Poštnina plačana v gotovini
glasilo glavnega ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. Št. 32.
Ljubljana, 12. avgusta 1949
Izvod 3 din
Biti udarnik pomeni imeti socialistično zavest in razumeti odnos do dela kot dolžnost do svole socialistične domovine
Med svojim bivanjem v Skoplju, ko se je udeležil svečanosti ob peti obletnici LR Makedonije in dneva ystaje makedonskega ljudstva, je inar-aal Tito sprejel tudi predstavnike kmetijsko - obdelovalnih zadrug in Predstavnike beguncev iz Egejske Makedonije ter ranjence grške demokratične armade. '
Ko je ob tej priliki sprejel tudi ekupino 25 najboljših udarnikov, nestorjev in racionalizatorjev ter pred-?tivnikov uprav velikih tovarn im podrtij iz Skopi ja, je maršal Tito v razgovoru z njimi poudaril pomen udarniškega prizadevanja naših delovnih Rudi ter potrebo, da se pomnoži udar-“ištvo v tovarnah, rudnikih, ustanovah. podjetjih in na viseh delovnih testih sploh.
Udarništva kot takega, je dejal maršal Tito med drugim, niso še razumeli pekateri ljudje pri nas tako, kot ga je *reba razumeti v naši socialistični državi.
ljudje, ki vidijo, v udarništvu bivši ®*ari način povzdigovanja posameznika, r.‘ $e želi izkazati. To je nepravilno, kaj-1 kadar postane nekdo pri nas udarnik, je to delovni človek z visoko socia-•stično zavestjo, kakršno morajo imeti
naši delovni ljudje, če ne bi bilo te isoke zavesti, tedaj ne bi razlikovali nobenega našega delavca od drugega, ra-zen po njegovih fizičnih in tehničnih sposobnostih, ter se ne bi dogajalo da bi de-tavec, z isto fizično in tehnično sposobnostjo kot njegov tovariš, pri istem delu dajal več ter dosegal mnogo večje uspehe. Vidimo pa na vsakem koraku, da se to dogaja. Biti udarnik torej pomeni ime-1 socialistično zavest, pomeni razumeti 'j; ,os. do dela kot dolžnost do svoje socialistične domovine. Tovariši, z vellki-611 upi gledamo na razvoj udarništva pri “as. Razumljivo je, da je še veliko pomanjkljivosti pri določanju merila za “darništvo. Tu se še preveč sektaši, ker 'jelikanska večina naših delovnih ljudi “aje vse od sebe,, pa vendar niso označeni kot udarniki. Tu bo treba nekaj “kreniti v pogledu stopenj udarništva.
, Razen tega tovariši pri nas, kot vam je znano, primanjkuje delovne sile in ima,o naše tovarne in podjetja v tem po-
n i- tm?®# -eZaTei Tuka.l v Makcdo-
J,,™ “a *° potrebo velike naloge, i-;,« ■! j , ne bomo imeli dovolj kvalifi-1 amh delavcev, dokler ne bomo zadovo-potreb po delovni sili, moramo ,ati čimveč proizvodov, da nadomesti-“o to pomanjkljivost . lip,1 -a’ kadar govorimo o tem zadovo-dih an U na®'b potreb po raznih proizvo-jZv’ m“ramo razumeti, da je v naši pro-ti,r1. “ji važna ne samo količina, ampak rp,1, kakovost. V preteklih letih smo za-h0]j J gledali na količino, odslej pa bomo na kakovost; zato pa naši vo-8Di“L 'Judje v industriji ne smejo v tem Ha	delovnem poletu misliti samo
, Koliein°. Naš človek že hoče imeti iz-^atan® čim lepše, čim bolje, kvalitetno. niL-° vam rad povedal, da ne bo udar-brniSaino tisti, ki izdela veliko količino izvodov, ampak tudi tisti, ki jih lepo t6],0la’ to je naša linija, tovariši, za ka-ker toislimo, da jo moramo uresničiti, kot h° v®dno bolj zahteva naše ljudstvo
“Upec vaših proizvodov.
8Ino 0vairiš Tito je za tem poudaril, da
M poleg vseh težav uspešno izpol-sflio ^ delno presegli naloge, za katere v p Predvidevali, da jih bomo izpolnili
Tr	petletnega plana
ee ,. Pvvi polovici petletnega plana so “lievv1 v°ditelji vzhodnih držav, ki so “ih ’da bodo z odpovedjo že sklenjeno P“Sodb, neizpolnjevanjem obveznosti 8,t . se države in s prekinitvijo dobave hja“neT ter drugega, za nas izdelanega 8]je°a’ ,ovedli Jugoslavijo do gospodarja?3' i ma* budo zmotili. Res smo za-6tjg‘ takega nepravilnega in nekomuni-S6,0 8a delovanja imeli veliko škodo ter ^ašim "e b°lj potrudili pri našem delu. hote,, n.asPr°tnikom ni uspelo, kar so “to i« niso v”am onemogočili, da gradilo n«» i^dtmo socializem. Nasprotno, 1° nate1 PaTŠal> zgodilo se je, da čejo g1	®o trdneje poprijeli in ho-
“gTaditi ?dtočneje dokazati, da moremo Jttogi	tudi brez njihove pokljaj ni'-uab k°	da nismo propadli
k“PniZnh°.Temu prerokovanju, da lahko dt, 8„ . ln prodajamo tudi drugod ter
“u, namSnx°-r0-dpoIeda,i Petnemu pla bsti n1?« o8ltal°’„ da trgujemo s kapita-“aš n*®® smo/e dosti govorili in vsak rjetska Ve’ I3 1® delala to tudi So-stoja ,?n ,'’eza °d Prvih let svojega ob l>idi drn~an?9 tef da to delai° Prav tako dijo ,p".go demokratične države ki gra-
soctahzem. Sleherni naš človek ve.
da je pravilno, da tako delamo, ker je to v korist naše države, in mi bomo trgovali, ker rabimo stroje za izvršitev petletnega plana. Kupujemo stroje, prodajamo pa surovine in drugo blago. Kapitalisti nam ne dajo ničesar brezplačno.
Razen vsega, kar o nas govore, pripovedujejo prav tako tudi o posojilu, za katerega smo zaprosili pri Mednarodni banki, kar nam prav tako očitajo, čeprav so nekatere vzhodne države že dobile posojilo od te in raznih drugih kapitalističnih bank. Mi bomo prav tako vzeli
od Mednarodne banke i od drugih bank, če nam bodo dale posojilo pod pogoji, ki bodo za nas sprejemljivi Ker tega ne moremo dobiti brezplačno, bomo vrnili posojilo z obrestmi. Tovariši, mogli bi izvršiti naloge, ki smo si jih postavili, tudi brez posojila, vendar jih bomo izvršili tako laže, z raznimi stroji in tehničnimi sredstvi, z manjšim naporom io trudom naših delovnih ljudi.
Naši delovni ljudje dajejo zavestno vse od sebe za socialistično zgraditev naše države. Vi. ndarniki, ste med najboljšimi. vas in vse naše delovne ljudi nikdo ne sili, da bi dosegli rekorde, kakor to delajo v kapitalističnih državah, kjer težijo za rekordom zato, da bi ga proglasili za normo, ter da bi kapitalist, čigar podjetje je, mogel na podlagi te norme opravljati isti posel z manjšim številom delavcev. Pri kapitalistih vodi to do hiperprodukcije. do presežka de lovne sile in brezposelnosti Pri nas de lamo udarniško ter gledamo na to, da bi napravili čim več po svoji prosti volji, s tem pa, kar dosežemo, ni ogrožena nobena eksistenca. Pri kapitalizmu bi pomenilo vsako udarniško delo gesto zoper interese delovnega ljudstva, ker bi kapitalist za delo, pri katerem je zaposlenih recimo 200 ljudi, mogel zaposliti samo 50. druge pa bi odpustil.
Pri nas ne povzroča udarništvo nobene brezposelnosti in ne znižuje mezd delavcem, nasprotno dviga življenjsko raven celokupnega našega delavskega razreda in vsega našega ljudstva. Udarniško delo pospešuje pri nas graditev socializma, ublažnje številne težkoče in tehnično zaostalost. Zato je potrebna pri nas pomnožitev udarniškega dela. Cim bolj bodo naši ljudje delali udarniško, tem bolj bodo pospešili gradnjo socializma v naši državi — tem bolj bo nara ščala življenjska raven naših ljudi, ker bomo lahko proizvajali več izdelkov ter znižali njihove cene. Ko pa bomo nekega dne industrializirali našo državo in fizično delovno silo zamenjali z zadostnimi stroji, ko bomo dosegli, da bo toliko proizvodov, da jih bo mogel kupiti sleherni naš državljan po lastni želji ter da bo ostal še vedno določen presežek v skladiščih — tedaj bomo, da ne bi bilo hiperprodukcije, zmanjšali delovni čas od osem na šest ur. Pri tem ne bomo znižali mezd, niti ne bomo podražili življenjskih potrebščin. To bo prav tako eden otipljivih socialističnih uspehov dela in napora socialistične države. V daljši bodočnosti, mogoče v četrti ali peti petletki, če bo za naše delovne ljud-di preveč, da bi delali tudi šest ur, bomo skrajšali delovni čas na pet ali štiri ure, Ne moremo prerokovati, vendar to bo, če dejansko gradimo socializem. Mi pa ga gradimo, pa naj bi kdo pripovedoval kar koli, ter bomo v daljši fazi dosegli tudi to. Zato, udarniki, je vaša dolžnost danes, da poskrbite za pomnožitev udarniškega dela v naših tovarnah in podjetjih in na vseh delovnih mestih v splošnem.
Delo naših ljudi se mora organizirati tako, da bodo mogli delati in da fizično ne bodo izčrpani ter da bodo ostali močni in zdravi. Danes lahko damo našim ljudem i hrane i drugih proizvodov več kot smo mogli v prejšnjih letih. To leto je dobro rodilo ter bo kmetijskih pridelkov dovolj. Mogoče bo šlo bolj težko s tekstilnimi in nekaterimi industrijskimi proizvodi, vendar se trudimo, da bo tudi teh čim več. V zadnjih letih naše petletke pa se bodo že močno čutili uspehi naše socialistične zgraditve, ker bodo tedaj spregovorile številne naše tovarne, ki jih bodo dotlej popolnoma zgradili in pričeli z njimi obratovati.
Na koncu, tovariši in tovarišice, bi vam rad povedal še nekaj besed o socialističnem tekmovanju. Tekmovanje je z udar-ništvom tesno povezano ter predstavlja samo način kolektivnega udarniškega dela, množičnega udarniškega dela. Tekmovanje ima prav tako velikanski pomen za naš čim hitrejši napredek pri izvrševanju petletnega plana in graditvi socializma. Zato naj se tekmovanje ne goji samo v rudnikih in tovarnah, pri podjetjih raznih industrijskih strok, marveč tudi pri gradnji cest, na avtomobilski cesti, na železniških linijah, gozdnih deloviščih, v vojski ter ustanovah in v splošnem na vseh številnih delovnih po-
ljih širom po naši državi. Tekmovanje je nekaj novega, socialističnega ter je treba gledati v ujem močno gonilno silo za lažje izvrševanje uaših nalog. Zato ga je treba razvijati, ne sme pa se uporabljati birokratskih načinov, da bi se vsa stvar ne profanirala, da bi izgledala nerealna iu nesmiselna, marveč se mora organizirati tako. da bo realna in koristna.
Tekmujejo plačani delavci kakor tudi neplačani prostovoljci. Pri izkoriščanju prostovoljnega dela nam ui za to, da bi samo privabili ljudi »a tako delo ter pozabili na njihovo eksistenco. Naši ljudje morajo zaslužiti, da bi mogli živeti in šele, če imajo čas iu če obstoja rezerva delovne sile, ki je vključena v kako gospodarsko stroko, ali ne more biti tam stalno zaposlena, tedaj ta čas in to delovno silo porabimo za prostovoljno delo, ki ima za razvoj tekmovanja prav tako velik pomen.
Člani delegacije so seznanili maršala z lepimi uspehi, ki so jih dosegla njihova podjetja. Zaprosili so maršala, da bi se uredba o razglasitvi udarnikov prikrojila tehničnim normam, ki se razlikujejo od običajnih, kar bo samo prispevalo k pomnožitvi udarništva v naši državi Maršal Tito je obljubil, da bodo rešili to vprašanje tem prei, ker za oceno udarniškega dela glede na različni razvoj industrije in mehanizacije dela v posameznih naših republikah, ni mogoče povsod strogo vzeti eden in isti kriterij.
Ko se je poslovi! od predstavnikov makedonskih delavcev, je maršal Tito po njih sporočil svoje prisrčne pozdrave vsem delovnim ljudem LR Makedonije in njenega glavnega mesta.
Delovni kolektiv železarne Jesenice je proglasil 211 novih udarnikov
Pretekli teden so na velikem sindikalnem sestanku v železarni Jesenice proglasili nove udarnike-
Sestanek je otvoril in vodil predsednik sindikalne podružnice tovariš Verdnik, ki je obenem analiziral dosedanje delo kolektiva, pohvalil najboljše, in poudaril, da je potrebno še večje sodelovanje med obratovodvtvom in člani obratnih sindikalnih odborov in preko njih z vodstvom sindikalne podružnice, ker bodo uspehi izpolnjevanja planskih nalog le tako uspešno izvedeni.
Pohvalil pa je delo sindikalnih odborov v obratih kamnolom, Javornik II, v predelovalnih obratih, konstrukcijski delavnici, pri prometu in v opekarni. Zasluga njihovega dela je, da so bili polletni plani v teh obratih uspešno izpolnjeni.
Referent za norme in tarife je nato preči tal imena 211 novo proglašenih udarnikov in čestital k njihovim delovnim uspehom.
Govorili so tudi o uspehih med-obratnega tekmovanja, o napakah in dobrih straneh brigadnega dela. Prehodna zastava je bila dodeljena kolektivu opekarne, ki je bil proglašen za najboljšega.
Uspehi tekmovanja v tovarni »Standard«
Člani delovnega kolektiva tovarne »Standarde so začeli tekmovati med seboj za čim lepše uspehe že leta 1946 in vse doslej so ta nov, socialističen način dela vedno bolj izpopolnjevali, zato so tudi proizvodni plan, ki je bil iz leta v leto višji, ne le dosegali, temveč tudi presegali. Preteklo leto so kot prvo usnjarsko podjetje uvedli brigad-ni način dela. Za leto 1949 so dobili za 15% povišan plan in čeprav so ostali stroji isti, število delovne sile pa se je še nekoliko znižalo, se kolektiv novih nalog ni ustrašil. 26- januarja je sprejel na svojem občnem zboru obveznost, da bo plan izpolnil do J • decembra. Da njihova obveznost ni bila zgolj na papirju, nam potrjujejo številke mesečnega izpolnjevanja plana Proizvodni' plan v januarju so dosegli 109%, februarja 115% in prav tako tudi marca. Storilnost dela je bila v prvem tromesečju 142%. V aprilu in maju je sicer delo oviralo pomanjkanje surovin in nekatere težave v tehnološkem procesu, toda v juniju je kolektiv zopet dosegel plan. O visoki kvaliteti proizvodov pa govori najboljše dejstvo, da ves čas ni bilo nobenih reklamacij od strani, kamor je tovarna pošiljala svoje proizvode. Kolektiv je stalno tekmoval tudi z ostalimi usnjarskimi podjetji, ter je na ta način prenesel visok tekmovalni duh tudi na druge kolektive.
Pismo rudarjev iz Breze
Ogorčeni zaradi obrekovanj, potvorb in izmišljotin lnformbiroja proti naši državi so poslali rudarji iž Breze s svojega zborovanja pismo uredništvom naših listov in radijskim postajam. V svojem pismu, ki so ga podpisali v imenu rudarjev rudnika Breze: Alija Sirotanovič, dvanajstkratni udarnik, Nikola Škobic, dvanajstkratni udarnik, Franjo Školjfi- ic, osemkratni udarnik, Stj >an Vidovič, devetkratni udarnik, Vejsil Jušič, osemkratni udarnik, in Brokulič, trikratni udarnik — pravijo:
»Danes smo se zbrali, da izrazimo svoje ogorčenje in protest zaradi nesramnih laži in obrekovanj, ki jih v zadnjih dneh širijo informbirojevske radijske postaje in lisk, Ta obrekovanja se nanašajo na naše delo, rudarjev Jugoslavije. Informbirojevci lažejo, da »lačni s svojim znojem namakamo rudnik«, da smo bili »s silo puškinega kopita nagnani«, da udarniško delamo in izpolnjujemo svoje plane. Najbolje bi bilo, da bi na ta nesramna obrekovanja ne odgovarjali, ker so očitne laži, vendar si štejemo v dolžnost, da odgovorimo na te objave zaradi pravilnega presojanja mednarodne delovne javnosti in naših tovarišev, rudarjev v ZSSR ter drugih ljudsko demokratičnih državah, ki poznajo naše rudarsko delo in se prav tako borijo za socializem kot mi. Zaradi tega sporočamo obrekovalcem:
V naši dragi domovini je tekla kri med osvobodilno borbo in našo ljudsko revolucijo. Vsa naša, dežela je prepojena s krvjo borcev. Med to borbo, pri kateri nas je vodila naša Partija s tovarišem Titom na čelu, smo pokazali, da se znamo boriti za svobodo in da si znamo svobodo izvojevati. Med narodnoosvobodilno vojno smo žrtvovali 1,700.000 svojih najboljših sinov in hčera, za katere informbirojevci nočejo vedeli, ker se borimo za izgraditev socializma, za socialistično Jugoslavijo. Kakor smo med vojno prepojili sleherno ped zemlje s svojo krvjo, tako namakamo zdaj sleherno ped naše domovine s svojim znojem, in sicer zato, ker smo zavednii borci za socializem, za napredek, za boljše življenje nas samih in naših otrok, še predobro se spominjamo, kako je bilo pred ljudsko revolucijo, ko so nas brezsrčno izkoriščali, preganjali kot brezpravne sužnje, ko smo trpeli v brezposelnosti, pod nasiljem in znojem pojili svojo zemljo, toda ne za sebe, ampak za kapitaliste.
Dandanes se zavedamo, zakaj se borimo. Naše življenje se je temeljito spremenilo. Naše življenje se je zboljšalo. Danes smo svobodni ljudje, ki zavedno gradijo svojo socialistično domovino.
Jasno nam je, da so sodelavci infonnbirojevskih obrekovalcev storili in počenjajo vse, da bi onemogočili naš napredek, naše boljše življenje in zgraditev socializma. Obrekovalci želijo, da bi naša nova Titova Jugoslavija ostala tudi v bodoče zaostala kmetijska dežela, ki naj bi vedno delala za druge; da bi naše rude, gozdove in vse izdelke prodajali kot surovine drugim, da bi ms še nadalje izkoriščali ter nam prodajali iz naših surovin izdelane končne izdelke njihovih tovarn ter bi nam jih prodajali po desetkrat in stokrat višjih cenah. Na svoji koži smo občutili in občutimo, kako nas informbirojevski »socializem« ovira pri našem napredku. Našemu rudniku pošiljajo češkoslovaški informbirojevci drago plačane naboje za, miniranje, od katerih je nad polovica pokvarjenih, takih primerov nesoliclnosti pa, je še nešteto. Vendar si prizadevamo, da si olajšamo življenje in delo s tem, da naš rudnik kolikor mogoče mehaniziramo V ta namen smo kupili od češkoslovaške več strojev, ko pa smo jih prejeli, smo ugotovili, da manjkajo važni sestavni deli ter strojev sploh, nismo mogli rabiti. Iz Češkoslovaške so nam poslali tudi pokvarjene svetilke, ker so hoteli, da bi delali v temi.
Namen tega umazanega početja je, da nas ovirajo pri zboljšanju našega življenja, namesto da. bi nam pomagali. Slišali smo, da se to ne dogaja samo v našem rudniku. Zvedeli smo, da so trije naši tovariši c Kaknju oslepeli, zaradi saboterskih nabojev, ki jih, je namerno pokvaril informbirojevski zločinec. Prav tako smo zvedeli, da so našim tovarišem iz Zenice prav taki pokvarjenci iz Madžarske poslali nerabne elektromotorje. Vemo tudi, da je gasilska brizgalna, ki je prispela is ZSSR v mostarski premogovnik, delovala samo pol ure. Znano nam je, da se tovariši drugih socialističnih držav prav tako borijo za kakovostno proizvodnjo kot mi ter vidimo v lakih zlohotnih pošiljkah samo zlonamerno informbirojevsko sabotažo, s katero hočejo na vsak način preprečili napredek pri nas.
,.Na vse te sramotne postopke odgovarjamo rudarji rudnika v Brezi s čedalje večjim prizadevanjem in socialističnim tekmovanjem. Vedno več nas je udarnikov, ki presegamo vse norme, dosegamo in presegamo rekorde slavnega tovariša Stahanova.. Vsakomur je jasno, da bi tega ne mogli doseči, (e bi bili prisiljeni s puškinim kopitom, kar vedno ponavljajo informbirojevski obrekovalci. Z največjim ogorčenjem protestiramo proti tem lažem in obrekovanjem ter izjavljamo, da pojdemo še. naprej. Delali bomo vedno več ter se zavzemali za povečanje storilnosti in proizvodnje Korakamo skupno z našimi narodi, ki po vsej naši domovini prepevajo »Slo je više kleveta i laži, Tito nam je miliji i draži«, tako tudi qa ta obrekovanja o naših rudarjih odgovarjamo: »Čim več obrekovanj, tem več ton premoga bomo dali za zgraditev socializma, za. našo Partijo in Tita.«
Borimo se za boljše življenje, jasno pa je vsakemu človeku, da to ni lahjco. zlasti še. ker nam mečejo polena prav s liste strani, od koder bi moralo priti pomoč. Primeri pa. kažejo, da bomo premagali še vse večje težave, kar smo dokazali že -v veliki osvobodilni vojni. Primeri našega sedanjega dela in delovnega uemka. kažejo, da napredujemo ter da bomo s prizadevanjem in požrtvovalnostjo dosegli vse, kar si želimo.
Kljub nezaslišani gonji in oviram smo izpolnili lanski proizvodni plan 45 dni, letošnji polletni plan pa tri dni pred rokom ob povečanih normah, kar mislimo, da je najboljši odgovor vsega, kolektiva iz Breze.«
V MADŽARIH PRI SKOPLJU SO Z LASTNIM! SILAMI ZGRADILI KALORIČNO CENTRALO
Zadnji dan meseca julija je bila v vasi Madžarih blizu Skoplja spuščena v pogon velika kalorična centrala, katero smo začeli graditi koncem 1946, leta. Po pogodbi bi morala opremo za centralo v Madžarih dobaviti Češkoslovaška, njihovi strokovnjaki pa opraviti vsa monterska dela. Češki strokovnjaki, ki so prišli konceni oktobra preteklega leta, so preračunali, da bo do 1, maja letošnjega leta centrala usposobljena za pogon. Ko je začela Češkoslovaška letošnjo pomlad zavlačevati pošiljanje posameznih strojnih delov za to centralo, niso strokovnjaki tega roka spremenili, spremenil pa se je njihov odnos do dela in po direktivah filiale lnformbiroja v Pragi so začeli ponavljati fraze raznih radio postaj inform-birojevskih držav, pri delu pa so sabotirali izgradnjo socializma v naši državi ter zavlačevali montiranje strojev v kalorični centrali. Kljub temu, da se je del poštenih češkoslovaških strokovnjakov zgražal, so 4, junija nekateri češkoslovaški monterji zažgali načrte, skice in sheme ter pri tem govorili, da s tem propada gradnja kalorične centrale.
Po njihovem odhodu pa je čakal naše strokovnjake odločilni izpit, kako bodo brez tuje pomoči montirali kalorično cen-
tralo. V tovarni »Rade Končar«, v kovinskem podjetju »Tito« v elektromontažnih delavnicah v Ljubljani, v Skoplju in drugih tovarnah so začeli delati posamezne strojne dele. Naši delavci so tudi izdelali vse potrebne instrumente za merjenje, najrazličnejše stroje, potrebne v taki centrali, razne cevi, kable in drug električni material. Monterji pa so se skazali enakovredne češkim strokovnjakom, Do-čim smo pod vodstvom češkega strokovnjaka potrebovali za montažo prvega kotla 6 mesecev, je bil pod vodstvom našega monterja montiran drugi kotel 15 dni hitreje,
Naši strokovnjaki so s svojim nemnorr nim delom dokazali »kritikom« iz Češkoslovaške, ki so trdili, da centrala brez njih ne bo zgrajena, kaj smo sposobni storiti, kadar naši delavci in strokovnjaki vedo, da bo njihove napore kronala nova zmaga za socializem. Montažo strojev in notranje ureditve so izgotovili dosti poprej, kot so predvidevali češki strokovnjaki. V Češkoslovaški so pričakovali, da jih bomo ponovno klicali na pomoč, toda tega niso in ne bodo dočakali. Naši delovni ljudje so še enkrat potrdili, da lahko zgradimo socializem tudi z lastnimi rokami.
DELOVNI KOLEKTIV SGP »PRIMORJE« TEKMUJE V POČASTITEV OBLETNICE PRIKLJUČITVE PRIMORJA K JUGOSLAVIJI
V počastitev II. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLR Jugoslaviji je sindikalna podružnica SGP »Primorje« napovedala tekmovanje vsem kolektivom gradbene stroke na Primorskem v naslednjih točkah:
Kateri kolektiv bo dosegel najboljše uspehe v izpolnjevanju operativnega čvrstega plana im plana asortimenta.
Kateri kolektiv bo imel največji odstotek normiranih del, postavljenih tehničnih norm in največ delavcev vključenih v hrigadni način dela.
Kateri kolektiv bo v tem času zaščitil večje število delovnih mest in prečistil delovne prostore
Kateri kolektiv bo imel manjše število zamujenih in manjše število
izgubljenih ur na račun opravičenih' in neopravičenih izostankov, in ne bo imel nobene zapadle napotnice za oddih delavcev in nameščencev.
Kateri kolektiv bo uvedel bolje nazorno agitacijo, popularizacijo uspehov najboljših delavcev, udarnikov, novatorjev itd., organiziral več študij skih krožkov, predavanj, kulturnih nastopov, obiskov na vaisi in povečal število naročnikov na časopisje ter mrežo dopisnikov.
Kateri kolektiv bo prej organiziral krožek Ljudske tehnike.
Kateri kolektiv bo imel največ pro-'tovoljnjh ar za obnovo na vasi, zadružne domove in lastne investicije
Katero podjetje bo oddalo največ starega železa.
Štev. 32
Občni zbor kovinarjev Slovenije
Slovenski kovinar«! so častno izpolnili
prvo polovico Titove petletke
Sindikalna podružnica in sirokoenl tečaji uslužbencev drž. ustanov
V soboto in nedeljo 6. in 7. avgusta je bila v Mariboru četrta retina letna skupščina sindikata kovinskih delavcev in uslužbencev Slovenije. Skupščine se je udeležilo 125 delegatov iz vse Slovenije. Med delegati je bilo 25 udarnikov, 19 racionalizatorjev in 6 odlikovancev z medaljo in redom dela.
S petjem Internacionale so otvorili skupščino, na kar je predsednik R. O. tov. Kvar Jakob pozdravil navzoče goste.
Ko so izvolili delovno predsedstvo je pozdravil skupščino v imenu poverjeništva CK j za mariborsko oblast tov. Graji te. jim želel obilo uspeha pri nadaljnji borbi za izpolnitev planskih nalog.
V svojem referatu je tov. Kvas dejal, da so sindikalne organizacije kovinarjev Slovenije v letu 1948 in letos izpolnile veliko ter častno nalogo pri gradnji socializma v naši državi. Kovinska industrija LRS je drugo plansko leto zmagovito zaključila 6 dni pred rokom. Po vrednosti je bil plan za 1948 dosežen s 104 odst. Najboljši delovni kolektiv republiškega značaja je bila Tovarna verig v Lescah, ki je izpolnila letni plan s tt2%. Zato je kolektiv prejel prehodno zastavo vlade LRS in 120.000 din nagrade. Drugi najboljši kolektiv je bila Tovarna emajlirane posode v Celju, ki je dobila zastavo Glavnega odbora ZSS in 300.000 din nagrade, pohvaljena pa sta bila kolektiva Tovarna kos in srpov Tržič in Titan Kamnik. V črni metalurgiji pa je bil kolektiv Železarne Štore najboljši v Jugoslaviji in je prejel zastavo Zvezne vlade z diplomo ter nagrado 300.000 din. V pisanih kovinah v Jugoslaviji je bil najboljši kolektiv IMPOL Slov. Bistrica, v avtomobilski industriji v Jugoslaviji pa je imel največ uspehov kolektiv Tovarne avtomobilov, Maribor. V elektro-gospodarstvu je Mariborski otok v tem letu slavil veliko zmago, ko je usposobil za obrat enega največjih generatorjev pri nas, delo naših strokovnjakov.
Vsi ti uspehi dovolj jasno pričajo, da je zavest kovinarjev Slovenije tako visoka, da jih ne morejo nikake, še tako podle klevete informbirojevcev odvrniti od borbe za izgradnjo socializma.
Izkušnje in pomanjkljivosti iz prvih dveh planskih let so bistveno spremenile delo naših kovinskih podjetij.
Plan za leto 1949 je bil povišan na-pram letu 1949 za 54 odstotkov, kar pomeni, da so morali kovinarji Slovenije uporabiti vse sile za uspešni zaključek prve polovice petletke.
Še posebno pa se je izkazal kolektiv Elektrarne Trbovlje s tovarišem Vodopivcem na čelu, ki je izvršil remont takšnih del, ki bi si jih v bivši Jugoslaviji ne mogli niti zamišljati z domačimi strokovnjaki in v razmeroma kratkem času.
296 najboljših kovinarjev je bilo odlikovanih z redom in medaljo dela, 1695 delavcev pa proglašenih za udarnike, kar nam priča, da je ndarništvo v naši kovinski industriji postalo množično. Racionalizatorji in novatorji _so dali ogromen doprinos k utrditvi našega gospodarstva, saj znaša njihov prihranek z 217 predlogi preko 12,000.900 dinarjev.
Vendar so se tudi pri proglašali ju udarnikov, novatorjev in racionalizn-torjev dogajale napake in krivice. Še
vedno so jih proglašali le dvakrat ali trikrat letno in niso videli tistih, ki nimajo možnosti delati po normah, pa kljub temu s svojim delom mnogo do-prinašajo k dvigu proizvodnje.
Slab odnos do udarnikov ima šef personalnega oddelka na Jesenicah, ki je 6 kratili udarnici sedmo in osmo proglasitev zavrnil, češ, ti imaš že toliko nakazil, da jih je dovolj, drugi izgovor pa je bil, da je vodja za delovne odnose na OLO-ju Jesenice na dopustu.
V	Litostroju pa so nagradili le ožji krog ljudi iz operative, seveda brez vednosti sindikalne organizacije. Še vse premalo se skrbi za naše žene, ki so se vključile v proizvodnjo. V kovinski industriji Slovenije je le 30 odstotkov ženske delovne sile. Statistika pa kaže, da je prav malo udarnic in odlikovank, čeprav so na posameznih mestih dokazale, da to priznanje zaslužijo. Dosednj se je posvečalo tudi ustanavljanju domov igre in dela ter otroških jasli vse premalo pozornosti.
Mladina je v kovinski industriji in elektrogospodarstvu Slovenije pokazala velike uspehe, postali so mojstri svojega poklica. Učni uspehi učencev v gospodarstvu so letos mnogo boljši kot pa so bili lani. Vendar so podjetja za učence glede stanovanjskih in teh-nično-higienskih pogojev prav malo storila. V Tovarni avtomobilov — Maribor, pa tudi v ISKRI, Kranj, nimajo za to dovolj razumevanja. Čeprav jev naši kovinski industriji vključene 55 odstotkov mladine, jih prav nizek odstotek aktivno sodeluje v sindikalnih organizacijah.
Zaradi premajhne skrbi za delovno silo. ki na novo prihaja v podjetja, se pojavlja fluktuacija v nekaterih naših kolektivih. Le z dobro oskrbo, s primernimi stanovanji in prehrano bodo uprave podjetij in sindikalne organizacije lahko obdržale to novo došlo delovno silo.
V	organizaciji službe delavske preskrbe je bil v tem letu dosežen velik napredek. 54 delavskih menz in restavracij je dokaz pravilne in množične dejavnosti za izboljšanje preskrbe delavstva. Poleg domov CO ZSJ in GO ZSS so začeli posamezni kolektivi ustvarjati svoje lastne domove. Tako ima svoj dom Železarna Jesenice v Crikvenici, Titovi zavodi Litostroj — Ljubljana v Planici in Moščenički Dragi, »Splošna«, Maribor na Pohorju, uprava za razdeljevanje električne energije v Bovcu in ob Jadranu. V teh domovih lahko prebije letni odmor
organizacijah. Vprašanje sodelovanja je najbolje rešeno v Tovarni verig Lesce in pa v Splošni Maribor. Ponekod pa so se pokazale familijarnosti, n. pr. v Guštanju, ki škodujejo vsemu kolektivu. Tudi v IMPOL-u se bo moralo sedanje stanje popraviti in uprava bo morala upoštevati predloge sindikalne organizacije v zvezi s proizvodnjo in kadrom.
Iz vsega tega je razvidno, da bodo morale sindikalne organizacije kovinarjev Slovenije še mnogo storiti k dvigu političnega in kulturnega sodelovanja. V petnajstih podjetjih imajo razglasne radijske postaje, ki so se pokazale kot močno sredstvo agitacije in propagande. Pravilno pa so znali izkoristiti to le v »Splošni« Maribor, v Tovarni emajlirane posode. Celje in še nekaterih dragih kolektivih. V Tovarni avtomobilov, Maribor, pa jo uporabljajo v veliki meri. za klicanje posameznikov, na Jesenicah pa za igranje gramofonskih plošč, namesto da bi jo uporabljali v agitacijske in propagandne svrhe. Veliko pozornost so organizacije posvetile ideološki vzgoji svojega članstva. Danes^ imajo v podružnicah 81 rdečih kotičkov s 4814 člani, 62 knjižnic z 22.065 knjigami, 15 kulturno prosvetnih društev in 65 kulturno prosvetnih skupin. Kovinarji Slovenije imajo 5 fizkulturnih društev in 6 fizkulturnih aktivov.
Od 42 formiranih klubov Ljud. tehnike najuspešneje deluje klub »Splošne« v Mariboru, Železarne Jesenice,
Tov. avtomobilov v Mariboru, pa tudi v Litostroju ne zaostajajo za njim. Tako so kovinarji Slovenije, častno izpolnili nalogo prve polovice Titove petletke, kljub oviram od zapa.da in vzhoda. Dela, kakor so Litostroj, moderni kombinat socialistične graditve, Tovarna glinice in aluminija — Str-nišče, ki bo ena najmodernejših tovarn v Evropi, Tovarna avtomobilov v Mariboru, Hidroelektrarna Mariborski otok itd. so dokazi, da pri nas gradimo socializem in da bomo še smeleje premagovali vse težkoče, na katere bojno, naleteli. Zmagali bomo prav zato, ker imamo take narode kot so naši, ker imamo herojsko in prekaljeno Partijo, ker imamo na čelu največjega sina naše domovine tovariša Tita.
Po referatu tovariša tajnika Riharja Janeza, ki je govoril o bodočih nalogah sindikata kovinarjev Slovenije v borbi za izpolnitev lana, se je razvila živahna diskusija,
Med drugimi je diskutiral tndi predsednik sindikalne podružnice Tovarne
domovin lahko prcnije letni oumor scuihk »mumamc
okrog 2000 najboljših delavcev. Števil- emajlirane posode tov. Mahne r'rane, ni delovni kolektivi kovinske industri- ki je govoril o sodelovanju sindikalne
je imajo svoje lastne ekonomije z 1956,4 ha zemlje. Ustanovljenih je 36 industrijskih magazinov z 38. poslovalnicami. Za izboljšanje in racionalnejšo ekonomsko razdelitev hrane ustanavljajo podjetja vedno nove menze. Do danes jih obstoji 54, kar je dokaz pravilne in množične dejavnosti za preskrbo delavstva. Vsekakor pa za novo dohajajočo delovno silt^ še zdnleka ni rešeno stanovanjsko vprašanje.
Sindikalna organizacija kovinarjev Slovenije je narasla na 55.957 delavcev, od katerih je 94,5 odst. organiziranih v 111 podružnicah. Iz tega sledi, da bo treba posvetiti mnogo več pozornosti utrditvi same organizacije. Izboljšati bo treba tudi pošiljanje raznih poročil, utrditi statistiko in. evidenco. Slabo se je izkazalo tudi pogosto menjanje funkcionarjev v naših
organizacije z upravo podjetja in par fijslco organizacijo. Predsednik, podružnice v IMPOL-u, tov. O.jcin.ger, je govoril o budnosti in čuvanju ljudske imovine in je prikazal, brezvestno ravnanje z elektropečmi. Tovariš Šeruga je prikazal velik uspc.h pri izdelovanju delov za avtomobile. z domačim materialom in domačimi strokovnjaki, Tovariš Verdnik Janko ..iz Jesenic pa je govoril o težavah, ki jih imajo še s posameznimi mojstri in od-delkovodji, ki gledajo še vedno po starem, tako no ljudi kot na proizvodnjo. Ostali diskutanti so razčlenjevali vsa vprašanja organizacije in sprejetih je bilo več zaključkov v resoluciji bodočih nalog kovinarjev Slovenije v.borbi za izpolnitev plana. Med diskusijo so pozdravile skupščino mnoge delegacije iz Mariborskih delovnih kolektivov.
Eno izmed temeljnih vprašanj pri socialistični preobrazbi našega upravnega in pravosodnega aparata je gotovo na načelih marksistično-leninističnega. nauka osnovano ideološko in strokovno dviganje državnih uslužbencev. To nalogo je nakazal že Zakon o petletnem gospodarskem načrtu. Še posebej pa sta jo poudarila V. Kongres KPJ in II. Kongres KPS v svojih sklepih. Isto je ponovil tudi II. Kongres ZSS, kt je med drugim naložil sindikalnim organizacijam posebno dolžnost, da morajo stalno skrbeti za popoln uspeh strokovnih tečajev, ki se že vrše v večini naših državnih ustanov. Tovariš Edvard Kardelj je v tej zvezi ob ekspozeju k novemu Zakonu o ljudskih odborih naglasil, da je treba poskrbeti e tečaji in z drugimi ustreznimi vzgojnimi sredstvi zlasti za strokovnost uslužbencev ljudskih odborov, da bodo lahko uspešno izvrševali svoje naloge.
Zaradi splošne važnosti tega vprašanja je republiški odbor sindikata uslužbencev državnih ustanov postavil kot eno izmed bistvenih nalog sindikalnih podružnic, posvetiti vso skrb strokovnim tečajem v njihovih ustanovah in si z vsemi silami prizadevati za njihov popolni uspeh.
Zadnji plenum republiškega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov pa je ugotovil, da velik del sindikalnih podružnic v tem oziru svojih nalog ni zadovoljivo izpolnil. To kaže, da posamezne sindikalne podružnice temu važnemu vprašanju ne posvečajo potrebne pozornosti. Kakor so nekatere sindikalne podružnice, zlasti pri vladnih ustanovah, pravosodju in tožilstvih pokazale lepe uspehe pri izvajanju strokovnega študija, tako so bile druge podružnice do sedaj v tej smeri premalo aktivne in so oči-vidno nudile vse premalo pomoči vodstvu ustanov in svojemu članstvu, ko bi mu morale prikazati, da je za uspešnost strokovnih tečajev potrebna tudi politična priprava članstva v tem smislu, da uslužbenci doumejo potrebnost in pomen strokovnih tečajev, ki je v tem, da se vzgoji kader politično zgrajenih in strokovno sposobnih ljudskih uslužbencev, ki bodo aktivni pomočniki in sodelavci pri graditvi socializma. Taka politična priprava je predvsem dolžnost sindikalnih podružnic. Važna pa je zaradi tega, ker je dosedanja izkušnja pri strokovnih tečajih pokazala, da uslužbenci v splošnem ne kažejo dovolj zanimanja za svoje ideološko in strokovno izpopolnjevanje. Zlasti se to opaža tudi pri mlajših uslužbencih, ki imajo ponekod do študija docela negativni odnos, kar se odraža zlasti v izostankih pri predavanjih. Tukaj so ravno sindikalne podružnice tiste, ki se morajo z neprestanim prepričevanjem članstva boriti proti takim škodljivim pojavom. Pri tem morajo imeti pred očmi dejstvo, da ima ravno snov splošnega dela strokovnih tečajev namen, da si uslužbenci
pridobe vse tiste ideološke 'kvalitete, ki jih morajo imeti kot resnični ljudski
Najboljša brigada Tovarna avtomobilov, ki je prinesla skupščini pozdrave, se je obvezala, da bo v čast skupščine opravila 120 ur prostovoljnega dela. To obveznost so presegli in opravili 175 ur v nedeljo že do 10. ure dopoldne.
Po izvolitvi novega plenuma so sprejeli pozdravne brzojavke, ki so bile poslane CK KPJ, CO ZSJ in CK KPS, v katerih obljubljajo, da bodo šli kovinarji Slovenije trdno .po. poti graditve socializma z lastnimi silami, ki jo je začrtala naša Partija s tov. Titom na čelu.
uslužbenci našega novega državnega apa-
V osnovi je napačno, da nekatere sindikalne podružnice smatrajo strokovne , tečaje kot izključno zadevo vodstva usta- i nove. Dolžnost sindikalnih organizacij je, | da vodstva ustanov pri tern kar najbolj j, podpro. Kolikor vodstva niso ali. ne mu- h rejo uspeti, jim morajo priskočiti na po- t moč sindikalne podružnice. Ta pomoč je t lahko različna: skrb za tehnično izvedbo tečaja, za predavatelje, za kvalitetna pre- k davanja, za udeležbo uslužbencev, za po- j glabljanje in utrjevanje snovi potom in* ti dividualnega študija, krožkov, konzulta- \ cij itd. in skrb za študijske pripomočke. ( če bo podružnica to delo pravilno zajela, L se ji bo tukaj nudilo dovolj široko polje konstruktivne dejavnosti. Seveda pa se mora nenehno zanimati tudi za potek tečajev in sproti odpravljati vse napake, ki bi se pojavile.
Kot najbolj značilne slabosti strokovnih tečajev, ki so se do sedaj pokazale, je treba poudariti slabo udeležbo pri predavanjih, zlasti pri uslužbencih ljudskih odborov. Dočim je bila udeležba v začetku dobra, pa je pozneje tako občutno padla, da je tečaj prav za prav izgubil svoj pomen in ponekod kratkomalo zamrl. To je'očividno posledica nezanimanja in nemarnega, često oportunističnega odnosa uslužbencev do tečaja. V tej zvezi se večkrat pojavlja med uslužbenci na-ziranje o nepotrebnosti tečajev, češ, da stvari že dovolj obvladajo, čeprav pogosto njihovo uradovanje kaže baš nasprotno. Druga vrsta uslužbencev se ..izgovarja s preobremenjenostjo v službi, kar pa v bistvu potrjuje le neopravičljivo brezbrižnost do študija. Ponekod ni mogoče organizirati tečaja zaradi pomanjkanja predavateljev ali študijskih ^pripomočkov. Skoraj povsod pa se kaže pomanjkanje individualnega . študija^ io uspešnega poglabljanja snovi v krožkih, seminarjih ali konzultacijah, čeprav je v prvi vrsti od individualnega študija odvisen uspeh tečajev in zaključnih konzultacij.
Zato morajo sindikalne podružnice vse take in podobne težave ter negativne po-, jave premagati in se proti njim borih z vsemi prikladnimi ukrepi. Podružnice se morajo pri tem otresti kampanjskega načina dela. Neprestano morajo skrbeh za čim večjo udeležbo pri predavanjih dajati vsestransko pobudo za utrjevanje snovi v tovariških krožkih, konzultacijah in individualnem študiju. Skrb za ideološki dvig uslužbencev in za njihovo večje strokovnost mora postati njihovo trajne prizadevanje. Še posebej je treba po-1' preti strokovne tečaje uslužbencev crL® ljudskih odborov, ki v veliki meri trpii" na pomanjkljivosti strokovnega znani®: Tem morajo priskočiti na pomoč tudi sindikati tistih ustanov, ki razpolagajo * večjim številom strokovnjakov. Kjer so * ali kjer bodo p»Wa»->nia eploenec« d-""
študijskega' programa- zaključena, je n£ varnost, da se s tem tudi prekine s studi' jem. Da se to ne zgodi, morajo spet V°' skrbeti sindikalne podružnice za konti' nuiteto študija in poglabljanie snovi ®s individualni podlagi, v krožkih, semin®r' jih. konzultacijah ati drugih ustrezni® oblikah.	•
Tak položaj vsekakor narekuje k®1 najbolj aktivno sodelovanje sindikalnih podružnic pri strokovnem študiju. To » zlasti zato, ker se moramo zavedati, d® bo mogoče !e s skupnimi napori vodstev ustanov in sindikalnih podružnic odpr®' viti ostanke bivšega jugoslovanskega bir^J bratskega uradniškega aparata, ki je bi po besedah tov Kardelja znan po s vol brezbrižnosti do službe.
Dr M D.
lurjcv u u^ajai v 11 a ^ a iv v m 1»-----•'
>00000-0000000000O o000<>000<2>-0<3>000000 >000000 0 o o ->
ooooooooo < > > <>o<
TOMO BREJC:
l_J a so se ob združitvi zdravstvene službe lahko pojavile napake, ki so tu in tam poslabšale zdravstveno zaščito zavarovancev, so v veliki meri krivi tudi organi sočialne-ga zavarovanja, ker niso v začetku pokazali dovolj zanimanja za zdravstveno službo in ker poleg nerešenih organizacijskih in finančnih vprašanj niso podprli glavne uprave s •sposobnimi kadri, seznanjenimi s posebnostmi zdravstvene službe zavarovancev, Za zastoj, ki se je pojavil tu in tam v zdravstveni zaščiti zavarovancev, pa so krivi tudi sindikati — Centralni odbor, glavni odbori in krajevni sveti, ki se niso dovolj zanimali za potek združitve in bolj aktivno sodelovali pri reševanju praktičnih vprašanj iz organizacije zdravstvene službe.
Zaradi pomanjkljivosti, ki so se pokazale po združitvi, pri organizaciji zdravstvene zaščite zavarovancev, so naši odgovorni činitelji ukrenili vse potrebno, da bi jih odpravili. Izvajanje teh ukrepov je prav sedaj v teku. Centralni odbor je mnenja, da je potrebna enotna organizacija zdravstvene službe, ki naj izvaja določeno konkretno politiko prednosti z ozirom na zdravstveno zaščito oseb, ki so v delovnem razmerju. Ministrstva ljudskega zdravja naj bi neposredno skrbela, da bi se prednosti zavarovancev uresničevale. Oblike teh prednosti naj bi se odražale v ustanavljanju večjega števila zdravstvenih ustanov, ki naj bi služile izključno za zdravljenje zavarovancev, v zagotovitvi določenega števila mest za zavarovance v ostalih bolnicah in drugih zdraviliščih, v načrtnem povečanju zdravstvene službe v mestih z močno razvito industrijo, kakor tudi v zagotovitvi posebnih ugodnosti za zavarovance v vseh ustanovah. Centralni odbor je prav tako mnenja, da je treba povečati pristojnost in delokrog sedanjega Komiteja za zaščito ljudskega zdravja, da bi mogel bolj vplivati na razmestitev kadrov in reševanje praktičnih vprašanj v ljudskih republikah. Zato bi bilo potrebno, da sedanje klinične bolnice preidejo pod upravo Komiteja za zaščito ljudskega zdravja oziroma mi-
li delu sindikatov na polju socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite delavcev in nameščencev
(Nadaljevanje)
nistrstva ljudskega zdravja,, ker nas dosedanje izkušnje o delu teh ustanov učijo, da bi bilo treba enotno vodstvo zdravstvene službe razširiti tudi na nje.
V naši državi, ki gradi socializem, obstajajo vsi pogoji, da se zdravstvena zaščita delovnega ljudstva povzpne na višjo stopnjo. V tem pogledu so bili kljub pomanjkljivostim, katere vsak dan srečujemo, doseženi že lepi uspehi. Če samo upoštevamo, da smo že do " konca leta 1948 povečali število bolniških postelj za okrog 10.000 in to pretežno v obstoječih zdravstvenih ustanovah, da se je število ambulantno polikliničnih ustanov povečalo za 194, število otroških zavetišč za 244, število otroških dispanzerjev za 276, število p osvetovalnic za noseče in doječe matere za 236 v primeri z letom 1939., da smo pri pobijanju malarije dosegli odlične uspehe, ko smo samo v Makedoniji zmanjšali število o-bolenj od 81.000 v letu 1946. na 8000 v letu 1948., in da imamo 325 obratnih ambulant — jasno vidimo, da smo napravili velik korak naprej. Naša mlada medicinska proizvodnja je dala že celo vrsto potrebnih artiklov, katere smo doslej uvažali iz inozemstva. Število zagotovljenih mest za klimatsko in kopališko zdravljenje zavarovancev neprestano narašča iz leta v leto. Zavarovanci uživajo tudi prednosti glede sprejemanja v sanatorije, glede bolj kvalificiranih zdravniških kadrov, zdravil itd. V vsem tem se odraža napredek v zdravstveni zaščiti delovnih ljudi.
Znatno izboljšanje naše zdravstvene službe pa bomo dosegli šele z izpolnitvijo petletnega plana. Po petletnem planu bomo zgradili HO novih bolnic s 14.300 novimi posteljami, zgradili bomo 25 sanitetnih šol za usposabljanje novih kadrov, število ambulant in poliklinik pa
bomo povečali od 246, kolikor jih je v letu 1949,, na 760. Konec leta 1951 bomo imeli 2500 novih zdravnikov, dočim jih je v bivši Jugoslaviji v 23 letih končalo študije vsega 2994; dobili bomo 900 novih lekarnarjev, v stari Jugoslaviji pa jih je bilo usposobljenih vsega le 530. Dobili bomo 7700 novih srednjih medicinskih kadrov itd. To so izgledi, ki jih ima zdravstvena služba z uresničevanjem petletnega plana.
Toda čeprav napredujemo, nas današnji položaj v zdravstveni službi vendarle ne more zadovoliti.
Precej naših zdravstvenih ustanov se še vedno nahaja na nizki stopnji. Prehrana in higiena po naših bolnicah nista zadovoljivi. Ponekod so še primeri brezdušnega odnosa do bolnikov. Naše bolnice v večjih središčih so prenapolnjene in dogaja se, da morata po dva bolnika ležati na eni postelji, kakor je to primer v porodnišnici Klinične bolnice v Beogradu. Oboleli zavarovanci še vedno dolgo čakajo na sprejem v sanatorije in druge specialne bolnice. Vse to nas opozarja, da bomo morali pospešiti uresničenje plana investicij za zdravstveno službo.
Naša zdravstvena služba ima vse premalo prevoznih sredstev za prevoz bolnikov in zdravnikov, kar povzroča, da dobivajo bolniki zdravniško pomoč prepozno in da so zdravniki neracionalno izkoriščeni ob že itak velikem pomanjkanju zdravniškega kadra. Nekateri ljudski odbori ne skrbijo dovolj za pravilno organizacijo zdravstvene službe. Dogajajo se primeri, da se zdravstveni službi od vzamejo že itak skromna prevozna sredstva in da se zgradbe in prostori, potrebni za zdravstveno službo dodelju’ejo raznim organizacijam in ustanovam. Ponesrečeni delavci mesece in mesece ča-
kajo na potrebne ortopedske pripomočke in proteze, da niti ne govorim o težavah, pred katerimi se znajde človek, če si mora nabaviti očala. In čeprav obstoji zdravstvena inšpekcija, organi zdravstvene službe vendar ne posvečajo dovolj pozornosti njeni organizaciji, tako da ta ne more s preventivno zdravstveno službo zajeti številnih naših delovnih mest. Predpisovanje zdravil čestokrat povzroča pomote in nejevoljo pri zavarovancih, ker predpisujejo zdravniki včasih zdravila, za katera sploh ne vedo, če jih bodo lahko dobili v lekarnah. To se dogaja navadno takrat, kadar gre za kakšna posebna zdravila, katera samo pod drugim imenom že proizvaja naša proizvodnja. Čeprav je že bilo tolikokrat načeto vprašanje, da bi se izdale zdravstvene knjižice, se v tem pogledu doslej še ni storilo ničesar. Zdravstvene knjižice bi vsekakor pripomogle k hitrejšemu. ugotavljanju diagnoze obolelega delavca in olajšale bi borbo proti onim, ki ne upravičeno zahtevajo bolniške dopuste Nikakor na« ne moreta zadovoljiti tudi število in kapaciteta otroških jasli in DID-ov, čeprav smo v tem pogledu dosegli v primeri s predvojnim stanjem že precejšnje uspehe. Toda uredba o ustanavljanju jasli in DID-ov, ki je izšla lansko leto, se ne uresničuje v dovoljni meri. Poleg pobude sindikalnih organizacij nekatere uprave podjetij in tudi nekateri ljudski odbori niso dovolj poskrbeli, da bi z manjšimi adaptacijami iz lokalnih virov in z iskanjem primer nih prostorov povečali število teh ustanov potrebnih tako za čim boljšo nego otrok, kakor tudi zaradi večjega sodelovanja žena v gospodarstvu. Dogaja se celo, da nekateri ljudski odbori že pripravljeno zgradbo, ki je bila namenjena za otroške ja-tli, dodeljujejo podjetju za pisarniške prostore.
če kritično pogledamo delo sindik® tov na področju socialnega zavarovani^ bomo ugoU.-v-H da to delo, posebno de zdravstvene zaščite, počenši od C e® tralnega odbora, glavnih odborov in ce®, tralnih uprav pa vse do podružnic še ®, na tisti stopnji, ki bi odgovarjala vic*, sindikata pri graditvi socializma v na*, državi Dejstvo je. da celo sam Central-odbor v svojih sklepih in navodilih ® delo ni dovolj skrbel za zdravstve® zaščito zavarovancev izmed glavnih borov je nekoliko boljše v tem pogle1*
delal GO Hrvatske, vsi ostali pa so - <	' i ------- r-c- i _„i--n _,M,
šele po I, kongresu ESJ pokazali nek^r liko bolj aktivne na tem področju , centralnih upravah pa se o tem vpra* nju sploh ni napravljalo, in tudi na tet nu ni bilo storjenega ničesar.
To je vsekakor velika napaka v ®* šem delu	j,
Na žalost nas pri tem ni vodila sv*
la tradicija naše Partije, posebno iz
naše narodnoosvobodilne borbe, ko i6
toP'
pod izredno težkimi pogoji v nedos®^
nih planinah in gorah ustanavljala - , urejene bolnice, organizirala nabavo <(>
..o	_______1.1;..L. L-„Vf3
vil in instrumentov, ko je kliub soV®
_____ -L1--V_____L.-1	___0',.
nemu obkoljevanju bil organiziran P Jj
voz ranjencev in bolnikov na daljave v, do 100 km, samo da bi se ohranilo z°r e</, ie in rešila dragocena življenja k°r£.(|; Sledeč tej svetli tradiciji tovariš ^ v času obnove m graditve social1,..m
ndikat®?;
kadar koli je govoril našim sindu““' in niti enkrat opustil prilike, da nf m
______J _____________________________4
opozoril sindikate na dolžnost, da * jj, za zdravje in življenje delovnih iig|a
Tovariš Kardelj je na V. kongresu Partije preciziral naloge sindikatov. . ko je treba skrbeti za ljudi, saffl pa je v tem smislu sprejel tudi P° dfes® sklepe Na podlagi sklepov V. ko ,ngr«' KPJ so bili izdelani sklepi 1 j-.ienP' sa ESJ, v katerih je izrecno P°u . re$0' da morajo sindikati so-delovati P aV*fV«' vanju celokupne problematike z° vani3' ne zaščite in socialnega zava r k of}’ Toda kliub temu jasnemu sklepu -od' gresa naši sindikati na tem yazn®^azal> ročju svojega dela doslej niso
dovolj aktivnosti.
(Nadaljevanje
sled‘)
' * » o	»»=-s:9 9“» ?«£.«? =? ? h.uS =? » Bore?®-? ® ^S.VF? f >? 9 <? Sv? ?
lailiijseisiu gradbenemu koseštfivu graditeljev iiidrocentraie v Mostah
je minister Zečevič izročil prehodno zastavo
V ponedeljek 8. avgusta je bilo vse aselje gradbenih delavcev v Mostah j Žirovnici slavnostno okrašeno. De-ovni kolektiv je prejel iz rok grad-enega ministra zvezne vlade tovariša tade Zečeviča prehodno zastavo zvez-e vlade kot najboljši gradbeni kolek-Jugoslavije.
■Ir	*reini leti je začel ta gradbeni
(Kolektiv z velikim delom v dolini Save j;11, od takrat je premagal že številne ezave. Danes je to gradbeni kolektiv, ne pozna več sezonskega dela in rn katerem je fluktuacija delavstva I j®z5?tna, saj so jo z veliko skrbjo ?zryljenjetke potrebe delavcev in z e^rim političnim delom znižali na mi-®ium. Tri sto udarnikov imajo v ležajem letu, najboljši med njimi L/^kratni udarnik Pavel Krašnja, štiri-w ™i udarnik Ivan Valenko, petkratni .parniki Karel Mahne, Rojc in Miha n So prejeli iz rok tovariša minica Priborjeno nagrado za uspešno J1*® svojega kolektiva — prehodno s‘avo zvezne vlade.
^ Dne 2. avgusta, ko je kolektiv zve-6o ?a podelitev velikega priznanja, j Posamezne brigade sprejele nove . ;0vus obveznosti, ki jih sedaj že ves Qeu izpolnjujejo.
t Te _ obveznosti niso malenkostne, mveč pomeni vsaka izmed njih novo uo zmago, nov dokaz visoke za-5a&osti kolektiva in nov odgovor In-j/Jmiroju o tem, kako gradimo v s* državi socializem. stjJ3ko so delavci sektorja pregrade eDili, da bodo v avgustu izpolnili
tdo Zečevič, minister za gradnje pri Vezni vladi FLRJ, govori graditeljem hidrocentrale v Mostah
N plan, čeprav so en teden v za-ganku. Minerski brigadi Bošnjaka in novl^a 6ta se obvezali, da bosta
T>a VUlO T)rP5iPiP,li Tki 23 Tl C L-.n -novmJ 4
presegli plansko normo za 11
jg ?“Uoy, Makučeva minerska brigada plenila, da bo kljub pomanjkanju
j ,e izmene izkopala in zabetonirala j,.. Bi rova namesto 1 m. Koželjeva j*gada se obvezuje in tudi že izpel-,<uto svojo obveznost, da bo dala ®tfw5° ^ vagončkov gramoza name-CJ70- Brl®ade Lazarja, Kovačiča in fjupa pa se obvezujejo, da bodo Ulegle mesečni pian betoniranja za itvod • °Va b gada bo dvignila pro-
v5°™ ko? izkopa!,a dnevno 10° m
|orma. DelavskiPp?Vldtya- dneT^a-Viav 7 Tn/tToi Kl Popravljajo veliki tij, ? ™ j Fraucetom Majhe-x močnikom Mirkom Šuligo-Boprn'o. a H’.,?®,60 sklenili, da bodo Poteft Teh'ki žerjav v osmih dneh. io SvJh 60 ?a y dveh dneh in pol, ecane predaje prehodne zastave. ;;i R,a ®e niso vse obveznosti. Dale t$čnn._, 86 številne druge brigade in s m Je udarnik Miha Justin v Tse»a kolektiva dejal, da pretok, cl zastave kolektiv ne bo dal iz Ral er ne bo hidrocentrala v Mo-i^Knos?' -Val iS-pc> Prečitanjn teh ob-■iiibii j te, lahko tudi z gotovostjo obutev 'tv ■ bo letošnji plan, to je urejaj ,tVe turbine za pogon, izpolnjen.
!%■ tJej svečanosti' pa je spregovoril k	minister Vlado Zečevič, ki
,^ed drugim dejal:
*tt -UŽe^fj- ,delavci, delovodje, tehniki
tt{*ravit;Va? j® odvisno, da za leto 1949 Vist; 6 L800.569 norma ur, po vred-le za 102,632.000 din dela. Letos ,°.?83 a opraviti naslednja dela: za kr to®. okopati, 40.296 m3 betona, za 5?U bptntba 11.395 ton cementa, 983 to a^kega železa in 3466 m3 lesa. a bodo omogočila, da bo hidro-
Sredi gozdov Ptujskega poija rastejo objekti največje tovarne aluminija in glinice na Balkanu
centrala delno izročena v obrat ob koncu leta.
Ko vam izročam zastavo zvezne vlade kot priznanje za vaše dosedanje prizadevanje, sem prepričan, da bo vaše delo poslej še boljše po količini in kakovosti. Prav pri takšnih gradbenih objektih, kakršni so hidrocentrale, je treba stalno računati s kakovostjo gradiva in del. Budnost pri delu bo najboljše jamstvo za stabilnost objekta. Partijsko in državno vodstvo vam je izkazalo popolno zaupanje s tem, da vam je zaupalo planske naloge v prvem petletnem planu za zgraditev socializma v Jugoslaviji pri objektih kapitalne graditve in družbenega standarda, kar naj vam bo v ponos in naj izpodbudi delovne sile za čim večjo storilnost. Zato morajo vsi, ki delajo v stavbarstvu, projektanti, konstruktor ji _ in uresničevalci načrtov, biti celota in skupno odpravljati pomanjkljivosti. Vsi poznamo svoje slabosti v stavbarstvu, n. pr. vemo, da so v Jugoslaviji projektanti, ki pogosto brez potrebe dajejo komplicirane rešitve za tesarska dela in s tem otežkočajo delo tesarjem, stavba pa zaradi tega ni nič lepša, kakor bi bila preprosta. Vemo tudi, da norm pri gradbenih delih pogosto ne uporabljajo pravilno in da zaradi tega večkrat trpi kakovost izdelave. Nadalje ne uporabljajo pravilno in ne s polno zmogljivostjo mehaničnih sredstev. V začetku tega leta smo izdali uredbo o registraciji gradbenih strojev, da bi vedeli, kaj imamo v Jugoslaviji in kakšna je njihova zmogljivost, to se pravi, koliko stroji nadomestujejo nekvalificirane delovne moči. Zdaj pa moramo napraviti korak dalje in izdati zakonske predpise, da se sme premeščati velike gradbene stroje na prioritetne in ključne objekte, s stavbišča na stavbišče, iz gradbenega podjetja v drugo in celo iz republike v republiko. Tako bomo zaostrili tudi vprašanje pravilne uporabe mehaničnih sredstev in izkoriščanja s polno zmogljivostjo.
Ker je vprašanje strokovnih delovnih moči, tesarjev, armircev, zidarjev, minerjev in drugih vedno odprto, ste ga vi v Sloveniji rešili dobro in pravilno s premeščanjem teh delavcev s stavbišča na stavbišče na ogrožena mesta. Ta sistem je treba razširiti na vse republike in vsa stavbišča v Jugoslaviji ter ga izpopolniti. Na primer za tesarje ali zidarje je treba pripraviti vse potrebno gradivo in ga upostaviti v zadostnih količinah, tako da bodo strokovni delavci mogli takoj začeti delati. Te strokovne delavce je treba na širšem področju in hitro prepeljati s stavbišča na stavbišče, in brž ko končajo delo, zaradi katerega bi sicer nastal zastoj pri izpolnjevanju plana, jih poslati dalje. Zato morajo vodstva gradbenih podjetij narediti z republiškimi gradbenimi ministrstvi o* tem operativni plan.
Pri dosedanjem našem delu v stavbarstvu je bila še ena velika pomanjkljivost, in sicer ta, da smo mnogo premalo seznanjali široke delovije množice z uspehi svojega dela. Zato je prva naša naloga, da zberemo podatke, koliko objektov smo v preteklih dveh letih in pol planskega gospodarstva izročili svojemu namenu, ter da dnevnemu tisku in časopisom dajemo redno vse potrebne podatke, makete in posnetke, tako da jih bodo mogli uporabljati in objavljati. Naši uspehi so veliki ter moremo z njimi stopiti ne le pred jugoslovanske narode, temveč tudi pred svetovno javnost. Iz besede, slik, maket in drugega gradiva se morata seznaniti naša in svetovna javnost, da tudi ta gospodarska panoga jugoslovanskih narodov gradi socializem vs voji deželi. Gradbena stroka je večidel sinteza graditve socializma v Jugoslaviji. Kot prvi ukrep, da stopimo pred široko javnost, je, da je zvezno ministrstvo prevzelo organizacijo, da delno prikaže na mednarodnem velesejmu v Zagrebu v jeseni, kaj smo naredili v preteklih letih. Gradivo za zagrebški velesejem zbirajo vsa republiška gradbena ministrstva.«
Na svečanosti v Mostah so bili nadalje navzoči podpredsednik vlade LR Slovenije in minister za gradnje Ivan Maček, predsednik GO ZSS Janko Ru-dol, direktor elektrogospodarstva LRS Tone Dolinšek, sekretar OK KPS Jesenice, tovariš Ivan Volč, pomočnika ministra za gradnje inž. Gašper Muha. iniž. Rojc ter predstavniki drugih gradbenih kolektivov ter množičnih organizacij iz jeseniškega okraja.
V Strnišču pri Ptuju je delovni kolektiv, ki gradi našo največjo tovarno aluminija in glinice, te dni slavil veliko delovno zmago. Podeljena mu je bila prehodna zastava Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in zveznega ministrstva za gradnje.
Da, od delavca do strokovnjaka, tehnika in inženirja, so sprožili take ustvarjalne sile, ki morejo biti lastne samo ljudem socialistične domovine. Z velikim ponosom in smelostjo govorijo o bodočnosti Strnišča, katerega pionirji so. Njihovo navdušenje se polasti vsakega človeka, ki prvič zagleda veličino teh gradenj. Tu se lahko vsak dan znova, prepričamo, kaj more zgraditi socialistična država, ki je vzela kapital iz rok privatnih, tujih in domačih kapitalistov, ter ga združila za koristi skupnosti, kaj lahko naredi država, ki hoče zgraditi socializem.
»Kakšen hrup so sprožili kapitalisti bivše Jugoslavije, ko so gradili prvo tako tovarno aluminija v Lozovcu, ki je pravcati laboratorij napram veličini tega našega novega giganta,« pripoveduje tehnik Tomše Albin. »Celo razdobje je bilo v vseh časopisih polno napihnjenih čenč v različnih člankih in člančičih, češ, gradimo tovarno za težko industrijo.«
Pesek ljudem v oči, je bil njihov namen, vreči jim ocvirek in jih prepričati, da država izpolnjuje obljube, ki so jih ob vsakih volitvah sipali s koši z votivnih prižnic kapitalistični agitatorji vseh barv.
In Strnišče! —
Od zunaj, z vlaka, nič kaj posebnega. »Tovarna Strniščen — to je šele postaja. Toda tudi to je eden izmed številnih objektov, ki spadajo h gradnjam v tovarni. Nov betonski viadukt, pod katerim te pelje široka novo trasirana in še nedograjena cesta do štirinadstropnega upravnega poslopja, je prvo, kar ti vzbudi videz, da se za gostim borovim gozdom skriva res nekaj velikega.
Šele ko preideš ograjo, se ti razširi pogled po vsem velikem prostoru, ki je namenjen za gradnjo tovarne. Ravna cesta, ki jo pravokotno prečkajo številne stranske začasne ceste in tiri, katere potrebujejo pri gradnjah, te pripelje do objektov. Te začasne ceste in proge bodo čez čas zamenjali z novimi, ki jih bo na tem prostoru skupaj več deset kilometrov, saj bo že samih železniških tirov za fransportiranje nad 20 km.
Ne veš, kaj bi si ogledal najprej. Na desni se dvigajo velike zgradbe drobtinice, skladišča, mešalnice, separacije Ud., na levi pa rastejo iz tal več sto metrov dolge dvorane za elektrolizo aluminata.
Kaj kmalu te poučijo, da je treba iti po vrsti. Tovarna bo mehanizirana tako, kot je delo na tekočem traku. Tehnološki proces pridobivanja glinice iz boksita ja
eckratnj udarmkj sprejemajo prehodno zastavo zvezne vlade
Delavci se ne strašijo nobenih težav
zelo zamotan in dolgotrajen ter bodo prav vsi objekti na desni strani ceste služili za predelavo boksita do glinice.
Vlaki, ki bodo dovažali boksit, se bodo ustavljali pred drobilnico. Z ogromnimi dvigalnimi napravami bodo tukaj izto-varjali kar cele vagone boksita naenkrat in ga preko transportnih trakov dovajali k drobilcem, od koder pa bodo posebne grabiliee z dvigali odvajale zdrobljen boksit pečem za sušenje glinice. Odvišni boksit pa bodo odlagali na zalogo v ogromno skladišče, ki je postavljeno v neposredni bližini. Ker je v zimskih mesecih kopanje boksita _ otežkočeno, bo sprejelo skladišče lahko naenkrat za 4 mesece rezerv.
V sušilnici, ki je skoraj že dograjena, te preseneti arhitektonsko veličastje stebrov, med katerimi na težkih betonskih podstavkih, ki so zidani 5 m v globino, slonijo velike stometrske vrtljive peči za izsuševanje vlage. Od tod bo odhajal po ceveh izsušeni boksit v mešalnico, kjer bo v glavnem izveden tehnološki proces za pridobivanje aluminija.
•Ta objekt je najmanj dograjen, to pa zaradi tega, ker Madžari po resoluciji Informbiroja niso hoteli poslati nadaljnjih delov za dograditev objekta in so morali prenesti naročila na druge države. Ker pa so zapadne države postavile ugodnejše cene in krajše roke za dobave kot Madžarska, se bo tudi delo na tem objektu kmalu nadaljevalo.
Is mešalnice smo prišli na separacijo. Tu se bo vršilo taljenje v velikih valjastih pečeh, ki jih prav sedaj montirajo in katerih bo na stotine. Premešani boksit, razstopina aluminata bo napolnjevala bazene za filtriranje. Tu so naši strokovnjaki uvedli novost z uporabo ro-lacijskih filtrov, ki jih podobne tovarne
v drugih državah še ne poznajo. S številnimi cevmi bo separacija povezana s deicompozerji. Visoka stavba skriva v svoji notranjosti vrsto ogromnih, nad 50 m visokih kotlov, ki jih gradijo naši domači delavci iz tovarne *Splošne« v Mariboru. Delavci so pokazali pri tem delu velik delovni polet in ogromne sposobnosti. Tak kotel obsega 1000 ms prostornine in bi ga lahko napolnili s enim milijonom litrov vode.
Iz dekompozerjev bo prehajala snov v kalcinacijo, nato pa v elektrolizo, tako-imenovani oddelek, kjer se bo vršila končna elektroliza aluminija.
V novi tovarni bodo pridobivali iz 4 ton boksita 1 tono aluminija. Že samo ta številka nam pove, kakšne neprecenljive vrednosti in važnosti je za nas predelovanje boksita, ki smo ga vse doslej
terih so delavci delno že naseljeni in ki jih še neprestano dograjujejo. V kratkem bodo zopet dogradili 4 take bloke, Tu so našli svoj novi dom že mnogi delavci, ki so bili prej kmečki delavci in so morali borno stanovanje odsluževali kmetom z dninami.
»Ti časi so minili« — pravi Kokalj Anton, dvakratni udarnik in nosilec medalje dela, ki smo ga obiskali na stanovanju. »Tu šele vidimo, kaj se pravi živeti.«
Z ženo in dvema otrokoma stanuje v lepem trosobnem stanovanju s kopalnico in velikim balkonom, kjer je našel vse udobje, ki ga zasluži naš delovni človek
Stanovanjski referent. Magdič Milan mi ponosno razkazuje vse to.
»Mislim, da je zelo malo ljudi, ki ne bi hoteli živeti tako življenje, kot ga bodo
Pogled na novo tovarno
po nizki ceni morali izvažati v tuje države in za drag denar uvažati aluminij in aluminijeve proizvode.
Državam, ki so se hotele na cenen način okoriščati s to, za nas tako važno surovino, pa seveda ne gre v račun, da si upamo sami »brez dovoljenja« graditi tovarne za predelavo surovin, da smo si dovolili jih oškodovati za ceno naših surovin. In to je danes eden osnovnih vzrokov, da jim ne moremo zamašiti njihovih bruhajočih žrel, čeprav jim za vsako laž lahko povemo dvojno resnico.
V tej tovarni pa bodo poleg aluminija kot glavnega proizvoda pridobivali še druge važne žlahtne kovine, kot so krom, vanadij itd., ki jih naša težka industrija tako zelo potrebuje.
Toda zgraditev tovarne še ni vse. Videli še nismo začetka novega mesta v Strnišču — naselja za delavce
Nedaleč za progo se med borovci svetlikajo prelepe stanovanjske hiše, v ka-.
imeli delavci pri. nas. Samo povedati jim je treba Ko sem iskal delovno silo v Halozah, sem pri Sv. Barbari pri župniku našel družino, ki stanuje še danes v hlevu, čeprav je župnišče dovolj veliko, da bi tudi njih. sprejelo pod streho. 4 odrasli ljudje, ki ne znajo ne pisati, ne brati, žive skoraj še v suženjskih razmerah. Tamošnji župnik jih je povsem versko zmešal, da živijo le še za »enostransko življenje«, seveda v korist župnika. Prepričan sem, da bodo ti ljudje kmalu spoznali, kje je boljše, samo povedati jim je treba, da pri nas boljše že obstaja.«
Delovni kolektiv, ki je dobil za svoje delo in napore visoko priznanje zveznega ministrstva in Centralnega odbora, pa bo s pospešenim delom izpolnil vse nadaljnje planske naloge in pod vodstvom partijske in sindikalne organizacije delal tako, da bodo že konec 1950. leta lahko začeli obratovati.
Žeiezarii v Štorah so za svo$e delovne napore ponovno prejeli priznanje
Že dobro leto se delovni kolektiv Železarne Štore z velikimi napori uvršča med najboljše delovne kolektive črne metalurgije v Jugoslaviji. Za po spešeno izpolnjevanje planskih nalog 6o pred nekaj dnevi prejeli visoko priznanje Zvezne vlade — prehodno zastavo FLRJ in 325.000 din nagrade, V letošnjem prvem polletju so planske obveznosti izpolnili po količini s 112,4%, po vrednosti s 112,6%, le v asortimentu so nekoliko v zaostanku.
Železarji v Štorah svojih nalog niso prav lahko izpolnjevali. Zastarel obrat, kj je služil kapitalistom le za izkoriščanje, je bilo treba vseskozi preurejati, kar je zahtevalo velikih naporov, globoke delovne zavesti in požrtvovalnosti vsakega posameznega delavca. Samo v letošnjem letu so na pobudo najboljših delavcev sprejeli tl novih racionalizacij, ki so jih skoraj že v celoti uporabili in tako pri-štedili podjetju 1,285.000 dinarjev. Največje zasluge pri tem imajo Žohar Jurij. Zotel Franc. Kalčič Matija, za tehnično izboljšanje in za mehanizacijo podjetja pa sta veliko doprinesla tudi inž. Lavrič Rudolf in glavni inženir Herič Alojz.
Uspešno tekmovanje delavcev, ki tekmujejo med seboj in s posameznimi izmenami, je to leto zaživelo v vseh obratih. S ponosom govorijo o svojih 93 udarnikih, ki so zrasti; iz tega medsebojnega tekmovanja in v 11 odlikovancih, ki jih je Prezidij ljudske skupščine FLRJ odlikoval z redom dela II. stopnje in z medaljo dela, Ti prvoborci za plan so tudi danes pobudniki pospešenega tekmovanja, ki so ga železarji v Štorah napovedali vsem kolektivom črne metalur gije v Jugoslaviji ta teden, ko so prejeli prehodno zastavo za prvo polletje.
V zadnjih mesecih je v tovarni prav posebno živahno. Preurejajo zastarele in primitivne naprave, montirajo nove stroje in izboljšujejo organizacijo dela, kjer koli je to mogoče. Tov. Žohar Jurij je s precej primitivnimi sredstvi izdelal razpršilec grafitne vode, ki ga uspešno uporabljajo v livarni, naredil napravo za izdelovanje podložnikov za jedra, ki jih doslej v domači tovarni niso izdelovali, in opore za izdelavo jeder za rekopuratorje, ki jih izdelujejo že serijsko za domačo uporabo im uporabo v drugih tovarnah. Te opore so prej izdelovali ročno za vsako jedro posebej.
Tudi Zotel Franc neprestano izboljšuje svoje delo, posebno pa se je izkazal pri štednji materiala. Pri iz-
delavi ponev za Siemens - martinove peči je znižal uporabo samotnega materiala kljub temu, da imajo ponve sedaj še večjo prostornino. Takih izboljšav, kot jih je uvedel Zotel, imajo še celo vrsto. Tudi Kalčič Matija, ki se ne straši nobenega dela, pri svojih strojih vedno nekaj izpopol-ljuje. Izboljšal je sistem zavor na malih lokomotivah, ki sedaj zagotovijo popolno varnost pri uporabljanju ter preuredil mazanje cilindrov pri lokomotivah in s tem prištedil na mazivu.
Ker je mehanizacija podjetja ena najvažnejših nalog delovnega kolektiva, je tudi tehnično vodstvo podjetja podvoje svoje delovne napore. Tov. inž. Lavrič in Herič sta neumorno na delu in z lastno iniciativnostjo ob majhnih sredstvih izboljšujeta in mehanizirata naprave na objektih ter se trudita, da hi bila mehanizacija podjetja čim prej izvedena.
Poleg uspehov v proizvodnih obratih, so se odlikovali tudi delavci pomožnih obratov. V mehanični delavnici so sam; zgradili dve veliki ku-polni peči za livarno, ki so jih že pretekli teden spustili v obratovanje. Pripravili so za obratovanje tudi dve sušilni peči. V nekaj dneh pa bodo montirali tretji žerjavni voz v livarni, za katerega so večino potrebnih sestavnih delov izdelali doma.
Z mehanizacijo in razširjanjem tovarne pa se pred delovni kolektiv železarne postavljajo vedno nove in nove naloge. V letošnjem letu so začeli izdelovati proizvode, k; vsak dam večajo pomen štorske železarne. Izdelujejo že 5 tonske valje za valjanje pločevine, ki smo jih poprej uvažali iz inozemstva. Ker so jim informbiro-jevske države nagajale z dobavo pre-ciznejših strojnih delov, so se tudi izdelave teh lotili sami. Uspešno so izdelali precizne rekopuratorske člene za plinske peči, pri čemer sta imela največje zasluge Kompolšek Ivan. odlikovanec z redom dela II. stopnje in Kumer Karl. Čeprav so te rekopuratorske člene izdelali le iz navadne litine, njihova zdržljivost ni dosti manjša od uvoženih, ki so izdelani iz posebnih litin.
Vse te njihove izboljšave vplivajo tudi na izboljšanje kakovosti proizvodov. V tem^ letu so dvignili kakovost skoraj za 5%. Železarji v Štorah pa nenehno stremijo za tem, da bi čim višje dvignili kakovost svojih proizvodov, ^ ki je pri njih tradicionalna, saj so že pred vojno sloveli po svojih kakovostnih izdelkih im je ena izmed njihovih tekmovalnih obveznosti, povečati kakovost nad predvojno raven.
Zmagovalci prvega polletja Težave so večkrat ovirale delo, a zavednj
delavci tovarne ,Sava‘ so jih vedno premagali
Med najboljšimi in zaslužnimi delov- skrbno delo je dobil nagrado v znesku nimi kolektivi, ki so prejeli zastave Zvez- 12.000 din.
ne vlade in denarne nagrade, kakor tudi prehodne zastave Centralnega odbora Zveze sindikatov in resornih ministrov, najdemo tudi številne kolektive iz drugih ljudskih republik. Častna priznanja, ki so jih dosegli, nam govorijo o velikem delovnem poletu in vedno večji strokovni sposobnosti nagrajenih in pohvaljenih delovnih kolektivov.
V naslednjem bomo na kratko navedli samo nekaj od nagrajenih in zaslužnih kolektivov, čeprav bi mogli o vsakem posameznem kolektivu napisati mnogo več, če pomislimo na njihove velike uspehe, napore in težave pri proizvodnji, prav tako pa tudi o delovanju sindikalnih podružnic, ki so bile pri teh kolektivih soustvarjalci uspehov.
ŽELEZNIŠKE DELAVNICE V ZAGREBU
so prejele zastavo zveznp vlade in 635.000 dinarjev
Dobro organizirano delo, delo po normah v vseh oddelkih delavnice, prav tako delo po brigadnem sistemu, osebne obveznosti, ki so najštevilnejše v oddelkih kovačnice in stružnice, so dali do sedaj take odlične rezultate, da je navedeni kolektiv že tretjič bil proglašen kot najboljši kolektiv te stroke v naši državi.
Med svoje proizvode, ki jih izdelujejo, spadajo tudi spalni vagoni. Samo v prvem polletju letošnjega leta so dali našemu prometu pet takih vagonov. Poprej smo take vagone dobivali iz inozemstva, zato niti nismo imeli pravih izkušenj oziroma načrtov, po katerih bi mogli izvesti pomembna dela, ki pridejo v poštev pri izdelavi takšnega vagona.
Delovni kolektiv in strokovnjaki, kot so tapetniki, steklarji in ostali pa so svoje delo uspešno izvedli. Pri tem so imeli mnogo zaslug racionalizatorji. Samo Lukežič, ki je uredil na nov način plinske naprave, je prištedil delavnici preko 300.000 din. Tovarna ima številne udarnike, med katerimi so tudi taki, ki nosijo naziv že osemkrat zaporedoma. Orden dela II. stopnje so dobili trije, III. stopnje pa 19 delavcev, prav toliko delavcev pa je dobilo tudi medaljo dela. — Odlika podružnice je tudi v tem, da je vedno skrbela za svoje člane v pogledu preskrbe, higienske zaščite dela, ki je mnoge poslala brezplačno tudi na oddih v delavska okrevališča.
PREMOGOVNIK MOSTAR Kolektiv je prejel žastavo zvezne vlade in 220.000 dinarjev
'V vrsto najboljših kolektivov rudarske stroke se je povzpel premogovnik Mostar. Plan letošnjega prvega polletja so izpolnili že 15. junija. Zato je bilo potrebno odstraniti vse ovire tehničnega značaja, ki so izvirale predvsem iz starega vodstva. Uvesti' je bilo treba brigadno delo in norme, kar vse je kolektiv dosegel v razmeroma kratkem času. Iz lastnih sredstev je kolektiv sam izdelal 112 vozičkov, ki so jih nujno potrebovali. Poleg ovir, ki smo jih že navedli, so imeli težave še z jamskimi ognji, vodo in v poslednjem letu se je pridružil še — Lnform-biro. Madžarska je dostavila na račun reparacij dve črpalki, ki pa sta delali le dve uri! Toda znašli' so se strokov-njaki-domačini, ki so popravili kroglične ležaje in črpalka je od takrat spet v pogonu. Slične težave sta povzročili tudi ČSR in ŽSSR. Kljub vsemu temu pa so prebredli' tudi te težave in dosegli pomembne uspehe. To je seveda zasluga tudi sindikalne podružnice, skupnega dela uprave in sindikata ter uspešnih proizvodnih posvetovanj, pri katerih so se najbolje uveljavili udarniki in drugi vzgledni delavci. Velike zasluge pa imajo tudi mladinske brigade, ki so svoje delo častno izvršile in ga sedaj skupaj s celotnim kolektivom nadaljujejo tako, da hočejo plan izpolniti' že do 29 novembra.
DRŽAVNO POSESTVO V BEL.JU IN »SONJA MARINKOVIČ« PRI VRŠCU Prvi so prejeli zastavo zvezne vlade
in 1,875.000 din, drugi pa zastavo CO ZSJ in resornega ministrstva ter 500.000 dinarjev
Belje so ogromna »tovarna« poljedelskih proizvodov v najširšem smislu. Proizvodnja se ne omejuje le na poljedelstvo in živinorejo, temveč tudi pre-hranbeno, lesno, kovinsko m drugo industrijo. Kot primer navajamo, da so proizvodnjo električne energije presegli za 7%, iz gozdov pa so dali 71% tehničnega lesa in 67% lesa za kurivo več kakor je to bilo predvideno po planu- Kljub temu. da kolektivu manjka 63% od predvidenega števila zaposlenega osebja, so dosegli v pogledu celokupnih nalog lepe uspehe. Poleg tega so znižali stroške obdelave 1 ha zemlje od 770 din v lanskem letu na 551 din v letošnjem letu.
Državno posestvo »Sonja Marinkovič« pri Vršcu se je začelo razvijati šele po vojni in meri okoli 10-000 ha. Velik del površine je bil po vojni še zelo zapuščen, tako da sicer bogata zemlja ni nikomur koristila. Toda volja delovnega kolektiva in uvedeni brigadni način dela sta pripomogla do velikih uspehov.
Na posestvu imajo že sedaj moderno urejene hleve in svinjake, obširne prostore za perutnino, steklene grede in podobno. Svinjar Albin Kožen je od 32 svinj skrbno »vzgojil« 204 mladičev. ne da bi eden poginil. Za svoje
Na obširnem posestvu nadaljujejo tudi s kapitalno izgradnjo. Zgradili bodo še 179 novih objektov. Zelo pomembno za nadaljnji gospodarski razvoj pa bo tudi novi kanal Donava— Tisa—Donava, ki bo dajal vode, s čimer se bo naravno dvignila tudi proizvodnja in bo mogoče saditi in sejati še druge kulture.
PREKOMORSKA TRGOVSKA LADJA »BEOGRAD« je prejela zastavo zvezne vlade in 20.000 dinarjev
Svojevrstno je seveda tekmovanje na naših trgovskih ladjah. »Beograd« je bil v prvem polletju najboljši med. drugim tudi zato, ker je skupna potovanja, ki so bila po planu določena, izvedel 12 dni pred rokom. Pri' tem je izvedel potovanja trikrat v severno Evropo in dvakrat v črno morje. — Druga uspešna stran pa je bila v tem, da so prihranili na teh potovanjih 80 ton premoga in 240 litrov olja. Skupna vrednost prihranka in izvršenega prostovoljnega dela znaša okoli 4 milijone dinarjev.
ZALOŽNIŠKO PODJETJE »KULTURA« BEOGRAD je dobilo zastavo zvezne vlade in 75.000 dinarjev
Naše največje založniško podjetje v Jugoslaviji je v dobi dveh in pol let izdalo 180 knjig v 3,381.500 izvodih. Od skupne naklade odpade na literaturo s področja marksizma-Ieninizma 670.000 izvodov.
»Kultura« je začela izdajati tudi zbrana dela Lenina in Stalina, pa tudi številni drugi znanstveniki, tuji in domači, so zastopani v njenih izdan jih. Težave, ki so bile predvsem v poman jkanju strokovnega osebja, materiala, papirja in podobno, so odstranjevali s skupnimi napori:
ZAGREBŠKA ELEKTRARNA si je priborila zvezno zastavo in 100.000 dinarjev Vse večji razvoj naše industrije terja naravno tudi več električne energije. Čeprav so naprave zagrebške elektrarne ostale v glavnem iste kakor pred vojno, je bil polletni plan le presežen za 7%, pa čeprav je isti za 30% večji v primeri z letom 1939. Toda zmogljivost je bilo treba dvigniti še za 20% in zato se je ves kolektiv posvetil tej nalogi, posebno še potem, ko potrebne naprave niso prispele od strani dveh informbirojevskih držav. Kakor povsod, so se tudi tukaj lotili dela sami. Pod vodstvom montarja Sedlaka pripravljajo nov kotel, Grga Goleč je delal na nujnih popravilih nepretrgoma 56 ur, inž. Lončar pa je iznašel način za regeneriranje silikatne gline, pri čemer je prihranil letno 100.000 din. Takih požrtvovalnih primerov je še več in kolektiv je zasluženo prejel visoko priznanje in nagrado.
*
Primeri 12S nagrajenih in pohvaljenih kolektivov tako od strani zvezne vlade kakor tudi Centralnega odbora ZSJ in resornih ministrstev nam dovolj jasno govorijo, da dosegamo vedno več uspehov na gospodarskem področju, da so delovni kolektivi pod vodstvom. Partije tista gonilna sila, ki je nihče ne more ustaviti predvsem zato, ker delajo za sebe, za svojo socialistično državo. Sleherni kolektiv s svojimi uspehi pa dokazuje, da bomo v tej borbi tudi popolnoma in častno uspeli v sramoto obrekovalcem in na žalost kapitalističnim zaslepljencem.
Delovni kolektiv tovarne gumijastih izdelkov »Sava« v oranju si je v letošnjem prvem polletju v svojimi delovnimi uspehi pridobil naziv zaslužnega delovnega kolektiva ter prehodno zastavo Centralnega odbora ZSJ in zveznega ministrstva za lahko industrijo. Po količini je izpolnil kolektiv tovarne »Sava« plan s 119,81%, po vrednosti pa s 127,47%.
Teh uspehov in zmage, ki je kronala njihove delovne napore, pa niso dosegli z lahkoto. V januarju in februarju je v tovarni primanjkovalo surovin in plana niso niti izpolnili V marcu pa je imela sindikalna podru-nica svoj občni zbor, na katerem je v skupni želji da se organizira brigadni način dela, prišla do izraza revolucionarna odločnost kolektiva. Delavci nikakor niso hoteli da bi njihova tovarna, ki si je ob zaključku preteklega leta pridobila prehodno zastavo zvezne vlade, ostala letošnje leto pod planom. Takoj po občnem zboru so začeli z organizacijo brigad, ki se je tudi v njihovi tovarni izkazala kot najboljši način dela. Brigade — 73 jih imajo — so dvignile storilnost dela za 6,6%. V borbi za plan so prevzele velike delovne obveznosti in takoj so začeli presegati mesečni plan. In kako tudi ne. Če je kakšne dneve zaviralo delo pomanjkanje surovin, so brigade, ki so imele svoje obveznosti, nadoknadile zamujeno kasneje v prekournem delu.
Zlasti v zadnjem četrtletju se je med brigadami in posamezniki razvilo živo tekmovanje in vsakih 14 dni so delavci z največjim zanimanjem pričakovali vesti po zvočnikih, da so zvedeli katera brigada in kateri oddelek je najboljši Največkrat si je prehodno zastavico priborila brigada Petra Snedica, ki dela pri gumiranju blaga. On sam presega tehnično normo za 11%, poleg tega pa se njegovi izdelki odlikujejo po dobri kakovosti. V marsičem je pripomogel k uspehu tovarne na tem polju in njegova zasluga je, da so plan minimalne kakovosti presegli za 92%.
Pri pospešenem delu pa so delavce ovirale tudi stare tovarniške naprave. Pri popravilu teh se je izkazala zlasti mehanična delavnica. Kakor je med
upravo podjetja, sindikalno podružnico in partijsko organizacijo najtesnejše sodelovanje, tako se čutijo tudi posamezni oddelki v tovarni odgovorne za nemoteno obratovanje. In zaradi dela v mehanični delavnici je bilo tako obratovanje tudi stalno omogočeno.
V borbi za plan in prehodno zastavo pa so v tovarni »Sava« posvečali veliko pozornosti tudi zboljšanju organizacije dela. Tehničnemu vodstvu in, direktorju so pomagali posamezni najboljši delavci in brigade. Tako Je ra-cionalizator Jože Markovič preuredil delo in izboljšal organizacijo pri izdelavi transportnih trakov, da gre delo stoodstotno hitreje izpod rok. Ostali racionalizatorji pa so izpopolnili vrzeli, ki so nastajale zaradi pomanjkanja posameznih strojnih delov in raznega materiala. Mladinca Alojza Škrjanca so na pr. pri njegovem delu ovirale stalne okvare cevk v ha-Ienderjih, s pomočjo katerih izdelujejo plašče za kolesa. Po njegovi zamisli so začeli izdelovati nove cevke iz neke druge snovi ter dosegli velike uspehe. Sedaj bodo ta nov način dela začeli uporabljati tudi pri izdelavi plaščev za avtomobile.
Racionalizator Mihael Jereb pa je dal pobudo za izdelovanje povoščenega platna, ki se rabi pri popravilu in izdelavi avtoplaščev in katerega doslej v naši državi še nismo izdelovali.
A tudi ostali člani kolektiva in udarniki, katerih je bilo proglašenih do sedaj 24, so s preseganjem norm, izboljšanjem proizvodnje in s prostovoljnim delom veliko pripomogli k doseženim uspehom. V zadnjem četrtletju je kolektiv opravil 6600 prostovoljnih delovnih ur, od tega največ v tovarni, nekaj pa na ekonomiji in v gozdovih. Marsikatero nedeljo so delali ko pa so se v zadnjih dneh borili za prehodno zastavo, so mnogi delavci ostajali v tovarni tudi po 4 ure po opravljenem rednem delu, samo da delo ni zaostajalo. Na ta način so krili pomanjkanje delovne sile in brez škode za plan $o poslali tudi nekaj svojih tovarišev na sečnjo drv v brigado pod Storžičem.
»Z najrazličnejšimi stvarmi smo imeli težave,« pravi tajnica sindikalne
POSTA 2 LJUBLJANA JE NAJBOLJŠA V JUGOSLAVIJI
Ob letošnji podelitvi zveznih prehodnih zastav in nazivov najboljših kolektivov, s; je v poštni stroki priborila ponovno to čast pošta Ljubljana 2.
Kakšne odlike ima ta pošta, da je sedaj že drugič najboljša v Jugoslaviji, se bo vprašal vsakdo, ki pozna težke razmere te ustanove, kjer primanjkuje delovne sile in kjer razpolagajo z zastarelimi napravami, saj je bila pošta na ljubljanskem kolodvoru grajena že skoraj pred sto leti
"V letošnjem prvem polletju so se delavci in uslužbenci ljubljanske pošte 2 borili predvsem za tri stvari; kako bi v svojem delu odpravili vse zamude in napake, kako bi čim bolj znižali proizvodne stroške ter dosegli v prostovoljnem delu kar najlepše uspehe. Doseči to, pa ni bilo vselej lahko, Nad 1600 prostovoljnih ur je opravil kolektiv pri svojem strokovnem delu, da so bile pošilke vedno pravočasno odposlane ter je bilo vse poslovanje na tekočem, pa čeprav imajo premalo delovne sile in je nekaj tovarišev odšlo v gozdove, kjer bodo pripravili svojemu kolektivu drva za zimo. Svoj polletni plan je ko-
železniška postaja v Sevnici -
najboljši kolektiv LR Slovenije
Zunanji videz železniške postaje v Sevnici ne izdaja nič posebnega. Namesto lepega postajnega poslopja so na postaji barake, v katerih se odvija življenje sevniške postaje. Kolektiv mora premagovati nešteto težav.
Ni prostorov, vendar promet mora iti! Ker je to geslo vsega kolektiva, ki je nadvse discipliniran, ker imajo sposobnega in _ požrtvovalnega šefa Milosta Bogomirja, ker je tesno sodelovanje med upravo, partijsko in sindikalno organizacijo, je delo železničarjev sevniške postaje uspešno. Zato je njihov kolektiv najboljši v LR Sloveniji in zato so si priborili tudi prehodno zastavo CO ZŠ Jugoslavije.
Novo postajno poslopje bodo začeli graditi še letos, za gradnjo novega skladišča pa so sprejeli individualne obveznosti. Doslej so že opravili nad 400 ur prostovoljnega dela, kajti graditev skladišča je nujna, če nočejo, da jim bo razno blago še naprej ležalo zunaj, ker ga sedanje skladišče, napravljeno iz starih železniških vagonov, ne more sprejeti, S prostovoljnim delom so dogradili tudi prostore za tajništvo, izkopali jarke za kable in postavili drogove za razsvetljavo na prostoru za premik, tako da imajo sedaj zadostno zunanjo razsvetljavo.
Uspešno delo je odvisno od dobrega strokovnega kadra. V letošnjem letu so usposobili že 60 nižjih strokovnih delavcev. V učilnici imajo v miniaturi tirne naprave in signalizacije za nazorni pouk — kar je delo vlakovodje Planinca Alojza.
Najboljši član; kolektiva, ki presegajo norme, so vlakovodje. Turnšek Ivan je najboljši, nato pa še Golob Ivan, Štravs Leopold, Močivnik Lado, in Stopar Karl. Normo presegajo od
21 do 25%. Resnik Janez, Lošdorfer Konrad, Humar Rafael, Mirt Viljem, Koštrin Janko, Močivnik Martin in Radi Ivan so zavirači, ki prehitevajo normo od 17 do 28%. Izmed premika-čev, ki opravljajo eno najtežjih del v prometni službi, sta po kakovosti dela in dobri evidenci najboljši Močivnikova in Vrtačnikova skupina.
Med prometniki prednjači Krevelj Gvido, za nemoteni promet pa ima velike zasluge tudi vodja vozovnega urada, Žebič Franc. Zgovorni Fon Karl, transltor, pripoveduje sicer, da je star, betežen, kadar pa je treba, pozabi na vse in urno poprime. Tudi" na kretnike ne smemo pozabiti, skratka ves kolektiv je kot ena družina, ki dela^ za isti cilj in sj medsebojno to-variško pomaga.
Organizator i'n duša vsega dela sevniške železniške postaje pa je šef Milost Bogomir, o katerem pravijo sotovariši, da je skoraj noč in dan pri svojem delu, da je srečen ob ro potu in škripanju železniških voz, ker je to znamenje, da je postaja živa, da izpolnjuje svoje planske naloge.
Kulturno-prosvetno življenje je v kolektivu zelo otežkočeno, vendar se v Sevnici ne zgodi ničesar brez sodelovanja železničarjev. Vključeni so v krajevni pevski zbor, sodelujejo pri fizkulturi in gasilcih, šahovski odsek pa so sploh železničarji spravili pokonci. Uvesti bi morali še redni študij, kar je zelo potrebno, zlasti, ker je precej članov s podeželja. Če so bili sposobni izpolniti polletni plan s 104.93%, če so si znali priboriti prehodno zastavo in naziv najboljšega kolektiva LRS, jim bo nedvomno tudi to uspelo!
podružnice, »samo z ljudmi ne. Ti so težave vedno razumeli. Če je zahteva' lo izpolnjevanje plana nadurno delo so prišli. Ko je bilo govora o preš kr a kolektiva z drvmi, niso pri prevzemi' nju novih delovnih obveznosti VT\. nič premišljevali. Ob zadnji težavi, H se nam je primerila, pa so dokazal« svojo predanost in požrtvovalnost zi ' s ti žene.«	■<
V tovarni »Sava« se je p okvar, namreč manjši parni kotel. Ta Parn kotel je poprej omogočal pospj-®?, delo prvi izmeni, ki je bila najšteV“' nejša in v kateri so delale zlasti z®° Ko se je pokvaril parni kotel, so c'' rali z ozirom na enakomerno izr8L energije iz preostalega kotla nizirati in številčno uravnovesiti^ tri izmene. Čeprav je delo v tovn precej naporno, se žene nočnega. ", niso ustrašile in so se same priJ8^, za delo v drngi in tretji izmeni. "J, hovi delovni tovariši pa so s VTfZ voljnim delom začeli takoj kopati E melje za nov parni kotel, ki ga te dni montirali.	j
Prav ta požrtvovalnost in predaj kolektiva je omogočila stalno
govanje težav in s ponosom bodo delovnega kolektiva »Sava« prti:, prehodno zastavo, toliko bolj. ker > bodo v svoji tovarni pozdravili z ? vimi delovnimi uspehi, z 8% preš®1 nim planom v mesecu juliju in s P®, seganjem plana v avgustu. To je v lektivu najboljše jamstvo, da bo držal prehodno zastavo tudi v bocn
Sindikalna briga# za sečnjo drv pod Storžičem
V nedeljo zjutraj se je pet kapJ’f nov polnih veselo prepevajočih lA odpeljalo po cesti ki vodi iz Kra”: na Jezersko, na prostovoljno delo V), Storžič. Sindikalna brigada iz Krf% seka tam že mesec dni drva za šir®7, potrošnjo, nedeljski prostovoljci Pa;; jim prišli pomagat k spravilu drf sečišč do prevoznih poti.	,
Delavci so se razvrstili po £r^; poleno gre iz roke v roko. Vin®5 je, čuje vesel smeh in petje. Vročo L nekateri že kar pešajo:	»Do
moramo vzdržati,« se čuje- No, TSV
zdržali do konca. 170 ljudi je n»
lektiv kljub temu presegel za 12%.
S tem, da so uslužbenci na pošti 2 Ljubljana odpremijali pošiljke brez zastojev dalje, pa so prihranili svojemu podjetju tudj znatne vsote denarja. Zaradi velikega navala paketnih pošiljk, bi morali nekajkrat oddait cele vagone zavojev v javna skladišča. Toda poštarji niso vse prvo polletje tega nikoli storili — -»pošiljke čim prej naslovljencu, pošti Ljubljana 2 pa čim manj stroškov« — to je bilo njihovo geslo in z delom v nadurnem času so odpremili še tako veliko pošiljk s prvimi vlaki naprej. Skupno znašajo prihranki te pošte 300.000 din, prav toliko pa je prav gotovo vredna tudi zadovoljnost delovnih ljudi, ki so v redu in hitro prejemal; pošiljke in s strani katerih je bilo prav zaradi vestnega dela poštarjev najmanj pritožb o poslovanju pošte 2.
K znižanju proizvodnih stroškov pa je pripomogla Judi stalna pažnja, da so odhajali poštni vozovi z ljubljanske postaje polno obremenjeni, kadar so pošiljali voz službeno ali pa v popravilo v Maribor, ni nikdar odhajal prazen.
Ker je bila mariborska pošta 2 sedanjemu zmagovalcu v tekmovanju ves čas resen tekmec, so se člani ljubljanske pošte 2 zelo požrtvovalno udeleževali tudi prostovoljnega dela na naših gradbiščih, ter so tudi v tej točki med najboljšimi. V gozdovih okrog Domžal, na Pšati, na Zbirnem kanalu, v Prestranku, vsepovsod, kjer utirajo naši frontovci pot v socializem in grade lepše življenje, je bila tudi brigada poštarjev z ljubljanskega kolodvora. Njihova letna obveznost je bila 10.000 ur. 77% te obveznosti so že izpolnili. Seveda niso nabirali po gradbiščih le potrdila za opravljene ure, posamezniki, pa tudi vsa brigada so bili za uspešno delo na Pšati že nekajkrat pohvaljeni.
V eno izmed njihovih tekmovalnih točk je v vsedržavnem tekmovanju spadalo tudi sodelovanje z ostalimi poštami. Ko so lansko drugo polletje zavzeli prvo mesto med poštarji v Jugoslaviji, so se ostale pošte ustmeno, pismeno in po telefonu obračale na njo za nasvete, in pomoč pri strokovnem delu.
Kaj bodo pa letos ponovni zmagovalci odgovorili na njihovo vprašanje, kako so dosegli prvo mesto? Povedali jim bodo, da so uvedli brigadni način dela ter že v 4 brigadah znižali število uslužbencev, in je delo vendar ob času in kakovostno opravljeno. V tem je namreč namen socialističnega brigadnega načina dela. Poleg tega bodo povedali ostalim poštam, da so normirali številna dela in uvedli točno evidenco, kar je še bolj poživilo tekmovanje ter presega 10% uslužbencev, ki' delajo po normah, lete do 70%. Za tiste, ki norm še ne dosegajo, pa so organizirali tečaje, kjer bodo izpopolnili svoje znanje. Naši poštarji pa bodo tudi povedali, da je njihovo delo čestokrat teže, kot si ga predstavljajo drugi in da bodo tekmovali^ naprej ter bo moral, kdor jih bo skušal prehiteti, pošteno zagrabiti za delo.
sto metrov dolgi poti preneslo i® . ji žilo 100 kub. metrov drv. V grap1 -■
zopet prostor, kjer bodo kmalu novno pele sekire in žage kr-an.i5 brigadirjev.	,V
Že 25 firp je sindikalna »Janka Rudolfa« pod Storžičem, seka drva za široko potrošnjo- N?ja je bilo težav, da se je organ^-ji popolna brigada, ki šteje 116 "jjli Čas hitro mineva in tisti, ki so Pr‘jji zadnji, so se šele privadili deluj življenju v brigadi, a je že prti® f cas, da bi se brigada morala vruTf dolino, njeno delo v gozdovih Pa " vzeti nova izmena.	,jcjl
Zato je okrajni svet Kranj 6 .Ji' sestanek direktorjev podjetij i® sLp kalnih funkcionarjev, da bi se nov pomenili, kje dobiti ljudi, cI?i' pošljejo brigadi za izmeno. Ot,cl^j-pomanjkanje delovne sile zelo 0 koča izbiro teh ljudi zato se 6® j
sestanku zmenili,
i, da ljudi v
ne bodo menjali, če bodo brig8«)«1 j hoteli še nadal je ostali pri tein ® J j Dela v gozdu so že vajeni ic ji?1, 'f mnogo hitreje od rok, kakor j1jj šlo od začetka. Če bi sedaj na.01.;# va mesta poslali nove ljudi, bi jK zopet teden dni, da bi si uredi® JU' Ijenje v brigadi in se privadili S tem pa bi na eni strani trpel® J' v podjetjih, na drugi strani pa zdu pri sečnji drv. Zato so dir®8/ sklenili, da skupno obiščejo 1,r'y in se vsak s svojimi ljudmi Po!" , vorijo o tej zadevi.	.Ji"
Ta sklep so tudi izpolnili. so, da bodo brigado z obiskoi? nadih pa je !e brigada nje }& \ dila. Ko so dospeli do tabori,# ; videli da tukaj živijo ljudje PM rok im zavednih src, ki vedo, # danes delajo. Okrog taborišča vse lepo pospravljeno, mnoge ?a p?, ki so .jih za ta dan izobesili, fje polale v večernem vetru. Bri£.» up, ni bilo iz dela, zato so si gotil ji*®1, prej ogledali vzorno urejene ne desetin, na katerih je ® storilnost dela. Vse desetine K f. jo norme, nekatere kar za 20 J. f. Tovariš Mikuš, direktor tovarlyi mijevih izdelkov »Sava«, štej« Ib.,', kij označujejo število dni, v kal.hP1' je katera izmed desetin P* ul prehodno zastavico. Zadovol.i^ljfEj tovi, da je prva desetina ses* ieji‘z iz delavcev tovarne .Sava«' v in največkrat prehodno zastavi®0' f£>(J glej jih fante«, pravi »saj ^glili.J da so pridni, vendar nisem JinV®1:; tako zelo.« Tudi ostali so ,za“njib®1 s svojimi ljudmi, ko vidi.?0 uspehe.
Ura je sedem. Brigada se dela, nameščenci in delavci -e t pozdravljajo. Po večerji 8 'ofP‘J brigada zbrala okrog tabornega ,_P» Tovariš Urbanc, personalni iz tovarne »Inteks« je brig ja j ložil, da so jih obiskali “Tj,, ki ’ z njimi pogovorijo o težko prav gotovo imajo.	raZde^\Vy
rila, ki so jih pripel jali 6 • dohr a sir, kruh, cigatete in dr,lJ d ki se jih danes bolj teJ^r;ali « ®ra' pozno v noč so se razgo ';]0 rPjp jimi direktorji, toliko J ^ ti-šanj, da je bila že P°zn so se poslovili.
Sir*, n

i h Moskve b^agos»ov belogardistom -i is Vatikana prokletstvo nad komuniste
j. y zvezi z nedavnimi aretacijami jfaai desetin bivših ruskih belogar-“®ov, ki so živeli v naši državi vse a, poloma Vranglove in Denikinove .'»Jaške avanture v letih ruske držav-J«Hske vojne in se ves čas ukvarjali raznimi umazanimi posli, smo doži-
k te dni v VPfiffJ Pnrjniii in n oi*n -
verigi čudnih in nera-'j ( i*'1' presenečenj od strani So-
hg . ? z.veze novo, od dosedanjih nič jim u^aujauuiu uuuna ,jl a811 J čudno presenečenje: noto sovjet- čaju aretacije, kar se je sedaj tudi p V|e, vlade naši vladi, v kateri se so- dogodilo. Seveda so bivši ruski belo-
jetSKa Vlada vnvppmn /a Ip svnif
Sovjetski vladi pa so kvalitete teh ljudi tudi znane, saj jim je tudi podelila sovjetsko državljanstvo, toda brez pravice vrnitve v .SZ. Skratka, podelila jim je državljanstvo samo zato, da bi lahko tem uspešneje vršili v Jugoslaviji svoje razdiralne in vohunske posle — sedaj za umazani račun SZ — in da bi jim lahko kot svojim državljanom nudila zaščito v slu-
i , --—. vlada zavzema za te svoje h, i aiVe belogardiste in jih ščiti ter Motestira proti njihovi aretaciji.
sovjetska vlada je šla namreč v pednjem času v svoji slepi gonji O1 naši Partiji in novi Jugoslaviji j? v svoji obupni stiski za tako zva-jjj 1 »zdravimi silami«, ki naj bi sle-iH6 Pozivu zloglasnega Informbiroja jnsile to, kar so ustvarili naši našlo s svojo krvjo pod vodstvom naše l/Df Partije in našega Tita, tako da-t|D’ u® je izkoristila celo te umazane ter jim podelila celo sovjetsko jJ~avljanstvo, sedaj pa jih ščiti z iz--• orom, da so to sovjetski državlja-
K . -"Ul,
da zato naša država nima prahov k^ca*i jih na odgovornost za nji-
umazane posle.
Sov' ^ni 80 ti ljudje, katere ščiti nota Jetske vlade?
ij 'a.i navedemo samo štiri, pet imen c\eue*irasnc zbirke naravnost izbranih iz mednarodnega podzemlja, re-»Pir f 'n kriminala, na katere se je nj jSovjetska zveza v svoji sebič-a6J! brezglavi ter kontrarevolucio-Jo„Pl in izdajalski gonji proti novi n uavij; in njenim narodom: v t^Uski Peter je sodeloval leta 1941 kfPpk°ljn v Kragujevcu in v drugih ■■»."h. V času vojne je bila vsa nje-
?ov'a
družina v službi okupatorja, za-
-ur
Ut,1, česar sta oče in brat že obsoje-
Sif-dičev Vasilij, pravoslavni duhov -gaj’ ki se je leta 1947 povezal z ile-iii,eiQ organizacijo VMRO, katera je t0|)„a nalogo, da s terorističnimi mc-hla)y zruši obstoječi državni red v agoniji itd.
tradecki Nikolaj, sodelavec nem-'Sevalne službe, pripadnik po-^ Policije, se je boril v vrstah
na vzhodni fronti, od ko-
Počj/6 Pošiljal nemškim časopisom po-Vois)a 0 Prisrčnem sprejemu nemške Zvl, . °d strani narodov Sovjetske
I n Ifd-
ji-,?“a'čev Jurij, zet znanega belogar-j. peuega generala Apuhtina, je delal v ca$a vojne v nemškem propagand-t a\ aparatu ter s svojimi karikatu-poveličeval moč Hitlerjeve voj-W >r zasmehoval Sovjetsko zvezo, »eco armado, Stalina itd. itd.
Suzana je bila za časa
Pevka in poznana nrostituika v
v Beogradu, po osvo-zaprta zaradi tatvine in Po izidu resolucije In-ostali proti
roja je začela kot vsi
okl!Iranci razvijati dejavnost goječemu redu v FLRJ. ga,j! ostali so brez izjeme bivši belo-gj uisti ter zvesti sodelavci i« miUen-ttJSeh nekdanjih starojugoslovanskih, ‘miljudskih m protisovjetskih reŽi-ov, v času vojne zvesti sodelavci b«Upat°rja m organizatorji ruskega
i	ki.se j« bo-
la$. od kar žive pr!'
in pri nas.
^zistf č™ hl Spl.'?nskih agentur. u v C Ll • 0b"rzi anci "a debelo
Šmalci najrazličnejših vrst itd.
Zav ° So ^°pe] .ljudje, za katere se
nas ves agenti avan-ter
Zema sovjetska nota.
gardisti z veseljem sprejeli tako ponudbo od strani SZ ter se navdušeno vključili v delo za Informbiro, kar pomeni novo, odkrito in temeljito izdajstvo od strani SZ ne samo načel mar-ksizma-leninizma, temveč sploh vseh do sedaj udomačenih načel mednarodnih in meddržavnih odnosov ne med socialističnimi, temveč med kapitalističnimi deželami, in to brez slehernega sramu.
Taka je torej najnovejša politika Sovjetske zveze.
Po drugi strani pa smo bili približno v istem času, t. j. enajst dni pred »slavno« sovjetsko noto naši vladi, priče drugega, nič manj zanimivega dogodka.
14. julija t 1. je namreč glasilo Vatikana »Osservatore Romano« objavilo papežev dekret o tako zvani eks-komunikaciji komunistov iz katoliške cerkve, to je dekret o izobčenju komunistov in vseh, ki kakor koli podpirajo komunizem, iz katoliške cerkve. Z drugimi besedami, dekret o izobčenju iz katoliške cerkve vseh naprednih sil človeštva, katere se borijo za osvoboditev iz krempljev imperializma, t. j. ameriških in drugih monopolov^ in dalje za mir ter za napredek človeštva.
Temu papeževmu dekretu seveda ni potreben noben komentar. Potrebno je naglasiti le to, da predstavlja, nov, srednjeveški akt jezuitskega in inkvizitorskega terorja najtemnejše sile na svetu, naperjen proti naprednim silam, ki danes kljub Informbiroju in revizionistični politiki Sovjetske zveze napredujejo z nezadržno silo po vsem svetu (Kitajska itd.). Ta akt seveda ne predstavlja moči Vatikana, temveč nasprotno, njegovo slabost, ker opušča metodo prepričevanja in spreobrnjenja »izgubljenih ovčic«, ampak se zateka k skrajnim sredstvom, hoteč na ta način preplašiti milijonske množice svojih vernikov v svetu ter jih s silo in z grožnjami, ker ne gre drugače, zadržati v taboru sovražnikov človeštva in netilcev nove vojne. Vsem nam pa je še v svežem spominu, da papež takega akta ni izdal v času vojne proti fašistom in vojnim zločincem, niti proti tistim, ki so v raznih hitlerjevskih taboriščih, v krematorijih in na razne druge strahotne načine hladnokrvno pobijali deset in deset milijonske ljudske množice, temveč nasprotno, da je z vsemi silami najprej podpiral Hitlerjev napad na SZ. po zlomu fašizma pa je vzel pod svoje okrilje vse in vsakogar, kdor si je le umazal svoje roke s krvjo, lastnega ali tujih narodov, ter. ga ščitil in zagovarjal s toliko večjiip vnemo, čim večji »ugled« med zvermi v človeški podobi si je kdo od njih pridobil v času strahot in trpljenja vsega človeštva.
Papežev dekret o ekskomunikaciji komunistov seveda tudi ne predstavlja nobenega presenečenja, ker od Vatikana, ki je dosledno služil vedno le največjim sovražnikom človeštva, tudi ne moremo pričakovati kaj drugega.
Toda ob tej priliki se vprašujemo: ali ni zaščita belogardistov, esesovcev in gestapovcev po Sovjetski zvezi zelo podobna, če ne na las enaka zaščiti belogardistov, esesovcev in gestapovcev, nad katero je doslej imel monopol papež ter imperialisti in njihove sluge? Kako naj si sicer drugače tolmačimo dejstvo, da sedaj tudi SZ ščiti belogardiste in razne druge izvržke človeštva, če ne tako, da je zaščita pač zaščita, pa naj prihaja od katere koli strani?
Toda oglejmo si stvar še podrobneje in se vprašajmo: komu služi papežev dekret o ekskomunikaciji komunistov in komu poslednja sovjetska nota? Proti komu je naperjeno eno in drugo?
Odgovor je jasen.
Papežev dekret o ekskomunikaciji vseh tistih, ki kakor koli pomagajo komunizmu. je naperjen predvsem proti komunistom, t. j. prot; najnaprednejšemu delu svetovnega proletariata ter najdoslednejšim borcem za mir In z» napredek, zadnja sovjetska nota pa je tudj naperjena proti komunistom, in to ne samo jugoslovanskim, zato, ker je to ponovna in odkrita manifestacija revizionizma, ki prav tako škoduje delavskemu razredu vsega sveta in vsemu naprednemu človeštvu, Oba akta pa služita vsemu drugemu, samo ne napredku človeštva.
Papežev dekret o ekskomunikaciji komunistov in ostalih naprednih elementov ter poslednja sovjetska nota imata torej na kraju krajev popolnoma isti efekt in vodita k istim rezultatom. Razlika je le v tem, da papež v očeh naprednega človeštva ne more na ugledu ničesar več izgubiti, ker se je že zdavnaj razkrinkal kot eden največ jih in najdoslednejših sovražnikov človeštva, dočim SZ m VKP(b) s takimi ukrepi na debelo gazita ne samo svoj ugled, ki je bil v očeh vsega naprednega človeštva brezmejen, temveč zapravljata tudi ugled celokupnega, mednarodnega delavskega gibanja.
Po vsem, kar smo doživeli v zadnjem času od strani Informbiroja in od njegovega glavnega zapovednika SZ. se tudi temu. da sta se končno našla na isti linij1 papež in SZ. ne čudimo več ker vemo. da med napredkom in reakcijo, med monopoli in proletariatom ni in ne more biti srednje poti in da torej vsako izdajstvo delavskega razreda nujno vodi v naročje reakcije in imperialistov.
Delavski razred Jugoslavije in vsi pošteni državljani FLRJ z največjim gnusom odklanjajo papežev dekret o ekskomunikaciji komunistov in drugih najbolj poštenih ljudi iz. katoli ške cerkve, ker so z vprašanjem Va tikana in katoliške cerkve tako in tako brez papeževega dekreta že zdavnaj na čistem. Z globoko žalostjo v srcu, toda z nič manjšim gnusom pa odklanjajo tudi poslednjo sovjetsko noto ter so ponosni na svojo vlado in na svojo Part!to na čelu z ljubljenim Titom, ki je Sovj. zvezi tudi to pot dala odgovor, kakršen je zaslužila, t. j., da je odbila njeno »slavno« noto in da bodo novi »sovjetski državljani« in »pristaši prijateljskih odnosov« med narodi FLRJ in med narodi ZSSR. kakor te umazane tipe cinično imenuje sovjetska nota. ostali kljub zaščiti od strani ZSSR tam, kjer je edino njihovo mesto, t. i. za zamreženimi okni.
Mile Smoli nskv
Matevž
i
HACE
Beg z
° ie v P>'vi polovici avgusta dvain-fcraifr-1	Sonce je vroče žgalo borno
‘a rose	Noči so bile brez vetra
Hale , Mole kraške njive so dolgo časa %njePoiete- B°9ato klasje je bilo ^ttvnipi0 k Hom in se usipalo na tla.
p0Kl v dolini so bili vsi pokošeni. %risifCes^1 so drvele dolge kolone ita-vnotorizacije. Vasi so bile polne %,5/j	fašistov, ki so imeli po vseh
Čo$e °krog in okrog razpostavljene to-N/4 aceče in strojnice Na vseh križ-hije s?.stali mitraljezi in to.povi. Naši P°že s,° imeli svoje sinove, brate, i n0s<in oče^e v gozdovih, so z zaskrb-ydela ,.Gledali la. velika italijanska l® <i0£r Cl so bila razmeščena po cestah ^°l°ženj povožena. Belogardistično raz-l° lice tludje, ki so sedaj pokazali pra-*Saj ° g°v°riU:
'ar/il Srn° vam rekli, da ne bo nič
hrti * ’ Velik°
lin.
morišča
80 govorili:
- r>ar,i*m° vam rekli, n®Br-..T,aft«Ivom, da bodo prišli Italijani, ofenzivo in polovili vse mišjo
nj0/’ cse, kar ne gre
ni/./b v naših slovenskih krajih mj, H,a!ner- Tako
ne
so govorili gospod
... -unj ;--- -i "nu so govorili ostali
®až '	, 0 80 nam govorili še poslan-
-> poslanec gospod Gabrovšek, ki so
pametni bi ki nekaj
SJ/s}anec gospod Gabrovšek, ki /i ekIe v Londonu. Da, pametni 'edo,	ie gospode, ki nekaj
!?Jo, vns/e po konec. Hiše vam poži-
So ' Š }]Udi' ki '
Je Tako so
srCe
igralo,
Sju*”n streljanje na'
bili v hribih, pogovorili vsi tisti, ki jim ko so videli goreče do-. o- na Ulaki, v Dolu,
T Pesčenki.
lanih pJ'/*} so pripeljali fašisti zve■ n? Jih v tanl°v in mož. Namestili lkr°!J Pa T” 1 sobici na pošti. Okrog in /ist mi,!°,,postaviH močne straže.
>au p„lt/fl]ez0v je bilo
Šest-
BeafJiT ie bil° pred okni in
njf* niso 11 vopolnorma nemogoč. Tso Veii
obsojenci zatisnili očesa. Vso
?B«i«e le, °ne; ki ie W star dvain-ev’ ki T' nnistarejši pa je bil Joškov-1 ln} Mar trideset let, doma z
Vrhnike pod Račno goro.
»Le zakaj smo se pustili ujeti, le zakaj smo se pustili ujeti, zakaj nismo takoj odšli v partizane, ko so nam govorili vaški terenci,* je govoril mladi Antončičev Tone.
Pred dnevi je prišla vest, ki so jo prinesli belogardisti, češ doma ostanite, saj se ne bo nikomur nič zgodilo. Italijani bodo pobili tistih par komunistov, samo tiste, ki so organizirali upor. Vse take, kakor si pa ti, Joškovec, ti Antončič in kakor si ti Kranjc, take pa ne bodo pobili. Doma ostanite, kajti kdor bo ostal doma, bo dobro zapisan pri Italijanih in pri. naših stražarjih, ki jih bomo sedaj organizirali. Lepo bo zopet v naših krajih, ko bodo Italijani očistili gozdove, In v notranjosti pošteni, skromni ljudje so jim verjeli ter ostali doma in čakali, kaj se bo zgodilo.
Med seboj so si pripovedovali raznovrstne stvari. Kaj je s tem, kaj z onim, ali bodo preiskali vsak grmiček v Račni gori, vsako hojo, vsako luknjo pod Snežnikom, v Mačkovem hribu. Križni gori, Devinu in po ostalih malih in velikih gorah, ki so kakor venec obkrožale lepo Loško dolino. Noč je bila kratka in soparna. Noben ni zatisnil očesa. Ko se je pa razsvetlilo, je prvi jutranji žarek pokukal v sobo Vsak si je mislil svoje.
Ko je sonce pokukalo iznad Račne gore, so se s hrupom odprla vrata. Italijanski oficir je stal na pragu. V rokah je držal papir. Vsi domači ujetniki, ki so čepeli na tleh, so naglo vstali ter zrli v italijanskega oficirja, ki ga je spremljalo pet fašistov z brzostrelkami v rokah in ki so takoj namerili brzosrelke, da. ne bi kdo ušel. Za hrbtom fašističnega oficirja je stal debel, velik hotelir in bivši župan Kržii. Surovo se je obregnil rekoč:
*No, sedaj pa imate vaš komunizem Njemu ob strani sta stala Palčičeva brata z Vrhnike ter se smejala in pritrjevala surovemu nastopu hotelirja Kržiča.
»Tale je volil leta šestintridesetega komuniste,« je pokazal na Joškovca s svojo dolgo, debelo in močno roko. »No,
Tonama Štore ima najlepše urejeno ehonomijo
Kako naj bi bilo drugače, kakor da ima delovni kolektiv Železarne Štore, ki je najboljši železarski' kolektiv Jugoslavije, tudi najboljše urejeno ekonomijo.
Tam, kjer se od glavne ceste Celje—Maribor odcepi cesta na Dobrno, leži v Višnji vasi posestvo, ki je sedaj last delavcev tovarne štore. Ko so ga dobili, je bilo zelo zapuščeno in zanemarjeno.
Največjo pažnjo 6o takoj v začetku posvetili ureditvi dobre in velike vrtnarije, ki bi oskrbovala s povrtnino ves delovni kolektiv Železarne Štore. Tam, kjer so bili še lani travniki in slabo obdelane njive, se danes na površini 5—6 ha širi lepa vrtnarija, ki že sedaj zalaga tovarniško menzo in industrijski magacin z vso potrebno povrtnino.
Tu vidimo velike nasade paradižnika, kumaric itd., tako lepega fižola kolnika, kot ga ima v veliki množini ta ekonomija, pa ne najdemo v vsem okraju. Zgradili so tudi naprave za mehanično namakanje oziroma zalivanje vrta, Ob potoku, ki teče v bližini vrnarije, so postavili vodno črpalko, ki bo poganjala vodo v velik rezervoar na hribu. Od tega rezervoarja pa so napeljali cevi po vsej vrtnariji in bo voda zaradi padca sama poganjala mehanične naprave za zalivanje in škropljenje. S tem so ustvarili tudi glavne pogoje za moderno in intenzivno vrtnarstvo. Čim bo dobila zemlja še dovolj gnojil, ki so potrebna za rast zelenjave, bodo v tej vrtnariji pridelali več zelenjave kakor jo potrebuje sam delovni kolektiv Železarne Štore-
V teh dneh bodo vložili v kozarce okrog 6000 kg kumaric, paprike.^paradižnikov in fižola. Že samo iz te številke se lahko vidijo dosedanji uspehi vrtnarije.
V	hlevu redijo že sedaj 18 glav živine in 4 konje. Vsa živina je lepo rejena in snažna in tudi v hlevu vlada naj večja čistoča. O kaki enotni pasmi živine seveda še ne more biti govora, ker je bila pasemska živina v splošnem uničena po okupatorju. Cim pa bo mogoče postaviti v ta hlev enotno primerno pasmo krav z rodovniki in izbrano mlečnostjo, bodo imeli otroci delavcev v Štorah dovolj krepilnega mleka.
Redijo tudi 48'prašičev, kar bo v veliki meri pomagalo k izboljšanju prehrane delovnega kolektiva. V najkrajšem času bodo začeli graditi se svinjake za nadaljnjih 50 svinj. Zadaj za hlevom je v načrtu naprava modernega živinskega tekališča.
V	bližini upravnega poslopja pa je sadovnjak v površini t ha, ki ga bodo ogradili za rejo kokosi. Nov moderen kokošnjak je že postavljen, potrebna mu je le še notranja oprema. Okrog tega prostora tečeta dva potočka, ki ju bodo zajezili, s čemer jim bo dana možnost rediti tudi večje število vodne perjadi.
Ekonomija ima zaposlenih nekaj stalnih delovnih moči. Vsa večja dela so bila opravljena s prostovoljnim delom, ki ga je organizirala sindikalna podružnica. Kljub temu, da je ekonomija oddaljena od Štor 15 km, ni ta oddaljenost vplivala na redno m pravilno upravljanje ekonomije. Uspehi, ki so bili doseženi že v prvem letu, kažejo, da je vodstvo Železarne Štore skupaj s Sindikalno podružnico storilo vse in zato uspehi niso izostali.
Ekonomija železarne štore je lahko za vzor vsem tistim ekonomijam, ki se pri delu ne morejo znajti in ki gojijo na svojih vrtovih in njivah raznovrsten plevel namesto kulturnih rastlin.	G.
DELAVCI RUDNIKA ZABUKOVCA SO IZGNALI PROTILJUDSKEGA DUHOVNIKA
V	naši deželi oz. v našem okraju imamo duhovnike, člane OF, ki razumejo potrebo izgradnje social izum in boljšega življenja za delovne ljudi in ki to izgradnjo podpirajo ali je pa vsaj ne zavirajo. Žal je še precej tudi protiljudskih duhovnikov, ki jim oblast delovnega ljudstva in graditev socializma ni všeč, zato skušajo kjer koli morejo, zavirati napore delovnih J Judi, zlasti pa pri socialistični preobrazbi naše vasi. Tako vpliva slabo na okolico Št. Jurija pri Celju tajno delovanje župnika iz št. Jurija, ki se skriva za nekaj prostovoljnimi urami, ki jih je napravil za zadružni dom.
V	Grižah politične in množične organizacije ter sindikalna podružnica rudnika Zabukovca dolgo niso mogle ugotoviti vzrokov neuspeha pri izvajan jn sklepov 11. plenuma CK KPJ in' CK KPS glede socialistične preobrazbe vasi. Pri izvajanju gospodarskih uredb in ukrepov so vselej naleteli na težave. Ko so raziskali stvari, odkod vse to prihaja, so odkrili, da se za vsem teni odporom skriva kaplan iz Griž Franc Bračič. Sindikalna podružnica rudnika Zabukovce je že na množičnem sestanku dne 31. julija sprejela sklep, da se ta protiljudski duhovnik odstrani iz tega kraja.
Ko pa je minister tov. Leskošek po sektorski konferenci v Žalcu na prošnjo krajevnih funkcionarjev in kme-
tov imel sestanek s kmeti v Grižah, je kaplan sam in nekateri njegovi sodelavci, kot sta to velika kmeta Novak in Škoberne in še nekaj drugih zapeljancev, agitirali proti udeležbi na tem sestanku.
Delovni kolektiv rudnika Zabukovca je imel množični sestanek v nedeljo 7. t. m., kjer so delavci ponovno sprožili vprašanje delovanja tega p rotil judskega duhovnika in zahtevali, da se ga takoj odstrani- Po končanem sestanku so vsi odšli pred župnijo in določili deputacijo 5 delavcev, ki je v župnišču sporočila kaplanu, da mora takoj zapustiti področje OLO Griže? kjer je dovolj časa delal proti oblasti delovnih ljudi. Deputacija se je vrnila in sporočila zbrani množici delavcev, da prosi kaplan za dvenrni rok. Toda delavci na to niso hoteli pristati. Dali so mn kratek rok 15 minut, nakar je ta protil judski duhovnik moral zapustiti vas, Pri odhodu je prosil, da bi mu dali s seboj kaj pismenega, toda delavci so mu odgovorili, da naj pove kamor koli pride, da ga je izgnalo delovno ljudstvo zaradi njegovega protil judskega delovanja — to mu bo najboljša legitimaci ja. Delavci so ga spremili do savinjskega mostu to je do meje KLO, z vzkliki Partiji. Fronti in ljudski oblasti, in protestnimi vzkliki proti protiljudski duhovšini in reakciji.	M
Trejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. — Uredništvo telefon 45-»8. Miklo. šičeva 22-11. — Uprava telefon 49-70, Masa rykova 14-11. v Ljubljani. — Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina <Ii.n 12.—. — štev, ček. položnice 0-90603-9. — .Viška tiskarna
»Ljudske pravice« v Ljubljani
sedaj imate komunizemU
>Tale je tudi,* je pokazal na Kranjca. »Tudi ta smrkavec ni nič boljši,* se je obregnil Palčičev Jakec, ki je spremljal Kržiča, zvestega okupatorjevega hlapca, »tudi ta ni nič prida.* Pokazal je na Antončičevega Toneta. »Nič ni prida., čeprav je mlad. Ima že polno glavo komunizma.*
Tolmač je prevajal. Hotelir Kržič, ki je bil za dve glavi -višji od italijanskega oficirja, čeprav je bil tudi oficir visok, je počasi kazal z roko od enega do drugega ujetnika ter pripovedoval, od kdaj ni več katoliški, kdaj je zapustil njihovo stranko.
»Vse to,* nato je zamahnil z roko, »vso to zalego je treba spraviti.«
Nato je pokukal v sobo tudi domači kaplan Kramarič. Obraz mu je lezel na smeh, Srce mu je zadovoljno poskakovalo, zakaj dolgo, dolgo se je trudil, da bi doživel ta veliki in lepi dan, ko so komunisti strti, ko bo v štirinajstih dneh izginil zadnji komunist-frontaš iz Loške doline.
Nato je dvignil svojo veliko roko ob levi strani italijanskega oficirja ter vzkliknil: »Vedno smo učili ljudi: varujte se komunizma, varujte se Osvobodilne fronte ln tako se bo zgodilo z vsakim, ki bo zapustil katoliško vero in katoliško stranko. Veliki so današnji dnevi Naša dolina se vsak dan bolj očiščuje komunistične in frontaške kuge.* Potem, je prekrižal obe roki na prsih ter svetohlinsko vzdihnil: *Hvala bogu, da bo v štirinajstih dneh očiščena naša dolina in kakor izgleda, tudi vsa slovenska zemlja komunistične in frontaške kuge.* Nato jim je še zaklical: »Skesajte se svojih grehov, predno boste šli na, oni svet, v večnost!*
Nato se je obrnil, ponosno in samozavestno ter nasmejan v spremstvu svojih prijateljev fašističnih vojakov in oficirjev odšel iz sobe.
Debeli hotelir Kržič se je nato zasmejal ter dejal:
»Da, lepo so govorili in dobro so vam povedali naš kaplan Kramaršič.,Prav vam je, tukaj ste kot miši, tukaj je sedaj vaš komunizem in Osvobodilna fronta.* Nato je zažugal s pestjo ter rekel: »Še danes
jih boste dobili po svojih rilcih.*
Palčičeva brata Jakec in mlajši brat sta se nasmejala in pritrjevala: »Tako je, tako je!*
Italijanski vojaki so potem vsem zvezali roke in jih odgnali iz sobe pred hišo. Močna čela je obkolila skupino obsojencev. Ob straneh so šli fašisti, oboroženi z brzostrelkami in mitraljezi Ljudje so od daleč gledali sprevod. Vsak je vedel, da gredo na Ulako, kjer je bilo tisti čas znano morišče naših ljudi. Vsi obsojenci so bili tiho. Z žalostnimi obrazi so zrli po drugih. Med obsojenci je korakal po Kuclju navzgor tudi Antončičev Tone Bil je velik, močan, mlad, rdečeličen, komaj šš&Hndvajset let star. Rad bi še živel Po nesreči so ga, ujeli, ko je šel iz Račne gore domov in je veroval domačim belogardistom, ki so dejali:
»Tone, kar ostani doma, saj se ti ne bo nič zgodilo.* Danes je pa videl Palčičeva dva, kako sta se mu smejala in kako so jima od zadovoljnosti žarela lica. Tone je bil pa mlad in rad, zelo rad bi še živel, rad bi še delal kot gozdni delavec po gozdovih, podiral jelke, smreke, delal drva. Oziral se je naokrog Povsod je videl lihe, zaskrbljene in žalostne obraze Fašisti so šli počasi, na gosto ob skupini obsojencev, držeč mitraljeze in brzostrelke naperjene proti njim, tako da je bil vsak beg popolnoma nemogoč Skupina obsojencev se je počasi pomikala iz Starega trga po razbiti vaški poti. Ko je prišla že blizu Ulake, ko se je spenjala po strminah, po strmi poti, ki vodi na, Ulako, se je Antončičev Tone še enkrat ozrl po dolini. Daleč pod Račno goro je gorela vas Vrhnika, gost dim se je dvigal iz nje. Na levi strani v dolini so stale vasi, ki so jih prepletali sadni vrtovi, Pudob, Podgora, Kozaršče. Tam nad dolino je pa stal kot mogočen zid Snežnik, ki je bil brez snega in se bleščal v poletnem soncu. Tam po cestah so drveli kamioni in vozili naropano blago v tujino
Zamislil se je. Kolikokrat je hodil po teh hribih in sedaj koraka počasi v skupini obsojencev zadnji dan svojega življenja. Mlad in takole zvezan umreti! Nikdar si ne bi mislil. Da bi lahko v
borbi padel, na to je bil pripravljen, to mu je govoril tudi četni komisar in komandir. Toda takole zvezan korakati kot teliček na morišče je pa neznosno. Počasi so prispeli do nekega grmovja, kjer je bila majhna lesena ograja. Fašisti so se razmaknili, veleč jim, naj gredo naprej. Antončičev Tone je vedel,	kaj to
pomeni, ko so obstali in pripravili mitraljeze. Obsojenci bomo šli naprej, za nami pa bodo zaropotali mitraljezi in brzostrelke, in tako bom obležal na Ulaki v tem vročem avgustovem soncu.
Se enkrat se je ozrl Antončičev Tone tja pod temne snežniške vrhove. Kako mora biti lepo lam v bataljonu! Če se bodo dobili, s fašisti, se bodo borili, on je pa, tukaj zvezan. V hipu ga je spreletela misel: ali ni bolje živeti, kakor pa tukaj poginiti Pogledal je na, levo in desno, pogledal obsojence. Ostali tovariši so brezupno zrli in iskali, na obrazih fašistov sočutja, Nato se je stresel, močno napel roke, raztrgal vezi, skočil proti fašistom, vrgel na levo in desno dva fašista ter stekel po grmovju navzdol proti Podcerkovski vasici. Mitraljezi in brzostrelke so zaropotale za njim ... Ostali fašisti pa so streljali v obsojence od vseh strani. Krogla ga je zadela, v nogo. Kljub temu je viekel nogo za seboj in dospel do Podcerkovske vasice, kjer se je skril v gosto njivo, ki je bila zaraščena z visoko koruzo. Za seboj ni več slišal preganjalcev
Z robcem si je obvezal nogo in se po vseh štirih priplazil do roba njive. Od tu je gledal na belo cesto., kako so prihajali kamioni in obstajali ob robu ceste. Fašisti so poskakali s kamionov ter v strelskih vrstah šli po njivah. In ko se je zvečerilo, se je po vseh štirih splazil preko njiv do vaškega, potoka, ga prebredel in se drug večer javil v četni komandi.
»Hotel sem živeti, zato sem napel vse sile, da sem ušel Nisem hotel ostali na Ulaki,* je dejal četnemu komandirju. Tako je bil Antončičev Tone edini izmed dve sto obsojencev, ki je ušel z morišča in postal pozneje hraber borec in oficir edink Tomšičeve brigade v vseh njenih borbah.
Na obisku pri tov. Djuru Salaju v Bohinju KULTURA IN P R O b v E 1A
Kakor na tisoče drugih delovnih ljudi, tako uživa tudi predsednik Centralnega, odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, tovariš Djuro Salaj, svoj letni dopust v enem, od sindikalnih počitniških domov. Najraje hodi v Bohinj in tudi letos si je izbral ta prelepi kotiček naše zemlje, da
Djuro Salaj v razgovoru s pisateljem Tonetom Seliškarjem
se le-tu odpočije. Saj je najbrže od vseh nas najbolj počitka potreben, kajti voditi milijonsko armado članov sindikatov ni lahka stvar; za to je treba mnogo znanja, izkustev in poguma, zlasti v pojgojih, pod katerimi je naše delovno ljudstvo pričelo obnavljali svojo porušeno domovino in zlasti danes, ko naše delovno ljudstvo po »zaslugah« Informbiroja z lastnimi silami gradi socializem.
Lesena, toda masivno zgrajena vila sindikalnega počitniškega doma stoji med košatimi smrekami malce nad jezerom. Masiv Julijskih alp z mogočnim Triglavom v ozadju žari v soncu, na drugi strani pa se blešči v sinjini neba planinski dom na Komni. Vesela pesem pionirjev, ki taborijo ob jezeru, se oglaša z vode, šum Bohinjke, ki 'teče iz jezera, je čuti, drugače pa vlada tišina, saj utone vsak šum v globino silnih gozdov.
Veder in nasmejan sedi tovariš Salaj na štoru posekane smreke. Kdo naših delovnih ljudi ga ne pozna? Njegov izrazit lik revolucionarnega borca pozna sleherni delovni človek naše domovine. Saj je vedno vsepovsod, vedno, kadar ga naši delovni ljudje potrebujejo, nobena pot mu ni predaleč. Menda ga ni večjega podjetja v deželi, ki bi ga predsednik ne poznal; pa ne samo poznal, o vseh stvareh podjetja je poučen, predsednk pozna slabosti in vrline delovnih kolektivov širom naše zemlje. Tovariša predsednika sem srečal že mnogokje, v vlaku, na kongresih, na konferencah, v tovarni — povsod ga naši delovni ljudje takoj spoznajo in vsakokrat so veseli, da je med njimi. Predsednika odlikuje redka sposobnost — govoriti delovnim ljudem preprosto, enostavno toda prepričevalno tudi o najtežjih stvareh. Ta redka odlika, fči jo podčrtava še izredna mirnost ter vedrost, nadalje lahkota, s katero izgovarja premišljeno in počasi stavek za
galno borbeno delo je izvrševal potem, ko je prišel is požarevaške ječe, to se pravi pred dobrimi dvajsetimi leti.
Gostje bohinjskega počitniškega doma so vedno okoli njega. Za vsakega ve, kaj je, kje dela, vsak mu je mil tovariš, za vsakega najde čas za razgovor. Toda gostje ne silijo vanj, saj se zavedajo, da je predsednik prav tako potreben počitka kakor oni sami. Raznesete se, kadar sede mednje in se s njimi prijateljsko razgovarja. Od srca so se ondan smejali, ko jim je pripovedoval iz svojega are-stantovanja. Vsako jutro se je povzpel na okno svoje celice, ki je bilo visoko pod stropom, in je na glas prepeval soncu, ki je posvetilo skozi železne rešetke v njegovo mračno celico. Žena upravitelja jetnišnice je bila tako prevzeta od tega njegovega petja, da je vplivala na svojega moža-upravitelja, ki je zato Salaju in njegovim političnim tovarišem izpregledal vse stroge kaznilni-ške predpise in sam prinašal jetnikom politične knjige za študij marksizma-le-ninizma.
Predsednika sem našel pod košato smreko pred vilo v razgovoru z mlado črnogorsko delavko. Črnogorka je prišla po stezi in ga je pozdravila po imenu.
»A od kod ti mene poznaš, mlada tovarišica?« jo je z nasmehom vprašal predsednik.
»Poznajo vas vsi delavci naše domovine/« dč mladenka, tipografska delavka, »a v naši tiskarni smo tiskali tudi vašo fotografijoU
Salaj se dobrodušno smehlja in potlej jo vprašuje o njeni tiskarni, o njeni podružnici, o njenem življenju. Pridružijo se še drugi, vsak bi rad sedel čim bliže, vsak želi, da bi tudi njega kaj vprašal,
iskati možnosti z domačimi silami izvo-jevati večjo proizvodnjo, je napak. Mnoga podjetja še nimajo sistemiziranih delovnih mest Premestitev izurjenih delovnih moči k novim, kompliciranejšim strojem, m lažja delovna mesta pa postavili šibkejše, manj izurjene moči, zlasti ženske, osvoboditi vse rezerve — potem šele zahtevati novih delovnih moči, to pa je pravilno!
V našem administrativnem aparatu bi	-	», , T ,
se našlo še od sile mnogo delovne sile P^el ljubljanskega škofa Jakoba Me-za industrijo. Res je, da zahteva sociali-	S1J<>, zaradi cesar^ je bil strogo kazno-
stično gospodarstvo mnogo več evidence, J'an- Pozneje se je vpisal na novome-toda v mnogih pisarnah širom naše zem- s^° gimnazijo, kjer je iakoj ustanovil Ije je ljudi preveč. Mnogi formularji se
Ob petdesetletnici smrti Dragotina Ketteja
Dragotin Kette se je rodil 19. januarja 1876 na Premu pri Ilirski Bi strici. Že 8 let star je ustvarjal prve pesmi. Študiral je na ljubljanski gimnaziji in bil član dijaške zadruge, ki je zbirala mlade pesnike in pisatelje. V peti šoli je Kette zložil zbadljivo pesem »Naš Mesija«, s katero je na-
dijaško Zadrugo in pridno študiral klasične in podobne svetovne pesnike. Ko je maturiral, je moral k vojakom,
pišejo v nedogled, ki jih nihče ne bere, mnogo, mnogo se pisari samo zaradi pisanja. Treba bi bilo sestaviti komisijo strokovnjakov in pregledati vso organizacijo administracije, nato pa premestili vso odvisno delovno silo iz pisarn v industrijo.
Prav mnogo delovne sile za industrijo se skriva v gostinskih podjetjih in v raz-nih drugih manj važnih podjetjih, kjer 31. julija 1849 je padel pod kozaško bi lahko vse delo do malega opravile sabljo v borbi proti avstrijskemu tezenske.	žimu in domačim diktatorjem veliki
Zelo mnogo greše pa pri sprejemu madžarski pesnik Sander Petofi. Pe-novih delovnih moči naše sindikalne or- tKf;	~",il w" <B0S ” Ir;s,w»s„
Pesnik madžarske revolucije Sandor Petofi
ganizacije, kajti znano je, da mnogo novih delavcev, ki so prišli iz vasi v tovarno, pobegne nazaj v vas. Zakaj? Zato, ker se nihče ne zavzame zanje, ker se čutijo le-ti ljudje v tovarni kot da so zapuščeni in nepotrebni. Sindikalne or-
tofi se je rodil leta 1823 v Kiškerešu v Poslanskem okraju. Njegova družina je bila srbskega porekla, njegova mati Slovakinja. Srednje šole ni dokončal, pač pa je pridno študiral in je že mlad odšel od doma v Budimpešto, da bi postal gledališki igralec. Živel je
Djuro Salaj v družbi dopustnikov na vrtu počitniškega doma
vsi hočejo od blizu občutiti prelest njegove ljubezni do delovnega človeka.
Predsednik v Bohinju počiva in_ ne počiva. Njegova miza je založena s časopisi in brošurami. Bere, razmišlja. Ko sva hodila ob jezeru, mi je pripovedoval, kako težko je popolnoma pravilno in pravično ocenjevati delovne kolektive, ker je treba upoštevati vse delovne pogoje in
ganizacije se morajo potruditi, da bodo silno težko življenje in se je selil iz novodošle delovne sile sprejele tovariško, kraja v kraj, leta 1844 pa je Narodni prijateljsko, da jih bodo takoj vključile krožek izdal njegove pesmi z naslovom v organizacijsko življenje, da jim bodo »Verzi«. Pisal je lirične in epske pes-pomagale reševati osebni zahteve glede mi, pravljice, povesti, romane, drame, stanovanja, prehrane, obleke, zabave, potopise, feljtone itd.
Kritika, ki je stala ob strani reakcionarnim silam, ga ni priznala, posebno še zato ne, ker je bil Petofi revolucionar v pravem pomenu besede, to se pravi, da se je tudi dejansko udeleževal borb proti reakciji. Tudi po njegovi smrti mu reakcionarna kritika še dolgo ni dala tistega mesta, kot ga je zaslužil. Šele leta 1853 ga je prikazal kritik Gyulai kot enega naj-večjib madžarskih umetnikov.
»Jeia e Re«, književni časopis v šiptarskem jeziku
Te dni Je Izšla ;>rva številka čtlptar-skega književnega časopisa »Jeta e Re« (Novo življenje) kot glasilo Zveze kultur, no-prosvetnth društev Kosova ln Metohije, kar je nov dokaz popolne enakopravnosti šiptarjev v socialistični Jugoslaviji, ki Jo je omogočila pravilna politika Komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita časopis si jo nadel nalogo, da s književnimi deli, pesmimi, povestmi, originalnimi in v prevodih zainteresira vse Intelektualce Šiptarje. da pišejo v časopis časopis ho tudi zbiral narodne pesmi in folkloro sploh, s čimer bomo povečali zakladnico narodnega bogastva Izdajanje tega časopisa pa Je posebno važno prav danes, ko klevetniki Iz Sovjetske zveze in drugih dežel ljudske demokracije hočejo očrniti naSo borbo za izgradnjo socializma !n naclonal-nr.e enakopravnosti. To naj bo še en dokaz o pravilni politiki Komunistične partije
kjer je siužii 5 leta trstu. 'lam se je tudi prehladi! in si nakopal pljučno
bolezen, tako da je bil zaradi tega leta 1899 odpuščen, na kar je prisei v Ljubljano in se nastanil v stari cu-krarni, kjer je še isto leto umri.
Prvič je Kette javno nastopil leta 1894 in je tudi začel sodelovati Pri Ljubljanskem zvonu. Pesnil je tudi z8 mladino. Te pesmi so pravi biseri mladinske literature. Kette je član sloven-skemode rne poleg Grudna poleg Miti, na. Cankarja in Župančiča in je prvi od teh dozorel in nam dai veliko zakladnico drobnih umetnin.
Novo erlfsrMišče v S.itibljani
Kmalu se bo začel preurejati bivši frančiškanski konvikt v šolske prostore »Akademije za igralsko umetnost«* obenem pa bo dozidan nov trakt ob Čopovi ulici, tako da bo celotno delo končano leta 1951, Ljubljana pa bo še pred koncem Titove petletke dobila novo gledališko dvorano. Po skicah, ki jih je napravil po navodilih rektorja Kumbatovrča arhitekt Viktor Molka, je projektivni zavod izdelal točne načrte, ki vsebujejo šolske prostore z vsemi upravnimi in drugimi prostori' v traktu ob Frančiškanski ulici, kjer bosta dve predavalnici za praktični pouk slušatel jev in s poskusnim odrom, predavalnica za teoretične predmete, predavalnica za pouk recitacije, dvorana za telesno vzgojo, kabinet za pouk govorne tehnike, kabinet za pouk klavirja, seminar za režiserje, za dramaturge itd, V kleti' bodo prostori za restavracijo, ki bo služila slušateljem in predavateljem V poslopju bfl tudi knjižnica akademije, ki že zdaj šteje čez 5000 izvodov V tem trakta bo dobil svoje zrostore slovenski lutkar Milan Klemenčič. Ko bo dozidan nov trakt v Čopovi ulici, se bo preuredila tudi sedanja gledališka dvorana, ki bo lahko sprejela 500 gledalcev. imela pa bo najmodernejši oder-na katerem se bo lahko igralo bre? pavz. Posebno pa bo oder važen za slušatelje, ki do sedaj zaradi prezaposlenosti naše drame niso imeli prilike nastopati na odru Pridobili P8 bomo tudi oder na prostem, ki bo sta' na sedanjem samostanskem dvorišči' med obema traktoma, tako da bo naša Drama dobila svoje letno gledališče-kakor ga ima opera na Pogačarjevem trgu. S tem bo Akadimiji za igralske umetnost dana še večja možnost razvoja, s čimer bo dosegla, da ne bo manjkalo kadrov za gledališko umetnost.
stavkom, pritegne slehernega človeka; mnogo drugih pojavov in se zato zgodi vse to .daje pečat njegovemu človeškemu včasih, da prejme nagrado kolektiv, ki liku, čigar markantno podobo nosi vsak je p0 storilnosti dela morda za nenagra-naš delavec v svojem srcu kot idealno jenim kolektivom.
podobo najdražjega, ljubega človeka, ki »Potemtakem je razumljivo, da mo-ga ni mogoče drugače spoštovati kot z ramo pričakovati iz rudnika, kjer je delo občutjem velike ljubezni. Njegova mihel- že do neke mere zmehanizirano, več pre-angelsko izklesana zunanja podoba, moč- moga, kot iz rudnika, kjer je kramp še na, visoka postava, dobroten pa vendar egini na-c;n dela!* je dejal predsednik.
močan, drzen izraz njegovega obličja, miren, samozavesten pogled — vse to izpopolnjuje vpliv, kakršnega ima voditelj množic, revolucionaren borec za pravice delovnega ljudstva.
Tovariš Salaj ima izreden spomin, človeka, s katerim je kdaj koli kje govoril, ne pozabi nikoli. Še celo njegovo ime si zapomni. Občudoval sem ga, ko je v razgovoru vedno znova imenoval osebe in kraje širom sveta. Ko je pri obedu pripovedoval iz svojih bogatih spominov, iz svoje ilegalne preteklosti, ko je po nalogu Partije moral mnogokrat ilegalno potovati čez mejo v inozemstvo in od tam spet nazaj, je omenjal kraje prehodov okoli Tržiča, Guštanja in Špilja ter imena naših ljudi, ki so ga skrivaj vodili, čez mejo, s tako lahkoto, kot da se je to godilo lani — toda to svoje Ue-
Ker je vprašanje nove delovne sile eno najvažnejših vprašanj, mi je predsednik to stvar takole tolmačil:
»Da, pri nas je vedno več novih tovarn in v že stoječih tovarnah vedno več novih strojev — delovne sile pa primanjkuje. Toda jo je dovolj v naši deželi! Kajpak da je vprašanje nove delovne sile spojeno s socializacijo naših vasi; čim več socializiranih vasi, tem več bo tamkaj odvišne delovne sile. Toda to je proces, ki se šele razvija. Mi pa že danes potrebujemo ogromno novih delovnih moči za našo vedno bolj razvijajočo se industrijo Napake, ki trenutno zavirajo dotok nove delovne sile, pa seveda tudi obstajajo. Mnoga naša velika podjetja zahtevajo preveč novih delovnih moči. Zahtevati vedno samo novo delovno silo — pri tem pa, v samem podjetju ne po-
Pomisliti moramo, da je za vaščana vstop v tovarno nekaj velikega, težkega, da mu ]e zato treba pomoči od vseh strani, ra Jugoslavije, ne samo administrativne pomoči! Takega človeka je treba zajeti s prijateljskim prepričevanjem v delovni kolektiv.«
Izza ovinka sva zagledala pred nama Triglav. Žarel je v vsej svoji veličini.
Predsednik se je zagledal v to veličastno krasoto planin. Z nasmeškom, polnim neomajne vere v našo bodočnost, mi je dejal:
»Kajpak, delamo napake. Vedno se učimo jn učimo. Fstzfco novo izkustvo dopolnjuje naše znanje in našo prakso. Poprej si me vprašal, tovariš, ko sva govorila o Informbiroju, če sem jaz, ki sem živel štirinajst let v Rusiji in ki poznam vse voditelje Sovjetske zveze od blizu, to se pravi ljudi, ki danes vodijo tudi Tnformbiro, mnenja, da so ljudje iz VKP(b) prepričani, da prav delafo, če
Kzsho sem preživel svoj prvi dopust v sindikalnem domu v Arandje&ovcu
Dolga je bila pot iz severnega kotička Slovenije — jz Maribora — v Srbije Pa sem se vendar odloči! in z veseljem krenil na pot, saj mi je naša sindikalna podružnica nudila nekaj posebnega in lepega: dopust v sindikalnem domu Arandjelovac.
Vožnja je trajala 18 ur in ozkotirni
zdrave, toda od dela utrujene ljudh si odpočijejo, si naberejo novih moči se vrnejo duševno in telesno okrepljen1 domov.
Okolica doma »Šumadija« je krasn3 in delali smo razne izlete v bližnjo ^ dailjnjo okolico.
Med gosti — člani sindikata — 1e vseskozi razumevanje, čepi3'
se nisem takoj znašel, saj sem bil prvič tako daleč po svetu. Na pomoč mi je nas potom Informbiroja napadajo...? Ne, priskočil izvošček; ponudil se mi je, da niso! Ti ljudje se zavedajo, da delajo	~	"" J
napačno, kajti napačno delajo zavestno!«
vlak me je' popeljal zadnje štiri postaje vladalo vseskozi razumevanje, cepi-do mojega cilja. Korom stopil iz vagona, s™° Mi razmh poklicev m strok, *•*
»Kaj, kako . P«
»Kadar kdo hoče podjarmiti nekoga, dela vedno tako. Tak si ne bo prebiral sredstev, kajti nasilja ni mogoče drugače izvesti, kot s krivico/«
»A mi —P«
»Stojimo kakor Triglav!■
me popelje v »Ra dni čk o odmaralište«, pa sem raje odklonil. Preveč bi se mi zdelo »gosposko« peljati se s kočijažem Ubral sem jo torej kar peš, ko mi je oni prijazno pokazal nedaleč razprostirajoče se poslopje hotela »Šumadija«, se. danjega sindikalnega doma.
Bil sem edini gost ki ie ta dan dopotoval, in vendar so me lepo sprejeli
nih narodnosti, zbrani od Rakeka Bitolja, pa od Maribora do modrega J3’ drana. Pred vso našo družino je bil }*. en cilj, ena želja: odpočiti se in se vrim1 polni novih moči, ki jih terja od zavest, da moramo pomagati obnavlj—1 in graditi.
Tako smo se po 14 dneh počitka vr3' čali vsak v svoj domači kraj, Poslavll3' n ju ni bilo ne konca ne kraja, žal n3? je bilo. da smo se morali tako raziti.	<
Moj letošnji dopust mi bo zares
»stojimo Kakor Triglavu	y 0-betjn;cj ;e bilo zbranih že okrog	.	<
Vedro se je ozrl vame, češ, no, zdaj 200 gostov. Že prvi pogled n'a jedilnico v n.eizbnsnem spominu, sa) sem prvič , kljun radovedni! In potlej sva šla	,.rLti8 izredne čistoče sv0!em življenju na dopustu izven *
veš, kljun radovedni! In potlej polna vere v našo nezlomljivo moč našim tovarišem v domu naproti.
T. Seliškar
r	M 3 SI že nikoli ^e ndT^
in skrbne ureditve. Pri mizi sem bil kot ostali tovariši in tovarišice solidno postrežen, res tako kot v pravem hotelu
Po končanem obedu so se ljudje razkropili na vse strani. Nekateri so odšli v knjižnico ali v čitalnico, drugi so počivali na ležalnih stolih in poslušali radio, zopet drugi so igrali šah. namizni tenis itd. Zabave v domu res ni nikoli zmanjkalo. Omeniti pa moram tudi, da izvira v Arandielovcu mineralna voda in da smo imeli na razpolago odprto kopališče. Kopali smo se po zdravniških
dobro godilo, kot letos v smdiKau>-< domu Tam sem šele pravilno doti^f. kaj nudi naš sindikat svojim vre do— članom, polnim delovnega poleta in Ije do dela Modro vodstvo naše so^3 listične države je dalo sindikatom razpolago krasno urejene hotele, kaJOj’ v času bivše Jugoslavije delavec ni & gel priti.	..
Naša nova mlada država pa nai® ' dala vsega na razpolago, kar ima brega in lepega, zato ji bomo pa hvaležni, zato bomo zvesto gradili sOcl j
predpisih našega, posebej za dom dol o	ližem, posebno sedaj, ko stojimo
čenega zdravnika, čeprav tu ni bilo bol- najvažnejšo in častno nalogo: izpolni^ nikov, temveč je dom namenjen samo za -ašega prvega petletnega plana. Mi-"0'
DEJSTVA GOVORE
Glavni odbor Zveze sindikatov za Slo- Na lastne oči smo videli, kako ^slovenijo je prejel pismo tovarišev STO-ja, sindikalne organizacije nove Titove ki so prebili oddih na Bledu v počitni- slavije za delavski razred Jugoslavile'
gradi socializem	je
Prav dobro smo spoznali, kakše odgovor delovnega ljudstva Ju9os“ gaj0 na vsa obrekovanja, ki dnevno 99^ im FLRJ in na njene voditelje 2	(g.
Djuro Salaj med dopustniki in osebjem počitniškega doma v Bohinju
škem domu sindikalne podružnice PVLRS Ker je pismo jasen in nedvoumen odgovor Vidalijevi kliki in vsem ostalim, ki nasedajo informbirojevskim racam, ga objavljamo v celoti.
»Glavnemu odboru Zveze sindikatov za Slovenijo,
Ljubljana
V imenu delavcev in nameščencev iz Kopra, ki smo letovali v Domu počitka, sindikalne podružnice predsedstva vlade LRS, v vili Ambrožič na Bledu, izrekamo najtoplejše priznanje za nego in odlično postrežbo, ki smo je bili deležni za časa našega letovanja!
šalom Titom na čelu: gradnja --vam, novih stanovanjskih stavb *•*.» rc-narodov Jugoslavije za čim prep™ alizacijo petletnega plana! v .	(as}1
Duševno in telesno okrepčani	naj.
našega bivanja v Domu počitka 'opleje zahvaljujemo tovarišem sKpiS. k' ■e podružnice predsedstva vlade so nam bratsko nudili vso pozno	,
Smrl fašizmu - svobodo na/.neitab° Tavier Josip. Bonetti Homana. “
Pia. Scher AlliUo