f. D.: Prikrajšane božične počiinice V soboto, 17. decembra 1932, je bilo po kosilu pred črno desko, obešeno na hodniku znanega štajerskega kmetijskega zavoda, prav živo. Učenci zavoda, stasiti kmečki fantje, so drug drugega odrivali od deske, da se vsakdo sam prepriča, kako je s počitnicami in če raorda ni odrejen za »hlevsko«, »vrtno« ali »kletno«. Radi počitnic so bili vsi veseli. Na deski je govor*. bel listič, podpisan od ravnatelja, da začnejo božične počitnice v četrtek, 22. decembra 1932, zjutraj in trajajo do nedelje, 8. januarja 1933, do sedme ure zvečer. Tako dolgih počitnic zavod že dolgo ni imel, zato je bila žalost tistih, ki so bili za 6as počitnic odrejeni za službo v kleti, hlevu ali na vrtu, razumljiva. Ti so jo pobito pobrisali od deske, da se izognejo škodoželjnosti radi dolgih počitnic veselih in prostih součencev. Tonček, ki se je bil h kosilu malo zakasnil, je baš pospravljal zadnje ostanke okusnega obeda, ko jo primaha v obednico, žareč od škodoželjnega smeha, Zamuda. Že od daleč vpije: »Hlevsko imaš, Tonček!« in se hitro obrne, veseleč se, da je on odnesel dolge počitniee brez »nadležne« službe. Tončku je zadnji grižljaj kar zastal v grlu, tako ga je presunila neprijetna vest o »hlevski«. Tončkovo nerazpoloženje je bilo vidno tudi pri praksi. Inštruktor, ki je učence nadziral pri lopatenju na vrtu, ga je nekaj časa mirno opazoval, nazadnje ga je pa le vprašal, kaj mu je. Odgovorili so drugi namesto njega, da ima »hlevsko«. »No, pr moj amen, zato se pa še nl treba držat tako kislo!« ga je gospod potolafil. V nedeljo zjutraj je že ob štirih drezal Tončka iz postelje majar, ki redno vsako jutro hodi budit svojo »hlevsko«. Nič kaj se Tončku ni ljubilo vstati. Končno se je z jezo skobacal iz toplega ležišča, razmetal odeje in potegnil rjuho s slamnja.e, v veliko jezo tedenake službe v spalnici, kl mora za »hlevsko« postiljati. V hlevu je ozmerjal bika Bašeta in kravo Pako, ki sta bila, čeprav bele barve, od gnoja umazana od rogov do repa. Preden ju je opral, je za vsakega porabil dve posodi vode, dočim mu ostalih 12 glav skupaj ni dalo toliko dela. Pri neprijetnem pranju se je pofiteno zmočll pa tudi zamudil, tako da se po zajtrku niti pošteno umlti ni utegnil. Ko je imel ob pol osmih službujoči inštruktor že vse učence zbrane pred zavodom, da jih popelje k maši, je prl klicanju manjkal edino še Tonček. Součence je dohitel med potjo. Pri prerivanju pri glavnih vratih v cerkev je pa vendarle imel prednost, kajti študentke z gimnazije so vihale nežne nosove ter mu delale prostor... Tonček je namreč del »hlevske« nesel tudi v cerkev in je lepo dišal po amonijaku, katerega občutljivi noski gizdavih gimnazijk niso bili vajeni. V noči na četrtek Tonček ni kaj prida spal. Zvečer sobni Ciciban Joško kar nl hotel nehati s svojim pripovedovanjem smešnic, zjutraj ob enih so pa Zamuda, Marko in Meča že Sli od spalnice do spalnice in igrajoči na tamburice ter vijolino vedno ponavljajočo se >Marko tancaj — Marko tancaj ...« prebudili vse. Tončka so s slamnjačo vred skotalili po tleh in je bil tako prisiljen, da je prvič in zadnjič v dobi svoje hlevske službe srečal majarja že na stopnicah, ko ga je ta šele šel budit... Tisti dan je Tonček ves dan z majarjem delal rezanico, ker je bila »višja hlevska« deležna počitnic. VrteČ kolo slamoreznice, se je spominjal očeta, ki doma sigurno poganja žrmlje (ročni mlin), saj moka za »pomošjek«1 mora biti namleta doma. Spomnil se je, kako so mu žrmlje kot šolarju ljudske šole, ležečemu na klopi pri peči, vsako jutro pele uspavanko. Očetova navada je bila, da je včasih že zjutraj ob dveh šel v temi mlet. Na sam sveti post je Tonček takoj po zajutrku jel rezati peso. Polagajoč komad za komadom v stroj, je mislil na dom, saj, če pride pravi čas »hlevska št. 2«, ki ga bo zamenjala, ae bo ob enih že odpeljal. Doma so se morali na ta dan vedno do enajstih dopoldne postiti, to je, vsi so ostali tešči. Okrog devetih je navadno začela sestra mesiti kruh, najprej pomošjek iz same pšenične moke, potem 2—3 kruhe iz mešanice rži, pšenice in koruze, to je navadni zmesni kruh, in nazadnje še 1—2 kruha, ki se razvaljata ter natrosita s kuhanimi suhimi slivami ali rozinami. Še'e, ko je vseh 5—6 kruhov bilo zamesenih, se umesi testo za potico, ki bo ob 11 za zajutrk. Ker se pa morajo za zajutrk na sveti post jesti tri jedi, so mama poleg potice dali na mizo še gobovo ali sadno juho ter kostanje. Oče so navadno prej, preden so načeli z nožem potico, poiskali muho. Kdor na sveti post pred jedjo vidi muho, bo čez leto pri gospodarstvu opazil vsako malenkost. Po prvi potici se postavi v kot za mizo srednje velik lončen lonec z otrobi, med katere se mora med jedjo pomešati od vsake jedi po tri žlice. Vse to počaka do velikonočne sobote in se ta dan s primešanimi olupki butare, blagoslovljene na cvetno nedeljo, da goveji živini z namenom, da bi rastla v zdravju in božjem blagoslovu. Vsega tega Tonček letos ne bo doživel in mu je bilo kar hudo, ko je na vse to mislil. Hlevska služba, ki je nastopila za njim, je prišla pravi _as in Tonček je ob pol dvanajstih že odšel lz hleva, ob enih pa se je že odpeljal. Ob pol štirih je bil doma in mama so mu najprej ponudili poln krožnik potice, ki je čakala pokrita na peči. Ata so mu v šali ponudili cel kup »krajčkov«8, toda Tončku ni bilo zanje, saj je imel potice na pretek. Mama so krnalu nato vzeli iz peči lepo pečen kruh, o katerem je Ton.ek dopoldne premišljeval. Letos se jim je kruh zelo posrečil in so kar žareli od zadovoljstva. Po jedi je šel Tonček pomagat bratu delat rezanico, na kar sta skupno v hlevu in po kolarnici vse lepo počistila in nazadnje pomagala še sestri pri božičnem drevescu in jaslicrh. Kmalu so vsi odšli k poSitku. Ob desetih 1 PomoSjek je velik pšenični kruh, ki ostane na sveto noč na mizl in ae razreže šele na dan pred Tremi kralji. 5 Krajcki so brez sira navzgor zaviti robovi potlce. je namreč treba vstati in iti k polnočnici. Zbudili so jih ata, ki se lahko prebude ob vsakl uri. K polnočnici so odšli vsi, razen ata in mame, ki sta pa medtem pri gorečih svečah na božičnem drevescu in pomošjeku doma molila sveti rožni venec. Na sveti dan je bil Tonček pri treh svetih mašah. Navada je, da mora vsak biti na ta dan pri treh. Popoldne je šel k večernicam. Na sveti dan namreč ne sme nihče od hiše na obisk ali potep, ampak mora ostati doma, oziroma iti v cerkev. Kdor se po tem ne ravna, prinese k hiši nesrečo. Šele na štefanovo se sme kam stopiti in Tonček je na ta dan šel k igri, ki so jo domači prosvetarji vprizorili v dvorani. Po praznikih je Tonček preizkušal svojo kmetijsko učenost na mladem sadnem drevju. Brat ga je sicer pri tem ozmerjal, češ da bo vse porezal, toda Tonček mu je učeno razlagal, da mora biti tako. Šele - aslednje leto, ko je zajel v šoli ma!o več znanja, je Tonček ugotovil, da bratove pripombe le niso bile izrečene zgolj iz omalovaževanja. Spoznal je, da je prejšnje leto drevje precej zmrcvaril... Na dan nedolžnih otročičev ali na tepežni dan je prišel gospod župnik po božičnem blagoslovu, pri čemer se blagoslovi tudi pomošjek. Po blagoslovu se je izvršil še obred posvetitve družine presv. Srcu Jezusovemu. Tonček si je štel v čast, da je bila posvetilna podoba njegova slika Srca Jezusovega, ki jo je dobil od serafske mašne zveze in kateri je v času svoje bolezni naredil lep okvir. Ostale delovne dneve počitnic je Tonček preživel pri čiščenju sadnega drevja, le mrzel popoldan pred praznikom sv. Treh kraljev ga je pognal v hišo. Ob tej priliki se je bolj živo zanimal za vsakoletno materno hišno cerkveno opravilo. Mama so najprej razrezali pomošjek, dali vsakemu članu družine en kos, pa tudi vsaka glava goveje živine je dobila svoj del. Nato so vzeli blagoslovljeno vodo, v kateri je bila namočena vejica na cvetno nedeljo blagoslovljenega pušpana, v drugi roki so pa imeli kredo. Najprej so blagoslovili hišo in na vrata napisali: 19 + G. + M. + B. t 33. Potem so šli od shrambe do shrambe, povsod blagoslavljali in na vsaka vrata naredili križ. Pri tem so tiho molili. Ko jih je Tonček vprašal, v kak namen molijo, so rekli: »Molim očenaš za očenašem v ta namen, da bi nas Bog varoval vsega hudega, najbolj pa ognia, in da bi živež imel tek, da ga ne bi zmanjkalo ter da bi bila živina zdrava.« Ponoči so prišli pevci pet za tri kralje. Postregel jim je kar brat s pijačo in kruhom. Včasih je bila navada, da so pevcem dajali predivo, a sedaj ga ne marajo več in vzamejo rajši dinarje ali pa pijačo. Hiša, ki pevcem ničesar ne da, je v nevarnosti, da jim naredo kakšno falotarijo. Radi pijače so pevci vedno malo »nadelani« in pride velikokrat med pevci raznih vasi do pretepa. Radi tega boljše družine branijo svojim fantom hoditi pet, pa jo kljub temu marsikdo pobriše med pevce, ker ga pač miče družba in kar je s tem v zvezi. Na dan sv. Treh kraljev bi po stari navadi pri kosilu morali pojesti še preostali del pomošjeka. Toda sestra, odpirajoč miznico, ugotovi, da g;a ni. Brat ga je Ml namreč zvečer po pomoti dal pevcem. Ker je vedel, da bo sedaj deležen radi tega »jezikove juhe«, se takoj spomni, da je treba dati živini koruznico. Odšel je v hlev, se spravil celo k štriglanju, kar opoldne ni bila navada, samo da se zamudi tako dolgo, dokler se nevihta v hiši ne poleže. V nedeljo nato je bilo Tončkovih prikrajšanih božičnih počitnic konec. Ob dveh popoldne se je poslovil, ko ,'e po dolgih prošniah jedva dobil od mame par kova.ev za najpotrebnejše -.olske stvari. Tovariši so ga v garderobi kot počitniškega '•št.al-ful:~i« sprejeH s hruščem. Posebno dobrohotni Prle** in pa vedno naga.iivi Kmejt sta bila židane "olie, in to ne brez vzroka. Dugi je bil namreff vi.ihotapil petlitrsko steklenico vina, katerega dobrote sta bila na skrivnem deležna. Tonček je za to zvedel šele po skrivnem povabilu Dugega, ko mu je ponudil, naj pokusi... Radi prikrajšanih počitnic je pa Tonček moral slišati še eno pikro. Ko je namreč na- slednjega dne pri pouku dobro odgovarjal kemijo, so mu nekateri zlobneži podtaknili, da se je za časa prikrajšanih počitnic pridno »gulil«.