Današnja številka ofosega 10 sfrani in siane 2 Dln. Cel|e9 sotoota 20. septembra §924, Poštnlna plaCana v gotoDinl. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Oglas) se računajo po tarifu. Prl večkratnem oglašanju popust. Poscunesna StevlU&ei t Dlr*. Izhaja vsaR lorek, četrtek fn soboio. l&rednlšlfvo : ötrossmayerjeva ul. St. 1, prltličje. Telef.65. Uprarvni&tvo : Strossmayerjevaulica 1, pritličje. Telef. 65. Račun prl poštnem ček. zavodu St. 10.666. Dr. A. Božič: Celjska komunalna politika v zadnjih treh letih. Poslovna doba je sedanjemu celj- ekemu občinskemu svetu potekla in due 28. septembra se vršijo volitve za novi obcinski svot. Naravno in potreb- no je, da podani kot predscdnik klu- ba občinskih svetnikov demokratske stranke in finančni referent kratko poročilo o st or jenem dolu. Storil bom to ne toliko zaradi bliža.jočih se voli- tev, ampak zaradi tega, da se spozna, kaj ie občiuski svet v preteklih treh le- tih storil in kaki nagihi so ga k temu delu vodili, potcm da so izve resnica in cnemogočijo razne neresniene tr- ditve, ki *e pojavljajo v volilnem boju od nepoučcnih in brezvestnih ljudi \n končno da so i?ve, da nosi na posa- nieznih dobnh in morebiti zgrešenih sklepih odgovornost celi občinski svet, ne pa samo zaslopstvo demokratske strankc. Dvoje morani povclarjati, predno se spuslhn v podrobnosti. Prvo je to, da" je vladülii v posJovn: dobi doseda- njega občinskega sve-ta nied vseml strankami, kaier ih zastopstva so tvo- rila obcinski svot, ona skupnost in ono razuinevanje .skupnih interesov. ki je v obcinskih zastopih icdkokedaj doma. Z demokratsk(! xtrani smo zasledovali taktiko, da se ogibamo vsakoršnih po- litienih polemik in izzivanj, da se pa tudi in! ne pustimo od nikogar izzivati in žaliti. Ko so zastopniki drugih strank opazili to nažo toktiko, držali so se je z lnalirni izjemami tudi oni. Ravno zaradi tc^a .so bill skoro- vsi sklepi obeinskega svtta soglasni. — Nam vsem je bila stvar več kakor pa oseba, pozitivno delo za napredek in procvit Celja več koi neplodno stran- karsko prerekanjo. — Dingo je pa to, Slika h preteklih dni. Kor vstajajo iz grobov pozablje- nja in odpviščanja temne prikazni celj»- sko nemske slave, evo v naslednjem verne slikc, da si jo izvesi v svoj dorn vsaka slovenska hiša, do. si jo prečita vsak celiski Klovenee in vsak v Gelju živeči Jugoslovcn. »DoutsHu.. Wacht., «Jim, Mitt- woch, den :'(». Mai i0i4.: »STELLUNGNAHME DES C1LLIEH GEMEINDERATES GEGEN DEN AUSBAU DES SLOWENISCHEN GYMNASIUMS.« »In den Tageblättern wurde kürz- lich die Mitteilung veröffentlicht, dass dem Ministerium für Kultus \ind Un- terricht ein Memorandum vorgelegt worden sei, in -welchem an die Re- gierung nachstehende Forderungen gerichtet worden: \. Die sofortige Vervollständigung der k. k. selbständigen deutsch - slo- Avenischen Gymnasialkla>s>:en in Cilli da v obeinskem zastopu ni bilo onih, ki so vladali v Celju pred prevratom. Spomini na polpreteklo dobo se danes niso zabrisani. Kdor me pozna, ve. da mi je pravienost in strpljivost nad vse. Ampak v eni točki sein občutljiv — ako gre za našo narodnost in za našo na- rodno cast. Preveliko smo morali v Ce- lju pretrpeti, da bi mogli pozabiti vse | to, kar so nam storili oni, ki so ob pre- ( vratu celjsko mesto zapustili, in oni, ! ki so od Nemcev in odpadnikov — i mnogi po milosti na.ših ljudi — ostali v Ctilju. — Xdor je doživel vsa razbi- janja nemskutarake organizirane po- ulicne druhali po celjskem mestu in kdor je trepotal za svojce in imelje, ta ve preceniti dobrote svobode, ki nas je rešila te more in nam dala možnost razvoja. Ne bom pozabil dneva, ko so se pripravljali napadi na Slovence, mislün v 1. 1908. ali 191L; — že med dnevom smo Slovenci vedeli, kaj se pri- wravija. V ctrahu za male otrociče in ženo sem pisal takratnemn celjskemu zupanu dr. Jaborneggu pismo, v ka- terem ga storim osebno odgovornoga za vsG skodf, ki bi jih zaradi poulicnih napadov utrpela moja obitelj in moje imetje. Zaleglo je. Iia/bijali so pač po i'aznih slovenskih trgovinah, poškodo- vali napisne üible nasih trgovcev in obrtnikov, pretepali naže ljudi na cesti, kamen je je letelo na Zvezno tiskarno, da se je daleJ; naokoli slišalo, pri moji hiši }e pa st«l policaj in se ni nie zgo- i dilo. Za vse slučaje smo sicer postavili v mojem stanovanju oniare k oknom, da, bi kamenje no zaddo koga od mo- jih malih ali žene, prebili so moji pre- cej strahu, vc-ndar se jirn ni zgodilo nie hiuloga. - - Knako je bilo nekaj casa in ein Obergymnasium unter einer ei- «renon Direktion und unter einem de- finitiv angestellten Lehrkörper. 2. Eine solche Hegelimg der Un- terrichtssprache, wie sit» in den Gym- nasien Krains schon durchgeführt worden ist. 3. Einen sofortigen Neubau für dieses slowenische Gymnasium. A. Die sofortige Einstellung der hiezu nötigen Mittel in das nächste Staatsbudget. I Der (iemeindoausschus.š der Stadt j Cilli hat in Heiner Sitzung am 19. De- zember JÜJ.8 beschlossen, gegen diese I Forderungen Leim k k. Ministerium j für Kultus und Unterricht nachdrück- : liehst Gegenvorstellungen zu erheben, j und zwar aus nachfolgenden Grün- ¦ don : ; ^ Die Errichtung einrs slowenischen Gymnasiums in Cilli, beziehungsweise der k. k. selwtändigeii deulsch-fllowo- nisclien Para.Helklas.sen hat in den 1 Jahren 1S95, 189(5 und 1S&7 eine tief- gehendo Bewegung in der Bevölkerung nicht nur der Stadt Cilli., sondern des ganzen Reiches hervorgerufen, da die pred .«vetovno \ojnu. Na letnice se toe- \ no ne spominjam, ker se je take napa- j de na Slovence organiziralo skoraj { vsako leto. Od takrat — naj se mi oprosti — ne moreni vzljubiti svojih someščanov nemške narodnosti in nemskutarskih njihovih pripadnikov, in smatram za narodno izdajstvo, ako kdorkoli sklepa z njimi strogo politič- ne dogovore. Ne opravicuje tukaj iz- govor, da se je tu ali tarn z ene ali dru- ge strani indi ^reöilo, no opravičuj« izgovor, da se je koga pri pogajanjih za skupen nastop odbilo — to se nota- bene ni zgodilo — O/je ima svojo zgo- dovino in tu zgodovina uci, da ne sme- mo poljubljati cnih rok, ki so nas se pred nbdavnim časom pretepale kot ubogo slovensko rajo. — ¦ Nemški občinski svet je pustil po prevratu mestni Hiayififrnt, poseüno še mestno hnjigo- vodvivo v zelo neurejenem stanju. — Zadnje dneve svojega gospodstva — začetkom novembra 191B --- je se porabil za to, da se je skušal hvaležnega skazati svo- •j,im zvestim privrženccni. — Dr. Gol- Jitsch je hnel v najenm Kumrovo po- sestvo na Pečovniku — ¦ podaljšali so in;i najemnQ dobo za dolgo vrsto let — drustvo »Einigkeit« je imelo v najemu obcinski lov in Hudičekovo posestvo na Peeovniku, obcinski svet je podaljšal najem za nadaljnjih 25 let, spodnje- btaiersko ribarsko dv\i8tvo je imelo1 v z^kupu vocie cdjskega mesta, podalj- žala se je tudi tukaj v zadnjem hipu najenina doba, svojim uradnikom so dali delinitivno ' nameščenje itd. — Stvar nasega občinskega sveta je bila, da so se vsi ti sklepi razveljavili,, kar je pokrajinska uprava v Ljubljani odo- brila, iu da sc je poskrbelo za to, da ne utrpi obeina vsled teh sklepov skode. — Mestno knjigovodstvo je bilo v ne- J^eutschen OesUH'ici<(hs \on dev Uelitr- zeugung durclidrungyn waren, dass diese vSchulgriindung in keiner Weise einem kulturellen Bedürfnisse ent- sprungen, sondern lediglich als Vor- stoss der sloAvenischen Politik gegen die deutsche .Stadt Cilli aufzufassen war. Diese Anmihme wurde durch die bisherige Entwicklung dei Anstalt und ihre Unterrichtseri'olge offensichtlich | erhärtet. Vm diesen selbständigen | deutsch - slowenischen Gymnasialklas- [ sen wegen des änsserlichen Eindruckes eine heftige starke Ertq.ienz zu schaf- fen, wurden durch eine heftige Agita- 1'jon ßanz wahllos möglichst viel Schüler für die Anstalt aufgeboten und diese mit. einem höchst minderwerti- gen Schülermaterial gefüllt. IHo Unter rieh tserfoigo der Schüler, welche die selbständigen deutsch-slo- wenischen Tj n tergynmasialklassen ab- solviert haben und in das deutsche Obergymnasimn übertrcien, sind der- ! artit>e, dass schon der pädagogische i Wert der .leutsch-slowenischen Unter- ; gymnasialklasscn bezweifelt werden kann. redu, knjige newikljuccnü —¦ treba je bilo napraviti zakljucke za vsa leta; in naseiTiU knjigovodstvu pri mestnem magistratu gre cast, da je to veliko in naporno delo dogotovilo ter napravilo red. Velike težave je imel obcinski svet z ureditvijo razmer pri mestnem urad- ništvu. Neurejene razmere v državnem uradniškem vprašanju samem so de- in le tukaj najvecje ovire. Jasno je. da se mora vsaka službena pragmatika za mestne ¦islužbence držati vsaj v glavnem naeol, ki i'ih uzakoni državna službena jmigmatika. Obljubili smo si ravno mi od JDS, da hoceino to zelo pereče in težavno vpražanje rešiti v zadovoljnost uradništva in v dobrobit mesta, pa svoje obljube nismo mogli jzpolniti pi'ej, dokler ni bila uzakonje- na pragmatika za državnc uslnžbence. Med dtem tüasom smo si pomagali s tem, da smo zvisevali uradnistvu pre- jemke, kakor je pač rasla potreba vsled draginjü in v kolikor so to zmogle me- stne 1'inanco. Po večmesečnem delu se je koneno tudi to delo dogotovilo in po zaslugi g. uradnega predstojnika Šu- bicrt, roforenta -josp. prof. Mravljaka in s polnltn rnzumexartjem strank .fI>S, Nas in J8DS st> je brez soddo- vjmjri SL8 sprejela mt zadnji seji od- stopajočegn; okčmskegn sveta službena Pragmatik«, ki postavlja razmerje med uradnistvom in mestom na tfdna tlfi in daje mestnemu uradniatvu vsaj toliko, da m; bo stradalo. Kr it je za te vecje izdatke je predvitleval ze prora- t-un za I. 1024., tako da občinski svet pporacuna ni le ne prekoracil, ampak je dovoJil za okroi* 6O.(n)0 Din manj, kakof je bilo v proraennu predvicleno. — Od tega, kar dobi uradništvo več, pa ima dobicek le obrt in trgovina, ker bo uradni^tvo višje prejemke, ki ko- maj zadostujejo za življcnje, porabilo do zadnjega vinarja v Celjn sa.niein. — Die Auh/.>"stu It ung dieses deut-sch- slowenischen Uiiiergyiunasiums zu einem selbständigen Obergymnasiuin. i muss demnach t.iis r.wei Gründen als bi?deklich hin^ostellt werden. In erster Linie wäre es ein wuchtiger Vorstoss de.s politischen Slowonentums gegen den deutsciien Eesitzstr.nd in der Stadt Cilli, ein Vorstoss, d«r zu einem ge- waltigen Auffltanineji der nationalen und politischen Leidenschaften führen müsste und das ruhige Nebeneinan- derleben der beiden Nationalitäten auf dem heissen Bodrn Cillis wieder auf Jahre hinaus zerstören würde. Tm Interesse der Krhaltung des nationalen Friedons und aus gewichti- gen politischen Gründen, sowie in Hin- blick auf die voraussichtlichen poli- tischen Folgen wären c.lso von der in dem Memorandum geforderten Ausge- staltung des deutsch-slowenischen Un- tergymnasiurns zu einein Obergymna- sium abzusehen. Anderseits sprechen aber uueh wichtige sachliche Hedonken gegen diese Ausgestaltung. Es ist eine un- widerlegbare Tatsache, dass in den slowenischen Gymnasien der Unter- St ran 2. »NOVA D 0 B A c Si«w. 1al7. V meslüo QOPpodarjtuo je prišel red. — Proracuni so se redno sestavljali in v okviiii i/4ih se je go- spodarilo. - - Prernoženje mesta se v. gospodarstvom dosedanjega občinske- ga sveta ni zinanjšalo, ampak dvig- nilo. Podrobno hočem ra/pravljati o fein posebej. Najoga občmskegti. svcta je bila. da pospesnje v Cclju obrt, trgavino in indusfrijo, v zavesti, da s torn krepi in pojačuje davčno moč in dohodke celjskega me- sta. — Opozarjam tozadcvno na skle- pe, s katerimi smo pomagali ustvariti v Gelju novo slovensko obrt in indu- vstrijo. Mostna občina je dala po raz- meroina nizki ceni na razpolago stav- bišea. za nove obrate, kakör na primer: Pertinačeva tovarna za kovinske izdel- ke, Vehovarjeva tovarna za mizarstvo, enaka tovarna Putnik-Tutnikovica. — Pertinaceva tovarna - vkljub težko- eam - - dela in daje ninogim delavcem zaslužka, Vehovarjeva tovarna izvrst- no napreduje; Putnikovic se ni rnogel driati, bo pa prišel naslednik, ki bo podjetje oživel. -— Obdržali smo mest- no plinarno v obratu, deloina zaradi tega, da damo srednjim slojem raož- nost porabe plina, deloma da obdrži- mo zlatarsko induetrijo tvrdk »Ziatar- ka d. d.f in »Al. Gatej & Co.«, ki ste največje v »Jugoslaviji in zaposlujeta stotine delavcev, v nernotenem obratu. —¦ Zavzeli smo se za t.o, da se ustanovi v Celju >¦ carina rnka<; in smo dali »jav- nemu skladišču in prometni clruibi d. d.« na razpolago stavbišče v mestu po nizki ceni, ker se je bilo bati, da izgu- bimo carinarnico ali pa da se naseli v celjski okolici. K liapredku obrti, trgovine in m- dustrijo spada deio ta dobre komvnikadje. Opozarjam v tem pogledu na solidno popravilo kapueinskega mosta, ki se je za skoraj podiral. Tozadevno sta naa podprla celjski okrajni zastop in oko- liška obeina,. Popravilo je stalo* nad 200.000 Din. — Mcetni občinski svet se je potrudil, da spravi v red > vsled dolgotfajne vojne in cpustitve popra- vil razdrte ceete in pota ter razne mo- stioke ter je na novo preuredil razne ceste (Gregorčičeva. Vodnikova ulica, Zrinjsko - J'rankopanka, Benjamin, Ipavčeva ulica ltd.). — Zavedamo se, da ,jt5 v tem pogledu še nekaj storiti — pa glavno delo je izvrseno. Mesto Celje ima zelo mnogo lastnih potfopi:;. Med vojno in tudi po vojni so popra- vila zaostala, kar je umevno, ker so Schichf richt in der deutschen Sprache weit hinter den Eedürf niesen do« prak- tischen Lebens zurückbleibt und dass er insbesondere nicht jenes Mass von deutscher Sprachkenntnis vermittelt, welches im Betriebe der staatlichen Benörden und Aemter in den südli- chen Provinzen des Reiche« unbedingt gefordert werden muss. In der slowenischen Bevölkerung Krain.s wird selbst schon der Wunsch rege, den Unterricht ;n der deutschen Sprache in den Schulen intensiver zu gestalten, und die Vorgänge, die sich bei den Gerichten abspielen, sprechen eine ernste und lehrreiche Sprache. Gar zu oft kommt es vor, dass Absol- venten .slowenischer Gymnasien, die dann ihre Universitütsstudien in Prag oder Krakau /uruckpelegt haben, bei ihrem Eintntte in den Gerichtsdienst der deutschen Sprache nicht mehr so- weit mächtig sind, um deutsche Pro- tokolle und Erledigungen verfassen zu können. Die Errichtung eines neuen slo- wenischen OtaruYinnasiums würde zweifellos diesen Uebelstand noch er- höhen und man mus» sich daher im Pravo .SCHICHTOilfl1 .-Jl JOBT je nepresežno v pralnenr uspehu in izdatnosti. Pranje s Schichtovim milom je zabava! bili mestni dohodki i/. his zelo maJi. Obeinski svet ni mogel pust it i bis raz- pasti — lotil se je temeljitih popravil in razA'pn grosije, ki pa se je tudi za silo popravljala, so h\\sx vsa poslopja ocedena in prenovljeno, kar je stalo d»'la in denarja dovolj, je bilo pa po- trobno, ker h.< imela obvina sicer še večjo ^kodo. Mcsinn tleklrarna je ono podjeljo, ki oskrbuje razsvetlja- vo, daje pogon za obrtnn podjetja ter je od vseh mofitnili pcKjjetij na.jbolj raz- voja in donosa spowobno. — Bilo je ob- činskemu svelu na tein, da ravno to podjetje izpopolni in rnzsiri. — Ni se moglo dobiti od ekktrarno niti toka za luc niti toka za obratno silo. Stanjc je bilo nevzdrzno. SJdenil sc- je končno dogovor s tvrdko Westen zaradi pove- canega elektricnegji toka, pogajanja so uspeli, toka jo na razpolago zadostna miiozina i za luc i za. pogon. — Zame- rilo se nam je fakrat, da oboina ni sk'le- nila pogoslbe s falsko olektrarno. — Želel sem, da se najde zvezo s tem naj- vecjim električniin podjetjem v naši ožji domovini, pa je bila ponudba tvrd- ke Westen ugodnejia in zaradi tega se na Falo nismo mogli ozirati. Prav je storil obc. «vet, da se »Fali« ni pri- klopil, ker je s svojim sklepom prihra- nil obcihi in oboanom lctno nad pol milijona krön. Toliko je namreč po rao- jili informacijah tok od tvrdke A. We-' sten ccnejsi. Ne sme se obc. svetu zarneriti, da je napravil v Celju lepiio t((.:$v<'{ljaro. Zgodilo se jt to iz ozira na to, da je celjsko rnesto letovicarsko inc\sto, kam or pride vsako leto \edno vec tuj- cev, dalje da je z-večjc poulično raz- svetljavo podana tudi veeja varnost osobe in i met ja ¦--¦ in koneno, kert ni treba, da bi moralo ravno celjsko me- sto biti glede razf-vetljave na zadnjem mestu. — Vsakega naprednega meš- čana mora prešinjati želja: masto Ce- lje naj bo lepo, snažno in svetlo. — Za ta eilj gmotnn y.rtvc niso preyelike, posebno Co se ve, da bo investieije, ki se porabijo za elektrarno, elektrarna vsled povecanega krojra odjemaloev sa- ma obrestovala in .'imortizovala. Interesse des Ansehens unserer Gerich- te mit aller Entschiedenheit dagegen aussprechen. Der steiermärki.schc Landtag hat schon vor 18 Jahren die gewichtigsten Bedenken gegen diese Schulgründung, für die auch heute nicht das geringste Bedürfnis gegeben ist. geltend ge- macht. Das Abgeordnetenhaus hat selbst die Mitwirkung für dieselbe ver- weigert, und so glaubt der Gemeinde- rat der Stadt Cilli, siel1 der zuversicht- lichen Erwartung hingehen zu können, dass die Unterrichtsverwaltung davon Abstand nehmen wird, eine Ausgestal- tung de,s deutsch-slowenischen Unter- gymnasiums in Cilli in ein Obergym- nasiums ins Auge zu fassen.« 520.000 Slovoneev nas je naštelo uradno avstrijsko ljudsko stet je na Spodnjem Štajerskom — in tako so nam rezali kruh pravice in kulture ti- sti ljudje, ki bi Janes zopet radi v dru- žbi slovenskih odpadnikov teptali na- sa prava in ubijah razvoj in napredek Celja. Sploli jo ziii-iopal oljčinski svet italisch', da se morajo obcrnaliO podjeija tako urediti in reorganizirati, da ne bodo obeini v breme, ampak da bodo donašala olxiini za splosno občinsko gospodar.stvo primerne prisi^evke. — Elektrarna je aktivna. vodovod tudi, čeravno bo treba ravno pri vodovodu v bližnji bodoenosu velikih obnov in in- vesticij, za kar je že closedanji obeinski svet storil nekaj korokov. — Pasivna je plina rna in most na klavnica. Pri teh dveh podjetjih smo storili, kar je bilo v naši moči, da se jih tehnieno in komercijelno reorganizira. Tehnična i-eorganizacijn se jt* pri plinarni po- srečila, kar je stalo mestno oWino okroglo oöO.OOO Din, tudi pri klavnici se je marsikaj preun^dilö, vendar glav- no delo se caka. Obeinski svet je po inieijativi naše stranke dal vsa mestna podjetja tehnično in knjigovodstveno po strokovnjakih i>regledati in na tej podlagi ,io potem bazirali razni tenza- devni sklepi. Celjiska mestna obeina ima obsezno gozOno gospodarstvo. To sospedarstvo se niora vršiti in yo- diti po posebnem, od gozdarske oblasti potrjenem gaspodar.skeni načrtu. V svet.ovni vojni sc; obeina deloma ni mo- gla, delonuL vsled prevelike vojne na- vduSonosti iii hotela držati mcj umne- ga gospodarstva, o comiir pričajo ve- likansko goli^ave na Vipoti. — Z ome- jic^njein je bilo trojba zasigurati obein- sko posoflt in z dobrim gospodarskim naortom oniogociti umno gospodarstvo vsaj za prihodnjih deset let. To se je zgodilo. — Ooličave sc; pogozdijo, i/.- sekavanje je urejeno. — Da pa imajo od obsežnih mo.stnih gozdov koristi tu- di širsi sloji našega mestnega prebi- valstva, se je dalo takozvano Kumro- vo-posestvo v najem »Slov. planinskemu drustvu, odsi^u Celje, ki je prostore preuredilo in dela na to, da postane ^Celjska ko<>a« shajalisce naših izlet- nikov in turistov. Na Jozefovcm hribv, ki je tvoril svojčas tudi del mestnega gosdnega gospodarstva, se je moralo gozdove z inalo izjemo vsled lubadarja posekati, kar se je zgodilo že pod nem- skim gaspodstvom. St'danji obeinski svet je sklenil, da se zahodni, proti me- stu obrnjeni svet parcel)ra na stavbiš- ča, in ce se ta misel uresniči, bo dobi- lo mrsto Celje ravno na tem hnbu le- po kolonijo, ki bo mestu v kras. Veliko postavko v mestnem pro- računu tvori nai^e tolstvo. Vzdržovanje solskiii &tavb, najlep- eih daleč naokoli, požre mnogo mest- ni h sredstev, vzdrževanje rednega pod- uka pa še več. Premog, drva, snaženje, učila itd. stane mnogo. — Akoravno so nekatert ga^podje obc. odborniki od SLS želeli, naj sc te izdatke omeji, jim obeinski svet :ii mogel slediti, ker ne moremo pustiti na^e dece zmrzovati in poslopij razpaduti, ampak šli smo iz stalts^a, da za naL mladi nara&čaj storjeni izdatki niso izvrženi, ampak dobro naložen kapital. Ijsto velja glede QledoliMn in oleptrvalnfya društva, ki sta v proračuiuski postavki »Dobro- delni in kuhurni namenj< najlx>lj za.- stopuni. - Dramatično društvo Je v K\*ojem trik'tnem vztrajnem delu ustva- rilo mestu gledalist-e, s katerini bi se lahko ponasala večja me,sta kakor ü'ö Gel}«1. PrebivaLstvo j<.» to delo umevalö in plaeevalo ? zahvalnostjo, ker je bil» gledaiisce skoraj vsakokrat lepo ob- Lskano. Mesto kakor je Celje mora de- lovati tudi na polju raxsirjanja kiütü- re, in lo mimogrede povdarjam, da se to?iadevni izdatki povrnejo bogato M tem, da dobre pred.t:t&ve privabljajo okoiisko prebivalstvo od bli^u in daleÄ, ki zopot. pusti «voj noveo v našem me- stu. Pa fino doižni z vsemi moemi potf0 pimti olepše\alno društvo, ni treba po- sebej räzlagati. Zanikern je in ne vitfi lastnih koristi mesta. kdor trdi, da je v Uh namen porabljen denar izvržen. ^—< Mesta ž letovičarskinj značajem in fco- pališ*5i tekmujejo raed soboj glede le-' pote :iasadov in r.uuanjc opreme me- eta, CelK' naj glede tega nic ne stori ia uaj zaostaja? So bili nckateri odbornt- ki kratkovidni dovolj. da so predlagali skrc^aje takih izdatkov, ogromna ve- čina obctnskejra sveta jim na to pot ni sledila, wivedajoca se, da bi s takini- ravnanjora mestu trajno škodovala./ trenutno pa nič koristila. Iz istega sta-' lisca je bil storjen 5klep, da se postavi pri Grofiji nov cvetlicnjak, ker se stars cvotlicujak v raestnem vrtu že podira. Mentna obč.inn je dolžria skrbeti za zdmvstvo. Iz tega st&JLsca jo preso- jal obeinski svet vprašacje ¦mestnega kbpališca. Stavili smo si nalogo, da postaviino no/o moderno zimsko kopališče in 5e eno letno kopalisce na levem bregu vSa- vinje. —- Potreba za oboje je brez dvo- rna podana. -- Pomanjkanje sredsteV- je zaenkrat načrte, ki so se že pretre- sali, preprečilo, za kar ni toliko ekode, ker se bo po stabilizaciji nase valute. gradilö mnogo ceneje. ~- Začasno je vzelo mesto \- najem liaticevo kopaliS--. če, kar povzroc bolezni, veliko, izredne važnosti. V oK:inskem svetu mi je bila po- vorjeiia nehvaleina naloga finanönegti. refcrenta. — Mnogi, ined. temi tudi. moji pr.liticai prijatelji so se veckrat ravno nad nienoj hudovali, ako sem moral protlnasati v občinskem svetu to ali ono novo ali siaro finančno bre- me. Moram pa povdarjati. v svojo obrambo. da sem bil na eni strani ču- var finančnega ravnovesja v mestnem gortpodarstvu, na drugi strani »trobi- lo« finančnega odseka. v katerem sa bile vso stranke zastopane. —" ^oji predlogi bili so sklepi teg" odseka, in mene osebno ne zadene zaradi tega nl- kaka odgovornoÄt, katere se pa tudi si- cer ne bojim. -¦ Ugotovim pa, da so bili v.si proracuni in vsa bremena v vsen treh letih sprejeta toglasno in da so vdo stranke glasovale za razna bre- j mena, kalera je morala mestna obcina : svojim obcanoin naložiti. — Büa bi I vsled tega oreveč očitna demagogija, j ako bi hotela j^edaj v tem volilnem bo- ju ena ali ii uga stranka za kako do-Tc"- no-brnnie valiti krivdo od sebe in na Sicv. 107. »NOVA DOBA« Stran S. Slovenke, Slovenci celjski ali spoštujete staro a večno sveto geslo „Svoji K svojim ? «teuge. - Vowbno velja to za uzitnino na pivo i'ft vino in za tkikarlno. — Po- vdarjfain,- da so bjli tozadovni predlogi in side pi storjoni sqflhwno od vseh sfyatik in da oclgovarjajo posebno, pri užitnini 'vičin.i. ki je uvedcna v drugih «lüs^ihj zaostajajo pa daJeč za visino V}jh nalü.id y ostalih dolih r.aše domo- j*aoe, kjor ,se krije vecina vseh obqin- f-ik'kh i^.iilaikov ravno iz iizitnine. Skjep gl<^dtj; -yUokosti . uaitnine na .vino in pi- \Qza 1. |924. odgovarja sklep.u iz leta iyi!5j. t©p..-se je v oboinsjtem svetu in ˇ ¦dsok,'» izrecno pcvdarjalo, da ostanc 1$ ^avšnna aa isli visini, kakor ona, sjklvnj'on.'i 1. IQ2'A. Na.tem ne spreme- niy üi(5» da je za K 1923. pokrajinska uprava dovolila nokoliko nizjo mero y •dstotkin k državni iižitnini, ker sta si stj-Iepa obč. ^vota ostala enaka. Poleg toga, s« pritožbi gostilničarjev med le- tout, ni moglo ugoditi, kor jo naredba, pokrajinske upraye že mluna in se na njej ni dale nic sprerneniti.— Ifito ve- lja;,fclede sprememb.v cestarini ali tla- kaiäni. .Tako spremembo se morejo utfHvfttevati pri ststavi prpraeuna, ne *a ined Jetom. -— 1riponmim še, da.jc •jbciivskji ävt't hotel noeni davek in da- voft n$ karte pavsalirati kakor hitro H> je podula za tak .sklop zadostna jp^llaga, pa *o gosliluicarji sami od- Jdcmili paysaliran je. Davek sam je uvo- äexi v vseh veojih. ine&tih in ga nosijo •biefcovalci in nc gostilnicnrji. — Ljud- sty ft $a je na to- v. Zagrebu.- v Ljublja- nii,-'-yi.;14ar-iboru' indrugje uvedeni-da- wk tako navadilo, da zaradi tega go- stilne in kavarne n.e trpe prav ničesar.. Deraokratska Rtranka si sme po "vsej praviei, šteti kot syojo pridobitev, •ta.fje. je . .u$tan.ovilo v.Celju wpravno (iodise*. .. Vsi tojsadevni predlopi no izžli i2 nase strankeh Da je ta pridobitov za mesto Cölje važna, ni treba posobcj razlaga- li,—-1*1 o velja glede- rudarske sok\ "'¦¦ ki je posläla stalna važna institucija 2aCelJ€i in za naše na rudi, posebno pa jwefnxigu bogate kraje. Dogovori glecte prodaje hekdänjega »Studentenbei- aift« drzavneniu orarju za to šolo so sklenjeni, pogodba obro voljo jo tudi tukaj ob- Cinski svet pokazal. Voliko časa In truda je zavzelo vprašanje zgradbe •bčinake sianovanjöke hike. Ideja, da zgradiino voliko ttanovanjsko hišo s 36 stanovauji, nas je vse naravnost fasci- nirala, ko jo pa prlšol stavbeni prora- cun z najmanj 14 rnilijoni kron in ko je šlo za kritje teh fetroskov, za najetje posojila in za obrostovanje glavnico, üo je navdušenje zolo ohladilo, tern bolj, ker no tudi mijcmniki, katerim bi se naj' iialozila posebna progresivna na.jemnin.ska doklada, nova bremena odlpcno odklonili. — • Ik nic je Bog svet ustvaril, iz pic pa mestna občina mili- johsko stavho no more postaviti. Tok časa in razvoj valutarnih odnosno dra- ginjskih razjnor :iam je dal prav, ker bi stavba. ügrajena za i milijone di- narjev, predstavljala danes komaj po- lovičnp yrcdnost, dolg bi pa ostal v isti vieini. — Kdor ni v prejsnjih letih zi- dal.s pridobljenimi dobicki, ampak s posojili, tak so danes kega in gre na rob propada. -— Oeljsko mesto je pre- malo, da bi si moglo zaradi par stano- vanj taka velikane.ka in trajna breme- na nakopavati. — Sploh se stanovanj- sko vprašanje prevec izvablja v dema- goške syrhe. Stvar drzave je, da zida za svoje urade in ijradnike lokale in stanovanja, in ce bi v mestu Celju eto- rila država svojo dolžnost, bi stano- vanjske bede ne bilo. V podrobnem pa stano\fanj,skih zadev ne rešuje obČinski «vet in niestni magistrat, ampak sta- novan jsko oblastTo kot državna insti- tucija, in kar ono Ptori ali opusti, za to občinaki svet no more biti odgovo- ren. — Člani demokratske stranke so igotovo prvi, ki so pripravljeni pri vsa- • ki reÄitvi tega vpra?>aöja sodelovätl, ¦ oni so v občinskem svetu pokazali, da ičutijo sočijalno ravnotako kakor oni; ki so vzöli patent na socijalizem, pa so • idil dejanske razmcrc bolj trde in tezko, kakor najboljSa volja in namera. I Posredilo pa se iiarn je,, urediti razanero pri .^^__ ^celjski. mestni ¦hnmilnid. Nemški mewtni ecetj« in gospodarji ¦ mestiie hranilriice .so naprtili mestni branünici velikansko milijonsko brö- me vojriih pasojil. Z vestnim, varcnim in umnim gospodarstvom so — to se lahko z ponasom reče — ti grehi že flkoraj popolnoma "izbrisani. Zadnji madež se izbriše letos iz poslovnega dobička* ki je že sedaj zaslužen. -— Pri tarn; j© Ofttal-rezervni zaklad nedotak- njen, in- ima hranilnica v svoji palači ter v-ostalih oljjektih naraMiost ogrom- no laštno promoženje. Zato je pa tudi zaupanjü v ta naš kreditni zavod, v katerega upravi so pri?,nano vestni in dobri gwpodarji, tako veliko, da so samo r tetösnjem letu narasle vloge za voč milijonov dinfirjev vkljub temu, da dajo hranilnica za vlöge v razmer- ju z drugimi denarnim.; zavodi zelo uizko .obrcs.tno mero. Jaz pravim: mnogo ömo ravno mi detnokrati kot večin^ka fitranka hoteli, lanogo smo se trudili: — da smo nekaj dosegli, ne bo mögel zanikati naš naj- hujši fiovražnik; da nismo vsega do- segli, s*e uam ne more Steti v zlo; do- bre volJ3 nam ni manjkalo. Afesto Celje smo držali v ßloven- skih rokah in ga na časti in premoze- n?u ^hkö brez očitkov izročimo onim, ki jih l)o pöklicala voütey dno 28. sep- tembra 1924 T rodstro slovenskega Celja. Curlška borza v sredo 17.sept.Zagreb: 7 30—7*35 Deutsches Haus v Celju. V müicljski stov ilk i »Cillior Zei- tung« je izfiel nvodnik, v katerem član- kar »popravlja« naše konštatacije gle- de zgrädbe nemskega doma in sedanjih poskiiäov g. Schauerja, s pomoc^jo Ko- roaeeve vlade doseči i/rocitev imenova- ne palace skupini-Ncmcev in renega- tov na fikodo celjskepa mcsla in sloven- skili javnih interesov. St-vamih ugovo- rov je našel prav malo, se manj pa do- kazov, kajti onostavno zatrjevanje -es ist unwahr« ni prepričevalno, zlasti, ker smo mi stvarno navedli neizpod- bitna dejstva, ki so ugotovljena v sod- nib spisüi in aktih mestno hranilnice. V ostalem pa so izvajanja nave- denega uvodnika pac taka >resnica«, kakor jo govore nasi riemškutarji ved- rxO, kadar vpijejo po oblastni pomoci in kadar tožijo, da se jim jemlje to. kar so si s krivico in silo pridobili. Uvodničar trdi, da je društvo ^Deutsches Haufi« moralo skleniti pro- dajo doma izvestnim.zasebnikom, ker ni imelo sredstev za popravila (!!) in da se jo sklenilo, prodati poslopje vsa~ komur. ki ,=e oglasiü Ali naj se o te.i >resnici«< prerekamo? Ali bo res kdo verjei,.da ni bilo resnih kupeev in da so Je oni znani pozrtvoyalni gospodje do.prine.sli narodno žrtev in .so eastonj sprejcli v svojo laet velifc «radbeni kompleks z inventarjom >retl, samo z vknjiženim bremenom? Z bremonom, ki jo pomenilo pač v času zgradbe vl- soko syoto, v času kupeije pa v raz- merju z vrednostjo objekta —¦ napit- nino. In ti pozrfvovalni gospodje so bill celo pripravljeni, to zastonj pri- dobljeno poslopjo popravljati in vzdr- ževati! Vae to včasu, ko so se manjše in neZnatnejse zgradbe plačevale s tež- kimi stotisoči in milijoni! 3^islimo, da bi bila >;Cillier ZeitungWas die Sparkasse in ihren Ak- ten als Beweggründe für die Dar- lehonsgewähruni? anführte, ist für den Verein »Deutsches Haus« keineswegs massgebend, noch weniger aber für die Frage, wem das »Deutsche Haus« an- gesichts der Tatasacho der Auflösung dos Vereinnes zuzufallen hat«. Bilo bi dobro, oo hi bilo res. Dolicnega slavka., lii smo ga mi citirali, pa ni napisal od- bor hranilnice, marveč odbor drustvn ^Deutsches Haws« v vlogi, s katero je Iota 1007 zaprosil navtdeno posojilo in na kateri je imenom odbora i^odpisan med drugim Fritz Wehrhahn. — Dru- štvo »Deutsches Haus« jo torej po svo- jem odboru samo izjavilo, da bodo slu- žili prostöri hemškcga doma reprezen- taeiji celjskega mesta, odbor hranilni- ce pa si je te razloge osvojil. Posebno nesreena je člankarjeva piimera s celjsko vPosojilnico«. >^Po- sojilnica« je bila od ustanovitve slo- venski denarni zavod, zadruga, zgra- jena na neomojenem jamslvu sloven- skih zadružnikov. Mestna hranilnica pa je bila ravod mesta, katero je jam- čilo za njo s svojo davčno močjo, torej že po svoji osnövi ne nemški zavod, krit tudi po davčni moči slovenskih1 davkoplačevalcev. Hranilnica je bila vprivilegirari« zavod za nalaganje pu- pilarnega denarja. Glavni del njenifi vlog je bil sirotinski denar iz celega coljskega sodnoga okrožja. Dočim so vlagatelji ^Posojilnice« zaupali svoj denar zavodu prostovoljno, ni sloven- skih sirot nikdo vprasal za privoljenje, marvoč so z njibovim premoženjem razpolagali tujerodni sodni predstoj- niki, ki so nalagali vse v celjsko mest- no hranilnico in tako podpirali tuje- rodno hranilniško upravo. Ta uprara im je 9 slovenskim denarjem podpirala nemsko ekspanzivnost na škodo ravno tistega ljüdstva, cigar denar ji je bil zctupan. ^IJa9ojilnica« je res zgradila »Na- rodni dom«, ni pa .s tem svojih vläga- teljov oškodovaia, kajti Narodni dom je ostal njena last iii je še danes velik aktiv um njenega premoženja. Mestna hranilnica pa je sicer s svojim denar- jem omcgocÜa gradbo neraškega do- ma, formalen lastnik poslopja pa jo bilo nemškonacijonalno društvo, ki je najpoprej poskusilo uakloniti ta pre-. moženjski objekt, nekaterim svojim članom, sedäj pa ga hoče pridobiti kli- ka, ki se zbira okoli povojnega prise- ljenca Schauerja. Mestna hranilnica pa naj se odpravi s povrnitvijo pred- vojnega dolga v današnji vrednosti! Vse to naj se zgodi, samo da se odtegne zgradba cbljubljenemu name- nu: reprezentaeijskim svrham celjske- ga mesta in celjske javnosti. Videli bomo, če bo imela dr. Ko- roščeva vlada žalostni pogum storiti narodni greh in uBtvariti trdnjavo re- negatstva na celjskih tleh, ter s tem zadeti v sree vse Slo.vence, ki so se od nekdaj borili za osvoboditev Celja iz zasužnjenja in potujčevanja. ZAGREBŠKA BORZA v peiek, dne 19. septembra. Dunaj- 0.10175—0.10375. Milan- 3.16875-3.19875. London: 324.5—327.5. Newyork: 71.75—72.75. Pariz: 3.50------._... Praga: 2.1690^-2.1900. Curih: 13.G0~13.70. Sramota tistim, ki zataju- jejo kri slovenske matere! 6\rft.n 4. N OVA D 0 B A < St*v. 107 Polif^ne vesfi. RADIO VZTHAJA NA SVOJIR ZAI1TEVAII. iPogajanja z Radieem so so odložila. rodprodscdnika HRSS dr. Macek in Prodavec sta na konferenci z Davidovn'oin, dr. Korošccm, Spahom in PeU'ovieem izjavila, da je Radieeva stranka pripravljena tudi direktno so- delovati v vladi. Radicovoi pravijo, da je koncnovoljavna odlocilov sodaj od- visna od krone. Vlada zahteva od Ra- dica garaneij, du bo HRSS priznala monarbijo in državno edinstvo. Ka- kor so zatrjuje, so radk'cvei odklonili vsako kojicosijo na racun svojoga pro- grama. Radicevci trde kljub vsem na- sprotnim vestem. da manjka do njiho- vega votopa v vlado lo «e kraljev pod- pis na. ukazu o imoiiovanju Tadieov- skih ministrov. Izglcda. da. sc rekon- strukcija vlade ne bo izvršila pred 20. septembrom. DAVIDOVIČ IN JOVANOVIG. V oolrlok do])oldno so je vršila v Beogra- du konferenca min. precis. Davidoviča s prods. Narodne skupšeine v svrho sklicanja parlaiuenla, ki naj bi se se- stal 10. oktobra. Konforenca pa se tudi komentira v tern smislu da se je Davi- dovid informiral, kako stališee bi za- vzela opozicija za slučaj, da bi prišlo do preloma z Radicem. KOVINARvSKA STAVKA V AV- vSTRTJI KONCANA. -¦ Konferenca obratnih svetov je sklenila konec stav- ke in odobrila s3.10razu.n1 z industrijal- ci, ki so tndi na svoji seji dne 18. t. m. sprejeli dogovore z delavstvom. V ne- kalerih olmitili je dolo zopot vzpostav- ljeno. Kljub sporazuinv« hujskajo ko- munisti dalje na stavko in se nočejo povrniti na delo. Dnevne vesti. PROP. DR. MURKO, eastni clan »Zgodovinskega tirustva«. Posebno od- poslanstvo > Zgodovinskega društva« v Mariboru jg v slavnostni dvorani tam- kajisjijega moskega. ueiteljisca izročilo prawkemu v.m vorzi lotn emu profosor j 11 dr. M. Murku krosno diplomo častne- ga elanslva, ki jo je izdelal prof. Gvajc. Slavnosti je prisostvovalo mnogo od- ličnega obcinstva. SMRTNA ODSODBA V LJTJB- LJANI. Fo dvodiievni razpravi je ljubljanska porota dne 17. t. m. obso- dila :jn-letnoga Janeza Kristana, ki je bil spoznan krivim roparskega umora Marije Jevnikove v Kranju in hudo- delstva goljufije na smrt na vešalih. Na obcinstvo je uaprovila obsodba globok viis. ZAHVALA. Vodstvo »Družbe s\\ Girih in Metoda« izreka iskreno za- " hvalo vsem, ki so na kakorsenkoli na- ti čin priponiogli, d;v se jo 85. velika skupsö.iua, v Celju dne 7. septembra tl. tako sijajno zvrsila ter dosegla lei> mo- ; ralen in financni. uspeli. V prvi vr.sti gre zalivala in priznanje moyki in žen- ski podružnici v Celju for podnižniri v Oaberju, na čelu 11 jim g1. prof. Mra\'- Ijaku in upravitelju bo]nice in tajniku g. I. Prekoräku. ki so oskrbele skup- ščinarjein tako prisrcen pozdrav in priredile tako vzorno vso pripravo. Srčna hvala županu g. dr. Juro Hra- sovcu za ognjevit pozdravni govor na kolodvoru. Ilvala g. vlad. svetniku dr. Žužku, p. t. gg. načeJnikom državnih uradov in obeinskim svetovalcem, celj- skenm Sokolu. njegovemn moskemu in ženskemu naraščaju. vsem zastopni- kom narodnih organizacij. ki so se Tidelozi'li na kolodvoru sprejeina C. M. skupšoinar-jev. Prisrčna zalivala na- rodnemu ženstvu za sodelovanje pri večerni prireditvi in mladini pri cvet- ličnem dnevu. Lepa liva.la bišnim po- sostnikom, ki so tern povodom razobe- sili narodne zastave; lepa hvala na- I'odnim damam, ki so sknpščinarje pri sprevodu 3kozi roesto obsipale s cvet- jeai. Lepa hvala tudi vodstvu žel. godo- be za neumorn.o sodelovanje! Koncno i/reka družbino vodslvo svojo zahvalo C M. rlružbi r.a klon jenem ii casopisgu. ki je dr.igevoljo T^rhiasalo bcležke1 n Druzbi ter obsirno porocalo o potekxi '.ft. velik»1 sk"upšč'ine. — Vodstvo >Drn- žbe Fv. Civila in Mctoda« v Ljubljani. Celjske notice ZU DEN CITJJEPN GEMEIN- LEHATRWAHLEN. Tako se glasi v obrambo celjskih nemškutarjev in njim pridiMiženih izdajic slovenskega imena uvodni c-lanek, ki skuša v »Cil- Iier Zeitung« dokazovati upravicenost te nemoralne zvezo in braniti tisto peš- čico slovenskih ljudi, ki se je dala uvr- stiti na eelj.sko nemskutarsko kandi- datno listo. G. dr. Ogrizku in njegovlm žapeljanim la obvamba ne bo poinaga- la in ne bo oprala iz ujih imen črnega madeza narodnega izdajstva, na ka- tercj2;a z ogorčenjem in vStudom kažejo celjski Slovenci. Nič ne bo pomagala oniin drž. nastavljonceni, ki so ob pre- vratu boracili za slovensko usmiljenje in pardon, danasnja 8cliauor-dr. Sko- berne-dr. 'Ogi'izekova tovarisija, pod koje zascito so se zatekli in težko gre- 8Jli nad svojo narodno in stanovsko častjo, dan. plačila in povračila pride, kei' mora. biti v življenju kaznovano .vsako izdajstvo. Islo velja za obrtnike in tr^ovce, Brcz kame.nja in surove si- le bodo odplao.evali svoj dolg. sloven- skeniu Celju in njoga prebivalstvu po zashiženju. Že danes opozarjamo vso Slovenes? in. vSlovonke, v kojih je sloven- ska kri in slovenski ponos, da prekine- jo vse gospodarsko in diažabne zveze z ljudini, ki natu hoccjo zapraviti slo- vensko Celje, hi ga prodali nazaj onim, iz kojih rok ga je iztrgalo naše osvo- bojonje 1. LOift. Ni Slovonec in ni Slo- v«nka, kdor se danes prestopa prag nemskutarskill trgovin in obrti v Ce- lj«, kdor se v nem- «kntarske gošliluo, pa naj se imeuuje doktor ali delnvoc, najsi bo to nasa priprosta dolavna žona. ali pa milosl- ljiva iz takozvanih prvih celjskih dni- liabnih vrs't. \rsi, ki smo to, kar pra- vimo 0 sebi in kar zabtcvamo. da se o nas misli, imamo enake dolžnosti. ki jili moramo brezpogojno in dosledno vršiti, sicer jo narodna javnost dolž- na, dn m\s izobči iz s.vcjih vrst in da nas priključi in uvrsti tjn, kamor spa- damo —• med izdajice, ki naj gredo za :Gillier Zeitunp« in za kompanijo Schauer - dr. Ogrizek. Ne bojinio se jasnosti in /.ahtovmno doslednosti, zato pozivaino via brozpogojno izvr- wGvanje one najnaravnejšc zabteve. ki pravi: pojdi k svojemu človeku in pu- st i sovražnika pri ntiru, on te ne ma» ra. saj to i:\vno izprionje, ne ponižuj in ne smesi se pred njim in ne sramoti. s svojim dejanjom sebo in nas vseh. Ako pa nitnaS tega nacijonalnega cu- ta v sebi, potem nisi vroden, da se pri- slovas v narodne vrslo! Slovenski tr- govec in slovenski obrtnik, ti pa glej, da ne boš poskušal izmbljati onih. ki ti zaupajo. sicer n\A ne..š narodni tr- govec in narodni obrtrik in ce ee sto- krat to izrece.š. »Svoji k svojim« vaelej in povsod, po pravici in poštenju in vedno dosledno --• pa doživljamo na celjskih tloh lioslednjikrat spopad s celjsko precibjcstno ncmakutarijo in ~ njini prodanimi ljudmi! Bojevnfki »für die altehrwürdljre deutsche Stadt CiHi« so mrzlično in strastno na delu od t*loveka do č!o- veka. Sedaj ali nikoM — to je njih geslo. Borbe zn nemSko Celje se ude- ležuje velik del trgovcev in obrtnikov in to tudi takih, ki žive po veliki ve- čini od slov8nskep;a dela in sloven- ftkega zaslužk*. Vsi ti pnhuljeni nem- škutarji so drzni in nesramni dovolj, da javno Izpovedujejo, da se jim ni ničesar bati in da jim ni treba imeti nikakih obzirov do Slovencev, češ da so narodni slovenski krogi itak tako šlevasti in tako brez časti in nacio- nalne rezone, da vkljub vsemu temu trumoma derejo v nemškutarske trgo- vine in izročajo dela nemškutarskim obrtnikom v Celju. S to gospodo smo se poznaü Že pred vojsko in srečavali smo se med vojsko, ko so vpili na nas »windische Hunde« in »serbische Schweine«, po preobratu pa so mo'.e- dovali po slovenskih odvetniških pi- sarnah in zatrjevali svojo nepolitičnost in lojalnost. Slovenec je lahkoveren in je zaupal tej spačeni zalegi — danes prejema odgovor in plačilo, vredno značaja ljudi, ki je bil naprodai. Ogor- čenje naroda bi moglo čez noč pomesti s takim izzivanjem, toda mi ne do- puščamo nemških celjskih metod I Za- htevamo pa od vsakega, ki se danes imenuje Slovenca, Srba ali Hrvata po pravici, da se izogne teh ljudi in jih ne pozna več, naj živijo od svojih »Nemcev«. Voditi smo začeli po vseh ulicah najstrožjo evidenco vsakogar, ki se bo še kedaj pregreSil in šel po- ljubljat izdajalske roke, ki bi nas po- bile na tla kakor pse, ko bi bili še stari avstrijski časi in bi po celjskih ulicah še marSirala avstrijska vojska in strašila pruska »Pikelhauba«. Sram nas je tistih Slovencev, ki so na vse to pljunili, tudi njim ni odpuščanja nikdar, naj se nam ne približujejo, ker jih ne poznamo več. Podprimo na- rodno trgovino in obrt in vodimo račun 0 mirnih nemSkih someščanih, ki ne spadajo v te vrste. Voiilna skrinjica vseh pra vih in poštenih celjskih S!ovencev jo na voiiščili 1 T V boju proti slovenskemu Celju se v družbi z gostilničarjem in mesar- iem Rebeuscheggom, mizarjem Sc.h\x'igo, trgoveem Hönigmannom in Jellenzem še prav posebno odiikuje lekarnar, ozi- roma apotekar Andro Posavec, ki je po milosti narodne vlade dob:l med nami Slovenci lekarno, pa očividno ne želi slovenskega denarja in trgovskin zvez s slovenskimi narodnimi zdravniki. Njegov najzaneslivejši pomočnik je neki lesni trgovec KovaČevič Stefan, kije v onih čudnih dneh prevrata prihitel iz Sarajeva v Celje ter je danes, kakor čujemo tudi uČitelj na državni trgovski šoli v Celju. Celjska javnost se zanima, iz katere čudovito požrtvovalne in ide- alne nacionalne ljubezni sta gg. Posavec in Kovačevič zapustila svojo ožjo do- movino in prišla osrečevat slovensko Celje. Ko dobimo poroČilo iz Sarnjeva in drugod, bomo verno informirali našo narodno javnost, da se poblifce spo/rnamo z najnovejäimi borci za star0 avstrisko» nemskutarsko misel, ki je v Celju zopst ožjvljena. Uradni komisljonelnl pregJed gl- nekolo§ko porodniSkega oddelka javne bolnice v Celju se je vr§il v sredo 17. t. m. po nalogu velikega župana mari- borske oblasti. Vodstvo celjske javne bolnice je z ozirom na popolnoma ne- zadostne prostore in vedno naraSČajočo frekvenco tega oddelka stavilo nujen predlog, da se zgradi v te svrhe poseben, vsem modernim zahtevam odgovarjajoč paviljon. Komisija obstoječa iz g. sre- zkega glavarja vlad. svetnika dr. Žu- žeka ter gg. zdravnikov dr. Schvaba, prim. dr. Raišpa dr. Steinfelserja, dr. Wfttzkeja in dr. Rebernika si je ogle- dala dosedanje prostore v kojih je za" silno nameščen oddelek ter soglasno ugotovila, da je tako stanje oddelka nemogoče in da je nujno potrebna odpomoč v smislu predloga vodstva bol- nice. V interesu prebivalstva pozdrav- Ijamo odkrito to prizadevanje ter upa- mo, da ne ostane samo pri lepih pre- dlogih m načrtih, temveč da bo oblast storila nujno vse potrebno, da ustreže veliki ljudski potrebi. ARETACIJA 1NZ. KRANJCA. Oblastni predsodmk Orjuno za Slovo- nijo, inženir Marko Kranjec, ki je bil, kakor smo povoeali, due 17. t. m. aro- tiran v LhiWjäni naibrž Po zaslugi klei-ikaloev —- bajo v zvezi s trbovelj- sko aforo -¦¦ je bil šo isti dan prepeljan Narodni voiiici, slovenski in jugoslovansks, v nodelso 28. septembra vsi do zad- njega moža za cast no zmago siovenskega Celja! s popoldanskim vlakom v zaporc okrožnega sodišča v Celju. Njegova aretacija je vzbudila po vsej Sloveniji \eliko sonzacijo. KLIC VOJNIH ZRTEY. Nehva- leznost domovine je napotila v nedeljo, dne Vt. t. 111. vojne žrtve v Celje, da skupno pGvzdignejo svoj glas — za krun. za pokojuino in uresničenje in- validskega /akona. ki ga naj čimprej sprojmo Narodna skupšeina. Okrog 2(fO vojnih žrtev je korakalo z resolu- cijo, sprejeto na protestnem shodiu do •srezkoga poglavarstva in jo tamkaj izrocilo v svrho dosfavitvo ministrstvu za sonijalno skrbstvo. Nekdaj zdravi in krepki fantje, cvet in ponos naroda, so korakali povesenih glav v sprevodu: ta broz noge, drugi brez roke, tretji v vozicku. Ivrutii iisoda! Korakale so vdove in siroto, nckdaj srečne in za- dovoljne, a danes same in zapuščene, kor možje m ocetje so sli — in se niso vec vniili —. Sedaj je njihov žalostni tovariš nesreča, poinar.jkanje, glad in preziranje. —• Jjomovjnal Častiš unir- le, vencas živeee in se jim klanjaš — tern sirotam pa odrekaš pravioe in jih pustiš umirati od gladu! Ljudstvo pla- (•uje milijono invalidskoga davka: kje je detiav — kdo more reSiti to uganko? Upokojen uiadnik dobiva svojo koli- kortoiiko c-lovosko pokojnino — vdova z otroci pa se naj zadovolji z 2.50 Din in invalid brcf. noge, reci in piši. s ce- lhni 75 parami dnevno! Kdaj bo konec te sramote?! I'pajino, da bo novi inva- lidski zakon, ki se žc toliko oasa za- vlačuje» konono von dar že enkrat po- stal živo in koristno dejstvo in da nam no bo treba voč živeli od veonih brez- plodnili obljub! —- Koetomaj. NOČNO LEKARNIŠKO SLUŽBO iuui |)i'iliodn.ji tedeii lekarna »Pri or- lu«, ülavr.i trg. N0Y0 DltrSTVi;. Prcjeli .smo: Osnovalo so je drustvo prvih sloven- skih postrežčkov — kmväsijonarjev — in »se slavnemu obemstvu priporoca za vsakovrstiui narofiila. T^e jaincjmo pa za di'iige raznovmne neopravicene nosaee ali postrežčke brc7 zgoraj na- vedene oznacbo. — Drustvo prvih slo- venskih kornisijjonarjov v Celju. GODBENO jmuSTVO ŽELEZ- NWAPJEV V CELJU. Že objavljoni koncert na Krekovem trg 11 v nedoljo, due 21. I. m. se vv&i od 8. do 0. dopol- dne in ne od 9. do 10. Koncert v me.st- ncm vrtu po vrsi od 11. -do 12., kakor javljeno. PDUVUSKA KRONIKA. Teden- .s/.o porocilo od 1C. do 10. sepfembra. Arotaoij je bilo izvrsenih v Colju 20: 4 nidi suma zloeina tatvine, 4 radi su- ma prestopka tatvine, 0 radi tatvine, 1 radi prestopka goljufije. 1 radi ne- variiG grožnje, 1 radi beračenja, 3 radi no'opustva. Prijav ,:e bilo vloženih 34: 1 radi tatvino, 2 radi laliko telesno po- skodhe, 1 radi protepa, 1 radi nevarnt« grožnjo, 1 radi poscsd orožja brez do- voljcnja, 1 radi jirekoračcnja policij- ske uro, 1 radi kroSnjarslva, ostale ra- di manjsih ka/onsko-.sodnih odnosno policijskih pre.stopkov. Zdravstveno rtlanjo: 3 novi slucaji škrlatice v Go- spo^ki ulici 25. S])lošen položaj neiz- liremonjen in Kepovoljen. KINO GAUERJE. Petek 19. in sobola 20. septembra: »Noč v AUiru*. — Nodel.ia 2L., pondeljek 22. in torek' 23. septembra: *Moäcnn Pirati ati s/» pari.skecjii verižnika<-. Ogromen franc. film v 3. epobah. 1. epoha. KONCERTNA KAVAKNA »CEN- TRAL* V CELJU- V.«:ak vecer izvrstni 0ig;\uski kenf-^j^^ WJWNA PRI CELJU. Due 16. I. 111. jo prodaval okrajni zdravnik g. dr. Schwab v Inkiijšriji šoli 0 nalezlji- vih boloznili s posebnim ozirom na fikrlatinko. MnogobTojno obCinstvo je pozorno sledilo poljudnomu in jako zaniinivemu predavruju. Gospodu doktorju prisrena hvala! — Po preda- vanju se jG scstal odbor >-Rdecega kri- ž«>< za Dobrno in določil pod pore rev- nim solarjom tuk. sole. Stev. 107. »NOVA DOBA« Stran 5. Hapadi kaeakov v Južni Spbiji« KAVAŠKA T01PA ODYEBLA SREZKEGA NAÖEIN1KA. — OGORÖE- NJE V BEOGRADU. Beoyrad, Li), seplembra. Danes •dopoldne so prispele iz južne Srbije alarmantne vesti. Tako je bil srezki načelnik Munjič napaden od kačaške tolpe- 50 mož in odveden v gozdove. Srezki nacelnik so jo vračal v sprcm- stvu pisaj-ja Pctroviča in dveh orožni- kov s svojega shuzbenega potovanja. Na poti mod Djakovico in Pec jo so ga iz zasede napadli kačaki, ga zvezali in ¦odvcdli v gozdovo, dočim so pisarja in oba orožnika izpustili in jima naročili, naj povedo našim politicnim oblastim, da morajo položiti ob gotovem času in na dolocencm ;nestu 30.000 dinarjev v srebru in 000 zlatih lir kot odkupnino, da izpuste srez. nacelnika na svobodo in da ga puste pri življenju. V na- sprotnem slucajn zapade srezki nacel- nik smrti. T.i vest jo povzročila v političnih krogili veiiko ogorčenjo in. vsa beograj- ska javnost danos zahteva, da mom vlada reda in mini ukreniti vse po- trebno za javno varnost nasega prebi- valstva v jnžrii Srbiji in osobito za var- nost našega nradništva, ki mora hoditi in potovati po svojili službenih oprav- kih v novarne kraje. NatParoji minister1 pt*i k3*alju, VPRAŠANJE RADIÖEVSKUI MINiSTROY. Beoyrad, U). soptembra. V politie- ni situaciji dimes :ii zaznamovati ni- kak.šnih sprememb. Nolranji minister Nastns Petrovic se je danes vrnil iz Belja. kjer je bil v avdijenci pri kra- Iju, katorenni je poročal o notranjepo- liticiiem položaju in vstopu HRSS v vlado. Za popoldne 30 določena seja, ki bo sklepala 0 nadaljnjih korakih, da se izvede sporazum med vlado in Radi- cevci, na kak način in katere osebe se imajo iinenovati za ministre. Pped obnovitvijo pogajanj z Vafikanom. KONFERENCA SKOFOV V MINISTRSTVU VER. — NACRT KONKOR- DAT A Z VAT1KAN0M V BISTYU OBOBRKN. -- NAS VATIKANSKI P0SLAN1K BR. SMODLAKA ODPOTOYAL V RIM. Beofjrad, it), septembra. V mini- . strstvn vor se je vršila včeraj širša konferenca, katere so se udeležili ka- toliški škofje in hoa posianik v Vati- kan 1.1 dr. Lmodlnktt. Konferenca je razpvavljala o novem načrtu koiikoi-- data, ki se iina skleniti mod na.šo vla- do in Vatikanom. Prvolno so pogaja- nja med naso vlado in Vatikanom ugodno potekala, zadnji čas pa so na- stale diference, ki jib je treba premo- stili. Konferenca je v bistvn odobrila načrt, ki bo predlo/.en ministrstvu v odobronjo. Poslanik dr. Smodlaka je j odpotovnl v Rim, da. pricne nova po- gajanja z Vatikanoiti. Zalne sv&&anosti v Sofiji. MANIFEST ACUE ZA T0D0R0M ALEKSANDR0V0M. - KRVAVI SPO- PABl V WW.ARUl SE NADALJUJEJO. — POSLANIK RAKIf1 PRI KRATJV. Sojija, 19. stptombia. Včcraj so se tu vršile veliko žnlno manifesfaeijo za umorjonim Todorom Aloksandro- vom. Manifestacije so trajale od 9. do- liokhie do oj)oldneva. V.ce mesto je bjlo v ernih zastavaJi. ProdajaJno, javni lo- kal i in obrati so bili zaprli; delo je po- čivalo. Pied cerkvijo Sv. Troh kraljev se je zlirala veiika množica Ijndi, ki je prisostvovala svecruu-mu parastosn. Ko so duhovniki zapeli: >Večnaja mu pamjai!-: je vsa množica na trgu po- ¦klekniln. Po nlicah. zidovih in povsod so nalppljeni lopaki, ki naglašajo, da duh Todora Alcksandi'ova ni nmrl. temveč da /Ivi dalje in da bodo bolgar- ske inakedonske organizacije nadalje- vale njegovo ri?lo za osvobojenje Ma- kedonije. Pretl cerkvijo je bilo poloze- 11 Hi voc vencev z razniini napisi, ki oznacujojo .Aleksandrova. kot jnnaka, ki se je boHl za svobodo Makedonije. Metropolit je i:;iuovoril pokojnikovo vdovo z besedami, da naj ji bo kot nte- lia to, da jeBog sprejel Aleksandrova v svoje naročje kot borca za svobodo Makedonije. Manii'estadjc so se vrsile drugač« mirno in brez vsakili inciden- tov. Sofiju, 10. se])tembra. Borba med raznimi 1'rakcijaini makedonskih or- gani/acij se nadaljnje. Pojavili so sc novi krvavi spopadi v Varni, Plovdivn in drugih mestih. Beognul, 19. septembra. Naš po- slanik v Sofiji Milan Rakič je danes odpoioval v Belje, da poroca kralju 0 političnein položaju na Bolgarskem. Avstrijski kovinarji se vračajo na delo. 'iNN-STRUCI SPREJELI KOLEKTIYNO POGODBO. — SPOPABI MED SOCIJAUSri IN KOMUNISTI. — STAYKA KOVfNARJEV V OSTALI BEŽEIJ SE NADALJUJE. Bunaj, 19. septembra. Danes je v splosnem končana stavka kovinarjev. Vsi kovinarji so vecinoma odšli na de- lo, le v nekaterib obratili se se stavka. Sinori je piišlo v predmestjih do spo- padov med socijalisti in komnnisti. Slednji so hujskali delavstvo, naj stav- k0 ««claljujo. Indnstrijci so spr^jeli načrt nove kolektivne pogodbe, ki sc ima do 30. t. m. nveljaviti. V ostalib zveznih deželah traja stavka kovinarjev se dalje in se nada- ljujejo ymgajanja /. indnstrijci. Kovi- narji zahtovajo, da sprejmejo indn- strijei kolektivno pogodbo. ki so jo sprojoli dnnajski indnstrijci. Pobijanje draginje v Franciji. ZN1ŽANJE UVOZNE CAR1NE. — UKREPI VLABE. Pariz, 1.9. septembra. Ministrski svet je v ublazenje draginje Evifial uvozne carinskc postavke za razna ži- vila in drugo bkigo. Obcnom je urejo- na stroga kontrola na trgu z živili, v -IVAN KREYEU IZ TRB0VELJ* PREB CELJSKIM OKROZNIM 8OUIŠČEM. Krevelj Ivan, poscslnik v Knez- vrne<' k njemu, ees da jo bo sicer ustrelil. Colo moža Zupana je spravil čez par dni v take dvomo, da je bil skoro pripravl.ien zapustiti svoje posesivo. V tej veliki zmesnjav' so poldicali k sreci v Irbovije c3)a brata padlega Krevlja, izmod kojjlh je eden posesthTk in trgovec v Petrovcau. Slutila sta ta- koj, da imata l^red seboj pretkanogn sleparja, ki skusa izsiliti iz Zupanovih vecjo odpravnino. Prciskati sta ga da- la najprej po zdravr.ikib v Ljubljani. Ko pa je Pseudo-Krevelj vkljub temi: vztrajal pri svojili trdilvab, ga je Fr. Krevelj zvabil v Peh'ovce, kjer so v rjern spoznali nevarnega postopaCa .losipa Ocka, ki je ze imel več drugili grebov na sebi. Bil je takoj aretiran in oddan v preiskovalne zapore v Celje. Ocko, ki jo soi)osestnik na Kra- beriiu v obc. Spitalic. je dejanje tudi priznal z zagovorom, da so ga k teirm pripravili dnigi. zlasti pa neki nezna- nec, « katerim jc "hotel deliti izsiljeni dennr. Prod ckvožnim v^odiScem v Ce- lju je bil Ocko obtozen radi hudodel- stva poskušene goljufije ter liudodel- stva javnega nasilšlvn. Obsodili so ga na 10 mesecev težke jore. Potovanje naSlh gospodarkfh krogov v Prago. Češkoslovažko-jugo- slovensko narodnogospodarsko udru- ženje v Pragi, ki je v preteklem Ietu priredilo izlet če5koslova§kih trgovcev, industrijeev in obrtnikov v Jugo- slavijo, je poslalo trgovski in obrniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem izreka željo, da bi se priredil skupen izlet na§ih gospodarsklh krogov na je- senski praäki veliki semenj, ki se vrši od 21. do 28. septembra 1924. Poleg obiska velikoga sejma je nanieravan tudi poset najvažnejših trgovskih in industrijskih centrov češkoslovaške re- publike. Potovanje bi trajalo v celem 10 do 15 dni. Ker bi se z teletom vrnilo poset, ki so nam ga napravili lansko leto češkoslovaški gospodarski krogi, a bi bil tudi poset trgovskih in industrijskih tržišč v češkoslovaški re- publiki za vse udeležnike velikega in- formativnega in poučnega pomena, želi zbornica, da bi se izleta udeležilo čim večje število naših trgovcev, industrij- eev in obrtnikov. Natančen načrt po- tovanja bo mogoče izdelati, ko bo šte- vilo udeležencev vsaj prlbližno znano. Zato prosi zbornica, da se blagovolijo javiti čim prej vsi, kl se nameravajo udeležiti potovanja. Vožnja bi stala (z uporabo sejmske legitimacije) z brzo- vlakom III. razreda približno Din 685"—, II. razreda Din 924'—. Za stanovanje in hrano je računati približno 250 di- narjev dnevno. Olajšava za posetnlke živlnskega sejma v Sarajevu. Minister saobraüaja je dovolil za posetnike veiike,(?a sejma za živino in živalske izdelke, ki se bo vršil v Sarajevu od 21. do 23. sep- tembra tl., 5O°/o popust na vseh želez- nicah. Znižanje velja odl8.do 25.sep- tembra tl. za posetnike, kakor za pre- voz živine in živalskih pridollfov. Za smoh in kratek čas. NJEGOVA ŽENA. Pripoveduje se, da je gospod Bog, ko je bil ustvaril Solnco, nekega dne prisel pogledat, ali je /.adovoljno. Woluce ni bilo zadovoljno in je iz- javilo* Meni je dolgcas.« Nato je Gospod iistvaril Inmo. »Evo, dam ti ženo. Upain, da bos odslej srečen.« Čez nekaj časa s« je Bog vrnil, a gospcnl Solnce, nameslo da bi sijal, je slabe volje in brez barve. »Ti zahtevaš preveč«, ga pokara Johova srdito. >• Moral bi biti presrečen radi °.\oje zene!<- Fresrečen '? U /akriči Solnce. »Ona vstaja, kadar jaz lcžem, ona leže, kadar jaz vstaja.ni, ona menja svojo cetrt vsak teden, a polna je vsak me- sec!« (»Le Rire«.) Odgovorni urednik: Rado Pecnik. Izdaja in tiska: Zvczna tiskarna. Cebe. Hgfljl vKotlu B Enkrat kuhariSDHBHHff m in snežnooelo ~~.Jr^ 3arilo -^ lavarna Viljem Brauns Cetja, edino radikalno razkuževalno sredstvo zraka in vode. Pokonča vse bakterije in bacile ! Osvežuje zrak in daje pri- jeten gozdni vzduh ! Neobhodno po- trebno za pisarne. čakalnice, gledališča, kina, sole, bolniške sobe, etc. Dobi se v vsaki množini z brizgalkami vred samo v lekarni »Pri Krlžu«, Mr. Fe- dor Gradišnik, Celje, Cankarjevac.2. Izdla fe BlasniKova pLIHfl pflTIHH za navsdno leto 19Z5, ki ima 365 dni. 4-1 »VELIKA PRAT1KA« je najstarejši slovenski kme- tiiski koledar, koji je bil najbolj vpožtevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vse- bini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri ]. Blasnfha naslednihih ustornahHogrdfičnlz^d L3UBL3AKA, BfiEG Ste;. IZ. Pet krav dobrih molznic, švicarske pasme, p p o d a po 20. septembru t. l.uprava S toplic DOBRNA pri Celju. Stavbeni prostor je poceni na proda j. Vpraša se pri M. Fröhlich, trgovina, Kralja Petra 11 1 Celje. ^OfiTOHlST želi sedajno mesto spremenlti. Slov. nem. ital. Vpraša se pri administraciji. Na pr»odaj je različno pohištvo, postelje, omare, mize kakor tudi kuhinjska oprava. Kje pove uprava lista. Üadi cdpotoVasja prodam nujno zofe in drugo pohištvo- obleke, orodje itd. Dražba v nedeljo. ZaČe tek ob 11. uri dop. Laško, EBERSBERQ., ¦fitrcm 6. »NOVA DOBA« Stev. 107r,l; K a to o&%* Dnevno znižane cene specerija, kolonijale Ludovik PetekjCeij^ nakup deželnth prldelkov. 2-1 'i Priporoča se stara slovenska pekarna E. F. Ifošnak CELJE, KRALJA PETRA C. 19. ! Čroda se na meji Koroške tfiova enonadstropna hiša v sredihi rhesta z dverhi orali zemljišča, pripravno za trgovca ali obrtnika. Stanovanje | se lahko takoj zasede. Cena Din 180.000. Natančne podatke poda uprava lista. »¦,¦ f ¦ Pripo» « Hotel BALKAN, Celje Gosposka ulica štcv. 7. Priporoča te trgovina s ipeceHjo in deželnimi pridelki Janko Božič, Celje »«¦«Mi IVAN RAVMIKAR, CELJE nudi svojim cenj odjemalcem po zmernih cenah vsakovrstno špecerijsko in kolonijalno blago Vedno sveža žgana kava. Žganje, rum, likerji. Zaloga raznih tu- in inozemskih lakov, suhih in oljnatih barv, firneža, čopičev itd. Na debelo. Na drobno. Salamo, sir, čajno maslo, čokplado, sar- dine, sardele, pastete, likerje, konjak, brinjevec, rum, čaj, bonbone svilene in čokoladne, marmelado, gorčico, fino bučno in namizno olje, riž, kavo, ka- kao, sladkor itd. priporoča po zmernih cenah Harol Loibncr (pri Zvoncu) Celje Kralja Petra cesta 17 Ište se lokal za trgovino v bližini Celja ali njega okolici. Dopise na upravništvo tega lista. popolnoma suh, zdrav snirekov les od 3 do 7 m dolg od 10 do 24 cm na tankem koncu debel, 10 tonski vagon mora imeti 20 m3 po ceni Din 45'— za 100 kg franko vagon Celje, Rimske tQplice aU Zidani most. Plačljivo proti 5~*-3 duplikatu in računu. Korošec Dragotin. Rcčica ob PakL BRIVNICÄ na Kralja Petra cesti št. 27, Cetl|4 Prvovrstno britje in striženje las, za otroiJtcS In dijake razen sobotc in nedelje ^«T1- žanc ccne. Lastnik: •.-;•• Mat. Bukovčan. Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, z sadou-jjiU:- kom in yrtotn, «e zamenja s pritr.ernint stanpyanjem v bližini mesta. Nataniae^ä :•;,;, pojasnila v upravi lista. :t T. 3. ßufias, Cefje Tfi'stifferie es Taßrique de ßiqueurs. 2~\ Svarilo. Opozarjam vsakogar moji ženi Tereziji Dimetz, rojeni Ojstriž denar ali blago na moj račun dajat', ker {air1 za njo nisem plačnik. |! Anton Dimetz, Celje; i. Priporaca se dobra Vttta its mrzlo piVo HoioiworjHa fcstatfracti^ 4_, MUMM ; Instpukcije " bi oddajal dijak protl prostemu stmn%s. vanju in hrani. Naslov : Oton Tančič, Šmarje pri JeMaJv Prodaja storegn pohištva se vrSi v sredo dne 24. septembra I92# od 8. do IS. ure pri tvrdki Ferd. Pelle-jeva vdova, Celje« Delika izbira različnega pohištua Sano proti gotovini« . fflafis Zaßufiosefi, Cefje, 5±&Li Tiavno došfo novo, fino angtešRo ßiagot Priporočamo delikatesno trgovino in zajutrkovalnico FRECE & PLAHUTA, CELJE, Aleksandrova ulica 7 Kje kupite premog in drva najceneje? samo pri specealni trgovini Franjo Kalan, Celje-Dolgopolje Vedno v zalogi: Zabukovöki svetli premog, fini trboveljski premo|, bukowa in mehka drva. P08tavIja so v hlšo ob zahtevanem času. Priporoča se: Fiuwijo Kalan, Celje-Dolgopolje. itev. 10] »NOVA DOB A« Strati 1, Sanitas, Celje 24. Fotografi — amaterji! Ustrezajoč splošni želji fotografov — amaterjev smo otvorili borzo za fotografične kamere. Kdor želi svojo kamero prodati ali malo rabljeno po ugodni ceni kupiti, obrne naj se na nas, ki mu damo vedno strokovna pojasnila. Prevza- memo vsako fotografično kamero v komisijsko prodajo. Oskrbimo tudi vsa popravila ki bi bila eventuelno potrebna Sanitas, Celje 24L H Postrežba solidna! ^o r SatflO ,ris tn° če tk° b!3g° Ändr. Milcvskl flutolaksa Sprejem naročil za prevažanje oseb lavtomobilom. Cclje, Prešernova ¦ at. 6, Andr. Milevski, trgovina. 20 Vsaka ft'OSpcdinja naj rabi za xonserviranje sad'fc in sočivja le 6ISUN fcozarce, ki so pr- vovrstni izdelek, y.e-10 praktični inpo ni2ki ceni. ¦Zabga v veletrgo- vini stekla, porce- iana itd. ^ranc Strupi Celje 15-15 Otvoril •« je v Gosp. ul. it. 13/1 ntodlni sali©in za dame in oti*oke. Izdelujejo se kostumi, plašči, toalete itd. po konkurenčnih cenah. Deloprvovrstno. Ant Lečnik O urar in juwelir O Celje, Slavni trg St.! (prei Pacchiaffo). 114 sac moüsrne fazone in fine kakovosti, kakor üudi vse vrste čepice, srajce, kravate, sploh vse perilo in mod'ie predmete za gospode, «« P'odaja letos po zelo nizkih cenah samo v veletrgovini R STERMECKI, CELJE '^govci engros cene! Cenik zastonj! Gospodinie. pozorü ^aj /y #^L n YkQbaraaJe sa- f/W^f /rs tlja, zelenjaye, m«sa MJŠFm^m I ^d. Ž8 Irae s?etoy- w jn|^ I DMnane zoamke ^1" / „REX" solldslost, trpežnost la vztrajuost. Ogled loprttfrajanjebrez- ob7«no Y veletr- gOYlnl stekla In perc«laua 10-16 IB. Rauch, CeljB, FpeSepnova ul. V Znnanja naročlla ^lzvršojejonajkulantneje, Oglejte si manufaktarno trgovlno J. KUDIS (gostilna Plevčak) nasproti Mestnega mllna BaberjeSt.3 NA DROBNOI 50-39 PRIPOROČA I. HA DEBELO1 •vojim cenjenim odjemaloem weliko mnoiino Ino- lemtkega blaoa kakor sukno za moike in 2en« alee obleke, oeffir, si son, vse krojaske potrebiöl* ne ter raznovTstno manufakturno blago po xelo nlzklh oenahi Oblastv. koncesijonirana posredovalnfca za promet z realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI CELJE is Kralja Petra cesta 22 :1 CELJE Posreduje pri prodaji oztr. nakupu zemljlSS, his, vil, gradov, velikih In malih posestev, Induatrljsklh podietii ltd., itd. veatno In toöno. ZAHVALA. Povodom smrti nepozabnega nam soproga, očeta, tasta In deda, LOi?. Martina Kracun-a veleposestnika, trgovca in gostllnlčarja v Zrečah prejeli smo §tevi!no Izrazov soialja, v vse večji meri pa smo bili deležni tolažbe naših prijateljev in znancev, Dolžnost nam veleva, da se vsem prav prisrčno zahvalimo. Pred vsem nam je dolžnost, da izrečemo na§o odkrito zahvalo gg. zdravnikom, ki so blagopokojnemu nudili pomoč v času njegove težke boleznl, in to : gg. dr. Rudolf-u iz Konjic, dr. Jesenku iz Celja, dr. Lavrič-u iz Rogaške Slatine, dr. Stelnfe!ser-ju, prtmariju z asistenco iz Celja. Dalje izrekamo iskreno zahvalo Č. sestram javne bolnice v Ce!ju, Katere so v zadnjih trenotkih trpljer.ja blagopokojnika pozrtvovalno stregle. Iskteno se zahvaljujemoč.gg. duhovnikotn u Celja, Strainc, Skomerja in Zreč za častno spremstvo, posebno pa vetec. g. Arhidiakonu Hrastlju ix Konjic, Č. g žujniku Čeh-u \i Frankolovega za v sree segajoče g >vore, kakor tudi Č g. duh. svet. Karba iz Zreč in č. g. Gašpariču iz Sv. Lenarta pri Vel. Nedeljl za častno spremstvo na eels poti od Celja do Zreč. S čutom zahvalnosti se spominjamo Malodolske godbe za sprem- Ijanje od Vojnika do groba v Zreče, kakor tudi pevskim zborom v Voj- niku in Frankolovem za pretresujoče 2alostinke. Poseb 0 se zahvalimo tudi gosp. dr. Mahniču za izraze globoko sožalje v irncnu politične oblasti kakor tudi g. dr. Rudolfu, odv. v imenu okrajnega zastopa v Konjicah. Zahvaljujerno se tudi Konjtäki požarni brarnbl, katera je blagopo- kojnika na ladnji poti v kroju spremljala in blagopokojnika odnesta iz hiše žalostl na pokopališče. Veliko zahvalo dolgujemo tudi gg. celjskim trgovcem, kakor tudi vsem drugim, kateri so se neprlčakovano v velikem Stevllu «deleJiili spremstva na zadnji poti. Končno sezahvaljujemo vsem, kateri so nam nata, ali oni način olajSaÜ ure neizmerne bolesti, tuge in žalosti, kakor tudi vsej oni tnnožici, katera je blagopokojnika spremljala do groba. Srčno se zahvaljujemo tudi za mnogobrojne evetke. Bog plaCaj vsem 1 ZREČE, dne 17. septembra 1924. Žalujoči ostali. Zvezna tiskarraa v Oelju izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela solidno, okusno in najhitreje Cene konkurenčnel Preprlcajte se sami! Najmoderneje urejena knjigoveznica Stran 8. »NOVA DOBA« Siev. 107. ^H Iv UK., w BqbM B9L \m KbB jEudT jFJšT B^j! BB BH fl^l b^v ^^^L VV ^^^b ^^^1 ^^ IH ^^| ^^^n ^H^^^kfl^S I^^H HhH ^^ ^^HF ^HH b^B ^^^D b^^b I^^H Stanje hranilnih vlog čez K 120,000.000—. Stanje hranilnih vlog čez K 120,000.000—. V lastni palači Narodnl dom (na oglu v pritličju), Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi za iste najboljše obresto- vanje in največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne • in posojilne posle, Kupuje in prodaja devize in valute. v Podružnica u Soštanjo no Qküoem trgu Vlagateljem se naznanja, da se obrestujejo hranilne vloge^od I. aprila 1924 naprej po ^_ 7°/ in ft0/ / /o III O/o ako so vezane na 3Odnevno oziroma 9Odnevno odpoved. Tudi te vloge se izplačujejo navadno takoj, zaračuni se le primerna eskontna pristojbina. Večje vloge z daljšim odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru tudi višje. Obrestna mera navadnih vloq ostane nespremenjena. or Upr^vrii svet. Štev. 107. »NOVA DO B Ä « Stran 9. VINSKA TM!ATEY V NAROD- NEM DOMU. S. K. Colje priredi dne 11. oktobra v vseh gomjih prostorih Narodnoji'ii doma voliko vinsko trga- tev z obširniin .sporedom in plesoin. Opozarjamo m prosimo žt danes vsa društva, da im t;i dan no prirodo no- henih prireditev. SESTANEK VESELlCNEGA OD- SEKA se vrši v poruleljok, 22. t. m. v klubovi sobi hotela >Evropa« točno ob 8. uri. vslod čcsar se re-dna klubova se ja pi'olozi :ia torek. 23. t. m. Daljc sc vse klubove seje vrsijo rcdno vsak pon- deljek. — Tajnik II. PRVENSTVENO N0G0METN0 7EKM0 igra S. K. Colje v nedeljo, 21. t. m. s S. K. »Marlborom«- v Mariboru. Isti dan so otvurijo prvenstvena tek- movanjn v Ljubljani, kjor se srecajo Ilirija : Rapid (Maribor) in Hermes : Ja dran. Gospadarstvo. // M ELJ. XVII. brzojcivtio trhio poročilo. Nürnberg, 17. spplembra 1924. Prodanih 2(K> bal — inirno, pa čvrsto -•- hrueljarji zaJitevajo visje cone. XVIII. brzojavuo tržno poročiln. Znter., ('. S. /»', dnv, 17. aeptembra lU2i. Mirui proniet, obče se opaža, da pridobivajo ceno za srednji hmelj; ži- vahno povprašovanje — cene od 2000 do 2250 ii. K za ;'j() kg. Nürnberg, 18. sepleiiibra 1024. Prodanih 7On, dovosscnih 450 bal — promet noizpremonjon. VINAHSKA IN SADJARSKA SOLA V MAVUlJOiilT jo otvorila novo, 5M. solsko !eto 192-1/25. v pondeljek, 15. septembra. (iojemcev riovincev za prvi razred se je prijavilo več, nego jih je bilo vuasih v dveli, odnosno — pod nemško upravo — v vseh treh letnikih skupno. Nekaj se jili je moralo radi prenapolnjeijja zavoda vuapre.j odklo- niti, iz zdravbtvenih razlogov pa so ni moglo ^prejeti sest ml.ideničev. Zani- inanje za ,strokovno izobrazbo kinoti- ske niladine tedaj razvc.'-f'ljivo narašča in bo ;rcba m'isliti n;i ustanovitov no- vih knietijskiii sol. V zadnjib ietib se je pripravljala ustanovitev dveb kmo- tijskih sel v »Sloveniji, namreč za Prek- mnrje in za (lorenjsko:. potem bi jih imoli z že cijstojecimi v Mariboru, Rl. Jurjn pri Celjn in na Grmu pri No- vem mestu pet, kar bi bilo za naše raz- mero in potrebe še vedno veliko pre- malo. Naj bi ornenjeni novi kmetijski soli ne ostali predolgo samo na papir- ju! — Ravnatelj Andrej Žmavc. RAZSTAVA PROIZVODOV INV DUSTRIJK ZA 1ZDELAVO PIJAC, ki .se je iraela vrsiti v Berlinu od 10. do 19. t. m. se je radi tehnienih ovir pre- ložila na nrdoločen t'as. TEČAJ ZA KONSERVIRANJPJ SADJA IN ZELENJAVE se vrsi dno 25., 2(>. in 2.1. septembra t. I. (cetrtek, petek in sobota) na drzavni vinarski in sadjarski soli v Mariboru. Pouk je teoreticen in praktičen ler traja dnev- no od 9. —12. in od U.— M. ure. Pole^ driigih nacinov konserviranja se bo obravnavalo izčrpno susenje sadja z razniini susilnimi napravami. Zani- manci in zanimanke naj prijavijo svo- jo udele/.bo /. do])isnko najpozneje do 2'*- wptombni ravnateljstvu zavoda. rmJ?VJŠTV0 KMETI.TSKIH STRO- KOVNJAKOV ZA SLOVKN1.K) in.a sedaj svoj sodež v Mariborn (vinarska sola . Njega clani imajo redne prija- teljske sestanke rsak torek svečer v mariborskem Narodncm domn. Ude- ležba ni obvozna, a se priporoca radi potrobnih razgovorov o stanovskih in kmelijsko-strokovnih zadevah. Pri se- stankih so dobrodosli prijatelji kmetij- skih strokovnjakov in pospesevaielji kmotijskü stroke. Or^anizacija je nepo- litična. — ]{avnatelj Andrej Žmavc, to. načelnik. Prosveia. VASTUSKiX, Krizev pot Petra Kupljentka. Zgodovinska povest. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna za- druga v Ljubljani. Cena broš. knjigi 17 Din, \ezani 22 Dm, poštnina 75 p. Ko SG je konceni JO. stoletja reforma- cijsko oribanje po na.sili krajih že mo- ralo unukati brezobzirnim metodam Piotiresormacije, ji> št- skušal po go- renjski strani prcdikat Kupljenik pri- boriti novi veri zmago. A škosjeloški gospod ga je dal zaproli ter ga nato iz- roi-ili sanaticnemu goriškemu žui>niku Nepokoju. Tako jc Peter nastopil v vo- jaškern spremslvu svoj križev pot, ci- gar prva postaja. se je /aključila v tol- niinski grajski jeci, kalero ej kmalu zamejijal z jeco jL-oriskoga gradu. K te- lesuiin niukam so se nagromadile so dušoviur. po /.vesto udanem rojaku (Jompiju izve o smrti očetovi, ljubljena la':orka Stel'cinija je onecaščena in uje- ta, žena mu je porodila. božjastnoga si- na. Žarek upanja na resitev v glavar- jevi kapelici mu je kornaj zasijal, a tu- di že ugasnil. Trpin nastopi tret jo po- stajo rnikVništva j)roti Vidmu, kjer [/.- r(>če »sveti sod* nad njim obsodbo, ki bi sc gotovo tu.li izvršila. da se ni člo- ve.ško čutečemu generajnemu tajniKu posrecilo najti v ječi pota do Kuplje- uovega srea. Pisatelj iiain jc podal iz- redno plastično sliko casa, ko je zacela verska st-kta skakačev uganjati svoje orgijo in je se cvelelo inkvizitorstvo. O.stra karakterislika oseb od fanalika Nepokoja j)a do simpatičnega starčka- palrijariia Grimanija, izpiljena pesni- ska dikcija — »\se ti daje povesti I raj- no literarno vrednosl. Knjiga se naro- ca. pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. »KMET1JSKI KOLEDAR« Z. I L lU'2'j. je izdala Kmeüjska tiskovna zadniga v Ljubljani, J'anez Trdinova ul. 8 (pisarna Zveze slov. zadrug). Ko- lcdar ina /epni format in prinaša 25 prvovr.stnih razprav iz kmetijske stro- ke in o vijrasaniii, ki so za kmetovalen posebne va/.uosti. Osohilo opozarjamo na. ivizprave, o rani umctnib gnojil in travni.slvo (ing. Turk): o osuiševanju (ravnikov (ing. Ilocevar): o bistvu iz- bolj.sevanja plauin^kih pasnikov in o /ivinorcji (inft. Zidanseic); o mlekar- stvu (instruktor Pevc): o sadjarstvu (prof. Priol;; o vinogra.dništvu Cravn. SkalickyV, o kletarstvu (višji nadzor. Goinbač)! o icbelarstva Csvet. Buko- vec): o Uoniasacijah in agv. opcraci- jah (dr. Sjiiller-Muys); c elektriki, o gospodinjstvu in kmetljstvu (ing. TuvnAok), o določitvj posestnih mej '.ff'Vjin. Alrnvljo); o riba rstvu (dr. Munday, i>nrotnikom v bodrilo (univ. prof dr. M. Doieiie); o vojaški službi 'Aw Mariišu-;: o kinečki obcini (dr. liiko Fux^; o najvažnojših določbah taksnega /akona za kmotovalca (notar Sink); o kmetijskem sol.-tvu (dr. Pir- javpc); o prvi ponioči v blcvu (dr. Ra- jar) in o prvi pomoei v nezgodah (dr. Arko). Pst7jiravp obsogajc. 200 strani. Zel'j okusno, trdo vezan stane koledar 15 dinarjev, niohko vezaa 10 dinarjev. To pomeni, da je cena izredno nizka z ozirom na ono, kar koledar nudi. Do- bi sc pri Kmelijski fiskov«.' /v]rug; v Ljibljani. Manufaktunia in modna trgovina L Qpofenib, CeljE, Glavni fog št. 9 JuHtto za mo5H^ Volncno za žcti- 5H% hlacci/iita, tisHaninc (druH), baiitanl, bilo plaino za niesle, ttOjoViccbombaz (pai/ola), v'oltta Pri po lnoi3Ll«:ux>eiičxiila cenah. za jumper je V Vseh tnodnih barVab, zinuHopcruozatno^inzcnsHc, fine cefir 5rajcc, brisalHc odclc d€2tiiHu dežniplaščii.td.i.t.d. Je ravnokar doSlo jesensko blago Ki gotovo vsakemu po voljibo! Le zadovoljnostblagain cen k sreči vodi Previden pri nakupu bodi Zapomnite si to resnico, Da denarja prihrani§ za polovico. Blago vedno v zalogi po najnovejši zadnji modi Prodaja A. Drofenik, znan povsodi, Ali to se tiče tudi Tebe, mati, Trgovec, ki kupuješ mnogokrati In 2ena, ženin, fant, deklina, Cefirja, oksforta in etamina. f Sem zadovoljen z blagom ! — vsak poreCe i In zadovoljnost ključ je 2e do sreče! f Na debelo stalne cene ! Na drobno nlzke cene! ilazširjajte „Novo Dobo"! LASTNI DOM registrovana kreditna in stavb. zadruga z omejeno zavezo sprcjema hranilne HO/ osem °^ sto — VToil vloge tudi od nečlanov SI y odpovedi po 1O% — in jih obrestujc po U/{J od »to — no leto. Pisarna: CELJE, Presernova ul. 15|I. Bižuterijski vajenec in učenka za izdelavo verižic s © sppej xrt eta pod ugodnimi pogoji v temeljito izobrazbo. Samo oni z dobrimi spričevali naj se javijo pri ZLATARKI D. D. V CELJU. Slavenska banka d. d podi*uzniG& Celje | Vplačana delniška glavnica in rezerve preko Din 12o,ooo.ooo ~T] CENTRALA: Zagreb; PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod na Savi, Ljub- ljana, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien; EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice; AFILIJACIJI: Slo- venska banka, Ljubljana; Jugoslovanska industrijska banka d. d., Split. LASTN E AGENCIJE V JUŽNI AMERIKI: Buenos Aires, Rosario de Santa F6; V SEVERNI AMERIKI: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze. Posreduje vse bančne in trgovske posle z Inozemstvom posebno z Italljo In Avstrijo. Olajšuje posle eksporterjem in importerjem s tem, da jim es- komptlra menlce v llrah, kakor tudi v druglh Inozemskih valutah. Otvarja akreditfve, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse ban^ne posle najkulantneje. Vloge na knjlžlce in v tekočem računu obrestuje najpo voljneje. Straa 18._________ '__________________________ » N O V A D 0 B Ä «___________________________________________Žtev, 107. Telefnn Sfev 7*5 In 76 E^K*Z2L^Z'2ZLXIZL2^ r^ABSl&^US^VBBCA jgSESSi^S^SSSSSBSaBBS Pnšin! tYeV niY 1s) 598 1 CICUMl M.CV, / _> III #U '/¦«». v.«n,^r-.--.w.'tv,if x..f.»n->«.'i-»««»»w.»*,» H ^IW W ¦ MHllllWH »'»'».....'uu» miiiiw '.....i—mm mm i rllSllII ICKi I rtC lu..'7O ¦ | .- u»>i. t «»mi WÄ-i«»«««""» .«mui.i».«k — ¦ n»-|ii.«iMin.irii«i i-m----------r— rfr ¦ • »—__—.__—_———. Ljubljanske kredifne banke w Celju Delniška glavnica in rczervc CORVfl^SiSS V LjUlOljfllll DelmSka glavolca In rezerve Din 60,000.000 — * * . Din 60000.000 — Ustanovljena leta 1900 BrežLce, ČrnomelJ, Gorfca, firai&J, Maribor, Meftftovič, Novl Sad, Piuj, Sarajevo, Spiftt, Trst. Sprefenta VlOge Ita ktljlztce In lekOČt jSgSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlli! paplrjev, racWXl psroJS ugodnemu obrestovanjti $%#e|o nalULUftantnele.miro IntoL- | ffad ttroa 25.000.0t>0-~. ¦ no. Ugwftno otbr«stovanje. Poiasnlla In nasvefti brcxpl»^io, "• Za hranlfne vtooa iamSi mesto Celie s celim svoiim premožen]8m in z vso svnjo dav&no močio. Uatanovljena I. 1846. Aleksandrova ulica» UsftanovlLena fl. 1846. Delniška glavnica: D 75,000-000'— ----------------- Rezerv. zaklad: nad D 35,000.000'— Podni^nice: Daruvar Križevci CFRITRH&_Ä U ZÄfiREBII Podružnlce: Subotlca Vukovar ------------- Delnice Maribor «#¦-¦¦¦¦»»»»-»% m fcnwiRkUVn ------------- Sušak Zagreb, Ilica 117 Beograd Djakovo Mitrovica ________________ Požega Sv. Ivan Zellna Zemun. Bjelovar Gjurgjevac Nova Gradiška Rljeka Varaždin Firoržne na]Oge knjižice in na tekoči račun. — obveznice, ki so davka proste, pupi- in preskrbuje izplačila na te- točno in kulantno. Eskomptira menice in devize. larno varne in imajo jarnstveno spo- melju akreditivov na vsa tu- Posreduip Prelema • i * • • sobnost. in inozemska mesta. . , J.... .... 4 iitjtma v mkasQ t,j. m mo. |r11nllip, in nrr j > n , pri nakazilih iz Amenke v tu- zemske menice in čeke. IVUpuje in proaaja valute in devize. UaJe kredite v razni obliki. zemstvo. Borza za solo-kamere. Na prodaj so: 1 kompleten, docela nov llino projlcifski Sir Of, znamke »Ertel«, z kovina- stim stojalom, univerzalni motor za pogon, 2 žarnici (ena s 600 svečami, ena s 1200 svečami). Poraba elektr. eneržije minimalna. Pripraven za sole in društva. 1 ktllO-RaItieia za snetja s stojalom vred. Znamka »Ertel«. Zraven ele- gantna torba iz svinjskega usnja, ter več svitkov pozitivnega in negativnega filma po 60 in 120 metrov. i Vo^gilä ider-Bergtieii-kamera 9 X 12 cm, zaklop kompur, F — 6, 8. Zraiven 6 kaset. 1 Kodak 2a flftlme V SVifKih 8 X 10V2 cm, zraven kovinasto stojalo. f AftStrla^kamera 9 X 12 cm z dvema kasetama. i Goerz AnBCtlUfZ-kamera 9X12 cm, z Qoerz-Dagor dvojnimana- stigmatom F — 4, 5, zaklop na zatvornico, zraven tri dvojne kasete, vse v usnjeni torbici. 1 lesesia kamera za POtOVanJe z Qoerz dvojnim anastigmatom „Dagor" goriš. 180 mm, F = 6, 8. Zraven tri dvojne, lesene kasete. Vse v platneni torbi ci z jermenom. ftgT Pojasniia daje -^g SANITAS, Celje 24.