Vestnik za učiteljski Daraščaj. TURNEJA PEVSKEGA ZBORA DRŽ. UČITELJIŠC PO BOSNI, HERCEGOVINI IN DALMACIJI. OD 29. JUNIJA DO 15. JULIJA 1923 . Kar nenadoma se več je porodila misel, da bi peljal svoj pevski zbor na Jadransko morje. Utrdil je to misel o meni prof. Verbič, tedanji pokrovitelj podružnice F. S. na učiteljišču. Lotil sem se sam vsega dela. primerno reduciral svoj pevski zbor, obletal vse mogoče urade, firme, ljudi, pisal, brzojavljal, računal, pripravljal koncertni program, prosil, vabil, se jezil, bodril, se zameril na sto krajih, pridobil sto* prijateljev in končno sem sedel s sedemdesetimi ljudmi 29. junija zvečer v vagonih, pripravljenih odriniti čez Goijance v Karlovec iii dalje. Dasi sem najenergičnejše zahteval, da zbor ne sme šteti več kot 50 članov, vendar se jih je navzlic vsetnu mojemu otepavanju nabralo 70. Ko bi pokazal svežnje pisem, prošenj, brzojavk itd.. ki sem jih s svojimi zvestimi »tajniki« napisal in iwcjel, ko bi premeril vse te kilometre poti, ki seni jih pred odhodom vlaka moral premeriti jaz in moji pevci, pa bi imeli vendarle še nejasen pojem pripravljalnega dela za turnejo. Pa vse to je bilo ob pol 11. uri zvečer 29. junija, ko se je vlak premaknil, pozabljeno: Gledal sem okoli sebe in vide; vescle. živaline oči svoiih m(adih pevcev. Iskali so udobnih sedežev, razložili svojo prtljago, smejali se, poslavljali se od svojih. Pridobil sem za turnejo dr. A. Šerka kot zdravnika, ki se je moji prošnji rad odzval. g. K. Lasbacherja kot blagajnika zbora, ki sem mu pred odhodoin izročil v neomejeno gospodarstvo naših prihranjenih, izprošenih, podarjenih in izposoicnili par tisoč dinariev. g. Arnška, telov. učitelja iz Zagorja. gospo Št. Korbarjevo, gdč. Prestorjevo in gdč. Furlanovo kot gardedame, ter g. Deklevo, kot mojega glasbenega adlatusa, edinega tovariša iz učiteljišča. kajti vsi drugi so se vabilu pev. zbora znali spretno izpgnitiIzimed pevcev sem izbral najzdraveiše. najkrepkejše ljudi, zavedajoč se prav dobro naporov in težav, ki so nas čakale; seveda pa tudi najboljše in najvstrajnejše pevce, katerih vsak posameznik je moral znati ves repertoar nameravanih koncertov brezuslovno na pamet. Jaz namreč pri nastopih note v rokah pevcev iskreno sovražim. Peti znaš samo takrat, kadar pojes na pamet! Prvi pogoj za sprejem v zbor in na turnejo pa je bila sveta obljuba brezpogojnega pokoravanja vsem mojim odredbam. Držati takihle 70 mladih. živokrvnih. iskrozdravih. komai dozorelih mladenk in mladeničev krepko v rokah ni lahka reč, to mi lahko vsakdo veruje. Razun dveh, srečno končavših se disciplinarnih slučajev ni prišlo ves čas niti do najmanjše nerednosti. Seveda tireba znati ob pravem času vajeti nategniti, pa tudi popustiti. V sledečem hočem objaviti samo svoje kratke zapiske s pota. Karlovec 30. junija navsezgodaj. Prva noč potovanja je minila. Umivamo se pri vodovodu na zapuščeni karlovški železniški postaji, čakajoč na vlak Bakar - Zagreb. Zelenkastobledi obrazi pričajo o prečuti noči. Dekleta sramežljivo z niiodirimi brisačami brišeio zaspane oči, fantje prešerno hodijo po postaji. Jutro oblačno. Vlak prihaja. Zagreb ob 8. zjutraj. Vse ven! Treba presesti v nove vozove. Našo gručo obsujejo Sokoli-izletniki, »hrvatski« Sokoli. ki neprijazno gledajo na naše državnobarvne znake. Toda nič za to. Kdor more, prerije se v restavracijo, izpije osemdinarsko plehko kavo ali pa si odščipne del svojega provijanta. Moja prva pot je k postajenačelniku, k prometniku, k dežurnemu. k vozovnemu mojstru. Navzlic pravočasnemu uradnemu obvestilu in prošnji za separatne vozove dosežem le z gro_bo prijaznimi besedami po enournem beganju in izdatni zamudi vlaka dvoje posebnih vozov. Ne morem ravno reči. da so Zagrebčani vljudni in postrežljivi. Odhajamo. Bosanski Brod isti dan ob 5. popoldne. Vožnja je bila, kolikor je to mogoče po teh prostranih, enakomernih in skoro nepreglednih ravninah, prijazna. V Sisku so naši fantje zapeli in zdj se, kakor bi vlak šel potem hitreje. Prišlo je do male diference med našim blagajnikom in železniškim sprevodnikom. Južna železnica daje ferijalcem namreč samo polovično vožnjo, a državna četrtinsko. Odtod ne- sporazumljenjc. ki je je plačala blagajnikova to>rba. Na postaji tu nas je čakal odposlanec Sokola, ki nam je na našo brzojavno prošnjo ljubeznjivo preskrbel ceni obed v kolodvorski restavraciji. Restavrater se vljudno opravičuje, da nain obeda ne more dati celo — zastonj. Na vratih Bosne — siovenski župan. G. P., štajerski Slovenec, živeč tu že nad 30 let nam ladevolje pomaga pri postajenačelniku, da dobimo troje vagonov do Sarajeva. A eden izined teh vagonov nima najpotrebnejšega skrivnega kotička. Žal, drugih vagonov, zopet navzlic pravočasnemu našemu obvestilu ni na razpolago. Pa, tudi to dobro. Bosanski Brod je ma!o neposebno čisto polturško niesto, s krivimi bosanskimi ulicami, z živino na cesti z dehtecmj krčrnaini. z jagnietino ln velikimi hlebi. Nastopa večer Zasedenio svoje vagone in vlak završi po svojem ozkem tiru v noč proti Sarajevu. Sarajevo 1. julija, ob 7. zjutraj. Minila je druga noč. Tema je zakrivala našo pot do zgodnjega jutra in neopaženo je bežala mimo nas reka Bosna in vse zanimive postaje doi Vranduka. doZenice. Mladiiia ie spala po svojih neudobnih vagonih, kakor mrtva. razmetana po klopeh in po tleh, kakor drva. A ni je prebudilo iutro a prebudi^a ie ona liitro z veseio. žjvo pesmijo P'anilo ie solnce izza gor in napoči1; je krasen, iDoletni dan. Tja do Sarajeva tiščala je radovedne oči nasa mladina na svežehladne vagonska stekla ter gledala skak'.iaiočo Bosno, zelene gore. vitke minareto. turška pokopališča, belooblečene Bosanke in Bosance ter gladna jedla in pila od vsega, kar ji je skrbna domača roka pripravila na pot. Sarajevo! S pesmiio smo se prrodiali. Na postaji zastopnika »Slovenskega kluba«, ki ju naši iskreno pozdravljajo. A Sarajevo je za nas še danes nedotakljivo. Iti moramo do Mostarja. kajti v Sarajevu je do 9000 skautov in ni mesta niti za nasa tclesa, niti za našo pesem. Vedeli smo to že prej. vedeli smo pa tudi, da se iz Mostarja vrnemo sem nazaj. Po nemalem preirekanju z dežurnim mojstrom se mi posreči rekvirirati dva vagona, kajti tu je treba presesti. Odtrgal sem se za minuto in izpil prvo turško kavo. Domenil sem se z g. H- zastopnikom »Sl. kluba« ir ede našeea orihoda v Saraievo irlede stanovanj, koncerta in vsega, kar je potrebno in vlak je že jel sopihati proti Mostarju. Do svidenja, Sarajevo! Mostar. Isti dan zvečer. Krasna. divjeromantična, ki nima sebi enake, je ta vožnja od Sarajcva do Mostarja. Strme gore, nepregledni prepadi, sive gromade skal, drveča Neretva, južno solnce. fige, granatna jabolka. Kršna lierceirovina. Mladiina nemo začudena molči in gleda. Tam v zadnjem vagonu sta dva Noirvežana kinematografirala vso divjo pot. Pa je tudi vredna tega. Na Mostarskem kolodvoru narod. Proti nam se vsuie večia uruča savnostno oblečenih gospodov, se predstavlja, se smehija, Dozdravija. Gsr. Šimunac. nredsedn. UJLJ, Mursel Solejman. šol. nadzornik. Fr. Bruck, tajnik UJU, Djuro Kramer, Semir itd. itd. Vsi dobrii, ljubeznivi, ki nas vzemo pod svoje okrilje, nam stiskajo roke, pozdravljajo. Odzdravljamo in pevski zbor odda svojo vizitko z veselo zapeto Desmijo. Leiritim)ira'i smo se dostoino in Mostar zadovoljno kima. Prva pot v prenočišča. Dekleta v mohamedanski konvikt »Gajret«, fantje v konvikt »Prosvete«. Takoj nato v kgpelj. To je kopališče, ki mu ga nima baje srednja Evropa paraRazkošno, siroko, udobno, kraljevsko. Osvežili smo se po skoraj dvadnevni vožnji ter jo čili mahnili po zanimivem Mostarju. Mostar, a ne Mostar je ime prastaremu mestu z rdečimi strehami, z neštevilnimii džatniiami, z zeleno Neretvo In Radeboljo, z južnim solncem, z vročo »žilavko« in težko »batino«. Ves čas našega bivanja hranili smo se na dokaj cen način v hotelu »Neretva«, ki ga nam je priporočilo ljubeznivo Mostarsko učiteljstvo. Da! Nikjer nam tudi učiteljstvo ni šlo tako iskreno in radevolje na roko, kot tu. Ono in g. Kramer, dobrodušen, Ijubezniv. živahen Mostarski muzik aranžirali so nam oba koncerta, tako v dvorani hrv. pev. dr. »Hrvoje«, kakor drugi dan v hotelu »Neretva«. Naš prvi koncert je presenetil nas in Mostarčane. Šele sedaj smo se- dodobra prepričali, da res nekaj znamo in da na to smemo biti ponosni. Vsi Mostarčani vprek so nam zatrjevali. da tako discipliniranega zbora in tako jasnotočnega, zvonkega in gibkega petja še niso nikdar čuli. Iz osabnosti svoje rečem: Verujem! Nočevali smo v precej »živahnih« konviktih po ljubi volji. se sprehajali po velezanimivem Mostarju. zleteli v okolico k izvirom vintgarsko-Iepih domačih rek, jedli fige, jagnjetino, pili turško kavo, spoprijateljili se z muslimani, in le težko se ločili tretjega dne zvečer od predragih rojakov velikega Alekse Šantiča, S_. Coroviča, Dučiča in drugih. Koliko poslavljanja, koliko obljub, koliko stiskanja rok, petja. vika in krika, dokler ni vlak zahrume: zopet nazaj proti Sarajevu! Sarajevo. 5. julija. po koncertu. In zopet noč v vagonu. A sedaj že ne več tako težka, kot so bile prve dve. Narod se je prilagodil vsem razmeram. Zaspi, kjer hočeš, tudi stoje, če treba. Postali smo ena dobra, potrpežljiva. mehka družina. Vse one lepote prve vožnje do Mostarja so minile po noči. O polnoči smo na postaji Konjic jedli orešnje, a vode ne dobiš. Proti jutru mali dežek in doline ter prepadi so do vrha napolnjeni s snežnobelo meglo. Kakor bi gledal v morje. Malo pred osmo uro zjutraj doscgli smo Sarajevo. Na kolodvoru »Slovenski klub«, Slovenci, prijatelji. Pozdravi, razdelitev programa našega bivanja v Sarajevu. Sedemo na mestno železnico do Napredkove palače, od tam v stanovanje, ki se nahaja v prostoru pravoslavnega bogoslovja. Ekonom nam ljubeznivo odkazuje sobe, čiste postelje, umivalne prostore. Vse se čisti, lišpa, sai Sarajevo je centr Bosne in večji, bogatejši kot Ljubljana. Program izkazuje ogled čaršije, mestnega magistrata, tovarne čilimov, duhana, poset Uidže, vrel Bosne itd. itd. Kavalirski rojaki-vojaki vodijo našo mladino od zanimivosti. Sarajevo polno tujcev: profesorjev. raznih diiakov, skautov. ndas . . . Pa dolgo nismo tujci, kmalu se udomačimo in zopet se uresniči beseda, ki pravi, da S'ove:ncu ni njikjer prijetnejše kot y Saraievu. Tu naideš milih rojakov, prijaznih in dobrih, kolikor hcčeš. In vsak bdiši gostoliubnejšii. odkritosrčneJši kot so vsi ostali doma. »Slov. klub« nam je aranžiral koncert, preskrbel stanovanja, hrano. obdal nas z vso svojo slovensko ljubeznijo, ki se izkazuje v svetli obliki šele izven Slovenije. Slovenskemu klubu v prvi vrsti hvala. Naš najbojši prijatelj v Sarajevu pa je tudi g. Hladek - Bohinjski, profesor glasbe na gimnaziji. ki jevz mcnoj ugladil vsa pota pri gledališki upravi zaradi koncerta. brieal se za ves naš blagor. stal nam od ptvega do zadnjega hipa bivanja v Sarajevu 6b naši strani. Zaostajali pa niso ni Srbi, ni Hrvati; iskreno smo se spoprijaznili s hrv. pev. dr. »Trebevič«, kot s srb. pev. dr. »Sloga«. Obsipali so nas vsi pri koncartu v napolnjenem Nar. gledališču z venci in cvetlicami, nas v domačih listih laskavo wriporočali in še laskaveiše ocenjevali. stavljajoč naš pevski zbor kot vzor celo starejšim pevskim zborom. Lepi in nepozabni so bili dnevi v Sarajevu, v onem zgodovinskem mestu. kjer se je spočela naša Jugoslavija. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki. VIDOVDANSKA SLAVNOST MARI- BORSKEGA UČITELJIŠČA V NAROD- NEM GLEDALIŠČU.* Drž. žen. učiteljišče v Mariboru je imelo dne 25. junija vidovdansko slavnost v narodnem sdedališču. Na sporedu so bi!e nekatere pevske točke in spevoigra »Materina pesem« s spremljevanjem orkestra. — Tudi če upoštevamo nekatere napake v ieri vseeno ie bila prireditev nekai tako dovršenega. da lahko prireditelieTn k nie.i samo častitamo. Pevske točke. osobito zadnje tri. so občinstvo naravnost osupnile. To ni bil več navaden šolski pevski zbor. to je bil zbor, ki bi lahko nastopil v vsaki koncertni dvorani In če upoštevamo še dejstvo. da ie gdč. Ropasova delala s teml in niti ne z vsemi učenkami svojega zbora šele eno leto potem si lahko obliubliamo še tako marsikak užitek, ki nam ea bode sieurno nudiia k svoiim zborom tudi še v bodoče. — Pri igri nas ie osiro- nil nastop Janka in Anice. Dočim ie bi!a Anka (Puhr) v svojih kretnjah nekai prema!o »otrok Anka«. si ie vseeno s svoiim glasom in izvaianiem svoiih pevskih točk mahoma osvoiila vse občinstvo. Bernotova se ie v v!ogo Janka popolnoma vživela in io igrala orav dobro. Tudi ona razpolaea z glasom in talentorn. ki mu ie želeti vseh ueodnosti. da se popolnoma razvije. Lahko se trd-i. da so bile i vse dru?e uloee dobro razdeliene in dobro isrrane Posebno ljubki so bili Dlesi. Tudi scenerija ie prav usrajala. Poleg preciznosti v izvaianiu pevskih točk in tudi igre same. se ie bilo čuditi vzorni * To poročilo ie malo zakasnelo. Ur ed n. disciplini ki se ie opažala med prireditviio. V splošnem se lahko trdi. da ie prlreditev vspela nad vse pričakovanie dobro. Zavod ie pokazal, da resno-streml za visokim svoiim ciliem. pokaza! ie pa tudi že prve. a to res lepe uspehe svoiega dela. Mi, ki nam usoida ni nudHa tega užitka in tako smotrene izobrazbe, smo mladi učiteMski naraščai res lahko zavidali! Sai ie bilo pri vsei disciplinl. resnosti, liubki nežnosti v izvajanru p!esnih točk vendar še ooažati neko gotovo samozaves* nck odDrt, odkrit poded v bodočnost živlienia. kakor ie ravno potrebno in orav! Kratko: Zavodu lahko na uspehih te prireditve vseskozi častitamo! Želimo. da nam pripravi še tako !epe večere kot sta bila ona dva. želimo mu še orav mnoeo najboljših uspehov v vsakem oziru i v bodoče!