n, LR..28 mm Barvni monitor 14”, MPR H, LR,.28 mm Barvni monitor 14", MPR H, LR..28 mm Barvni monitor 14", MPR II, LR.-28 mm Barvni monitor 14", MPR H, LR..28 mm Tastatnra Qtronix 102 Tastalnra Qtronix 102 Tastalnra Qtronix 102 Tastalnra Qtronix 102 Tastalnra Qtronix 102 Miška LYNX 30 s podlogo Miška LYNX 30 s podlogo Miška LYNX 30 s podlogo Miška LYNX 30 s podlogo Miška LYNX 30 s podlogo Mini tower ohišje Mini tower ohišje Mini tovver ohišje Mini tovver ohišje Mini tovver ohišje davna plošča 486,256 kB Cache, davna plošča 486, 256 kB Cache, davna plošča 486, 256 kB Cache, Glavna plošča 486,256 kB Cache, d.plošča PENTIUM, 2S6kB Cache, PCI PCI PCI PCI PCI Procesor DX2 80, Cyrix ali AMD Procesor DX2-80, Cyrix ali AMD Procesor DX4-100, Cyrix ali AMD Procesor DX4-100, Cyrix ali AMD Procesor PENTIUM 75 INTEL Hladilnik z ventilatorjem za procesor Hladilnik z ventilatorjem za procesor Hladilnik z ventilatorjem za procesor Hladilnik z ventilatorjem za procesor Hladilnik z ventilatorjem za procesor 4 MbytRAM 4 Mbyt RAM 8 Mbyt RAM 8 Mbyt RAM 8 Mbyt RAM Krmilnik na plošči Krmilnik na Krmilnik na Krmilnik na Krmilnik na EIDEJPI04(16MB/S) plošči,EIDE,PI04(16MB/s) plošči,EIDE,PI04(16MB/s) plošči,EIDE,PI04(16MB/s) ploščl,EIDE,PI04(16MB/s) I/O + game poit na plošči I/O + game poit na plošči I/O + game port na plošči I/O + game port na plošči I/O + game port Trdi disk CONNER 540 Mbyt EIDE Trdi disk CONNER 540 Mbyt EIDE Trdi disk CONNER 850 Mbyt EIDE Trdi disk CONNER 850 Mbyt EIDE Trdi disk CONNER 850 Mbyt EIDE Disketna enota 1.44 Mbyt, 3 1/2” Disketna enota 1.44 Mbyt, 3 1/2" Disketna enota 1.44 Mbyt, 3 1/2" Disketna enota 1.44 Mbyt, 3 1/2" Disketna enota 1.44 Mbyt, 3 1/2" SVGA PCI graf.kartica SIS 1MB (2MB) SVGA Pd graf.kartica SIS 1MB (2MB) SVGA PCI graf.kartica SIS 1MB (2MB) SVGA PCI graf.kartica SIS 1MB (2MB) SVGA PCI graf.kartica SIS 1MB (2MB) CD-ROM enota Funal - dvojne CD-ROM enota Teac - 4 x hitrost liitrosti Sound blaster Zoltrix 16 bit, trne stereo Sound blaster ZoItrix 16 bit,tme stereo Akt.zvočniki 2x4 W, Mikrofon, 1 xCD ploščajripadajoča programska oprema Akt .zvočniki 2 x 4 W, Mikrofon, 1 x CD ploščajTipadajoča programska oprema CENA: 116,790.00 SIT CENA: 136,090.00 SIT CENA : 140,990.00 SIT CENA : 174,090.00 SIT CENA: 175,990.00 SIT POSEBNA PONUDBA Ink jet in laserski pisalniki EPSON Naziv pisalnika Cena v SIT STVLUS 820, A4 format, 360 DPI, 150 znakov/s © 59,900.00 STVLUS COLORIis, A4 format, 360 DPI, 150 znakov/a. BARVNI © 69,900.00 STVLUS 1000, A3 format, 360 DPI, 300 makov/s 104,900.00 SQ 870, A4 format, 360 DPI, 660 znakov/s 173,900.00 SQ 1170, A3 format, 360 DPI, 660 znakov/s 229,900.00 STVLUS COLOR, A4 format, 720 DPI, 200 znakov/s, BARVNI 9 89,900.00 STVLUS PRO, A4 format, 720 DPI, 240 znakov/a, BARVNI 139,900.00 STVLUS PRO XL, A3 format, 720 DPI, 240 znakov/a, BARVNI 249,900.00 LASER EPL 3000, A4 format, 300 DPI, 4 strani/min, 1 MB RAM 99,900.00 I.ASHR EPL 5200+ A4 format, 300 DPI, 6 strani/min, 1 MB RAM 144,900.00 LASER EPL 5600, A4 fomiat, 600 DPI, 6 strani/min, 2 MB RAM 189,900.00 LASER EPL 9000, A3 fomiat, 600 DPI, 8 strani/min, 2 MB RAM 349,900.00 Iglični pisalniki EPSON Naziv pisalnika Cena v SIT 9 iglični ,LX 300, A4 format, 270 znakov/s, potisni traktor 9 28,900.00 9 iglični, LX1050 +, A3 format, 240 znakov/s, potisni traktor 61,900.00 9 iglični, FX 870, A4 format 380 znakov/s, potisni traktor 89,900.00 9 iglični, FX1170, A3 format 380 znakov/s, potisni traktor 99,900.00 24 iglični, LQ 100, A4 format, 200 znakov/s, avt.podajalec papirja, ESCP2 31,900.00 24 iglični, LQ 570+, A4 format, 269 znakov/s, potisni traktor, ESCP2 86,900.00 24 iglični, LQ 870, A4 format, 330 znakov/s, potisni traktor, ESCP2 134,900.00 24 iglični, LQ 1070, A3 format 269 znakov/s, potisni traktor, ESCP2 122,900.00 24 iglični, LQ 1170, A3 format 330 znakov/s, potisni traktor. ESCP2 164,900.00 □Licenčna aplikativna oprema Opis Cena v SIT Microsoft MS-DOS 6.22 OEM 3.5" 4,990.00 MSW4W3.11 OEM 3.5" 5,990.00 MS WINDOWS 3.1 OEM 3.5" 90 4,990.00 MS WINDOWS 95 UPGRADE 3.5" 90 14,990.00 MS WORD for WINDOWS 95 English 54,190.00 MS WORD for WINDOWS 95 English Upgrade 20,990.00 MS EXCEL for WINDOWS 95 English 54,190.00 MS EXCEL for WINDOWS 95 English Upgrade 20,990.00 MS ACCESS for WINDOWS 95 English 54.190.00 MS OFFICE STANDARD for WINDOWS 95 English 82,190.00 MS OFFICE STANDARD for WINDOWS 95 English Upgrade 40,990.00 SVMANTEC Norton Utilities WIN95 3.5" 22,990.00 Norton Navigator WIN 95 3.5" 18,290.00 Norton Antivims WIN95 3.5" 14.190.00 Ink jet in laserski pisalniki HP Naziv pisalnika Cena v SIT Desk Jet 600 51,990.00 Desk Jet 600 C, Barvni © 63,990.00 Desk Jet 850 C, Barvni 83,990.00 Laser Jet 5 L, 300 DPI, A4 © 87,990.00 Laser Jet 5 P, 600 DPI, A4 139,990.00 Laser Jet 5 MP, 600 DPI, PostScript A4 176,990.00 Doplačila: Opis Cena v SIT Tastatura CHERRV G83-6000 2,990.00 Tastatura MICROSOFT for WlNDOWS 95 - US tipke 13,490.00 Barvni monitor 15", MPR n, LR, NI, Multisync, 28 mm 9 16,990.00 Barvni monitor 17", MPR n, LR, ML EPA energv star, OSD, .28 67,990.00 Fax modem Zoltrix 144/144, interni, V.32 8,990.00 Fax modem Zoltrix 144/288, interni, V.32 + V.42 BIS, MNP-5 9 21,990.00 Fax modem Zoltrut 144/288, extemi, V.32 + V.42 BIS, MNP-5 24,990.00 Procesor PENTIUM 90 (namesto PENTIUM 75) 13,490.00 Procesor PENTIUM 100 (namesto PENTIUM 75) 17,690.00 Procesor PENTIUM 120 (namesto PENTIUM 75) 29,690.00 Spomin 4 Mbyt (RAM). 72 pin 17,690.00 LAN kartica ETHERNET COMPEX EN2000N-COMBO,BNC/UTP © 4,399.00 □Aplikativna oprema MIKRONA Opis DOS programov: Cena v SIT Programska oprema za s.p. (programski paket BOOKIE): - knjiga dogodkov (prihodkov in odhodkov, prometa, dolžnikovAipnikov) 34,000.00 - prejemni listi s trgovsko knjigo (maloprodaja in veleprodaja) s fakturiranjem 42,500.00 - osebni dohodki 29,750.00 - osnovna sredstva 25,500.00 - obračun potnih stroškov 12,750.00 Cena celotnega kompleta samo: 85,000.00 Cena posameznega programa ali kompleta za knjigovodski servis dvojna. Programska oprema za d.o.o. in d.n..o. - Glavna knjiga 42,500.00 - Saldakonti kupcev in dobaviteljev 42,500.00 - Materialno poslovanje s fakturiranjem (Dobava, delovni nalogi, poraba) 110,000.00 - Fakturiranje 21,200.00 - Veleprodaja (avtomatski prenos v glavno knjigo in saldakonte) pokličite! - Maloprodaja(avtomatski prenos v glavno knjigo in saldakonte) pokličite! Programska oprema za prodajo vozil, servisiranje, storitve Pridržujemo si pravico do spremebe cen. Cene veljajo od 1.11.1995. Za področje Zasavja veyajo cene franco kupec. Garancija 2 leti. Način plačila 100% avans na podlagi pre dračuna. Rok dobave takoj po plačilu. Prodaja iz zaloge. Cene ne vsebujejo 5 % prometni davek. Možna oprema ostale opreme, ki ni zajeta v cenika Sodeligemo pri postavitvi informacijskega sistema v podjc^ih (postavitev organizacije, dobava strope opreme, sistemske opreme, LAN, poslovne aplikativne opreme). Servis zagotovljen. Izvajamo servisiranje programske opreme preko modema. V decembru sodelujemo na razstavi drobnega gospodarstva v Hrastniku. Vabljeni! MIKRONA d.o.o., Podjetje za računalniški inženiring, 61432 Zidani most 32 a, tel. 0601 83 609 je uradni prodajalec izdelkov EPSON in MICROSOFT. Maketarska razstava NaSrednjistrojnišolivTrbovljahjevsoboto, 28. oktobra, potekala 2. maketarska razstava, ki sojo pripravili dijaki maketarskega krožka SSŠ. Na razstavi je sodelovalo štiriinštirideset razstavljalcev, od tega jih je osemindvajset tekmovalo z modeli, makete pa je predstavilo več kot sto maketarjev. In sedaj se marsikdo sprašuje, kakšna je razlika med maketo in modelom? Maketa je originalni posnetek pravega letala, ladje, motoija..., narejena je iz plastike, dobiš pa jo lahko v trgovinah, kjer prodajajo makete. Modele paizdelujejomaketarji sami. Naj večkrat soiz gline, lesa, železa... Bistvena razlika med modelom in maketo je v tem. da model leti, maketa pa ne. Na razstavi so sodelovali tudi bivši dijaki te šole, med drugim so se predstavili Antonio Živkovič, Samo Jurečič, Tomaž Anžin,... Poleg maket in modelov si je lahko vsakdo ogledal tudi CNC stroje, uporabo računalnikov, tisti, ki imajo radi računalniške igrice, so se lahko pometih v Formuli 1,... Na ogled je bilo tudi veliko plakatnega gradiva. Prav gotovo sta obiskovalcem naj bolj padla v oči plakata, na katerih je bil predstavljen pereč problem šole - pridobitev telovadnice in plakat, na katerem so lahko obiskovalci "pustili" svoj podpis, za hitrejšo pridobitev telovadnice. In kaj počno člani maketarskega krožka?Gregor Jazbec, bivši dijak Srednje strojne šole, kije tudi sam odličen maketar in vodi delo maketarskega krožka, nam je povedal: "Pri krožku se učimo kako se izdelujejo modeli, kako se barvajo, kitijo,..." Prirejajo seminarje o določenih tehnikah, izdelovanju. Gledajo filme in slike, prebirajo literaturo, rešujejo težave, ki nastajajo pri izdelovanju maket... Tudi druga maketarska razstava je uspela in mnogi upajo, da bodo dijaki Srednje strojne šole le dobili tako zelo potrebno telovadnico. Saša Grobljar Dijakinje na obisku NaSrednjišoli vZagorju deluje od septembra video klub. Članice kluba so pod vodstvom Irene Groboljšek obiskale Predilnico Litija ter prijetno združile s koristnim. Za učno gradivo so posnele predenje bombaža. V oktobru pa so obiskale Svilanit Kamnik, kjer ne predejo, ampak tkejo bombaž. Ravno tako so posnele tudi proizvodni proces, ki ga bodo uporabile kot učilo ter dodatek k projektni nalogi "VSE OIEANSU". ll€y IjsuAb, tfAjAv..: V Mesečini sta se spoznala Saša G. (Eu.) in Peter R. (Str.) ter stopila na skupno življenskopot. Čestitamo! Prav tako je Kristina K. (Eu.)s svojimi čari omrežilaBoštjana P.. Natalija J. (Eu.) pa se ubEf&sei |teohkunom, kje najti Sl s nobeni seda Markoti Boštjan H. in Mojča C.\$Gim.) sc že dolgo sprehajata Nivoje.Tina G. (Eu.) obuja spomine na Janija G. (Elek.), ki gaje spoznala v Mesečini. Barbara L. (Tttris.)in Robi K. se imata še vedno rada. Zaenkrat je to vse, pazite da se ne opečete! SiMpSon familiy O delu v proizvodnji jih je seznanil direktor. Povedal jim je, daje delo v proizvodnji naporno, delavci pa so izpostavljeni velikemu ropotu in prahu. Na šoli poteka tudi tečaj manekenstva, ki ga vodi BlankaTomac. Tiste, ki zanima novinarstvo, pa se lahko udeležijo tečaja, ki ga vodi Marko Planinc. Več o tem pa prihodnjič. Mirjam & Sergej Tokrat v naši blazno resni rubriki gostimo Sergeja Čamra, dijaka prvega letnika ekonomske šole, ki poleg šole obvlada tudi kitaro. Kaj imaš raj c, ženske ali kitaro? "Čepravimamrad ženske, bi se trenutno raje odločil za kitaro, ker sem v vsakdanjem življenju več z njo kot pa s puncami." Ali verjameš v posmrtno življenje? Kaj si bil v prejšnjem življenju? "Na to vprašanje bom mogoče lahko odgovoril, ko bom umrl. Rad dolgo spim, rad jem slaščice, sem bolj počasen... Mislim, da so to lastnosti medveda in po mojem mnenju sem bil v prejšnjem življenju nekaj, kar je vsaj malo podobno medvedu." Kakšna dekleta so ti najbolj všeč? Ali že imaš svojo "prikolico? Najbolj so mi všeč nežna in romantična dekleta. Moj avto ima še dovolj goriva, da si bo našel prikolico, ki se bo "prikupljala" nanj." Bi pustil šolo, če bi te povabili, da bi igral v skupini Bon Jo vi? Mislim, daješe prekmalu. Kaj mi "nuca" biti kitarist v skupini BonJovi,kopane bi znal šteti niti do deset. In če bi skupina razpadla? Menim, da tli vse odvisno od denatja." S katero znano skupino bi najraje igral? Najraje bi igral s skupino Aerosmith. Tina & Saša M»i«i Mladim Zasavcem Šot« v naravi so nam v začetim oktobra opisali že učenci 4. rg-v ___ ___>________1 ■* • X «> Y V V t _ ... _ . , ivek 4.c. l'a čeprav s.no na mor„ pozabili. No, saj tudi noviccdopis.mkega krožka niso najbolj lahko vzgled še drugim no vinarskim delavnicam po šolali. Ce štetejo na primer deset članov, lahko dobi vsak od njih dvajset. Če j ih je dob ra vsaj polovica, lah ko nasta nesporoČilo, kakršnega pošiljajo z OŠ I. Okrogar. Prav jv. da izvedo, kaj ,|c novega po zasavskih šolah tudi bralci Mišmaša. te ni Barbare, ki opisuje ekskurzijo v dinarsko - kratki svet. l'pajm«, da ni zadnji. Majo z. Dola pa smo prosili, da objavimo prvo stran njenega domačega branja. Vsebuje še več strani - vse pa so v obliki skodelice kave. Letos bomo namreč še kakšno rekli o Ivanu Cankarju. Šola v naravi V ponedeljek, 11. septembra, smo se odpeljali v Fieso. Tam smo imeli malo drugačno šolo, šolo v naravi. Že prvi dan smo popoldne odšli na plažo. Po preizkusu plavanja smo se razdelili v plavalce, neplavalce in polplavalce. Naslednji dan je bilo več časa za raziskovanje okolice. Spoznali smo strmo in nizko obalo, pa lastnosti morske vode. Občudovali smo sladkovodno jezero, kije le dobrih deset metrov oddaljeno od molja. Naslednje dni nam je malo nagajalo deževno in oblačno vreme. Izkoristili smo jih za ogled akvarij a in Pomorskega muzeja v Piranu. V akvariju so nas še posebej zanimali štirje majhni morski psi, v muzeju pa ribiške ladje. Presenetil nas je tudi prikaz starega načina pridobivanja morske soli. A vse sončne urice smo se kopali in se učili plavati. Nekega večera nas je obiskal potapljač. Pokazal nam je vso potapljaško opremo in film o učenju potapljanja. Enega izmed nas je oblekel. Izgledal je kot pravi potapljač. Naslednji dan smo sc nekateri v taki opremi celo potapljali. Imeli smo tudi učno uro v orientaciji. Natačno smo si ogledali kompas. Ugotovili smo, da bo naša pot domov proti SV. Zanimivo se nam je zdelo, zakaj ladje izginjajo za obzorjem. A bilo je tudi zabavno, v vodi in na kopnem. Saj smo se tudi žogali, se skrivali, lovili, se sprehajali... Vsak dan smo se sladkali s sladoledom. Popeljali smo se tudi z ladjo in pristali v Portorožu. Med vožnjo so nas nekajkrat poškropili valovi. Iz kamnov smo izdelovali morske živali. Najzanimivejše smo tudi narisali. Izdelali smo miselna vzorca o njih in o rastlinah ob morju. Zelo zanimiv je bil nastop čarovnika. Pričaral j e pravega zajčka, ki nas je kasneje, v naročju gospe učiteljice, pred spanjem obiskal v vseh sobah. Čas je hitro mineval in približal seje zadnji dan. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo lahko izvedli tekmovanje v plavanju. Na zaključnem večeru smo razglasili zmagovalce in zaplesali. Učenci 4. c r., pri dodatnem pouku OŠ T. Okrogarja, Zagorje O/S Kaj je novega? Učenki - novinarki dopisniškega krožka sva se prejšnji teden podali na kratko raziskovanje med učenci in jih spraševali, kaj je novega. Odgovori so bili zanimivi, zato vam jih nekaj posredujeva: -Naredilismo izdelkeizkostanja, nasajene imamo nove rože v lončkih in cvetličnih zabojih, tudi stene so na novo prebarvane Nastja, Maja in Nadi, 2.b Imamo nov predmet-angleščino, novo tovarišico, v naši učilnici je klavir. Ko je bil "Dan odprtih vrat", smo izdelovali MOJO PRVO KNJIŽICO. Maja, Neva in Boštjan, 4.c - V učilnici imamo novo pohištvo. Dva "bolnika" sta prišla spet v šolo. Matej in Nejc, 5.b - Imam nove sošolce in novo razredničarko. Več predmetov in s tem več učenja, Janez in Danijel, 6.a - Premaknili smo uro in ostrigla sem se. Anja, 6. b - Bil sem v Avstriji in videl celotno slovensko žensko smučarsko reprezentanco. Marko, 6.d Letos sem razredna blagajničarka in dobila sem nove rolerje. Mersida, 6.d - Izgubili smo rokometno tekmo z Domžalami. Rok, 7.a - Teden otroka j e moj teden. Petra, 7.a - V jedilnici šole so nove zavese in novo pohištvo. Nataša, 7.b - Letos gremo tudi mi v šolo v naravi. Tibor, 7.b - V razredu imamo novega učenca - begunca. Neža, 8.a - Eno leto smo starejši. Vsa šola je prenovljena. Katja in Sašo, 8.c To so bili odgovori naših vrstnikov, ki sva j ih izbrali Kristina in Julija iz 8.d. Dopisniški krožek OŠ T. Okrogarja Do Štanjela V torek zjutraj smo se dobili na avtobusni postaji. Odpeljali smo se proti Ljubljani, od tu pa naprej proti Vrhniki. Na odcepu za Unec smo zavili z avtoceste proti Cerknici. Malo pred Rakekom smo se ustavili in pomalicali, nakar seje pripeljal naš vodič Martin. Odpeljal nas je v Rakek, kjer smo si ogledali veliki in mali naravni most ter se napotili proti Cerkniškemu jezeru. V vasici sredi jezera smo si ogledali maketo jezera in se peljali zloj trn ikoni, kjer nas je vodič Martin nenehno žgečkal. Nato smo se počasi odpravili iz te lepe vasice. Martina smo oddali pri njegovem avtu, sami pa smo nadaljevali pot skozi Tomaj do Štanjela, kjer smo pojedli kosilo in si ogledali znamenito kraško hišo s kamnnitimi žlebovi. S tem smo zaključili našo ekskurzijo in se vračali proti domu. Bilo mi je lepo, saj sem spoznala nove kraje. Barbara Kosmač, 5.b OŠ I. Cankarja NOGOMET Peta zmaga zapored Rudar - Vevče Donit 1:0 (0:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Zirnstein (Portorož), strelec: 1:0 Sivko (71). Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Florjane (A. Ranzinger), Zaimovič, Žibret, Uranič, Alič, Sotenšek, Sivko, Breznikar, Borštnar (Dolen-šek). Vevče Donit: Rojc, Poglajen (Hotič). Dema, Fartek (D o kič), Feigel, Kapušin, Repovž, Jolič, Karapetrovič, Begič, Žeželj (Tuševski). Trboveljčani so dosegli že peto zaporedno zmago. Najlepšo priložnost je po podaji Aliča v 34. minuti zapravil Borštnar, ki je v padcu z glavo streljal mimo vrat. V začetku nadaljevanja je z volejem poizkušalSivko, Rojc pa je bil na pravem mestu, na drugi strani pa je iz ugodnega položaja Žeželj zgrešil okvir vrat. Odločilni trenutek je bil v 69. minuti, ko je gostujoči "rezervist" Tuševski v trenutku, ko so gostje postajali nevarni, nepremišljeno udaril Uraniča. Sodnik Zirnstein ga je seveda "nagradil" s predčasnim odhodom z igrišča, na katerem se je Vevčan zadržal le malo časa. V igro je namreč vstopil le dve minuti pred tem. Ta čas je bil rudarjem potreben, da so izkoristili številčno premoč. Aljoša Ranzinger je z "globinsko" podajo zaposlil soimenjakaSivka, ki je mojstrsko, z lobom, ugnal sicer zanesljivega Rojca. Strelec zadetka je imel v zaključku tekme še dve lepi priložnosti, rezultat pa bi lahko povišal tudi drugi najboljši posameznik srečanja Rudi Uranič, vendar je po skoku z glavo streljal mimo Rojčevih vrat. S. F. Še en uspeh Železničar Oscar- Rudar 1:1 (1:0) Ljubljana, stadion v Šiški, -gledalcev 200, sodnik Grabar (Ptuj), strelca: 1:0 Plevnik (32), 1:1 Breznikar (68-1 lm). Železničar Oscar: Tahirovič, Adrovič, Miškič, Hasanagič, Čosič, Šporar, Agič (Šabotič), Novak, Topič, Ačimovič, Plevnik (Kujovič). Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Alič, Zaimovič (Jorgovan). Žibret, Uranič, A.Ranzinger (Brundič). Sotenšek, Sivko (Kurež), Breznikar, Borštnar. Zeleno-črni so tudi srečanje z doslej vodilnimi Ljubljančani končali brez poraza in tako nadaljevali s serijo uspehov. V zadnjih šestih tekmah so osvojili kar 16 točkin se iz začeljalestvice prebili do 4. mesta. Za Črnučami, ki so trenutno na 3. mestu, pa zaostajajo le eno točko. V nedeljo so bili v vetrovnem vremenu povsem enakovreden tekmec slovitim železničarjem, ki imajo velike ambicije. Zelo uspešen trener Milenko Sivko je s pressingom na nasprotnikovi polovici zmedel domačine, ki so vendarle prvi povedli. Gol je z neposrednim strelom s kota dosegel Plevnik, toda glavni sodnik Grabar je spregledal, da je Topič nepravilno oviral Dizda revica, ki tako ni mogel posredovati. Ugovori trboveljskih nogometašev so se končali z rumenim kartonom za čuvarja mreže. Nasploh je bil sila slab sodnik neveijetno "radodaren" in je rudarjem pokazal kar sedem rumenih kartonov in tako dodobra zdesetkal moštvo pred nedeljskim zadnjim domačim obračunom v jesenskem delu prvenstva z Ero Šmartno. Počivati bodo namreč morah Sivko, Breznikar in Kirbiš, k temu je potrebno dodati še prej kaznovanega Holeška, ter poškodovana Turšiča in Bariča. Trener Milenko Sivko se je zares znašel v velikih težavah. Toda Trboveljčani, ki v zadnjem času igrajo zgolj za svojo dušo in veselje pristašev, so vseeeno optimistično razpoloženi. Izenačujoči zadetek na najlepšem slovenskem stadionu je sicer dosegel Mitja Breznikar, ki je bil zanesljiv izvajalec najstrožje kazni. Pred tem je domači branilec Adrovič v kazenskem prostoru nepravilno zaustavil Aljošo Sivka. S. F. Končno zopet zmaga Zagorje - Family Shop 2:0 (1:0) Zagorje, stadion Zagorja, gledalcev 400, sodnik Horvat (Dravsko polje), stelec: 1:0 in 2:0 Grčar (6, 72). Zagorje: Bantan, Dornik. Povšnar, Krajnc, Buovski, Borštnar, Šink, Judež (Papež (Bukovščak)), Guna, Kos (Ibrič), Grčar. Family Shop: Kopun, Dulaj (Simič), Radešič, Prača, Omanovič, Kariš, Miliailov, Prelogar, Tomas, Durmič, Ipavec. Nogometašem Zagorja je končno uspelo zmagati na domačem igrišču. Tokrat so se publiki predstavili v borbeni luči in povsem zasluženo premagali goste iz Pirana, ki so bili najslabša ekipa, ki je doslej gostovala v Zagorju. Sicer pa se nismo mogli znebiti občutka, da bi bila zmaga v Kopru še boljša. Igra, ki so jo varovanci trenerja Bantana prikazali tokrat, sicer ni bila na visoki ravni, toda ravno dovolj dobra za zmago. Tako so vsaj na nek način demantirali govorice, da so najslabša ekipa v ligi. Že v 6. minuti je bilo na stadionu Zagorja slavje. Grčar je v hitrem protinapadu zatresel mrežo gostov. Nato se je nadaljeval pritisk domačih. Po strelu Buovskega je imel vratar Kapun nemalo težav. Prvi neposredni strel Pirančanov proti golu solidnega vrataija Bantana je šele v 24. minuti sprožil Dulaj. Iz prostega strela je nato poskušal še Osmanovič, a ni bil dovolj natančen. V dmgem polčasu smo bili priča pritisku gostov, a so ga domači strli. V enem od sedmih protinapadov je Grčar dokončno zapečatil usodo gostov. P.M. Osmi zaporedni poraz Radečanov Radeče Papir - Koper 0:1 (0:0). Hrastnik, igrišče na Logu, gledalcev 100, sodnik Kodrič (Ptuj), strelec: Velikovski (57.) Radeče Papir: Bukvič, Mitič, Kalender, Trebše, Glinšek, Breznik, Zlobko. Milidragevič (Tulič), Ribič, D. Guček, Zildževič. Koper: Hasič, Mahič (Pirc), Ribarič, Ban, Cvitkušič. A. Ščulec, Čuček (Sredinšek), Rastoder, Velikovski (Pregelj), D. Ščulec, Peršič. V povprečnem drugoli-gaškem srečanju so Kadeča ni kljub enakovredni, na trenutke celo boljši igri, doživeli že osmi zaporedni poraz, ki jih je po zmagi Zagorjanov potisnil povsem na rep prvenstvene razpredelnice. Edino pravo priložnost v 1. polčasu so imeli Koprčani v 21. minuti, vendar je strel z glavo iz neposredne bližine vratar Bukvič zanesljivo obranil. Radečani v tem delu tekme niso imeli priložnosti. Edini obetavni prodor Zlobka po levi strani se je končal z neizkoriščenim predložkom pred vrata vratarja gostov. Odločitev je padla v 57. minuti. Gostje so izvajali prosti strel s kakšnih 25ih metrov. Močan strel je vratar Bukvič uspel le odbiti, kar je iznajdljivi Velikovski ob zaspani domači obrambi izkoristil in žogo poleg nemočnega Bukviča potisnil v mrežo. Radečani so tudi po prejetem zadetku nadaljevali z borbeno igro, ki pa jim, z izjemo ene priložnosti, katere Zildževič ni uspel realizirati, ni prinesla tako željenega zadetka Tako so morali na koncu še enkrat sklonjenih glav nasprotniku stisniti roko. J. P. Litijani brez točk Tabor Kras - Litija 0:1 Sežana, igrišče NK Tabor, gledalcev 150, sodnik Mijatovič (LJ), strelec: Železnik (11). M Tabor Kras: Črgan, Miklobušič, Arandželovič, Škabar, Pasarič, Železnik, Nabergoj, Dikič, G rij, Ajdarovski, Trgič. Litija: Pograjc, Props, Karamarkovič, Begič, Čuk, Uršič, Živkovič, Škofca (Agatič od 63.), Lajovic, Račič, Mele. Litijski nogometaši so po dolgem času ostali brez točk., tokrat v Sežani pri starem rivalu. Vendar lahko rečemo, da so si zaslužili vsaj točko, saj so si predvsem v 2. polčasu pripravili kar nekaj lepih priložnosti, ki jih niso znali spremeniti v zadetek. Domači so gol dosegli po predložku z desne strani, ko j: Props skočil najvišje in žogo z glavo odbil izven šestajsterca. Tam jo je na nesrečo litijskih nogometašev pričakal domači igralec in jo z lepim strelom po tleh poslal Pograjcu za hrbet. S. K. Nove točke Litija - Brda 2:0 (2:0) Litija, igrišče NK Litija, gledalcev 150, sodnik Antolin (Lesce), strelca: 1:0 Agatič (50) 2:0 Škofca (85). Litija: Pograjc, Props, Karamarkovič, Dugič, Uršič, Agatič (Lajovic), Škofca, Živkovič (Jozič), Račič (Kunič), Mele. Brda: Uršič, Ribolica, (Mikulin), Jančič, Četrtič, Klinec, Bensa, Kristančič, Kocijančič, Fakuč, Benčič, Simčič. V zadnjem jesenskem srečanju na domačem terenu so domači igralci nastopili brez Begiča in z novim igralcemArneloniDugičem, ki je prišel iz drugoligaša Črnuč. Sicer je imel s poškodbo težave tudi Račič, ki ga je moral ob polčasu zamenjati Kunič. Sicer pa smo v vetrovnem in hladnem vremenu v 1. polčasu gledali dokaj nezanimivo srečanje. Še najlepšo priložnost je imel Agatič v 12. minuti srečanja, ko je streljal mimo gola. Le dve minuti kasneje so pravo in edino priložnost imeli gostje. Po neuspešnem napadu domačih so gostje izvedli hitri protinapad. Domači igralec Čuk je bil uspešnejši. Litijani so povedli v 50. minuti, ko staMele inAgatič z dvojno podajo presenetila obrambo gostov, tako da slednjemu ni bilo težko premagati vratarja gostov. V 85. minuti je žogo prejel Mele, lepo zaposli Skofco, ki je iz obrata domačim zagotovil zasluženo zmago. S. K. ROKOMET Derbi Trboveljčanom Rudis Rudar- Inženiring Šarbek 27:25 (12:11) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 600, sodnika Juratovec (Vrhnika) in Puntarič (Logatec). Rudis Rudar: D.Lipovšek, Podbregar, Medved 6, Maček 3, M.Lipovšek, Vrbnjak 1, Kosec 7, Senčar 3, Čop 4, Voglar 3, Šikovec, Lesjak. Inženiring Šarbek: Ulčar, B.Kogovšek 3, Bilbija 1, Pri všek 4, T. Kogovšek, Papež 11, Gradišek 1, Lubej 3, Sotenšek, Mandelj, Verbajs 2, Doblekar. Domačini so povsem zasluženo dobili srečanje med zasavskima ekipama, dosegli prvo letošnjo zmago in zadnje mesto na lestvici prepustili sobotnemu tekmecu. Sosedski obračun je imel tokrat tudi prizvok derbija začelja. Takšna je bila v tem pomembnem srečanju tudi igra, ki ni navdušila številnih in glasnih pristašev obeh ekip. Prvi del je minil v izenačeni igri. Po izidu 4:4 so pobudo prevzeli igralci trenerja Bašiča, si priigrali dva zadetka prednosti, ki pa so jo kmalu zapravili. V 24. minuti so "Šarbki" z dvema zaporednima Zadetkoma odličnega Papeža povedli. Voglar in Medved pa sta poskrbela, da so na odmor z minimalno prednostjo vendarle odšli Trboveljčani. Ti so si že v prvih minutah nadaljevanja priigrali štiri zadetke naskoka, enako prednost pa so imeli še šest minut pred koncem, ko je bilo na semaforju 24:20. Litijani so nato dosegli tri gole zapored in znižali na 24:23. Toda "rudaiji". ki so nastopili brez poškodovanih Ran-deloviča in Čatra ter obolelega Teržana, so vendarle uspeli zadržati vodstvo in vknjižiti prvi popolni uspeh v tej sezoni. Omeniti še velja, da sta sodnika zaradi predolgega jezika v 52. minuti diskvalificirala mladega gostujočega igralca Verbajsa (ta je bil takrat na klopi), v 59. minuti pa tudi pokrovitelja kluba Milana Šarbka, ki je opravljal vlogo predstavnika ekipe. S. F. Poraz Dolanov Dol - Pomurka 25:32 (13:12) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika Nojič (Ptuj) in Glažar (Maribor). Dol: Sikošek, Potočnik 1, Hribar 2, Selak 3, Krajnc, Piškur 2, Šterbucl, Sedeljšak, Raušl 6, Vidmar, Moljk 11, Logar. Pomurka: Božič, A. Vereš. R. Vereš 1, Kavaš 3, Škraban 4, Bedekovič 10, J. Buzeti 5, S. Buzeti 1. B. Vereš, Okreša 8. Pomurka ostaja za Dolane še naprej neosvojiva trdnjava. Toda tako blizu uspeha kot tokrat, gostitelji še niso bili. Kar 45 minut so bili enakovreden, če že ne boljši nasprotnik. Dobili so prvi polčas, vodili že s 4 goli prednosti, vendar na koncu vseeno prepričljivo izgubili. Gostje iz Bakovcev, ki so večji del tekme igrali pod svojimi običajnimi sposobnostmi, so v finišu tekme izkoristili slabosti gostiteljev in očitno naklonjenost sodniškega para, ter zasluženo zmagali. Pristranska sodnika sta s svojimi, milo rečeno, čudnimi odločitvami, razburjala gledalce. (Zaradi neupoštevanja očitne prednosti sta najprej gostiteljem razveljavila dva zadetka, spregledala očitno 7-m v njihovo korist in nato dosodila mlademu Hribarju napako v napadu, ki sta jo videla le onadva.) Takšne krivice so utrujene domačine povsem vrgle iz tira. Dolani morajo najprej urediti svoje vrste. Prvi in najbrž tudi glavni vzrok je v pomanjkanju kvalitetnih igralcev, na kar trener Anderluh že dalj časa opozarja. Prave zamenjave za najboljše vsaj za nekaj minutni počitek, na klopi ni. Kadeti, ki tvorijo drugo polovico ekipe, so resda talentirani igralci, vendar so še neizkušeni in predvsem fizično preslabotni za tako zahtevno tekmovanje. J.P. Dve zmagi SPOT Rudarja Trbovlje - S turniijem v Brežicah se je začelo tekmovanje rokometnih mladincev. V tej skupini nastopajo SPOT Rudar, Kaj Dol, Pivovarna Laško, Sevnica in Brežice, napredujeta pa najboljši dve ekipi. Na prvem turnirju so bili najboljši mladi Trboveljčani, ki jih vodi Dušan Žagar. V prvi tekmi so premagali Dolane s 30:19 (najboljši strelci: Podbregar 8, Teržan 7, Kolobarič, Drobnič in Gričar po 5 pri "rudaijih" ter Šterbucelj 8 in Hribar 5 pri Dolanih), nato pa so odpravili še domačine s 26:18 (Teržan 9, Dobravc 4, Arlič in Vranešič po 3). V zadnji tekmi so bili mladinci Kaj Dola za dva zadetka uspešnejši od Brežičanov. V nedeljo, 12. novembra bo v trboveljski dvorani OŠ na sporedu drugi turnir na katerem bodo ob domačinih nastopili še Sevničani in Celjani. Prvo srečanje bo na sporedu ob 9. uri. S. F. Rokometni turnir v Hrastniku Hrastnik - Veterani iz Hrastnika so v športni dvorani na Logu v soboto, 4. novembra priredili že kar tradicionalni 11. veteranski rokometni turnir, na katerem so sodelovali rokometaši iz Sevnice, Krmelja, Branika 66, Maribora in Hrastnika. O zmagovalcu je odločila razlika v danih in prejetih golih, saj so vsetri ekipe imele enako število točk. V prijetnem srečanju so imeli največ uspeha veterani Branika 66, sledila je Sevnica, 3. mesto pa je zasedla ekipa Hrastnika. M.K. KOŠARKA Junak tekme Miha Šetina Iskra Litus - Rogaška Donat Mg 78:95 (43:41) Litija, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Lovšin in Vučkovič (oba Lj). Iskra Litus: Kandžič 20, Bassin 2, Japič, Peterlin 2, Ivanovič 17, Jovičič, Peršič, Bošnjak 10, Stojakovič. Šetina 19 in Šiško 8. Rogaška Mg: Petrovič 8. Mičunovič 22, Mesič 8, Sušin, Novakovič 18, Krivec, Kosovec. Vulič, Tabak, Petovac, Lerič 21 in Jurkovič 18. Iz kola v kolo letošnjega prvenstva se ponavlja ista napaka igralcev Iskre Litusa. Prvi polčas odigrajo izredno dobro, v drugem pa kot da bi jim zmanjkalo moči, povsem popustijo. Po začetnem vodstvu gostov z 0:2 v 2. minuti srečanja so domačini s trojko Ivanoviča izenačili in povedli s 3:2, a ne za dolgo. Še isto minuto so gostje s košem Mičunoviča prevzeli vodstvo in ga krepko držali v svojih rokah. Gostje iz Rogaške so v 11. minuti tekme vodili že z 11 točkami prednosti-15:26. Od tu dalje, ko je domači trener Ibiši poslal na parket igral ca Miha Setino, domačini zaigrajo kot prerojeni. In iz minute v minuto znižujejo razliko. V 16. minuti srečanja rezultat izenačijo na 32:32 ter na zasluženi počitek odidejo z dvema točkama prednosti. Igralci Rogaške so že v 21. minuti nadomestili minimalno razliko dveh točk in povedli. V 25. minuti so vodili zalO točk. Tedaj jena parket stopil junak srečanja Šetina. Na žalost s štirimi osebnimi napakami. Sodnik mu je že po minuti igre neupravičeno dosodil peto osebno napako, s tem pa je tudi upanje na znižanje rezultata šlo po zlu. M. Š. Nova zmaga Zagorje - Comct 79:65 (35-42) Hrastnik, gledalcev 2.50, sodnika Kavčič (LJ) in Mlinar (Ravne). Zagorje: Draževič 13, Galič 12, Rojko 14, Mlakar, Ponjevič, Kofol 5, Koren 26, Poznič 2, Krajnc, Omahne 3. Coinet: Benič 12, Sivka 3, Temnik, Šporar 7, Nerat 2, Plevnik 29, Kozar 4, Železnikar 8. Najzanimivejše srečanje v 9. krogu je bilo v Hrastniku med Zagorjem in Cometom. Obe ekipi sta si želeli zmage, da bi ohranili čim višjo uvrstitev na lestvici. Eni in drugi so veliko pozornosti posvetili obrambi. Gostje so od prve minute igrali consko obrambo, Zagorjani pa so z odličnim skokom v obrambi in s hitrimi protinapadi Dražcviča in Rojka izkoriščali počasnost gostov pri postavitvi obrambe. V 14. minuti tekme so pobudo prevzeli gostje iz Slovenskih' Konjic. Domačini so popustili pri skoku v obrambi in postali nedisciplinirani v napadu. Prednost so si priigrali z odličnim metom po zgrešenem metu na koš. V nadaljevanju je Zoran Kofol kril odličnega Plevnika, ki je v prvem polčasu dosegel 24 točk. Pri tako čvrsti obrambi Samo Plevnik ni imel prostora za neoviran met na koš. Ostali soigralci pod košem pa niso dobili uporabne žoge. V napadu se je nato razigral izkušeni Igor Rojko in nadomestil razliko. K preobratu je veliko prispeval tudi Boris Koren. Nekaj minut pred koncem srečanja sta Draževič in Galič dodala piko na i. Prvič v tem prvenstvu so bili gledalci šesti igralec moštva Zagorja. D.G. Zmaga po podaljških Koper - Zagorje 76:76 (42:32, 83:83, 92:94) Koper, športna dvorana Burja, gledalcev 250, sodnika Koščak in Godec. Koper: Bubala 2, Bodovinac 6, Mahovič 29, Bursič 18, Kladnik 8, Tul, Cvitan 2, Mehle, Slavica 27. Zagorje: Draževič 32, Galič 16, Rojko 7, Mlakar, Koren 36, Poznič, Kranjc 1, Omahne 2. V 10. krogu A2 SKL so Zagorjani gostovali v Kopru, kjer so po drugem podaljšku zabeležili svojo šesto zmago v prvenstvu. Domači igralci so začeli s hitrimi akcijami pod koš, kjer so bili nezgrešljivi. V 3. minuti je bil rezultat 10:2 za Koper. Nato so gostje strnili svoje vrste v obrambi in po skoku hitro organizirali protinapad. S tako uspešno igro se je rezultat preobrnil v korist Zagorjanov, ki so v 6. minuti vodili za 6 točk. Uspešna igra pa jih je hitro uspavala. V obrambi so počasi zapirali prazen prostor pod košem, kjer je bil neustavljiv Mahovič. Edino Boris Koren je znal priti do neoviranega meta na koš. V 2. polčasu seje s consko obrambo Zagorja potek igre spremenil. Domači niso več neovirano prihajali do meta na koš. Z dobro igro v napadu, kjer sta blestela Koren in Draževič, se je razmerje sil hitro spremenilo. Vendar nekaj sekund do konca srečanja je bil rezultat izenačen s trojko Bursiča. Dve sekundi pred koncem srečanja je Galič dosegel izenačujoči koš. V prvem podaljšku so imeli domačini precejšnjo pobudo. A prednosti 5 točk niso znali zadržati. Izenačujoči koš je znova dosegel Galič. V drugem podaljšku je bil glavni igralec Koren v vlogi strelca za tri točke. Z odličnimi meti so si gostje iz Zagorja priigrali prednost 7 točk, kar jim je zagotovilo zmago na gostovanju. D.G. Poraz za porazom Interier - Iskra Litus 99:76 (48:43) Leskovec pri Krškem, športna dvorana gledalcev 700, sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Dovč (Domžale). Interier: Zaturovski 10, Lučev 4, Rozman 2, Kraljevič 11, McDonald 14, Nakič 37, Ademi 11, Kukič2, Kralj 1 in Avsenak 7. Iskra Litus: Kand Žič 13, Bassin 8, Peterlin 3, Ivanovič 7, Bošnjak 14, Šetina 24 in Šiško 7. Litijski košarkaiji kot da ne znajo več igrati košarke. Svojo pravo igro pokažejo samo par minut, potem pa kot da bi jim pošle moči, tekmo izgubijo. Po začetnem vodstvu domačinov 8:3 so gostje iz Litije v minuti izenačili s košem in trojko Kandžiča. Izenačen boj traja do 7. minute, ko domačini vodijo z 20:16. Gostje tri minute ne dovolijo domačinom, da pridejo pod njihov koš in dosežejo delni rezultat 0:9 (20:25). To jih pripelje v vodstvo. Vodstvo petih točk jih je uspavalo, popolnoma so popustili in dovolili da domači z delnim rezultatom 14:2 ustvarijo razliko, ki je Lilijani do odmora niso mogli več nadomestiti. V 2. delu srečanja so domačini mirno polnili litijski koš, Lilijani pa so izkoriščajo samo osebne napake. In še to le 30 odstotno. Lev v zadnjih petih minutah, ko so domači igrali le še v obrambi so Lilijani zopet izkoriščali njihove osebne napake, a tokrat z bolj šim metom -70%. M. Š. KEGLJANJE Polovičen izkupiček Trbovlje - Trboveljski kegljači in kegljavke so s polovičnim izkupičkom nadaljevali s prvoligaškim prvenstvom. Moška ekipa Dadas Rudarja je najprej nekoliko presenetljivo premagala lanskega podprvaka Konstruktor iz Maribora s 5:3 in nato s 6:2 izgubila v Medvodah s Hidrom. Ženske so pred dvanajstimi dnevi odpravile Konstruktor s 7:1, preteklo soboto pa so klonile na Prevaljah s Korotanom s 5:3. V tekmi s Konstruktorjem so točke za Dadas Rudarja priborili Stoki as (937 kegljev), Izgoršek (930, osebni rekord!!!) in Goljuf (876), kije ugnal enega naših najboljših kegljačev Harryja Steržaja. V Medvodah je znova odlično nastopil Uroš Stoki as (944) in tako znova potrdil izjemno formo. S tem je postal resen kandidat za nastop na svetovnem prvenstvu v Pragi. Dmgo posamično točko je priboril Hribar (901), ki se počasi vrača v formo. Če,prav je izgubil, velja pohvaliti še Novaka za 896 podrtih kegljev. V ženski ekipi sta bili v srečanju z Mariborčankami najboljši Sonja Tušek (418) in Saša Burja (408). Na Prevaljah sta točki osvojili Saša Burja (412) in Štefka Lopan (401), najboljši rezultat pa je dosegla Nina Podlesnik (414), ki je izgubila tekmo z izvrstno domačinko Sabljarjevo (420). V moški ligi kljub tekmi manj vodi kranjski Iskraemeco (10 točk). Sledijo Konstmktor (9) ter Proteus in Dadas Rudar, ki sta zbrala po 8 točk. V ženski konkurenci vodi Miroteks (12), drugi je Gradis Norik (10), tretja Gorica - Tekstina (8). Rudar je s 4 točkami na 6. mestu lestvice. S. F. Hrastničani poraženi Hrastnik - V tekmi 7. kola 2. republiške lige so kegljači hrastniškega Eha gostovali v Ljubljani, kjer so v srečanju z domačim Slovanom doživeli 3. poraz. Končni izid je bil 5:3 (5042:4965), posamezno pa so se dvoboji končali: Janša-Šeško 834:839, Osek-Tomše 839:808, Brzovič-Burja 849:840, Sajovic-Z,-Drame 829:832, Gostinčar-Mijatovič 899:829 in llnikar-Duh 792:817. J. P. (Pob)Vobtli SVCt (WAtcrwor1t>, ZV>A 1995, VniversAl / 1 to RENT A CAR to KOMBI PREVOZI ^ FOTOKOPIRANJE SPIRALNA VEZAVA NOVO to Ulica 1. junija 4, 61420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 l __________y L Prosite m toobili boste! Iščite iw MAŠli boste! TrlcAjte m f sc VAm bo oSprlo! KAjtf vsak, Ubor prosi, prejme, m J | Strela "Moja žena vozi kot strela," reče Janez prijatelju. "Tako? Ženske ponavadi ne vozijo hitro." se čudi prijatelj. "Nisi me razumel," reče Janez, "zmeraj udari v kakšno drevo." Čisti zrak Pri Koširjevih zazvoni telefon in ker je gospa Koširjeva, ki ga ponavadi dviguje, v kopalnici, se oglasi njen mož. "Kdo je klical?" zakliče Koširjeva iz vode. "En osel nas je zamenjal s Hidrometeorološkim zavodom," zavpije nazaj Košir. "Kaj je pa rekel?" vpraša Koširjeva. "Vprašal meje, ali je zrak čist," odvrne Košir. Taksist Mirko vpraša Janeza: "Kje pa hodiš? Sem slišal, da si postal taksist. Je to res?" Janez odvrne: "Res, ampak meje že minilo." Mirko radovedno spet vpraša: "Kaj je bilo pa narobe?” "Nisem prenesel, da ljudje govorijo za mojim hrbtom," odgovori Janez. Že poročena Mama je huda na svojo hčer in ji v navalu jeze reče: "Ko sem bila jaz toliko stara kot ti, sem bila že poročena!" "Seveda. In komu se lahko zahvališ za to? Meni!" ji zabrusi hči. OVEN Polni boste energije in optimizma, saj vam nič ne stoji na poti. Imeli boste veliko dela in z njim ne boste odlašali. Ljudi boste očarali s svojo odkritostjo. Št.: 1. BIK Vaša ljubezenska zveza bo cvetela, kot že dolgo ne. Nevezanim Bikom se bodo končno uresničile sanje. Nova zveza bo polna srečnih in lepih trenutkov. Št.: 4. DVOJČKA Zveza s partnerjem bo -kljub manjšim nesoglasjem - ostala trdna. Na poslovnem področju pa bo prav po vašem okusu: veliko telefoniranja, sestankov, potovanj... Št.: 23. RAK Vsa vaša pozornost bo namenjena družini. Rešili boste nekatere manjše zakonske probleme, najpomembnejša naloga pa vam bo skrb za otroke. Št.: 10. LEV Malo boste zaskrbljeni zaradi svojevrstne zmede v svojem emocionalnem življenju. Nevezani Levi se bodo počutili, kot da so bili vsi dosedanji koraki zaman. Št.: 30. DEVICA Možna so nesoglasja s partnerjem ali s starši. To vas lahko malo iztiri, vendar ne za dolgo. Na delovnem mestu bo vsako naprezanje izzvalo nasprotni učinek. Št.: 28. TEHTNICA Želite si sprememb in v to vam bo uspelo prepričati tudi partnerja. Nevezane Tehtnice ste željne avanture, vendar niste opazile, da vas opazuje zanimiva oseba. Št.: 9. ŠKORPIJON Vaše ljubezensko življenje je v najboljši formi. Tudi nevezanim Škorpijonom nič ne stoji ob strani, razen vas samih. Vse je v vaših rokah. Št.: 11. STRELEC Našli boste dolgo želj eno harmonijo in skladen odnos s partnerjem, ki bo končno pristal na vaš predlog, da odidetana potovanje. S tem vas bo močno navezal nase. Št.: 12. KOZOROG Spremljalo vas bo zanimivo in romantično obdobje. Prišlo bo do kvalitativnih sprememb - tako pri vezanih, kot tudi pri nevezanih Kozorogih. Št.: 27. VODNAR To je čas, ko bo vaša zveza s partnerjem prišla na pravo pot. Ljubezenski ogenj ponovno gori in spremlja vas sreča ter zadovoljstvo. Odpirajo se vam vrata uspeha. Št.: 26. RIBI Pred vami je daljše obdobje skladnega ljubezenskega življenja. Doživljali boste neizmerno partnerjevo pozornost, kar bo vaše življenje naredilo še strastnejše. Št.: 25. ta mJfm J II (p E ® (§ Bfl ffl Pod posteljo Janez se hvali: "Včeraj sva sc z ženo tako udarila, da je, če verjameš ali ne, na koncu prišla k meni po vseh štirih." "Tega pa res.ne morem verjeti," se čudi Jurij, "kaj pa je rekla?" "Boš prilezel izpod postelje, reva, ali naj pridem jaz pote, to je rekla," odgovori Janez. RAZSTAVE Trbovlje - V galeriji Knjižnice Tone ta S eliškarja je odprta skupinska razstava likovnih ročnih del dijakov - gojencev in gojenk Dijaškega doma Trbovlje. Zagorje - V petek, 10.11. ob 18. uri bo v DD Zagorje otvoritev razstave grafi čnega oblikovalca Simona Serneca. KONCERT Hrastnik - V Shake's baru v petek in soboto ob 10. uri igrajo Razvaline. Ljubljana - V ljubljanskem RTV studiu 14 bodo 11. 11. gostovali člani skupine Hiša. Ul il' L ' 1 " • V ljubil mi sk i dvorani Tivoli ho ib. novembra ob ......... ton.vn "Rock namesto drog". Predaja kart bo na dan. . . . . mm AV.VO,.i lili Hlhlll BALETNI VEČER Zagorje - V DD Zagorju bo v torek, 14.11. ob 19.30 uri Baletni večer. Sodelovali bodo SNG Opera in balet iz Ljubljane. LONČARSKI TEČAJ Trbovlje - Društvo likovnikov Relik Dadas, bo v kratkem pričelo z lončarskim tečajem v DD. Zbirajo prijave interesentov. Čas čudežev! \ /.l,.IVUll>, Gibanja za in/x ire.iavaiiie ■l| Z.l.C Sil p!!2Z"udl trikih ki jih >11-1111 hlinili Ijavo niti o lillliP ŠPORTNE PRIREDITVE MALI NOGOMET: Raz-pored občinske trim lige -jesenski del: I.liga:X.kolo: petek, 10.11., igrišče Log: PP Hrastnik -Čvek-Chichago ob 17. uri; Liljani - Steklarna ob 17.50 uri; Juventus - ŠD Čeče ob 18.30 uri. II. liga: VII. kolo: petek, 10..11., igrišče Dol: S. Friši -Čebelica ob 17. uri; P. Vaka -Pingvin P. ob 17.50uri; Mexico - Gamsi ob 18.30 uri. Tekmovanje mladina in gore - Mladinska komisija pri PZD organizira s PD Sežana, VII. državno tekmovanje Mladina in gore. To bo v soboto, 18. novembra na OŠ Komen. /O C/ Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 UGODNO! PRODAJNA AKCIJA POHIŠTVA DOLOČENIH PROIZVAJALCEV 2 DOLOČENIM PROGRAMOM -GARANT POLZELA - MEBLO POHIŠTVO - ALPLES LESNI PROGRAM - ALPLES POHIŠTVO - SVEA ZAGORJE - NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC - JAVOR INJA PIVKA - BREST TAPETNIŠTVO CERKNICA - LIK POHIŠTVO KOČEVJE - LIK STOLIK KOČEVJE - TIM LENI PROGRAM LAŠKO - LESNINA TRGOVINA LJUBLJANA OD 13.11. DO 16.12 v BLAGOVNICI Mercator STP Hrastnik ETAŽA III RTV TRBOVLJE K10 CETRTEK9.il. 1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 SKUPZMETAN (M. LAV-RINŠEK),21.15SATELITSKI PROGRAM PETEK 10.11.1995 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽE-BUIČKI.21.15ŽEBLUČKI in FILM TEDNA. 23.00 SATELITSKI PROGRAM . SOBOTAll.il.1995 13.00 KORISTNE INFORMACIJ E. 16.00 FILM TEDNA (PONOVITEV). 17.00 SATELITSKI PROGRAM 20.15 GLASBA 3-4 DEŽEL 1. DEL (NAR. ZAB. GLASBA) P0NEDEUEK13.il.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORT NA K10 (VODI: GREGOR KITA), 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 14.11.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI: KARMEN RAJE-VEC). 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 15.11.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 5 LET ANSAMB LA GAŠPERJI (GLASBENA ODDAJA), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ČET RTEK9.il. 1995 20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENAOD-DAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 10.11.1995 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTAll.il.1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA12.il. 1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDEUEK 13.11.1995 20.00 ATV ŠPORT -ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTAIN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO. 2030 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK14.il. 1995 20.00 IZ PON UDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA15.il.1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZASAVJE ČETRTEK 9.11.1995 830 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (p), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.15 VDA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 2050 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN PETEK10.il.1995 8.30VIDEOSTRANI,10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 IZBOR IZ PROGRAMA ETV: ZASAVSKI MAGAZIN (p),20.45EPP, 20.47 NE PREZRITE, 20.50 3-2-1-START (p), 21.20 VERONICA (p) SOBOTA 11.11.1995 8.30 VIDEOSTRANI NEDEUA12.il.1995 830 VIDEOSTRANI. 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9.30 EPP,9.32 NEPREZRITE, 9.35 KNJIŽNI MOLJI (p), MINI PET (p), POZOR, SNEMAMO (p), TEDENSKA REPORTAŽA (p) PONEDEUEK 13.11.1995 8.30VIDEOSTRANI,20.15 3-2-1-START, 20.45 EPP, 20.47 NE PREZRITE, 20.50 KULT & URA TOREK14.il. 1995 830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.15 REZERVIRANO: MAJDI KOROŠEC V ŽIVO SREDA15.il.1995 8.30VIDEOSTRANI.10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 19.30 VIDEOSTRANI, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH TV SLOVENIJE: VIDEO BOOM 40, 21.15 EPP, 21.17 NE PREZRITE, 21.20. EPP REPORTAŽA: GRAFEX CnRTEK9.11.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00-24.00 ŽIVA NOČ24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK10.11.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL. 15.30 GLAS BENE NOVOSTI,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTAH.11.1995 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 1605 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA12.il.1995 8.00 - 9.00 DOB RO JUTRO, 9.00 CICIVRTIUAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDEUEK 13.11.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15RADIODW INZASAV-SKIDNEVNIK.16.45OBVESTILA, EPP.17.00RADIONA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 14.11.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.450BVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA15.11.1991 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15SPO-R0ČILA.14.450B VES TILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM je znašla pred dobri in tednom na prizorišču velikega spektakla. "Snopi tišine, žarek posije, blisk! Krik akorda, molk besede, v gibu melodije obris človeka se izlije. Ob struni roka, v očeh odmevi simfonije, vriski duše, strele, grom, gib strasti, v glasnem šumu harmonije inoč srca zasije. Kosijo dvanajstnike, valovi neizpete energije, zvok preliva trušč, hip v gibu rok, telesa zažari. V igri sočnih žarometov ritem se v hitrosti izgubi..." Vse to in še več so doživeli poslušalci in gledalci v ljubljanski Festivalni dvorani, pa tudi gledalci ETV pred malimi zasloni v torek zvečer. Kajti snemalcaBoštjan Rome in Milan Urbanija ter novinar Jure Nagode so naredili čudovito reportažo iz multimedijske predstavitve celjskeVeronice. Fantje šobili nad posnetki tako navdušeni, da sojih zmontirali že tisto noč, ko so se vrnili iz Ljubljane. Za zanimivo zgodbico pa so izvedeli šele nekaj dni pozneje. Plesalka, ki je pri prvi točki nesrečno padla (galantni televizijci so njen padec seveda izrezali), si je dvakrat zlomila nogo v gležnju. Kljub temu je odplesala svoj nastop, po koncertu pa so ji v Kliničnem centru nadeli mavec. Televizijci ETV Zasavje so snemali v Ljubljani na prošnjo skupine Veronica, ki jih je na cedilu menda pustil Kanal A. In jim ni bilo žal, saj so posneli material, ki bi ga bilo škoda prezreti. Tisti, ki berete Zasavca v četrtek zjutraj, si lahko Vcronico ogledate še danes popoldan in v petek zvečer. V prihodnjih dneh si bodo lahko gledalci ETV Zasavja ogledali tudi posebno reportažo o načrtovani gradnji TE 3 Trbovlje, ki so jo ETV-jevci snemali v preteklih dneh. Zahteven projekt so posneli v kratkem času, še posebej pa so se trudili z montažo, ki jo je odlično opravil najstarejši član izlaškega televizijskega kolektiva Boštjan Rome. Boštjan je pri izlaški televiziji že od vsega začetka. Sodelavci gacenijokot odličnega snemal- ca in montažerja, večkrat pa je v studiu kar "fant za vse", saj prime za vsako delo. Še po sebe j pa skrbi za arhiv ETV, ki je i/ dneva v dan bogatejši. Boštjan Rome je pri izlaški televiziji že od vsega začetka. Volitve prihajajo Prvak krščanskih demokratov Andrej Dolšina in Branko Arnšek sedita v čakalnici zdravstvenega doma. Medicinska sestra: A je kdo za EKG? Dolšina & Arnšek: Ne, midva sva oba za SKD. V The C Drinkers /_ Za številne prireditve ob 850 letnici Litije so poskrbeli tudi mladeniči iz prijateljske soseščine. Gospodiči: 29-letni Smiljan G. iz Trbovelj, 21-letni Jože G. z Dola pri Hrastniku, 28-letni Rudolf K. iz Zagorja, 25-letni Marko Ž. z Dola pri Hrastniku ter še po dva junaka iz Medvod in iz Laškega so ugrabili in pretepli Lilijana Hermana M. Torej kar 8 se jih je spravilo na enega. Ugrabili pa so ga s Abraham Predsednik Janez Drnovšek praznuje le še petdesetletnice. Leta 50 rojeni vodja je bil na tolikšni obletnici Gimnazije Trbovlje in Organizacije združenih narodov, na praznovanje obletnice Radia Trbovlje pa bo prišel čez dvajset let. Če takrat še bo. Radio Trbovlje, seveda. 1 Rekreacija Eno najtežjih zasavskih vprašanj tega časa je, kje bodo najprej zgradili načrtovano telovadnico. Odgovor je, da bo povsod težko. V Hrastniku bi bila telovadnica že pod streho, vendar je sploh ne gradijo v Hrastniku. Kot je znano, se telovadnico spravljajo delat v secesionističnem Dolu. V Trbovljah bi po njej že skakala športna in šolska mladež, če bi se del lotili maketarji. Ti se odločijo, razrežejo in zlepijo, in narejena stvar. Tako pa... V Zagorju bi jo že tudi zgradili, vendar so se nekateri spomnili, kako zelo všeč jim je bil v mladih letih film Na svoji zemlji in parola Svojega ne (pro)damo. Ogorčena I. B. iz Trbovelj nas sprašuje, če držijo govorice, da so računalniki, ki jih je zagorski župan Matjaž Švagan|| podaril Gimnaziji, okuženi z virusom Michelangelo. Skrbi jo, da bi se virus prenesel na dijake. Spoštovana gospa! M Virus Michelangelo di Lodovico di Leonardo di Buonarroto Simoni ali ljubkovalno Mitch ni prenosljiv na dijake. V Italiji so naredili naslednji poskus s skupino dijakov. Cel razred so za mesec dni zaprli v Medicejsko kapelo, ki sojo za to priložnost^ opremili s kopico okuženih računalnikov. Kljub idealnim pogojem za okužbo se virus ni širil in nihče iz poskusne skupine po mesecu dni ni znal izklesati karkoli, kar bi spominjalo na Michelangela. Dodajmo še našo izkušnjo, ki govori o tem, da virusi slabo prehajajo tudi od človeka na računalnike. Sin našega sodelavca je vodene koze prebolel za računalnikom, vendar slednji, kljub stalnemu desetdnevnemu stiku, ni dobil koz. Redakcija jetrnic TTTTT^ —Tfff 7 ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mirno pogledati v čas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. zavarovalnica triglav Koraki v varno 111*1 11 nt ' s i I Celje - skladišče /U Banka Zasai o-per T . .. 6/1995 Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje c III ■ III lili lili 5000002442,40 VEZAVA NA 1 LETO 1.000.000 SIT ali več (obresti: TOM + 9,5%) 10.000 DEM ali več (obresti: 5,2%) IZPLAČILO OBRESTI lArhHVIftiV VDHE#II LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi COBISS o E i ■ ■ ■ s ii m ilililiiiiii m x*x:::x::;x:x:x:x;x; •x:xxxxvxxv NAROČI LNICA ; mm ZASAVC, Cesta 20. julija 2c. Zagorje ob Savi 'mp I tel.: 0601/64 250, 64 166; fak: 0601/64 494 | Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek ... * Datum rojstva I : ........ ......... ... .... I kraj ...................... poštna št. ... . ulica .......... . .... . . . telefon., I datum . . . ...... ....... podpis.......... ........ j NAROČNINO BOM PLAČEVAL: y sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j •...........................