^ mk daa rum sata*, ^Sundajri »nd Holida/s. i««...... PROSVETA jj^-m« xrna o»» «■» » m» glasilo slovenske na&odne podporne jednote J«M*ty II. itn. mt Urtdnlikl in uprsvnlftki prostori: 2657 S. LswndaU Avt. Offle« of Publtcstlon: ' ( 2067 South Uwim1iIi Avo. - ToUphont, Kuckw.ll 4904 ........... —-rrrf f j j-jjjjj A« « 1. 1m. chicaoo, ilu Četrtek. 10. oktobra (oct. to), 19.15. Sabftcrtptlaa 16.00 T Mrl 7 *tev._ NUMHKR 19H for mailing «1 »oeUlTfot provtdod
v ln •(je kongrea uaU-obv*«na razaodišča W odbora med de- r ^lcL Peitinao. ta raModiAča Uri ar, (U 6. umi.) Sovjetski letalec obsojen na smrt Sverdlovsk, USSR, 9. okt.— Letalec in letalski učitelj An| drejev je bil včeraj tu obaojen na smrt iz razloga, ker je na-menova uničil tri letala iz maščevanja ' nad sovjetsko vlado, ki je pregnala njegovega Očeta, kulaka, na mrzli sever. Angleži aretirali itiri italijanske ipione Valetta, Malta, 9. okt. — Trije Italijani in eden britski državljan, čigar oče je Italijan, so bili včeraj aretirani na obtožbo vohunstva v prid Italiji. Trockij na smrt- ni postelji v Oslu Kopenhagen, 9. okt. — Današnja vest iz Osla na Norveškem ae glasi, da Leon Trockij. izenani boljševiški vodja iz Ru-aije, ae bori že tri tedne a amrt-jo v neki bolnišnici v Oalu. Trockij je bolan na jattki. Španija za ogromno oboroievanje Madrid, 9. okt. — Španska vlada je včeraj dBglasovala za vojni proračun, ki določa M milijonov pezet ($7,000,000) za armado. Domače vesti Obiaki Chicago. — Gl. urad SNPJ sta obiskali Mary Mihelčič in Rose Jenko, Milwaukee, Wis. Nadaljnji obiskovalci: mrs. J. Novak, New Duluth, Minn., Fr. J. Cernivec z ženo, Ely, Minn., in John Dolinšek, Gaiesburg, III. Tamburaii v radiu Benwood W. Va. — Tambura-ški zbor Velebit ponovno nastopa na radiopostaji WWVA v Wheelingu, W. Va., vsako nedeljo ob 10:15 predpoldne, vzhodni čas. Naše ljudi po West Virgi-nlji, Pennsylvaniji in Ohiu opozarjamo na to dejstvo. Nov grob v starem kraju - Verona, Pa. — Ivanka Ku-marca je prejela žalostno vest, da je v Knežaku na Notranjskem umrla njena mama Marija Delost v starosti 82 let. V Ameriki zapušča eno hčer, v stari domovini pa dve hčeri in sina. Novice iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Tu so ae poročili Ivan Gazvoda iz Pod-grada na Dolenjskem in Pepca Podgornik iz Vrtovine ter Franc Hojak iz Cepovana in Frančiška Forčesin iz Sv. Petra pri Gorici. — Victor in Agata Cr-nič, Oba iz Bil j, sta dobila hčerko, Franc in Angela Vodopivec, on is Dornberga in ona iz Vrtojbe, sta pa dobila sinčka. Se m nov grab v starem kraju Butte, Mont. — Mary Avmftfi, članica društva 207 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je v Butoraju pri Črnomlju umrla njena mati Marija Kocjan, roj. Deržaj, v starosti 58 let. V A-meriki zapušča hčer in brata Johna Deržaj a, v starem kraju pa moža, tri sinove in eno hčer. Obletnica atentata na kralja Aleksandra Belgrad, 9. okt. — Danes je preteklo leto dni, kar je bil jugoslovanski kralj Aleksander ustreljen v Maraeillesu na Francoskem. TEŽAVE Z IZVA- Novi vodja delavske JANJEM RELIF-'rfraiike v Angliji NEGA PROGRAMA Situacija zabletena bolj ko kdaj prej ROOSEVELT OBDOL-2EN ZAVLACE- VA^ gton, |>. i a situacij Wa»hington, I>. C. — (FP) — Relifna situkciju je danes bolj zapletena ko kdaj prej in odgovornost zi to pripisuj<*jo Rooseveltovi poetiki. Preteklo zimo je šlo izvajanje programa lilifnih del precej gladko, nanar je predsednik zahteval akc|ro pet milijard dolarjev od kongresa, da se o-8 1 It mogoči u p o e v 8,500,000 Attlee zamenjal Lans-buryja Ixmdon, 9. okt. — Clement Ri-chard Attlee, laboritski poslanec v angleški zbornici, je bil včeraj soglasno izvoljen za ofi-cielnega voditelja delavake stranke v parlamentu nameato odstopivšega Georgeja Unsbu-ryja. Unsbury je odložil parlamentarno vodstvo delavake stranke v znak protesta proti sklepu večine v strunki, da mo-ra stranka |>odpirati politiko sankcij proti fašistični Italiji, pa naj te sankcije uključujejo tudi vojno na strani Lige narodov z Italijo. Novi vodja Attlee ae popolnoma atrinja a tem stališčem laboritske stranka v Angliji. delavcev, odvianjh od federalne pomoči, pri relifnih projektih v juliju. Zaradi raznih ovir je bil datum prelomen na 1. novembra, toda vae kaže, da ne bo armada brezposelnih, ki je sedaj odvisna od federalnega re-lifa, uposlena do določenega Časa. Za zavlačevanje programu relifnih del je odgovoren Roo-sevelt, ker je določil mesečno mezdo $19 do $94 za 120 ur dela. Na pritisk delavskih organizacij v New Yorku se je moral Roosevelt podati in skrajšati delovne ure pri gradnji projektov, »pri katerih morajo biti uposleni izurjeni delavci. To je bila prva koncesija organiziranemu delavstvu v New Yorku. Vsa dosedanja poročila federalne relifne administracije gle- de Števila brezposelnih, ki so bila objavljena v javnosti, so pobarvana. Število ljudi, ki so sedaj na relifni listi federalne vlade in potrebujejo zaslužka, ni 8,500,000, temveč 6,500,000 in to tudi v primeru, da ena oseba od vsake družine, ki je na relifni listi, dobi delo pri relifnih projektih. Opozicija proti Roosevelto-vemu programu relifnih del se je šele pričela. Organizirano delavstvo v New Yorku Je že pokazalo svojo moč in izvoje-valo "običajno mezdo", proti kateri se je Roosevelt boril v kongresu in je v tem boju tudi Balkanski blok stoji z Ligo narodov Države na Balkanu bodo sodelovale v sankcijah Atene, 9. okt. — Grška vlada je včeraj sklenila, da se Grčija pridruži Balkanski zvezi in skupaj z ostalimi državami na Balkanu podpira sankcije Lige narodov proti Italiji. • Balkanska zveza bo sodelovala v ekonomskih, finančnih in tudi voj-nih sankcijah, če bo treba. O-stale države Balkanske zveze, kl so se izrekle za sankcije, ao Jugoslavija, Rumunija In Turčija. Drugi Mussolini, ki je proti vojni Praga, Cehoslovaklja, 9. okt —■ V Cuninu na Češkem biva italijanski zidarski delavec po imenu Antonio Mussolini, ki Je te dni vložil prošnjo za čeho slovaško državljanstvo. Ta Mus solini je izjavil, da sovraži svojega soimenjaka diktatorja Mussolinija, ne mara nič slišat o vojni v Abeainiji in se nikdar več ne vrne v Italijo. uapel, ko je bil na njegovo za htevo poražen McCarranov a mendment. Italijani prodirajo v notranjost Abesin i je Francoski krogi vidijo možnost izolacije abesin-ske prestolice. Poskusi poveljnika abesinske-ga vojaštva, da iztrga Aduvo Italijanom, so se izjalovili. Tujezemci zapuščajo Addis Aba-bo. Mussolini utrjuje obrežna mesta in izziva Ligo narodov. Velika Britanija poslala na-daljnje bojne ladje v Sredozemsko morje Francija odklonila Addia A baba. 9. okt. — Kas KeJttm. abealnaM poveljnik na ^ I. i::: »•yrn\ fronti, Je poročal danes posojila Italiji zjutraj, da je uapelno zaokrožil italijansko desno krilo ln ujel vačje število Italijanov, med nji* ml 30 častnikov. Druga abeciin« aka armada, kl šteje 80,000 mol, uapatno prodira proti reki Selit, katera meji Abenlnljo od Kr. Ure je. I^ondon. 9. okt. — la Kima na poročajo ničesar važnega s abe Mimike fronte. Ameriški poročevalci, ki ae nahajajo a Italijan- Akcija Lige narodov onemogočila pogodbo z bankirji Pari«, 9. okt. — Upanje Italije, (Ui bo dobila denar iz Francije za financiranje afriške vojne, ae je izjalovilo. Pogajanja, katera je Italija __________ vodila t vodilnimi francoskimi ako armado v Afriki, ae prlto bankirji v zadnjih treh dneh z namenom, da dobi posojilo v vsoti milijarde frankov, ao ae razbila, ko Je Liga narodov za pretila, da bo izvajala ekonomske ln finančne sankcije proti Italiji. Francoski finančni krogi se ne navdušujejo za Muaaollnijevo pu- žujejo čea ostro italijansko cen-auro. Hearatov poročevalec Flo.vd Glbbona ni mogel že od nadelj« potila 11 nobenega poročila. Ženeva, 9. okt. — Italija je ignorirala raaaodbo Lige narodov nad aet>oJ, da Je kriva vojne v Afriki, in danaa Je poalala protcM proti AlMalnlJI zakadi n. V8hel odklonila, ker se zaveda, da Italija nima denarja, da bl plačala račun. vsekakor Imele pel stopenj, Pr- Stavkujoči farmarji nočejo premirja —* i Governer Homer zapre- til z oklicem obsednega stanja <'hirago, 1>. okt. r- Governor Homer ie sinoči zapretil z raz-glaMom obsednega Mtania, da tako prepreči na*ilstvu v stavki mlekarnkih farmarjev, ki so deloma UHtavili dovoz mleka v me- V svoji Izjavi Iforner naglasa, olicajev Ntražit ceate v *ta\kovnem okrožju Mtvern<-ga lllinoisa, kjer so farmarji najbolj rnllitantni, da tako' prepre-či čine varuializma. Homer je ia ial to svarilo, ko »o m *kar«ki farmarji o na ta pred-o g vorili, dn bodo nadaljevali /. mirnim piketirMiij« m, dokler ne bodo čikaske mlekarne sprejele njih zahteve, dn morajo dohiti $2.50 /a vnakih *to funtov m'«*ka, Pogodba, ki je »tedaj \ veljavi, dol«* a II 75 ra sto funtov mleka. va stopnja bo finančna blokada: odpoved poaojll In kredita; druga stanja Ih> trgovlnaka blokada, kl ima uatavltl lavoa la Italije, tretja atopnja uatavl u-v o/, četrta pa bo moralni pritisk na italijansko ljudstvo; pela ln zadnja atopnja bo blokada Italije z bojnimi ladjami. Džlbuti, franroaka Somalija. 9, okt. —' Stalno prodiranje italijanske armade v notranjost A-Itertinije je uveriio francoske in druge evropske uradnike v tem mestu, da bodo Italijani pretrgali železniško zvezo med AddU A-babo in tem francoskim (»rlata-nlščem ter tako Izolirali aboaln-sko prentoheo. Železnica je lastnina Francije, toda francoski krogi ho uverjenl, da ne preti nobena nevarnost železničarjem, ki tvorijo precej veliko kolonijo v Dlredavl. V primeru, da Italijani zasedejo železniško progo, jim 1m» to olajšalo prodiranj* proti abealn-skl prostollcl, katero nameravalo izolirati. Italijanske čete so /e dospele v mesto Jigigo, k I je »krog 50 milj oddaljeno od Jesniškc proge __ l^ondon. 9. okt. — Poročilo, kl Ka je |a>Hall re|H»iter listu "F.Z-change Telegraph" iz AddU A-babe, se gin«!, da se H(»,(HK) aU». aln«kih vojakov pod vodstvom poveljnika Raakaaa pomika |>ro-ti mer tu Aknum. , Vest iz itallj!ii»kih virov se glasi,, da Je allealnaka afmada trikrat naskoči'a italijanske po-Miulke v Aduvi da (Kinovno za-a«d« me*to, ki ga po ijull bitki okupirali Italijani, a je bila vsakikrat |» v na, ta nazaj. AddU Ababa, 1». okt, — Cesar Sela»Me je po/val Italijanskega (HMilanikit grofa (ligliuceija, naj s« takoj umakne s avojim Ata-Ih»iii Iz abesinuko prtatolice, *a-i efK» ptt je oe* tujea^^mcev iz AddU fraiMorko .Hotnalljo, » tis varn«*m. Amrri-ivljanom, ki »o ostali v je nemški poa'anik r otekel Jo v svojih pov Utmfr im I. nrsni.f PROSVETA THE ENLIGHTKNMENT GLASILO rN LASTNINA ILOVBNSKS NABODNB PODI>OBNe JP.DNOTB OrgM •( m4 i>«kli«J»#4 kf Ifca *ia»a«a Nill«ul Baaattl ImMf (l* - -. Ninrfilui *a ZSruftrn* dfU»» (it »m Cbiraga« ta K>u4» MM m lat«. MM M pol lata II M m M«rt lat«; m CfctaMN •a Ctaara ft-M M Mi« late, m •<• M |mS Mil M IMM1U« M« a I tarw>M vaattna (trtlaa, po-♦ ••ii. dram. |m-.i»ii itd » aa ♦ ri<«ia paAtOaUlju la V alaMiu. M ja prllutil poiialM Advamratn« raio o« avraru-i.i Maauaarlpu M c«mmuM-raiiuna aM ui.MjIurlUd arllciaa »lil aot ha. rvtjrnatf. Otkar ■uMuacrlpU, »urh aa atoriaa. i>laya. f"*mt, tU., avill lia Mumal U* aaodar ualr »Uu aaroaipauiad M —U a44raa»ad and Na* Le« m »aa. kar I m* atlk a Halam: PROSVETA Idt7-M Ha. La«adal« A »a., CMaa«a. UllaMa MKMBBB OB TSB rKIIBBATSD fBBBS 138 Smešna nevtralnost Predsednik Roosevelt je proklamiral nevtralnost Združenih držav z ozirom na vojno med Italijo in Abesinijo. Proklamacija določa, da ameriški trgovci z orožjem in strelivoVn, bojnimi ladjami in letali ne smejo prodajati tega blaga Italiji in ne Abesiniji; dalje določa, da ameriški državljani za časa vojne potujejo na italijanskih in abesinskih parnikih (kje no abesinski parniki?) le na svojo odgovornost in ameriška vlada se ne bo brigala za posledice. . Nevtralnost te vrste je zelo piškava; polna je lukenj in na široko odpira vrata municij-skim '"butlegarjem", dokler bo Italija imela kaj zlata za plačevanje kontrabantnega vojnega materiala. V modemi vojni ni samo dovršeno orožje in atrellvo bojni material; niso samo bojne ladje, submarinkc in aeroplani. Danes je — vse bojni material! Tudi živež. Danes vse blago služi vojni v zavojevani državi, najbolj pa živila, kajti armada na bojišču in narod doma mora biti nasičen, drugače izgubi navdušenje in brez tega ne bo zmage. I Italiji je železna ruda, premog, jeklo, baker, nikel, bombaž in pšenica najpotrebnejše blago zu vojno; tega blaga Mussolini nima doma In dokler ga ho lahko dobival iz tujine, bodo Italijani sami izdelovali granate in drugo strelivo za pobijanje Abeslncev (in kasneje Angležev, Francozov in Jugoslovanov!) ob polnih trebuhih, ln to blago ni kontrabant za Italijo ali Abesinijo na Rooaeveltovi em-baržni listi; lahko se svoIkkIiio prodaja. Celo sam municijski magnat Irene Du Pont je pred meseci ob času senatne preiskave glede trgovine z orožjem in strelivom odprto povedal, da je vsaka nevtralnost nemogoča, dokler je dovoljena avobodna trgovina s siro-vinami, poaebno pa z živili. Kmbargo na samo orožje In strelivo ne pomeni nič. Zavoje-vana država, ki lahko uvaža iz Amerike sirovi ne in lito, bo imela vse pogoje za dobavo orožja in streliva toliko časa, dokler ima kredit. Najmočnejše sredstvo za izvajanje resnične, prave nevtralnosti je, da se ustavi vsa trgovina z Italijo. Nobenih slrovln, zlasti pa živil, v Italijo toliko časa, dokler Im> trajala vojna v Afriki! Mussolinijevo vojno Je treba korenito izstradati! . , ^ j" Človeška čreda Iz časopisja doznavamo, da je dr. Irving Uirife, psiholog v New Yorku, poskusil z zanimivo študijo. Hotel jo dognati psihologijo propagande in je odkril, da se masa ljudi ne briga, kaj kdo reče, pač pa pri masi odločuje, kdo kai reče. I>r l/irge je zastavil sto odraslim izobražencem vprašanje, kako sodijo o sledeči Izjavi: "Kapital Je sad dela; kapital je nemogoč, če ni prej dela." Vpraša nccm je bilo rečeno, da je to Irf-nin izjavil. Večina je odgovorila, da se s to izjavo ne strinja, ker si* ji zdi neresnična. Dva tetina kasneje ji* bilo i*to besedilo ponovljeno vpra-ni i tu razliko, da je omenjene besede izrekel Abraham Lincoln, ne pa Lenin.' Tedaj pa je večina hitro spremenila svojo sodbo in pritrdila, da je Lincoln imel prav! Dokaz je očiten. Omenjena (izjava je res Lincolnova, toda Lincoln dane* velja pri Ame-ričanih za nadčloveka in vse, kar je on rekel ali zapisal, je prav. Na drugI strani Je l*nin še jako osovražen pri veliki \i-činl Američanov, pri izobražencih kakor pri navadnih ljudeh, i n njegovi nauki — čeprav je izrekel in zapisal marsikatero globoko resnico — ae eno-stavno odklanjajo satno zato, ker so l krat prišli na Kranjsko. Videli kuMuksarii. boste, kako so bili ljudjo v sta- Predlog ti izdajo raznih bon- Pederrlni zakladnik Henry Morgenthau. ČETRTEK. 10 ftirrA^ I svoji veri inrte'1 ne^«račo. Poza- priti. In tudi Bog to ve, saj vse rih ^ih praznoverni. Verjeli so <*ov so volilci zavrgli, razen one-j Wl je namreč, da tudi v klerl- ve jn jim je dal prosto voljo, da v mrtvo otroško roko, da ima K® za bonde v pomo* * * 1. Volilci, kakor se raz> Torej pridite pogledat to za- »o VoliU za tiste kandidate, od nimivo dramo. Udeležite se v ve- katerih upajo dobiti slilžbe. Smo-Irkem številu, zakar vam ne bo »ta pa je, da vsi oziroma vdMna žal. Posebno peč'arji naj ne po-, ne moi-e dobiti služb, ker jih ni. zabijo priti. V igri bo tudi vdo-1 ^ 29- sept- se je vršila.prava grofica, kar ee ne vidi vsak SO letnice Proletarca v SDD . , -ti ------------------------v mrtvo otroško roko, di ima K« za bonde v pomoč brezpcsel- Ka nin paradah časih maršira- aj pomagajo sami kakor vedo moč, da te naredi nevidnega, itd. nhn. Volflci, kakor sa razvidi, jo uzmovičl. In res, nekdo in znaJ0. n()iej0 vedeti kaj mu Je izmaknil iz žepa, kakor, je njim v b^o kajpak Ba. so poročali lokalni listi, karJ mi trpeii poaledice; poleg njih $1406! Seveda je ubogi John pa tudi oni> kl v«do kako ae bi postal histeričen, čim je opazil daja odpraviti beda, pa so brez prazen žep, tako da ga Je mo- ; pomoč| jn b^e sami ne morejo rala policija vzeti v varstvo. I odpraviti Mi pač ne vemo, Če Je Johna; Neki Irec je t prav nekdo, k >m tiilu tv d«tn ii> bi imeli tistih ovratnikov, ki se zadaj zapeajajo. Ni čudno, da so ženice tako zaljubljene v take1 fante, ki rajši odpuščajo grehe mladim ko atarim. In ženice so drvele v mestni stadijon kot za stavo. Mi motorniki na ulič-j nih smo vozili z vso silo, kolikor j« je bilo v električnih žicah. I Ampak še je slo prepis asi. Zadnji dan kongresa sem mislil, du sem delo ob B. zvpeer končal, kakor navadno. Mislil **m. da bom šel na agitacijo kot kandidat za mestnega odbornika, pa sem dobil ukaz. na) grem do konca proge in ponovno ,Puhlic Square. Malo sem bili jezen, pomagalo pa ni nič. Ko' sem pa prišel do |*i*tajališča uličnih votov, *em vendarle bil ""Zamenjan". Mislil »eni si. da me ljubi Boir MJ ljubi ko du-1 hov ne. Saj sem pa tudi bil de-n ekatra plače tekom kongrese. ki jo bom porabil x« mojo socialistično kandidaturo, pa če bom itvoljen ali im« "* Kongre« sr je ra**e|, revni ; še revni na duhu tn žepu, bo-' nekoč na neki seji dejal: "Molim, hodim v cerkev, ampak to mi nič ne pomaga, če ne bi bil v delavski organizaciji." Torej je potrebno, da kot delavci pripadate tudi vi k delavskim organizacijam, kajti le te vam bodo pomagale, šele potem vam bo tudi Bog pomagal. Ne poslušajte samo pridigarjev, ampak poslušajte one, ki vam hočejo koristiti že na tem svetu, ki je vaš svet. Naučite se porabljati dobrine v prid sebi, pa vam bodo nebesa zagotovljena na zemlji, kakor so nekaterim že sedaj, Frank Barhič, 63. \ —r Vabilo na vinsko trgatev Strabane, Pa. — Poletje (je vzelo slovo, tako pa tudi naši pikniki, ki so se kar vrstili vsako nedeljo in soboto- V naši naselbini imamo namreč precei raznih organizacij, kulturnih in podpornih, tako da so komaj vise na vrsto prišle s svojimi prire-litvami. Sedaj nas so hladni ve-fieri spodili iz priljubljenegs Drenikovega parka v gorko za vetlšče, v dvorano društva Postojnska jama 138 SNPJ. V nji smo se prav dobro počutili 21 sept. zvečer na veselici soc. kluba št. 18. Vesele polke in mile valčke so nam igrale štiri Ber-•jantove hčerke iz Lisbone, O. Vmes so tudi zspele, kar je nam \e posebno ugajalo. Udeležba je bila precejšnja, na plesišču pa so bile večinoma ženske. Kaj je z našimi fanti in možaki? Na zadnji seji društva 138 3N'PJ je bilo sklenjeno, da dru-Uvo priredi vinsko trgatev v so-joto, 12. okt. Treba je torej pre-ej resnega župana, občinskega Vuge, ponosno županjo, strogega sodnika, par krepkih policajev in precej postavnih viniflar-iev in brhkih viničark. Zt. vse to se naši |N)žrtvovalni člani ir -lanice prav pridno pripravljajo. Glavni vzrok tega rajanja je la hočemo nekoliko povečati nar lo društveno blagajno. Zato m »a vabijo vsi člani in Članice, ta (o tudi vsi rojaki in i »jaUinjf,, irijateljl in znanci iz vse 'ikoll •e. Pridite in ne bo Vam žal! P< vsakdanjem delu in skrbeh potrebujemo nekoliko razvi rila. Naša naselbina slovi po sv dan. Začetek ob 2. popoldne. Na svidenje 27. oktobra! Pauline Fabec. Naše MuUne novice na Waterloo rd. Vse, posebno pa program, je bilo zanimivo* le u-deiežba bi lahko bila Večjfe, če-tadi ni bila baš majhna. (0 Baragi in sphi ter evharističnem Cleveland, Ohio. — Najprej se, kongresu bom morda poročal pobom spravil na vreme. Postalo zneie. morda.) je hjadneje in diši, ne samo po leseni, temveč že skoro po zimi, kar ni preveč prijetno. Le to nam ne gre v glavo, da se bi že oglasila zima sedaj, ker se še ni oglasila ne zaškripala nobena preša ali stiskalna v naši mili metropoli. Pa tudi še ni nobenega znamenja za to, vsaj meni se zneje, morda.) Anton Jankovich, 147. Naša sobotna veselica Cttff Mine, f»a. — Delavske razmere so pri nas take kakor v drugih rudarskih naselbinah. Tukaj imamo ženski gospodinjski klub in smo Članice SNPJ. Na zadnji seji smo sklenile, da *di tako. Vsekakor pričakujem' priredimo vesetico v sobrlo 12. škripanje preš prej ko pritisk okt. ^vfeče* v tukajšnji dvorani. ^ed- zlme. Z delom gre še vedno po po'ž-je, to se pravi: po starem, če ne še bolj počasi. Kdor ima delo, ta dela, kdor ga pa nima, ga tudi dobiti ne more; tudi kupiti ga ne more. Primarne volitve, ki so se vrnile 1. oktobra, niso prinesle nobenih posebnih sprememb, kveč-iemu le to, da je sedanji republikanski župan zgubil ponovno no-ninlranje. Mesto njega je dobil nominacijo kot nekaikšen neodvisen republikanec ttaro'd Bqr-*»n. Nominacijo je dobil tudi mašinski kandidat demokratske itrarrke Roy T. Miller, ki je že prej županil dve leti. Torej se bo osredotočil volilni boj na ta dva kampeljca za županski stolček. Volitve se bodo vršile 5. nov. Kdo bo zmagal, je sedaj pač težko reči, mnenje mnogih pa je, da bo zmagal Burton, kajti glasovi, ki so bili oddani za poraženega Davisa pri primarnih volitvah, bodo gotovo oddani zanj. Tako je namreč mnenje političnih opazovalcev. Za nas delavce je pač vseeno, naj bo eden ali drugi, kar se tiče Županskih volitev. Kar se pa tiče kandidatov v mestno zbornico, je pa drugače. Med drugimi je bi'o nominiranih tudi pet Slovencev in eden Hrvat. Ti so: Traunikar. Pucel, Novak, Ken-lick (sedanji odbornik) in Ve-hovec (tudi odbornik) ter Hrvat Smil Croivn. Mnenje med rojaki je, da bpdo izvoljeni trije slovenski numiniranci: Traunikar, 'ticel in Novak, medtem ko za Vehovca postoji dvom. kajti pro-i njemu "runa" močan nasprotnik, republikanec Lathy. Možno c, da prodre tudi hrvatski kandidat Crown, kar seveda ni nje- llenrv |\ FMrher razdeliti dSo in faT11? m. p. bi bil. sposobna pr.hranlti T " merno večje število remljanov. ojV gan^no t. j. s shovmi iz nežive nara e skg, slednja je pač le neka bolj razvita 3 ma predelana oblika rastlinske hrane To je tedaj v prvi vrsti upoštevati pri J računu. v 14 Rastlmski svet ima dve meji, ki ju ne n ( Tka površina. Rastlina je potrebna za to predela ahOrganske zemeljske snovi v or j ske. Število rastlin ali točneje zelenih lii ki vršijo to predelovanje, se da pomnožiti toliko, v kolikor je na razpolago svetlobe, plote, zraka in redilnih soli. Večji del kali ki jih sonce oddaja zemlji, se izkorist Ogretje zemlje, za ohranitev bakterij, 1< prva stopnja za razčlenitev anorganičnegi za dviganje redilfte tekočine v rastlini, g mšnjši del Sončne energije, nekako petna na, izdeluje iz rastlinske redilne tekočine ganske snovi, torej človeško hrano. I)a lajo določeno količino organskih snovi n bqjeJo rastline določeno količino sončne e frfje, ta količina pa se ne da povečati. T isto, kakor s pretvarjanjem vodnih sil v i trično energijo. Na zemlji je prilično za milijonov k. s. vodne sile. Preko te ko človek ne bo mofirel iti. A kakor so v vodnem gospodarstvu izr nali vse razpoložljive milijone konjskih! tako lahko nekega dne kakšen botdnik Čuna na podlagi razpoložljive sončne em je na kopnem, delovne zmogljivosti rastlin listov In količine hrane, ki jo potrebuje čl za svoje življenje, kolikšno je lahko št ljudi, ki jih zemlja lahko prehrani. Po n cenitvah gre tukAj za 20 do 40 milijard 1 ne pa za 2 milijardi, kolikor jih je dane svetu. Vsekako bi danes ne imeli prav za nobenega vzroka vpiti, da je zemlja preo dena. Tekme kruinih hlebov Na razstavi pekov in slaščičarjev v Is tonu na Angleškem si ljudje lahko ogledi tisoče in tisoče hlebov kruha. Za te hleb vrši tekma. Razdeljeni so v 66 vrst, a hjoje jih 22 sodnikov. Mister A rt ur Br Je predsedhik tega razsodišča in je imel pr vanje o kruhu v naši dobi. "Danes", je fcro!ey, "nimamo več 'paradnega' kruha kruha, ki so ga slikali na reklamah in ki j< tako bel in popoln, da ni imel nobenega več. Ideal je danes dober, pošten kruh s likajočo se sredico in z okusom po orehih kruhom je treba znati ravnati. 2e rez kruha je umetnost. Zahteva poznavalca ostrega noža. Mnoge gospodinje, ki se pi žujejo, da dobivajo drobljiv kruh, naj prii le sebe in svoj topi nož." Ocenjevanje razstavljenih hlebov se vri ta način, da sodnik kruh prereže in pog najprvo sredino. Biti mora kremasto bel enakomerna. Skorja mora imeti temno barvo. Najvažnejši pa je vonj kruha, vonj je najboljši znak dobrega kruha in pri oceni odločilno moč. Vsakih dvanajst let ena revoluc V Bruslju je bil pred kratkim mednsr kongres sociologov, na katerem je imel r sociolog P. A. Sorokin, profesor s Harvsrt univerze, zanimivo predavanje. Učenjak sestavil seznam prekucij in uporov v ig vini človeštva. Preštudiral je nit man, 1620 revolucij, ki so se izvršile od I. 600 Kr. do konca I. 1925. Doba njegovih rei cfl obsega po tem takem 2526 let. Ljudski upori ali revolucije so po naziri ruskega učenjaka samo ponovitve brez čenega časovnega ritma. Povprečno prid ena revolucija na vsakih dvanajst let. N prekucij je bilo v osmem, trinajstem, najstem in devetnajstem stoletju. Tretja tjina devetnajstega stoletja je bila mirr kakor razdobja pred njim. V 20. stok-tj , število revolucij skokoma poveča. N«^ je, kar je lastno vsem revolucijam v z*<1 252« letih v enaki meri. To je: fanatizem vost in grozovitost. V tem |>ogledu s« r« cjje, ki jiti je proučil ruski univerzitetni feeor, prsv nič ne razlikujejo med sals Sodoben nemiki ženitni ogl« V berlinskem "Daheimu" smo odkr žit veno ponudbo: "Mlado dekle, nit lepo, iz stan- nem* Žine, udeleženka pedag<^ke vojne. -znanlti s prijateljsm. čvrsto »toj» ma nogama na duhovnih tleh t^ * ' (D»ij« U pry» H>1 a • amomorilka pi- r'1"* J »Trpinova, stara ^'Klin, miloščinska u-, ^ "l(,m stanova-®*U»n-lecenl v nacijaki uniformi in i-ineli ao znak avastike na rokavu. Takoj ae je |»ognalo za trnkom okrog 3000 krojaških delavcev, ki ao truk ustavili in nacije atra-hovito pretepli. Policija, ki Je priletela pravočasno, Je petori-co rešila še hujšega. Nekaj iz-grednikov Je bilo aretiranih. torte! [s oglašala shod nemške narionalaocialistične lige in i-mela je toliko predrznosti, da je paradirala skozi judovski dls-trikt. Štiriletni deček ves Sodišče v Laičevn v sovjetski Rusiji je pravkar zašilo za več mesecev nekega Nikolaja Andrejeva, češ da je sistematski "kalil in zasmehoval" politično delovanje svoje ženo, K temu moramo pri|>omniti, da so obsojenčevo ženo pred nekaj meseci izvolili v mostni sovjet; zato je morala nastopa* ti na Javnih shialih in tudi govorili. Nil, Nikolaj Andrejev je rad posluAal njene govore iu je tudi navdušeno ploakal — kadar je bil dobre volje; zgodi* lo se je pa tudi, da kdaj ni bil, m takrat jr pri vsakem drugem stavku skočil ženi v la*aedo. Sodnikom je obljubil, da bo v bodoče svojo ženo hudo spoštoval In da je ne bo več motil na shodih. premešan" ■ v notranjosti, Pittaburgh, Pa ^ Zdravniki i so dognali, da je pri štiriM J nem Hobhyju Lipperlu "vae na-i robe" v njegovem telesu. Bob-by ima arce na deanl strani namesto na levi, sUtpič itiia na le. vi namesto na (Ivani, jetra soi tudi na levi namesto na desni I iu njegova leva ledvica je na| de*Tli, denfia pa na li»\i. gače" j« d«0ek zdrav, "Dru. Prizor z % o jaških vrov nemške armade, ki ao ae vršili pred nekaj da**l t bližini me-ta Luneburger lleath. Strojniki zmagali Kt Hm It h, Ark. - Organlzi j rani strojniki ao ae |io pettaden h k i stavki, ki je jiopolnoma u-, stavila, (»tirat v tovarni HoTtdj Mfg Co„ vrillll na delo, ko Je I | družba prMaia lia Vse |M*gojeJ j ki so jih stavkarji picdMili. J K K It J K KKKKL, HA J K flOK« ICINfi IHMIKO HKJKN Pred sodiščem v llm-humu se je moral zagovarjati rudni* škl zdravnik dr. Driesaen Iz Reckllnghauaiia. Očitajo mu, da Je krvavo ra/žalil predsednika pruske vlade Hermana Goerlnga. Nekega veeera Je namreč obtoženi dr. Driessen v re<-klingliaii»enMki kavarni na glas in \ /al | i vi h l»*««dah zatrjeval. da je general Ooerilig presit rielteluh. HodHkče ji« obtošenes obsodilo na pel mesecov xa|xn* < e bi bil govoril na primer o Goebhel. au, da Je auh ko preklja, hI ga bilo natbrže prav tako šalilo. Vsi- Jr pač relativno na tem "U . . . Ali sle nanrfeoi ns dnevnik Trosvsto ? Pvdplrsjle svoj (krti Dolina meseca ROMAN Bpi—i J ACM LONDON—Poaloveaii Vladimir Levstik "Sijajna sta," je rekla. "Se sanjalo se mi ni nikoli, da ne bom kdaj vozila s takimi konji. Kar strah me je bilo, da se ne bi mahoma zbudila in videla, da so bile samo sanje. VeA, zmerom ne mi sanja o konjih. Ne vem, kaj bi dala. da bi kdaj imela vaaj enega." "Čudno, kaj?" je odvrnil Billy. "Jaz imam konje takisto rad kakor ti. Gospodar pravi, da sem za konje ve&ak. Da je on budalo, to vem. Prav nič ne razume o njih. Pa Ima vendar dve sto velikih, težkih delovnih konj, ne vttevii teh dveh lahkih vprežnih, jaz pa niti enega ne." "Konje je Bog ustvaril," je dejala Saxon. "Moj gospodar gotovo rte! Kako je potem mogoče, da jih ima toliko? Dve sto, ti pravim. In misli, da ima konje rad. A Bog ve, Saxon, on nima vseh svojih dve sto konj toliko rad kakor jaz najzadnjo žimo v repu najbolj zanlkarnega izmed njih. Njegovi so pa, njegovi. Ali ni, da bi skočil iz kože?" "Kako ne bi?" je smehoma pritrdila Saxon. "Tudi jaz Mem zaljubljena v fine bluze in se moram vse življenje ubijati s tem, da likam najlepAe, kar sem jih kdaj videla. To je čudna reč — ni prav, da je Uko." Billy je v novi jezi zaAkripal z zobmi. "In kako nekatere ženske pridejo do svojih bluz! Kar slabo mi je, če pomislim, da jih ti likal. Saj vei, kaj mislim, Saxon. Ni vredno, da bi zapravljal besede o tem. Ti veA, jaz vem in vsak ve. In vražji bi bil ta svet, če moški in ženske ne bi mogli časih govoriti drug z drugim o takih rečeh." Bilo je, kakor da bi se opravičeval, obenem je pa zvenela v njegovem glasu Mamozavestna kljubovalnost. "Z drugimi dekleti nikoli ne govorim tako. Mislile bi, da imam kake skrite namene. Kar zoprno ml je to njihovo večno prežanje na skrite namene. A ti ni drugačna. 8 teboj lahko Uko govorim. Vem, da si človek, ki razume* odkrito besedo. Ti si taka kakor Bili Murphy ali kdorkoli drugi, ki se mož lahko pomeni z njim?' Presrečna je vzdihnils in ga pogledala z očmi, ki so se bleAčule od ljubezni, ne da bi se bila zavedala. "Tudi meni ne tako godi," je dejala. "Fantom, ki sem hodila z njimi, se nisem nikoli upala dovoliti, da bi bili govorili Ukih rečeh, ker sem vedela, da bi to zlorabili. Da, veA, kadar sem z njimi, imam neprestano občutek, da vodi drug drugegu za nos in laže in igra komedijo kakor na kaki maAkaradi." Za trenutek je obmolknila, kakor da bi oklevala in se borila sama s seboj, a potem je s čudno tihim glasom nadaljevala: "Jsz nisem spala. Videla ... In sli.Aala sem maraikaj. Večkrat sem imel s priliko, ko mi je likanje že tolikanj presedalo, ds bi bila pripravljena skoraj na vse. Uhko bi bila imela tiste fine bluze ... in vse drugo , . . nemara tudi konja, da bi rs jahala. Priiel je na primer neki bančni blagajnik . . . in Ae (»ženjen povrhu, prostih. Govoril je kar naravnost. Meni ni bilo vredno prizanašati, saj veA. Jaz nisem bila dekle z dekliAkimi čuvstvi sli čim takim. Bila sem ničla. In tisti razgovor je bil tak, kakor l.iUjo, toda to »e j«.- v vojni spremenilo. Z vse Kranj. *ke ao morali fantje iti na iim-l»»r v Ljubljano in vse se je \ r-šilo bolj hitro ko v mirnem času. Fantje *e niso ravnali po »tarih običajih, ko ao prepevali in v riakali in pili, kadar »o Ali na nalM>r, Malo amo povs-»ovali pri dekletih, da *«» nam dale Aopke in ae potem podali na ialoatno pot. Ob <*»tih zjutraj določenega dnr m- J«- uatavil pred naš.* hišo okrasen \<»*. na katerem »o le bili moji tovariAi. da nas od-pelje na poatajo. I'red no amo priAli v Litijo amo »pili vaak nekaj košare kov, ru smo morali takoj priseči r.veatobo cesarju Francu Jožefu da si* bomo do sadnjetfa diha borili za domovino. Potem ao nsm dali karte, na kate.lh je bil doli* en datum, kdaj ne moramo javiti in nastopiti vojaško službo, hali so nam deset dni Oa*a. da oatanemo doma in uredimo naše stvari. Ob Atirih je priAel vlak. ki na» je od|teljal proti domu. Nekdo it naše skupine je predlagal, naj ae odpeljemo kar naprej, v »otednjo vaa, kar amo tudi atorill, Ko smo ae Vozili po naAi dolini, *mo vriskali in peli. Ljudje, ki ao delali na polju, ao na* vpraševali, če »mo potrjeni in druge stvari Tudi na naAi jij|. v i »o delale moja atara mati. kruAna mati in dekla, ki m> ho-tele vedeti, ali i»em potrjen. Ko nem jim |toved*l. da »em in da je' potrjen tudi bratranec, »o vae tri zaplakale, kajti Vedele ao da jih bo moral zapuatiti edini moAki, ki je lahko delal na posestvu, in da bodo ostale same. Nekoliko časa smo se za mudili v sosednji vasi pri znancih, nakar smo se podali domov. Na poti sem srečal očeta, ki je bil stražnik ob železniAkem mostu v nekaj kilometrov oddaljeni vasi. Dobil je 24 ur dopusta in se je Gra« al domov. Tudi on nas Je u-«ta\il in vprašal, kaj je z nami. Ko aem mu povedal, da sem bil potrjen, mo mu stopile solzi« v oči, ker je vedel, kaj me čaka in da bo domačija z menoj izgubila dobrega delavca. Pozno ponoči smo 1os|»eli domov in se i>odali k počitku. Dnevi so hitro potekli in delo mi m Alo več izpod rok. čeprav f*'m •<«• silil, <|n bi porabil na vae, kar me <*«ks. Iz Rusije in Srbije *<> prihajale alslie novice, čeprav je bila stroga cenzura. Mnogo smo izvedeli «»d ranjencev,Jn če je človek osebno pornal katerega. je »lisal grozne atvari, Prišel je čaa odhoda in pripravili „mo kovčege ter jih napolnili s potrebnimi stvarmi. Prej ao nam bili že povedali, kaj moram.. vzeti a aeboj—-dve volneni ; srajci, dva para apodrjlh hlač. dv« para m>gavk\ jeatvin za dva (dnvda ne bi bili Učni. ko bo tre! « ('akatl, da se vae uredi. j'' ko »e je bilo treba |posloviti „d svojcev in ljubice v vasi. T*kr*t nisem mi-j Sli . da bom prebil štiri leta v Voini. Na 26. oktobra je bil dan odhoda in slovo od svojcev je bilo žalostno. Zapustiti je bilo treba ljubi dom, kjer sem preživel o-troška leta. Na postajo so nas spremili svojci in mladi fantje, ki so še ostali doma. Na kolodvoru je bila zbrana velika množica in ob devetih je vlak odpeljal proti Ljubljani. V Ljubljani so nas čakali vojaki, ki so na4 spremili do vojašnic. Mene so poslali v staro cu-krarno, katero so spremenili v vojašnico. Ves teden so prihajali vlaki z vojaškimi novinci. Bilo jih je toliko, da se je težko našlo prostore za nje. Teden dni smo morali nositi svoje obleke in vsak dan je bilo treba iti na vežbališče, čeprav še nismo dobili orožja in uniform. Opoldne^ smo bili dve uri prosti, potem pa je bilo treba spet iti na vežbališče. Z vežbanjem ae jim je mudilo, da nas čimprej izurijo in potem pošljejo na fronto. Tretji dan sem bil ie kaznovan zaradi malega prestopka. Po desetih dneh smo dobili uniforme, puške |n druge stvari, ki jih vojak potrebuje. Jaz aem ostal v Ljubljani pri 17. pešpolku. Dnevi in tedni so hitro potekali in pri vežbanju smo hitro napredovali. Učiti se je bilo treba streljanja in kako je treba n*-skakovati sovražnika. Hrane je bilo dovolj, kajti poleg kuhinje sta bili tudi dve kantini, kjer je vojak, če je i-mel denar, lahko kupil jestvine in pijače. Pri tem seth takoj o-pazil sleparije. Nekateri kuharji so namreč dajali živila lastnikom kantin, da so potem lahko zastonj pili, vojaki pa ao bili o-škodovani. Neki kuhar je hotel tudi mene oslepariti za prekuho, a sem se uprl in mu nakano preprečil. V vojašnici je bila stroga disciplina. Ob devetih zvečer je moral biti vsak v svoji postelji, ob petih zjutraj pa je bilo treba vstati in počistiti sobe predno smo odšli na vežbališče. Orožne vaje so bile v gozdovih v bližini Šmarne gore in v drugih krajih. S prihodom dolgih večerov v jeseni je postalo dolgočasno. Ob pol štirih smo imeli večerjo in potem smo bili prosti. Tisti, ki so imeli denar, so lahko zahajali v kinogledallšča ali gostilne, da so se nekoliko zabavali, sprehajanje po mestu pa je bilo nerodno, ker je bilo polno Častnikov, katere je bilo treba pozdravljati. Sorodnike sem obiskal le par-krat, ker jih nisem hotel nadlegovati. Nekega dne smo dobili povelje za odhod na strelišče pri Begunjah. Iz Ljubljane smo odkorakali zjutraj in prišli na cilj proti večeru. Imeli «mo toliko čaaa, da smo si površno ogledali okolico. Nekateri smo se vrnili nekoliko korajžni, kar je jezilo poddesetnika. Pričel nas je zmerjati, in ko sem mu rekel, naj bo tiho, je skočil proti meni. Spoprijela sva se in zagnal sem ga za neke deske. Ker še vedno ni miroval, sem ga sunil s puškinim kopitom in pri tem izgubil kapo in en čevelj. Nekaj časa sem ju iskal brez uspeha in potem sem zaspal. Pri pregledu naslednje jutro nisem imel ne kape ne čevlja in narednik je hotel vedeti vzrok. Takoj ae je oglaail poddesetnik in povedal, da sem ga prejšnjo noč pretc|>el, toda fantje so se potegnili zame in rekli, da je kavs povzročil poddeaetnik. Narednik me je nato pokaral in dejal. da se moram poboljšati. Naročil mi j«, naj grem v hlev k hlapcu, da mi bo dal luč, da poi-šč« •m izgubljeno kapo in čevelj. Izročil mi je tudi vrečo munici-je in naročil, naj jo prinesem za njimi na strelišče. Ko sem doapel na strelišče, so vojaki že odšli in dohitel aem jih šele v Borovnici. Tam aem naletel na atotnika. ki je hotel izvedeti. kje sem se samudil z mu-nicijo, jhi pa aem mu korajžno odgovoril, da aem bil akrit na desni atrani ln vse je bilo dobro. Mu niči jo «em vrgel na voz in od-korakali smo nazaj proti Ljub-Ijani. V vojašnico smo dospeli ob devetih zvečer. Bili *mo utrujeni in amo ae po večerji Ukoj podali k počitku. Drugi dan je bilo treba iti »pet na vatballšče. Iz-jeme nI hflo nobene, kajti na o-rožne vaje amo morali hoditi, čeprav Je padal del ali sneg. (Oalje prihodnji*.) Sokci in sokice Hudomušna študija iz Se mita Semičani ao svoje vrste ljudje: imajo svoj jezik, svoje običaje, svojo modo in ljubijo tudi po svoje. Saj. Da se pa ne bodo prevzeli z ozirom na moj zadnji laskavi opis, jih moram v nastopnih vrsticah — cum grano salis seveda — malce okrtačiti. Take "pobude" smatram vselej za koristne: nekaj se jih bo že prijelo. Ker pa imajo precej trdo kožo, sem prepričan, da mi ne bodo zamerili. Kje naj začnem, ko imam toliko gradiva? Visoko gori nad Semičem je kolodvor s tistim bajnim razgledom v daljavo pod seboj, kakršnega ne naletiš zlepa. Malo potnikov izstopi. iPred kolodvorom čaka neka vrsta cize: to je majhen voziček za pošto. Ce vprašaš voznika, kako dolgo jo moraš mahati po serpentinah nizdol, ti odgovori: četrt ure. Lahko bi te povabil na voziček, pa menda v Semiču nimajo te navade. Saj jaz sem moral v največji vročini pei krevsati navzdol, dočim se je voziček pred menoj lepo v galopu spuščal v nižino. Tri četrt ure sem potreboval preden sem dospel na mesto, kjer se začenja moj film. Brhka domačica, kateri sem prijavil svoj prihod, očividno ni imela poguma, ali ni bila razpoložena, zakaj poslati sem moral ponjo, da je blagovolila priti po mene. Kakor sem po zneje razvidel, je temu vzrok semška počasnost, ki se pri nekaterih pojavlja že v govorici. Prav pretehtano in preudarno stiskajo jezik med zobe, kakor bi se bali, da se jim predčasno ne izrabi. Kako pa! To so seveda izjeme. Drugi, posebno Sokice, kakor se nazivajo Sem-čanke, imajo spet to razvado, da strašno hitro obrabljajo svoj jezični instrument, da ti venomer udarjajo na uho besede: avša, brljavka, čampa, drpajsa. Tako nekako! Vole, vole, to je hitro, balijo. Vole bali! Hitro pridi. Ce se hočeš semiškemu dialektu privaditi, moraš najmanj teden dni nategovati uiesa. Pristni so njihovi izrazi za stročji fižol, ki ga nazivajo «ko-žule, čebulo žbula, fižol faž'n itd. V Semiču ne poznajo vžigalic, marveč škatlo ognja. Vročina pripeka. Je skoraj ista kakor na Rabu. Na vse zgodaj sije božje sončece v moj tusculum, da naposled iz vseh kotičkov privabi na posteljo — muhe, ki te hočeš nočeš prisili jo, da daš slovo postelji. Mrhe muhaste so v polnem razmahu tako okrog šeste jutranje ure. Meni ni bilo nikdar žal, da sem vsUl. Čudno pa, da Sokice ne čutijo muh, odnosno da rade polegajo do sedme ure! Lenobe! So seveda tudi izjeme, ka kor recimo tam pri Bukovče-vih: gostilna in mesarija. Tu vlada mama, ki nad vse rada bere, kar ji pride pod roko. Nosi očala, preko katerih te iz svoje vzravnane seje ošine z dobrohotnim pogledom: vidi nam reč vse, kar se godi okrog nje, čeprav je navidezno vtopljena v štivo. Mama je nekak generalni ravnatelj, kateri so podrejen različni resori. Tako ima najstarejša Fana kuhinjski resor. Je že ob petih na nogah. Imenitna kuharica. Tončka je času potrebe natakarica, sicer pa ažurira perilo. Polde je furman in konjski lišaj, Rudel pa mesar, dočim Mirna opravlja ročna dela in Ivan goni živino na pašo. Le-tu aem prenedel precej prostega časa. S kako vnemo tu berejo liate, ae vidi že iz tega, da je poi ure po dostavi-tvi že vae razcefrano in mast no. Pridni ljudje! Cim se pojavi tujec v vasi, postane vse živo: mlado in sts ro, skratka vae dvo In štirinož no prebivalstvo. Samo psi so tam pohlevni. Zaletavajo se kvečjemu v kak potniški avlo. ki ae je bog ve po katerem naključju aem izgubil. Ob nedeljah zvone, odnosno potrkavajo dan že ob pol treh »jutra j. In zvon jen je se ponavlja od |>ete do devete, skoraj vsake pol ure. Pa spi, če moreš! Zadnjič smo ae peljali na žegnanje nove gasilne zgradbe v Mrekljevec. Mora ie tam bi- Četrtek, i o 0ki Mrs. James Cromwell. hči tobačnega magniu DuU mož, ki uživata medene tedne na Havajih ' J ti v navadi, da boljše oblečene mič. Zal b^TT^T in/4 rW.oaf« „ I ___.. . . Ul mU bilo ljudi počaste s tušem! Grandi-jozno je bilo. Nu, in Sokice so tam plesale. Pomislite, po žeg-nanju plesale! Strogi gospod župnik jih je teden pozneje raz prižnice pošteno okoril, da so se kar skrile grešnice pod cerkvenimi stebri. Ves Semič je s prsti kazal na nje: bili sta namreč dve moja gostiteljica in pa Bukovčeva Fana, ki sta začeli s plesom. Apropos! Semič ima tudi svoj magistrat. Je pa nad vse ponižna hišica, najmanjša v Semiču, proti njej je ljubljanski Figovec palača. Pomembno je, da Semič ne premore pendreka, ker bi me bil sicer gotovo aretiral, ko sem na prigovarjanje Sokic pel "ubrane" podoknice semiškim lepoticam. In bi bil nas gotovo zapisal, ko smo z vozom divjaško brzeli mimo ovinkov, čez drn in strn. Uh! Semič je vas, čeprav ima farna cerkev nič manj ko 19 podružnic. Kaj ? Raztega se v območje eno in pol ure na vse strani. Pa je vas, dočim je mali Cernomelj trdno mesto. In zidance! Mislim, da jih bo tako okrog tisoč na vsem pobočju tja gori do vrha visokega hriba. Letos pričakujejo mnogo in dobrega vina. Se bo luštno! Zdaj ko imamo vlake za weekend, bi se lahko marsi-kak žejni Ljubljančan za 33 Din tja in nazaj potegnil v Se- kice rade vidijo tujce jim sicer na razpolago z« stopniki Hermandad«' in sa. Sokice pišejo kaj ra< ljubljena pisma. Ker pa v tem pogledu roka pre da, gre stvar bolj p(>oas] ka pisma pišejo v obroki luštno je bilo, ko sem zg< menjeni Tončki narekovi bavno pismo, katero je p< prepisu kar na tri stran slala. Žiher je $iher bo že ujel! Saj. Imenitno je dejstvo, 4 nedeljski maši nekatere s klobučki pojavijo v Koliko zavisti in obiranj ozračje po prestani i Pravijo, da to zahteva Saj. Se eno moram po< to namreč, da si Sokice žejo ustnic in lic; pa se t mani — in n£ pedikiraj čemu? Skratka: V Semiču je biti. Pridite in preprtf boste! Jonip Su OFFICE n« HarrUon »711 Izmerno nizke cene. Ob ncd»ljah; 9 do 1 Ur*: 8:80 do M :10 3 2b S STAT I s 0|>|||n*v» in Tr»U i domovino. DIREKTNO V JUGOSLAVIJO ROMA decembra 7 — VULCANIA Januarja II PRBKO GKNRVB — It UR V JUGOSLAVIJO REX C. di 8AVOIA (Najhitrejši parnih iuint lini i*.) (Mini rrrs-ostshllr.nl psrnik Okt. 19.—nov. IS.—de*. 14. Nov. 2.—nov 3«. derj Upraftajte za pojasnila pri kateremkoli avtoriziranem airrntu 333 N. M1CHKJAN A V K., ( lll( A(.0. IIJ ITALIAN LINE NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO Po aklepa It. rodne konvencija aa lakko aarofl na llat Prevrtaj Atojo oden. dva. tri, itiri ali pot Jlanov is en« drniiae k eni naroliir1 Proaveta atana aa vao enako, aa liana aH aoilano M M aa eno ktac nino. Kor pa liani fto plalajo pri Moantrntn $1.2* ta tednik, m )iaj iteja k naročnini. Torej aadaj al rsroka, roti. da Je liat prnirac 8. N. P. J. Liat Proaveta Jo vaša laotnina in folovo Je v vsaki dniiii ki bi rad fital liat vsak dan. Cona liatu Proaveta la: Za Zdrui. drftave in Kanado MN I tednik In..... .......... 4.M S tednika In. .............. iM S tednike in..:............ 2.40 4 tednike in............... 1.2t 5 tednikov in..,.......... nit Za Evropo Jo.. Izpolnite apodnji kupon. priloiHe potrebno vaoto drpirja ah Order v planin in ai aarofite Proeveto. liat. ki Je vaia laataiaa. Pojaanllo:—Vae'eJ kakor hitro kateri teh Jlanuv preneha bit! ali te ae preseli prot od druiina in bo sahteval *am i*oJ J •< moral tisti lian H dotitne dnitlne, ki Je tako skupno nsi ' Proaeeto. to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem vaoto listu Proaveta. A*o toga no store, tedaj mera u datum aa to vaoto aarolniku. Za Cleero in Ckicaro t« 1 tednik .............. 2 ledaika la........... 1 tednike Is..........1 4 tednike la........... K tednikov in......... ..... $».0S in PROSVETA, SNPJ, 2SI7 8«. Uondale Ave- rhlrero PrlMono pošiljam naretalne aa llat ProoveU vaoU I las.....................Cl dreliva lov ............................................- Vata vito tednik in ta pripiftite k narolalal od aed^t»« •« .................Ct dro4l»s 1» .........Cl d* ................11 ...........CL dmitva It ............Drtava ................ i|Wli>'ll 'M