Književnost in umetnosi. —k Dr. Juro Jan: Valutno vprašanjc. Temeljita razprava dr. Juro Jana nam odpira to vprašanje v vseh podrobnostih in delih, ki imajo stika z njim. Sam pravi v uvodu: Današnje valutne razmere postajajo vedno bolj nevzdržljive in vprašanje, kako naj se urede, vedno bolj pereče«. Knjisa obsega 11 poglavij: I. Denar in njegova služba: prvotno bistvo denarja, vrednost merilo in vrednostna mera, plaeilno sredstvo, vrste denarja, drž. denarna veljava, nasvetovane utopistične denarne veljave, nameravani boljševiški dcnarni surogat, jamstvo za vel.iavnost drž. denarne veljave, priklenjenje zlata v drž. meje, učinki dobre denarne veljave; II. Bankovec ter varovanje njegove v e 1 j a v e : Ustroj bankovčne banke in njegovega poslovanja; Narodno - gospodarske odredbe za stalnost denarne veljave: aktivni državni proračun, prisilni zlatonovčni promet, trgovska in plačilna bilanca, zvišanje obrestne mere za pridržanje domačega zlata in kapitala, notranja narodnogospodarska politika; III. Papirnati denar; IV. Ceki, menice in drugi plačilni pripomočki; V. Medvojno upravljanje veljave v A v s t r oo g r s ki, nje razvredovanje, gospodarske posledice in upostavitveni načrt: Razvredovanie valute radi drž. dolga pri bankovčni banki, gospodarske posledice radi poslabšania valute, državne odredbe in načela za upostavitev denarne veljave; VI. Kako se je valuta reševala v nasledstvenih državah od prevrata do mirovne pogodbe; VII. Delna rešitev valutnega vprašanja v mirovni pogodbi: bankovci avstroogrske bančne banke; VIII. Mejnarodni nasveti za rešitev valutnega vprašanja; IX. Kako se rešuje veljava v Italiji na Češkem in v Avstriji ter pod kakšnimi vzgledi; X. Valutno vprašanje v Jugoslaviji: celokupno narodno-gospodarsko premoženje cele države s proračunom možnih prihrankov, notranja narodno-gospodarska politika, državni proračun. državne obveznosti iz vojne in preobratne likvidacije, viri za aktiviranje državnega proračuna zbližanje veljaiočega prava dejanskim gospodarskim in socialnim razmeram; XI. Ustanovitev vre^dnostne mere ter uvedba relativno vrednostnih plačllnih sredstev. — Ta razprava ne bo dobro služila v poiasnjenje le trgovskemu, obrtnemu in drugim stanovom, ki so z niim direktno prizadeti, temveč je zanimiva posebno za učiteljstvo na trgovskih šolah in na višjih stopnjah sploh, ker je vprašanje aktualno in bo knjiga dober vir in pripomoček za poglobijenje in razlago tudi za šole. —k Slovensko - Italljanska slovnlca, sestavila Marica Stepančičeva (Oregorič). Podučba, primerna za samouke in za srednje šole. Knjiga obsega 207 strani in sledečo vsebino: Glasoslovje In pravopls; v abecedi, izreka posamičnih glasnikov, o podvojenosti nekaterih črk, o naglasu itd.; Jezlkovne vaje in slovnlca: Družlna (o govornih razpolih, o samostalnika, o pridevnlku), v š o 1 i (spol samostalnikov), h 1 š a i n s t anovanje, deli človeškega telesa, družba, obleka, čas, jedi in pijače, živali, stanovi, vas in mesto, gozd, v f t in njiva, priroda, cerkev in pokopališče, o človeških občutkih in svojstvih, o ppt o v a n j u. Vsakemu praktičnemu delu je pridejan sistematično in metodično urejen oddelek iz slovnice in pravopisa. — Nadalje je oddelek čtiva, ki je prav v kratkem dobro izbran. — Posebno velike praktične vrednosti so razgovori (dialogi), ki so izbrani iz najnujnejšega vsakdanjega življenja: na obisku in ob srečavanju, o času, o vremenu, na izprehodu, v cerkvi, šoli in gledališču, v trgovini itd. — Pogovori (Discorsi.) — Slovnici je pridejan prav dobro izbran slovensko - italijanski in italijanskoslovenski besednjak in slovarček. — Predgovor nara pove sam o knjigi: »V drugič pošiljam v svet pričujočo knjigo, da seznanim z njo vsu one Slovence, ki ne poznajo šc blagoglasne italijanščine, kakor i one, ki jo govore samo površno in ki se izražajo v svrho razgovora le s takozvanim priniorskim narečjem. — Mnenja sein, da bo moja slovnica dobrodošla marsikomu, zlasti srednješolski mladeži, ki s priučenjem — kakršno je podajem po natančnih prcdpisih didaktike in priprostega sistematičnega razvoja najuporabnejše metode — zastremi gotovo vsaj po nekolikem poznanstvu razkošno — razvitega italijanskega slovstva. — In nado gojim, da bo moja slovensko - italijanska podučba prijazno sprejeta vsaj po ozemlju Jugoslavije, ki je zgodovinsko veleznamenite okoliščine postavijajo ramo ob rami v sosedstvo z Italijo.« — Predstoječa knjiga je že upeljana na realki v Idriji in v Gorici. Pisateljica je — kot bivša učiteljica — podala v knjigi ono učno metodo, ki je za učence najboljša in najlažja. Priporočati bi bilo, da bi bila knjiga vpeljana tudi pri nas, vsaj v Sloveniji, v one šole, kjer se poučuje italijanščina, ker je tudi za uaše razmere knjiga zelo prikladna. —k Poprava. »Zvonček« prinaša v svoji 10. štev. med drugim tudi spis »Prekmurje« izpod peresa S—A R-ja. Jako sem se razveselil tega; dogodilo se je namreč prvič, da je naš »Zvonček« prinesel vsaj nekaj o novi naši pokrajini; mislil sem si: deca i onstran Mure bo spoznala nas, naše ljudi in navade. — A med čitanjem omenjenega spisa sem zgubil vse in zdi se mi, da ga bodo zgubili tudi moji šolarji, ko dobijo to štev. »Zvončka« v roke. Gosp. S—A R-ju bi namreč svetoval, da ne piše potopisov, dokler res dobro ne pozna krajev, o katerih piše. — Prvič: Ni prva vas na poti iz Radene v Mursko Soboto Tišina, ampak Petajnci (izvirki kisle vode!) Drugič: Tišina je lična kmetska vas. Zakaj je potrebno omenjati, da je na šoli v Tišini samoslovenski napis! To je vendar na vseh šolah v Prekmurju. Tretjič: V spisu stoji: »Hodili smo celo uro med samim rodovitnim poljem — nikjer nobenega drevesa več, nikjer vasi. Šli sino še dve uri — še po samoti, še po veliki ravnici. Samo tam daleč ob Muri smo videli ci- gansko vas « Prijatelj — potopisec, kod si vendar hodil?! Pot iz Tišine v Mursko Soboto premeri 141eten deček z lahkoto v eni uri. Grede iz Tišine v Mursko Soboto jo vendar mahaš po cesti, od katere so precejšnji sadni vrti oddaljeni komaj sto do petsto metrov. In v teh nasadih se belijo vasi: Tropovci, Gradišče, Murski Črnci in Svetahovci. Dalje pelje omenjena pot skozi prav prijeten gozdič. Torej: »nobenega drevesa več, nikjer vasi???« — In ta ciganska vas? Predobro poznam te kraje, a ne vem za »cigansko vas ob Muri«. — Pač pa je levo od ceste — proti severu! — kakih štiri — do petsto korakov vstran 8 ciganskih kočic. Čudno se mi zdi, da se je vse to prezrlo; saj vendar na progi Radenci - Murska Sobota še ne obratuje auto z spalno sobo! — Četrtič: Park grofa Szaparvja ni prav nič razkošen. Zakai ni natisnjena med tekstom tudi krasna stavba: meščanska šola v Murski Soboti? Ali se je mogoče tudi to prezrlo? Petič: premenjeni so tudi znamenitejši kraji: Beltinci, Bratonci in Dolnja Lendava. Ali je to vse? Kaj pa Križevci, G. Lendava, Št. Jurij, Cankova itd. — Se bo kdo oglasil, češ, to je dlakocepec! Ne! »Zvonček« ie namenjen le naši mladini; ona ga tudi pridno prebira — ona »Zvončku« veruje. Pišimo torej za »Zvonček« resnico! Posebno opisujmo našo domovino tako. kakor je res; saj je menda lepa dovolj: M-I-k-i. —k Matija Valjavec: Izbrani spisl za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel F1 e r e. Z risbami okrasil Rajko Šubic. V Ljubljani, 1922. Strani LVII. in 182. — Učiteljska tiskarna se je lotila hvaležne naloge, da nam izda vse slovenske klasike v elegantni in ilustrirani mladinski izdaji, ki jo urejata in prirejata Fr. E r i a v e c in Pavel F1 e r e , ilustrirajo pa naši najboljši umetniki. Za Levstikom in Erjavcem je izšel sedaj Matija V a 1 j a v e c , ki gotovo spada mcd naSe nailiubezniveiše pesnike, njegove znamenite pripovedne pe.smi so pa pravi biseri r.aše literature. Izbranim niegovim pesmim je dodana tudi kopica njegovih narodnih pripovedk, ki so najbolj značilne za tega našega klasičnega nabiratelja narodnega blaga. V Valjavčeva dela uvaja bravce obširen, doslej najizčrpnejši pesnikov življenjepis, zaključuje jih pa podroben »Tolmač«. Knjigo krasi 13 lepih ilustrativnih risb nadarjenega našega grafika R. Subica, ki stopa s tem delom prvič pred slovensko javnost. Po knjigi gotovo ne bo sezala samo naša mladina, temveč tudi odraslo občinstvo, zlasti, ker so Valjavčeva dela že davno pošla. Sploh bi ne smela manjkati ta krasna zbirka v nnbeni slovenski hiši in kniižnici. Valjavcu slede Stritarjevi izbrani tnladinski spisi, ki so že v tisku.