Znamnja dežja.
(Legenda.)
^JCospod in sveti Peter sta 0 hudi suši putvala, Pekoče sonce je sijalo, Ker dolgo časa ni dežvalo.
0 govorici tej in tej Koračita počas naprej, Kar jima mož grede po poti Priletin, star že pride proti.
»Je vroče, stari mož! vam kaj?« Ga vpraša sveti Peter zdaj , »»Se ve de«« — starček urno pravi In te besede še pristavi:
»»Zares vročina huda je , Pa menim, kmalo dež pojde, Že vidil černiga po cesti Sim davi zgodej polža lesti.««
Gospod pa mu odgovori: »»Mož! vaša vera prava ni, Nebo za tega voljo dalo Dežja ne bode vam še kmalo««. —
Naprej gresta 5 in drugi dan Popotvata na drugo stran Sijalo sonce je pekoče, Ko včerej , spet bilo je vroče.
O govorici tej in tej Koračita počas naprej, Kar jima mož grede po poti Priletin star že pride proti.
»Je vroče, stari mož! vam kaj?« Ga vpraša sveti Peter zdaj »»Se ve de«« — starček urno pravi In te besede že pristavi:
»»Zares vročina huda je, Pa menim, kmalo dež pojde; Ze v kadi zjutrej je berbralo Ko pervo sonce je zasjalo««.
Gospod pa mu odgovori:
»»Mož vaša vera prava ni,
Nebo za tega voljo dalo
Dežja ne bode vam še kmalo««. —
Naprej gresta 5 in drugi dan Popotvata na drugo stran , Sijalo sonce je pekoče, Ko včerej, spet bilo je vroče.
O govorici tej in tej Koračita počas naprej Kar jima mož grede po poti Priletin, star že pride proti.
»Je vroče, stari mož! vam kaj«? Ga vpraša sveti Peter zdaj, »»Se ve de«« — naglo starček pravi, In te besede še pristavi:
»»Zares vročina huda je , Pa menim, kmalo dež pojde, Pod streho moja se viseča Zaperla neža *) je bodeča.««
*) Neža, ternjato zelše, einfache Eber-vvurz, carlina acaulis.
Gospod pa mu odgovori: »»Mož! vaša vera prava ni, Nebo za tega voljo dalo Dežja ne bode vam še kmalo««. —
Naprej gresta5 in drugi dan Popotvata na drugo stran, Sijalo sonce je pekoče , Ko včeraj, spet bilo je vroče.
O govorici tej in tej Koračita počas naprej , Kar jima mož grede po poti Priletin, star že pride proti.
Kakor je vprašal une pred Ga vpraša sveti Peter spet, »»Se ve de«« — zopet leta pravi In te besede še pristavi:
»»Zares vročina huda je,
Po dežji zeva skorej vse,
Pa sej.pomaga Bog u sili,
Ter kmalo dež nam dal bo mili.««
Gospod pa mu odgovori: »»Mož! pravo vero imate vi, O kratkim dez na polje pride, Ki tu v okolici se snide««.
Odideta naprej od tod5
Zgodi se, kar je djal Gospod,
Nebo in sonce megla skrije,
Z oblakov kmalo dež se vlije. —
Učiš se, človek! iz tega, De vervati gre le v BogJt, In de verjeti v prazne vraže Nam poti prave pač ne kaže.
M. Valjavec.