Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mes#čno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 D. Pri večjem številu objav popust. St. 43. Sobota 28. maja 1927. Leto II. Anglija izziva Rusijo. :• Angleška vlada, ki je skozinskoz konservativna in zato skozinskoz nesposobna razumeti ruski problem, dela od nekdaj na prelomu z Rusijo. ~ to parolo je operirala že pri zad-n)'h volitvah in dosegla precejšen u-sPeh na račun neodločnih liberalcev, s to parolo vodi svojo notranjo in zunanjo politiko, misleč, da si bo na ^ način ustvarila zanesljivo platfor- 010 tudi za prihodnje volitve. In je vendar tudi političnemu lajiku očit-no’ ^a se baš s tako politiko, ki je u-sodna baš za Anglijo, odtujuje naro-a.u- Konservativna Anglija misli, da SI bo zasigurala mir v kolonijah, če udari po Rusiji. Blazno! Probujenje kolonijalnih narodov se bo nadalje-valo, pa če bo Rusija sovjetska ali ne. Anglija sama, njen kapitalizem in ekspanzionizem je pokazal zaostalim narodom, kako se morajo vladati, ako hočejo biti vsaj naciona. svobodni. Njeno slepo zaletavanje v Rusijo m iskanje pravzroka v sovjetski propagandi, samo priča, da je tudi an- gleška buržuazija izgubila vsak kompas. S preiskavo v uradnih prostorih sovjetske trgovske delegacije v Londonu je skušala Anglija izzvati to, kar ni mogla izzvati z naročenimi preiskavami po ruskih poslaništvih na Kitajskem: da prisili Rusijo k skrajnim korakom, k diplomatskem prelomu odnošajev in k vojni. Ruska zunanja politika pa ni baš v najslabših rokah in se ne vodi tako, kakor drugi žele, pa je zato Rusija tudi povodom preiskave v Londonu ostala hladnokrvna, še bolj hladnokrvna kot prej, kar je zopet Chamberlainu koncepcijo močno prevrnilo. Trenutno je situacija taka, da je prekinitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo gotova stvar — gotova stvar je pa tudi, da bo sedaj angleškemu narodu še bolj jasno, da je bila politika Macdonaldove vlade koristna in pravilna tudi v pogledu na Rusijo, vsled česar bo še bolj podpiral stališče bratske angleške stranke v tem sporu. Umetno izzvan prelom. Da bi zakrila svoje neuspehe na kitajskem, ki jih je povzročilo vzbu-jenje narodne zavesti tamošnjega na->oda, brutalno izkoriščanega od angleškega kapitalizma, je iskala Britanija nekoga, komur bi naprtila vso krivdo za svoje težave. In v Rusiji si je našla tega grešnega kozla. Popolnoma umevno je, da se taka dva ekstrema, kakor je angleški konserva-tizem in ruski komunizem, ne moreta prenašati in skušata drug drugemu izpodkopati tla. Kar se je že par let sem trpelo, je postalo naenkrat nemogoče. Šlo je samo za to, kako sfa-bricirati vzrok za prelom. In tu angleška^ vlada s predsednikom Bald-vinom ni dolgo pomišljala. Naročila je policiji, da je šiloma vdrla v po- Arcn, erga trškega zastopstva • Areos« v Londonu, vlomila vse železne blagajne, razmetala vso korespondenco m zaplenila vse važnejše papirje z izgovorom, da je b i angleški vladi ukraden važen doku ment, katerega so najbrž Rusi ukrad- li in poskrili. No, tega dokumenta sicer niso našli, kakor tudi ničesar takega, kar bi moglo opravičiti njihov postopek, ali kljub temu izjavlja angleška vlada, da so najdeni dokazi, da je ruska trgovska agentura poleg trgovskih poslov vršila tudi komunistično propagando na Angleškem m špijonažo, in da je ona zakrivila lanski rudarski štrajk. Same stvari, ki se že od leta 1921, ko so se vpostavili z Rusijo gospodarski od-nošaji, vedno ponavljajo, a jih vlada dosedaj ni smatrala za nevarne. Sedaj so ji pa te fraze spet dobrodošle da bi nahujskala vso Evropo zoper Rusijo. Anglija skuša tudi druge države, predvsem Francijo, pritegniti v protiruski blok in je izkoristila te dni poset predsednika francoske republike v Londonu v ta namen in pariški vladni listi se že nagibljejo na angleško stran. Nemčija pa je izjavila v tem sporu popolno nevtralnost in bo pd tega gotovo največ profitirala, ker le ruska vlada odpovedala v odgovor y Angliji vsa blagovna naročila in jih le oddala Nemčiji, Italiji in Čehoslo-vaški. Angleški industrijski krogi so radi tega zelo vznemirjeni in nezadovoljni s politiko svoje vlade. Angleška delavska stranka ostro Protestira proti brezglavi politiki vlade in opozarja na katastrofalne gospodarske posledice, ki bi sledile prelomu z Rusijo. Občutna brezposelnost na Angleškem se bo še povečala, ker so razne industrije, zlasti produkcija strojev in tkalnice, bile živahno zaposlene za ruska naročila in bo znašala izguba mnogo milijonov funtov šterlingov. Ruska vlada se kaže v lem konfliktu precej samozavestno in pravi, da bo Rusija lažje pogrešala Anglijo, kakor Anglija Rusijo. Na noben način se pa ne bo dala izzvati od Angležev k vojni, kar jim je očividen namen. Naša jugoslovanska vlada igra pri tem zelo žalostno vlogo. Mesto, da bi iskala kot slovanska država svoje naravne zveze z Rusijo, se pusti voditi od Francije in Anglije na konop-cu. Naš zunanji minister Marinkovič, ko so ga po Jahinovski konferenci novinarji vprašali, kaj je z vpostavit-vijo odnošajev z Rusijo, je odgovoril: »Kaj pa bi imeli od tega? Da bi nas Rusija zalagala s komunističnimi brošurami?« Torej več so nam Anglija in Francija, ki hočeta napraviti iz Jugoslavije svojo kolonijo, in pa be-sedolomna in zahrbtna Rumunija, kakor pa majka Rusija, ki je za osvo-bojenje Srbije prelila kri. Apel ruskih učenjakov angleškim kolegom. i Akademij'a znanosti je razglasila oklic na angleške znanstvenike, s ka-JlT °PTrJ,a- ,d* je vlom i^ pre-sko Taslopstvo01^ do^oTki^ Vlo^ ohranitev svetovnega miru. Rusija mobilizira? Bizojavi iz Rusije javljaio rl • ruski vojni komisar V«- ’ a ,e dil mobilizacijo vojske [°Smov od.re" Trdnjava KroUadt se vojno stanje Prepoveduje se^JL/ janje anglešluh ladij v ruskih p"sa-mscih. Ruska me,a na Daljne«^, du še utrdi. Te in take vesti je treba vsekakor sprejeti z največjo rezervo Reakcionarne metode v Banatu. Pregajanje socialističnih zaupnikov. —■ Zapiranje in pretepanje. — S puškami proti socialističnim zborovalcem. V Banatu so si oblasti menda vteple v glavo, da morajo za vsako ceno spraviti s sveta vsakršno socialistično gibanje. Že nekaj mesecev se sistematično preganja naše tamošnje somišljenike, zlasti pa naše agitatorje in sicer baš one, ki so najbolj aktivni in požrtvovalni. O političnih razmerah v Banatu in o reakcionarnem razpoloženju ondotnih oblasti se je že dosti pisalo v naših listih, poslale so se tudi vladi spomenice in interveniralo se je ponovno pri ministrstvo za notranje stvari — ministrstvo je dosledno obsojalo postopanje banatskih podrejenih oblasti in obljubljalo eksemplarično postopanje, ostalo je pa vse pri starem. Policijski pisarji in drugi načelniki so delali po svojem naprej in prignali srečno vso stvar do batinanja, zapiranja in — prelivanja krvi! Silno neljubi so tamošnjim oblastem zlasti naši shodi. Razumljivo. Delovno ljudstvo Banata se dviga. Spoznalo je nasprotnike in nasilnike. Noče več kulukariti radikalom, pa tudi ne ostalim meščanskim strankam. Pa prihaja zato v ogromnih masah na naše shode —- navadni shodi na vaseh štejejo na stotine in stotine poslušalcev in se navdušuje za socialistično besedo, za socialistično idejo. Kaj tedaj storiti? Razgnati s silo shode, izbatinati in zapreti ljudi, pregnati govornike. To je morda direktiva za paraliziranje socialističnega gibanja. Sodrug Kreveč, ki pogumno in inteligentno vrši svoje organizatorsko in poučno dolžnost med delavskimi masami, je bil iz svojega lastnega kraja — Vršac — izgnan. Ko je nato interveniral pri ministrstvu za notranje stvari in povedal, kaj in kako, mu je ministrstvo izdalo pisani ukaz za ondotnega poglavarja, da mora pustiti sodruga Kreveča v miru. Pa so se gospod »razlutili« in Kreveč je moral vzlic pisanemu ukazu ministrstva spet iz svojega kraja vstran! Neki gospod je izjavil, da dela, kakor se zdi njemu prav . . . In zopet: Sodrug Kreveč je sklical v vasi shod; impozanten a miren shod. Pa udere žandarmerija, razže-ne zborovalce, rani z bajoneti poslušalcem rebra, udari zaupnika s pištolo po obrazu itd. itd.; kri teče, zaupniki morajo v zapor — in vse to, kakor da se v Banatu pripravlja bog-vekaka revolucija! Kaj naj naše delavstvo stori spričo takega počenjanja, ki priča, da se bolj in bolj pogrezamo v grdo reakcijo? Zbere naj vse svoje sile in izpriča naj banatskim sodrugom svojo solidarnost, režimu pa odločno voljo, da se ne pusti zlomiti. Proč z reakcijo! Kongres nemške socialno demokratične stranke. V Kielu se vrši kongres nemške socialno demokratične stranke, ki ima sklepati o velevažnih taktičnih, načelnih, organizatoričnih, političnih in državnih problemih nemškega delavskega gibanja in nemške države. Na kongresu so govorili v imenu francoske socialistične stranke s. Bračke, v imenu avstrijske socialno demokratične stranke pa s. Renner. O kongresu bomo v našem listu obširneje poročali. Konferenca mednarodnega urada dela. Koj po zaključku mednarodne gospodarske konference se vrši v Ženevi redna konferenca mednarodnega urada dela. Na dnevnem redu zasedanja so zelo važna socialna vprašanja. Jugoslovansko delavsko gibanje zastopa na konferenci sodrug Bogdan Krekič. Konferenca bo tra- jala več dni in bo razpravljala tudi o onih delavskih problemih, katerih se je morala hočeš nočeš dotakniti tudi mednarodna gospodarska konferenca. Delavski delegati bodo zahtevali, da se ti problemi končno praktično rešijo. Ruski ekonomski program. Ruski delegatje na ženevski gospodarski^ konferenci so predložili enajst točk sovjetskega programa za ozdravitev mednarodne gospo-darske^krize. Te točke so: 1. Črtanje vseli vojnih dolgov. 2. Popolno razoroženie na suhem in morju. 3. Osemurnik v splošnem in šest-urnik za rudarje. 4. Svobodfei delavskih unij in pravo stavke. 5. Finančna pomoč brezposelnim. 6. Kontrola cen živilom. 7. Odprava carinskih mej. 8. Odprava protektoratov, mandatov in kolonij. 9. Prenehanje ekonomske vojne na Kitajskem. 10* Prenehanje boja proti svobodnim odnošajem s sovjeti. 11. Splošno povišanje plač in svoboda naseljevanja v vse dežele. Osinski je v svojem govoru dejal tudi tole: »Zgovoren zgled protislovja v kapitalističnem režimu dajejo Združene države, ki nimajo do- volj delovnih moči, kljub temu pa zapirajo meje naseljencem, medtem ko je po ostalem svetu dvajset milijonov delavcev brez dela.« Tern besedam so ploskali vsi delegati, razen Američanov. Gromovito so ploskali tudi, ko je Osinski govoril o črtanju vojnih dolgov, le ameriški delegati so molčali. »Ako se bo sedanji sistem nadaljeval, se neizogibno razvije kolo-salna vojna med Združenimi državami in ostalim svetom,« je rekel nadalje Osinski. Kapitalistično gospodarstvo je imenoval filozofijo revščine. Kapitalistične tekme za trge nedvomno vodijo v drugo vojno. Sovjetska Rusija je pripravljena razorožiti vse svoje čete, ako druge države storijo enako.« Sokolnikov, dirugi govornik, je govoril za zunanjo finančno pomoč sovjetom. Finančniki, posamezniki ali sindikati iz kapitalističnih dežel, ki hočejo pomagati razviti sovjetsko industrijo, dobijo vse garancije ;n dobre koncesije. »Pred petimi leti, ko sta se vršili konferenci v Genovi in Haagu, so evropski državniki prerokovali takojšen padec naše sovjetske organizacije, češ, da edino sredstvo ekonomskega okrevanja je, da se ves svet ukloni kapitalističnim zakonom,« je rekel dalje Sokolnikov. »Sovjeti pa še stoje in bodo stali. V mnogih ozirih smo nadkrilili predvojne razmere, dasi delamo sami in obkroženi od1 sovražnikov. Ta konferenca je dokaz, da kapitalizem ni v stanju rešiti ekonomske krize in treba je novih potov in sredstev. Ena pot je tesnejše sodelovanje s sovjeti, ki imajo silno rezervo suro- vin in katerih industrijska in agrarna produkcija rapidno narašča. Imamo več milijonov kmetskih delavcev preveč, ki se pomikajo v mesta, in ti delavci so naš problem brezdelja. Ni res, da hočemo izolirano ekonomsko unijo, smo nasprotno pripravljeni kooperirati z vsem svetom. Dva sistema, sovjetski in kapitalistični, lahko sodelujeta do gotove meje. Privatni kapital, ki hoče z nami mirno konkurirati, nam je dobrodošel. Grožnje ne izdajo pri nas nič. Smejemo se obdolžitvam glede rdle-čega imperializma. Mi smo za mir nad vse drugo.« Produkcija v Rusiji napreduje. Almanah, ki ga je izdala Sovjetska unija socialističnih republik za leto 1927, pokazuje, da je produkcija v industriji napredovala za 42 odstotkov, v poljedelstvu pa za 14 odstotkov. Almanah pravi, da je s tem dosežena v industriji še več kot predvojna višina produkcije, produkcija v poljedelstvu je pa skoraj tako visoka, kakor ob času izbruha vojne. Trgovina z inozemstvom znaša le 50 odstotkov od tega, kar je bila pred vojno. Prebivalstvo šteje 20 odstotkov manj, kot v predvojnem času v ruskem carstvu, in 9 milijonov manj v sovjetskem teritoriju. Prebivalstvo v ruskih mestih hitro narašča. V Moskvi in Leningradu se je pomnožilo prebivalstvo v zadnjih treh letih za več ko 500.000. Moskva ima zdaj 2 milijona prebivalcev. Prebivalstvo Sovjetske unije znaša po novem ljudskem štetju 144 milijonov 815.000. Površina zemlje Sovjetske unije znaša 8,200.000 štir-jaških milj. Trgovski promet med Združenimi državami in Sovjetsko unijo je znašal v minulem letu 78,640.000 dolarjev, v letu 1924-25 118,000.000 in v letu 1913 pa 48,000.000 dolarjev. Klerikalno zvonenje proti socialistični nevihti! Da, to ni »špas«! Nedeljski »Slovenec« apelira na mariborske »katoličane«, ter jih roti, naj se zavedajo velike »nevarnosti«, ker si klerosi niso več svesti, ali so še živa veja ai pa so morda res že suha veja na velikem drevesu katoliške cerkve. In kaj se je vendar zgodilo? Ali more biti taka velika veja kot je katoliška cerkev, v Mariboru res v nevarnosti? Skoro bi rekli: dal In sicer ne morda ravno radi boja, ki ga bijejo po mnenju gospode okoli »Slovenca«, socialisti proti veri in cerkvi, marveč vsled boja, ki ga vodijo sami cerkveni predstavniki proti ljudstvu. Socialistični boj ni bil nikoli naperjen proti veri, marveč proti zlorabi vere v strankarsko-po-litične svrhe. Socialistični boj proti klerikalizmu kot takemu ni ne proti veri — se ne bije še le od danes, ampak že dolgo, ker so socialisti že davno spoznali klerikalizem za največjo oviro v boju za osvoboditev proletariata iz kapitalističnega jarma. V kolikor pa se je ta boj v zadnjem času v Mariboru poostril, je iskati vzroke pri kerikalcih samih. Klerikalna taktika je pač že od nekdaj taka, da, kadar gre tej versko-politični stranki slabo, tedaj išče izhoda. Ta stranka, ki ima vso politično moč v Sloveniji v rokah, je doživela v zadnjem času silen krah« In cUfi istega saj nekoliko mastifa s tem, da obrne pozornost javnosti iz poli-tično-gospodarskih na takozvane ver-sko-kulturne probleme, se je lotila indeksa (srednjeveškega sredstva) nad socialističnim časopisjem. S tem je bila vržena bojna rokavica socialistom. Naravno, da je izzvalo odpor in da je postalo delavstvo vzpričo dogodkov zadnjih dni precej razburjeno in za boj razpoloženo. V kolikor gre za prapagando za izstop iz cerkve in to ne dela stranka kot taka, ki stoji sicer na stališču, da je vera privatna stvar. Nikogar ne sijimo od vere vstran, ravno tako pa tudi ne dopuščamo, da se koga sili, da veruje ali izvršuje katerekoli verske dolžnosti. In ravno v tem je težišče problema, ker predstavniki vere isto zlorabljajo pri svoji politiki, se je po služujejo kot sredstvo in ščit za pobijanje političnih nasprotnikov. Zakaj se spušča ravno in edino katoliška duhovščina v politično-gospo-darske boje med kapitalom in delom? Ako bi ne bila duhovščina strankarsko opredeljena ter nosila bojne zastave kapitalizma proti gospodarsko šibkejšemu delu ljudstva, marveč zavzela absolutno nadstrankarsko ter nepristransko stališče, potem seveda bi socializem radevolje toleriral cerkev, kot jo tolerira tudi drugod po svetu. Toda pri nas se zlorablja v strankarsko-klerikalne svrhe vse, kar je ljudstvu najsvetejše. Stojimo na stališču, da je treba proti klerikalizmu voditi neizprosen boj in sicer toliko časa, dokler ne bo cerkvena gospoda nehala zlorabljati vere in cerkve. Črna gospoda pa se naj zaveda, da ne bo »Volksstimme« niti enega čitatelja zgubila, nasprotno! Tudi to si gospod naj za ušesa zapiše, da niso samo tisti proti današnjem klerikalizmu, ki so ali pa še bodo formalno iz cerkve izstopili, pač pa mnogi oni, ki so že pred desetletji cerkvi hrbet obrnili, dasi na žal morajo še davke za njo pačevati. Toda teh je hvala bogu, vedno več. Naša naloga pa je, da nesemo luč prosvete v najširše plasti ljudstva in sicer v vseh oblikah, ki so za to primerne. B. PREDNOSTI davno preizkušene MAGGI,EWE ZABELE: 1. Prijetnost z njo doseženega okusa 2« Izdatnost, ker naj večja moč zabele, radi tega 3. cenenost. 4. Neomejena trpelnost tudi ako je steklenica odprta. Pazite pri nakupu na ime „MAGGI" na .RUMENO-RDEČI* etiketi Mnogo povabljenih pa malo izvoljenih ali polomija klerikalnega shoda. V nedeljo, 22., in v četrtek, 26. maja t. 1., je občinski tajnik in mežnar v Vuzenici pri cerkvi oznanil, da se bo vršil po rani maši v gostilni Lobemvein v Vuzenici shod, na katerem bo poročal narodini poslanec g. Pušenjak. Ker so pa zaupniki tamkajšnjega delavstva slutili, da bo klerikalni mandatar skušal delo svoje stranke v skupščini in vladi hvaliti in vse, kar je za klerikalce neugodnega, zatajiti, zato so se obrnili v Maribor na tajništvo SSJ, naj jim pošlje govornika. Prišel je s. Bahun. Po maši je gori omenjeni gospod še enkrat povabil publiko na shod. Takoj nato so se začeli ljudje v določeni gostilni polagoma zbirati. Prišlo je vsega okrog 40—50 ljudi, ki so zasedli tri podolgaste mize, medtem ko so četrto okroglo mizo zasedli trije gospodje in sicer: nar. poslanec Pušenjak, obl. poslanec Stabej in še neka nepoznana klerikalna veličina, najbrže iz Slovenjgradca, ki se je tudi predstavila za oblastnega poslanca. Gospodo je malo osupnilo, ko se je prikazal s. Bahun. Takoj se je videlo, da gospodje nekaj tuhtajo in po daljšem posvetovanju se dvigne g. Stabej ter izjavi: »V imenu SLS otvarjam zaupni sestanek. Ker pa je tukaj nekaj takih navzočih, ki niso člani naše stranke in tudi taki, ki so člani drugih strank, zato poživljam vse te, naj se odstranijo.« Na to ni nikdo odgovoril. Po presledku ponovi g. Stabej svoj apel in tokrat pravi, naj se odstranijo vsaj tisti, ki so člani drugih strank. S tem je mislil očividno na s. Bahuna. Nato je dejal s. Bahun: »Gospodje! Čudim se, da vi sedaj ta shod naenkrat proglašate za »zaupni« sestanek, medtem ko ste dali pri cerkvi dvakrat oznaniti, da se bo vršil javen shod, brez vsake omejitve.« Gospodje so nato izjavili, da niso tega oni krivi; to napako da je zagrešil oznanjevalec, ki je pa prezrl besedo »zaupni«. Začeli so apelirati na inteligenco s. Bahuna in so ga prosili ter rotili, naj vendar upošteva to napako ter se odstrani. Ker pa sodrugi, katerih je bila dobra polovica navzočih, niso kazali najmanjše volje, da bi se odstranili, je s. Bahun svetoval gospodom, naj se Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO" šumečo limonado. PAVEL DOROHOV: Umik. (Iz romana »Golgota«. Prevedel I. V.) »Sodrugi, obljubljajo nam pomoč. Ali boljše je, če ne računamo na njo. Sami se moramo držati!« In preteče odmeva iz vrst: »Sami se bomo držali!« Pri severnem oddelku je tudi Vera Gnjevenko — v rokah puška, čez ramo ji visi torbica z obve-zili in zdravili. Skupaj z oddelkom vztraja že pet dni in pet noči. Na odprtem polju obvezuje. Ljubez-njivo, skrbno. Vsak rdečevojnik ji je dragi sin. Ne čuti utrujenosti, ne čuti gladu, ne čuti strahu. »Sodružica Vera, odpočite se nekoliko.« Niti ne pogleda ga. Zmaje z glavo: »Zato sedaj ni časa!« Krasen glas ima Vera. Kakor električna struja gre skozi vrste: »In to je poslednji, odločilni naš boj . . .!« »Hura. — V boj, v odločilni boji« Rdeča zastava plapola v rokah Verinih. Njene mehke gube se ovijajo okrog vitke postave. Navdušenje napolnjuje prsa in nepopisno očarujoče zveni nežen dekliški glas: »Za internacionalo sleherni zvesto stoji« Hura! Dve češki koloni sta napadli oddelek od dveh strani. Dimitrij udarja s puškinim kopitom po tleh. »Vse zgubljeno! Ne zdržimo!« Po noči je bil železniški nasip razstreljen, postaja zažgana. Lizajoči ognjeni snopi so leteli k nebu in razsvetljevali pot umikajočemu se oddelku. Umikali so se v popolnem redu. Ob vznožju mosta obstoje. Parobrod je vozil počasi po Irtišu nizdol. Na jarbolu rdeča zastava. Na obeh straneh dva topa. Med njima strojne puške. Ako postanejo kozaki, ki slede parobrodu na obeh bregovih, preveč predrzni, se postavi parobrod s svojima topoma v bran. Kozaki se potem umaknejo in oddelek Antona Nosova lahko gre dalje. Trdo presledovani, nimajo niti trenutek počitka. Z mrkimi pogledi jih sprejmejo vaščani po vaseh. Povsod se čuje, da ni živeža za ljudi, niti krme za živino. Tudi potrebna priprega manjka vedno. Ali ne razgovarja se mnogo. Parobrod se ustavi pred takšno vasjo in naperi cevi topov na peterooglate hiše. Ne traja dolgo in vse potrebno je dobljeno — živež, krma in priprega. Pri vasi »Črna reka« so kozaki prehiteli Nosova. Pognali so vse prebivalce v stepo. Oddelek Antona Nosova se nastani v praznih hišah. Po noči izbruhne požar na obeh koncih vasi. Gruče rdečebojevnikov beže po cestah, krvavo-rdeče razsvetljenih. Ogromne sence jezdecev-ko-zakov jih pode med gorečimi hišami, kakor pravljične pošasti. Pri cerkvi dohite kozaki Antona Nosova z desetimi vojaki. Prvi pade Antdn. Strašen udarec s sabljo ga zadene preko obraza. Ostrina zareže preko gornje ustnice. Zlati zob zablišči . . . Še živečemu in trepetajočemu se razdrobi čeljust, da se poberejo zlati zobje. Vsi trije oddelki se istočasno bližajo mestu. Od vzhoda Petruhin in Franc, od zapada Dimitrij Kiseljov in oddelek padlega Antona Nosova — Ob Irtišu. Samo Anton in Salomon manjkata. Gost tobakov dim objema izvršni odbor. Strojne puške, gore lent s patroni, ob stenah neštete puške. Ljudje prihajajo in odhajajo. Poročila se sprejemajo. Sprejemajo jih Petruhin, Kiseljev in Vera Gnjevenko. Andrejevič, predsednik skriva žalost v globo-ko vdrtih očeh. »Sodrugi, spominjajmo se padih junakov.« Stoječ, odkritih glav pojo: »Kot žrtve ste padli v boju . . •« In iz teh glasov se sliši tuge polni, zveneči glas Vere, Salomonove neveste. Zapustili so mesto na petih parobrodih. Prve gredo čete vojske. Za njimi vozovi. V sredini — rodbine beguncev. Nato zopet tovorni vozovi in naposled, krijoči umik, zopet čete vojske z artilerijo. Zadnji oddelki se bližajo k pristanišču. Nejevoljno prihajajoč, drve avtomobili, iz katerih štrle bajoneti, po zapuščenih cestah. Težkih, trdih korakov, puško na strel, stopa mimo četa rdečevojni-kov. Naglo, nevojaških korakov hite železničarji. Za krepko zaprtimi vežnimi vrati prisluškujejo meščani. Z jeznimi pogledi prodirajo skozi razpoke umikajoče. Kakor rajska godba jim bije težak korak rdečevojnikov na ušesa. Podobni lačnim zverinam, ki se pripravlja na poslednji skok, zasledujejo z drhtečo nestrpnostjo zaostale. „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!“ RAZUMNA MICA Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! raje oni odstranijo ter naj gredo v stransko sobo, kjer bodo sami med seboj, saj vendar ne gre, da se vrše zaupni sestanki v gostilniški sobi, kamor prihajajo gosti. Ta nasvet gospodi ni šel v glavo, ker se je izgovarjala, da je tam premalo prostora. Ker pa socialisti kljub priznani jim inteligenci le niso ubogali, zato so si klerikalni kolovodje rekli: »Der G’scheitere gibt nach,« pa so se dvignili in so jo potegnili v posebno sobo. Navzoč je bil tudi stari g. župnik, ki pa je takoj odšel, ko je videl, da se začenja politični prcoir. Toda sedaj je nastala idila za bogove. Kljub apelu gospodov voditeljev, da naj sledi publika v posebno sobo, se ni dvignil niti en mož. Nekaj časa so gospodje v posebni sobi čakali, ko jim pa le ni hctel nihče slediti, so se vrnili in začeli nagovarjati navzoče poedince, naj vendar gredo v bližnjo sobo. Interveniral je zlasti g. župan in žugal s- Križanu. Gospodje so celo nekaj govorili o »venmetanju« socialistov, toda dodali so: »Zato smo preinteli-gentni, da bi to storili!« . ^ Končno, po dolgih mukah, se jim je le posrečilo zvabiti približno po-°Ylc,° navzočih v ta preklicani še n (•afirnmer<<' Toda g. župan je hi si- ter Posamezne animiral, da xji .Poslušat nebeški govor. Zna-Je’ da je par kmetov demon-;Jilvno ostalo in se niso dali od pana Pregovoriti, češ: »Kaj pa majo tako tajnega, da se boje; če mislijo pošteno, tedaj se jim ni tre- oati javnosti!« Končno je nastala polemika zlasti med s. Bahunom in županom. Ker je župan dobil nekatere trpke pod nos glede delovanja SLS, jo je ta seveda krepko branil. Toda hitro mu je zmanjkalo sape in se je začel izgovarjati, da on tega in onega ne ve. Žaljivo se je tudi izrazil napram delavcem, češ, »ako delavcem slabo gre, tedaj je temu krivo pijanstvo; vsak dobro situirani kmet ali delavec tudi lahko dobro izhaja!« Nato so delavci progovne sekcije potegnili svoje plačilne listke od aprila iz žepa in jih pomolili g. županu pod nos. Številke na teh listkih bolj zgovorno govore kot jeziki vseh klerikalnih agitatorjev. Mesečni zaslužek 360—470 Din. Izplačilo n. pr. 241.68 Din. Seveda so te številke g. župana, ki je po poklicu gostilničar in lesni trgovec, precej bodle v oči in je priznal, »da je to krivica, ki jo je treba popraviti«. Očitkom od strani socialistov, da so tega krivi klerikalci, ki so bili v vladi ter pomagali radikalom reducirati železničarje in-njihove plače, ni g. župan hotel verjeti ter je pripomnil: »Menda bo narobe res, da so socialisti krivi redukcij in tudi davka na ročno delo in ne klerikalci!« Velik shod, za katerega so daleč po Pohorju na okrog agitirali fajmo-štri, župniki in župani, je bil končno proglašen kot zaupni sestanek. I o je jasna ilustracija, na kako trhlih nogah stoji cel klerikalni aparat in kako črno vest imajo klerikalni voditelji, da beže pred enim socialistom in se zapro v temno kamrico. Zato so ljudje upravičeno rekli, da naj se tudi ob volitvah zapro klerosi v temni »štibelc«. Dnevne Moti tcrorl‘u v Banatu in proti klerikalnim metodam v Sloveni- k;ai sWicala mariborska krajevna organizacija naše stranke protestni shod proti terorju v Banatu o katerem govorimo na drugi strani in proti klerikalnim metodam v Slo veniji. Shod se je vršil v »Ljudskem domu« in je bil dobro obiskan. Značilno za razpoloženje našega delavstva je bila velika borbenost in or-gorčenost navzočih, ki so ves čas s krepkimi medklici podčrtavali izvajanja govornikov. Shodu je predsedoval sodrug Krajnik, poročala sta pa sodruga Petejan in Eržen. Poročevalca sta opisala brutalne metode preganjanja delavskega socialističnega gibanja v Banatu, o čemer govorimo tudi na drugi strani lista. Navzoči so ogorčeno vzklikali proti reakciji in zahtevali, da se uvažujeta zakon in ustava, ki veljata menda tudi za socialistično delavstvo in za delavstvo vobče. Izgleda, da oblasti na jugu države smatrajo še vedno narod za novice. brezpravno rajo, s katero smejo mali in veliki despoti delati po svoji mili volji. Navzoče delavstvo je glasno izpričalo svojo popolno solidarnost s preganjanimi banatskimi sodrugi. Poročevalca sta nadalje podvrgla ostri kritiki postopanje in politiko klerikalne stranke, ki skuša prikriti svoje politične neuspehe, svoje reakcionarno delovanje v vladi, z izzivanjem kulturnega boja, z odvrnitvijo javne pozornosti na verske probleme, v kar naj bi služil zlasti mariborski proces proti »Volksstimme«, katero so cerkvene oblasti dale na indeks. Ves shod se je ravzil v temeljito obračunanje s klerikalno stranko, ki je danes, kakor je bilo na shodu očitno, najbolj obsovražena stranka v Sloveniji. Oba govornika sta žela živahno odobravanje. Govoril je tudi sodr. Grčar, ki je podvrgel proces proti »Volksstimme« strogi kritiki. Navzoči so sklenili, da bodo še bolj agitirali za naše liste, jih še bolj razširili in podpirali. Ta shod je po- kazal, da so zaman vsi napori reakcije — delavstvo ne bo popustilo, delavstvo bo zmagalo! Mednarodna konferenca dela. Letošnjo konferenco mednarodnega u-rada dela je posetilo rekordno število delegatov nad 300, ki zastopajo 42 držav. Znači, da je ta urad vendar pomemben in vitalna inštitucija in da je njegovo delo blagodejno. Predsednik urada je na seji upravnega odbora podal obširno poročilo o delovanju urada dela. Urad se je začel v zadnjem času intenzivno baviti tudi z vprašanjem poljedelskega delavstva. Tudi vprašanja, tičoča se zaščite zasebnih nameščencev, so stopila močno v ospredje. Še na tej konferenci bo najbrže sprejeta resolucija, ki zahteva uzakonitev 8-urnika tudi za zasebne nemeščence. Obravnavalo se bo tudi vprašanje odpovednega roka in odškodnine za protizakoniti odpust, odpiranja in zapiranja trgovin itd. Glavno točko te konference pa tvori vprašanje delavskega bolniškega zavarovanja, določitve minimalnih mezd in utrditev svobode združenja. Zlasti ta poslednja točka je z ozirom na reakcionarno početje nekaterih vlad, zlasti Italije, ki ne priznava svobodo sindikatov, izredno aktualna in važna. Z ozirom na to točko dnevnega reda so se pojavila močna nasprotja že pri izvolitvi predsednika, ker so gotove reakcionarne struje hotele vnaprej prejudicirati sklep konference. Za predsednika je bil izvoljen indijski delegat Ahatter-jee. Jugoslovansko delavsko delegacijo na konferenci vodi sodrug To-palovič. Korošec v Beogradu. Načelnik SLS dr. Korošec je obiskal prvega predsednika vlade Vukičeviča in drugega predsednika vlade Marinkoviča in to je dalo povod časopisjem, da so pisali o vstopu SLS v vlado. Sedaj je pa Vukičevič izjavil novinarjem, da »o tem ni govora«. Bog pomagaj! Uradna racija, Vlada pripravlja obširen ukaz o premestitvi, odnosno ustavitvi ali pravzaprav upokojitvi cele legije velikih županov, srezkih poglavarjev itd. Vlada pravi, da se mora s starim usodnim režimom prenehati. Radovedni smo, če bo res tako ali se pa bodo samo zamenjali godci, muzika pa ostane ista. Volitve predsednika na Češkem. Danes se vrše v Češkoslovaški republiki volitve predsednika. Z ozirom na sklepe naprednjaških strank je gotovo, da bo z večino izvoljen za predsednika Masaryk. Se enkrat napredni blok. Naš članek o naprednem bloku je po-vdaril stališče razredne stranke v tem vprašanju. Naše načelo je in mora ostati, dk si mora politična stranka izvojevati vse le s svojo or-ganizatorično in moralno silo. Dokler te sile nimamo, je treba toliko večje opreznosti. Priznamo pa, da je igral in še igra liberalizem zgodovinsko vlogo, ki je ne smemo prezreti. Zgodovina nas namreč uči, da je predhodnik marksizma liberalizem (gospodarski in politični). Zgodovinska resnica je. da je liberalizem dal razmaha gospodarskemu razvoju in da je gojil svobodomiselnost, ki je ustvarila ugodnejše pogoje za razvoj marksističnega po-kreta. In resnica je tudi, da je boj proti klerikalizmu nujno potreben, da je v našem najvišjem interesu. Ta boj se pa mora vršiti v dveh smereh. V prvi vrsti je potrebno prosvetno ali kulturno dtelo, nadalje je pa potrebna tudi gospodarsko-politična izobrazba. Ti dve smeri protiklerikalnega boja moreta biti uspešni, ker. prva potegne množice iz onega hipnotičnega stanja, v katerem vidijo srečo samo na onem svetu, na ta svet pa pozabijo, druga pa jim odpre oči, da ima tudi kapitalistični klerikalizem le namen zasužnjiti narod. Dedičei iščejo. Izseljeniški komi-sarijat v Zagrebu javlja, da se iščejo dediči pokojnega Mihajla Strelca, rojenega 24. Vlil. 1875, ki je umrl v Ameriki. Isti naj se prijavijo Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu. Radion, prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonijalnega blaga. Vabilo na članski sestanek s Pre~ davanjem, katerega priredi podružnica »Svobode«, Ljubljana, v ponde-ljek, dne 30. junija ob 8. uri zvečer v prostorih »Svobode« v Delavskem domu, II. nadstropje, na Marksovem trgu. — Sodrugi, sodružice, udeležite se polnoštevilno tega sestanka in predavanja ter pripeljite tudi somišljenike s seboj, — Podružnica »Svobode« Ljubljana. Ali že veste, kje ste solidno postreženi z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom. Pri Franc Pavlin-u, Gradišče št. 3. Mor. Opozarjamo vse sodružice in so-druge, kateri se nameravajo udeležiti dne 5. junija Vsedelavskega izleta v Ljubljano, da sn^o sprejeli izkaznice za polovično vožnjo ter so na razpolago v upravi listov »Delavska Politika« in »Volksstimme«, kakor tudi v strokovne mtajništvu. I. delavsi.o kolesarsko osrednje društvo za Slovenijo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 29. maja 1927 svojo letošnjo otvoritveno dirko in sicer na progi Maribor—Sv. Ožbalt— Maribor za senijorje (50 km), ter Maribor—Fala—Maribor za junijorje (30 km). Start na Koroški cesti pri 1. km kamnu. Cilj istotam. Odvoz dirkačev ob pol 14. uri. Po dirki se bo vršil korporativni odvoz kolesarjev na vrt s. Rogine, gostilničarja pri Delavski pekarni, kje se bodo razdelile nagrade, obdržal nagovor in potem vršila kolesarska zabava z gobdo. Pozivamo vse prijatelje kolesarskega športa, da se v mnogem čtevilu udeleže naše prireditve. Celje. V soboto, 28. t. m., vsi na javen volilni shod, ki se bo vršil v mali dvorani »Celjskega doma« ob pol 8. uri zvdčer. Poročali bodo s. Pete-jan, oblastni poslanec in občinski odbornik v Mariboru ter kandidati naše stranke o občinskih volitvah v Celju ter o socialističnem občinskem programu. Sodrugi, agitirajte za čim večjo udeležbo! Redni volilni sestanki ob torkih v gostilni »pri Jelenu« se ne vršijo ob pol 9. uri, kakor je bilo v zadnji številki pomotoma navedeno, pač pa ob pol 8. uri, kar naj sodrugi in volilci upoštevajo. Delavski volilci, ali razumete? Kakor pri vsakih volitvah, prihajajo tudi za občinske volitve vse meščanske stranke medi delavce z raznimi obljubami, samo da preslepijo nezavedne volilce, obljubljajoč jim vse mogoče in nemogoče. Vsi pravijo, da so za delavce in nameščence in za časa volitev se iz ust meščanskih agitatorjev kar cedi »skrb in ljubezen« do revnih ljudi. Da bodo proletarski volilci v Celju videli in spoznali, kako je to prilizovanje ne-odkritosrčno in hinavsko, navedemo to, kar lahko vsak čita v meščanskih listih. »Slovenec« n. pr. očita demokratom trboveljsko žrtev, delavca Fakina, ki je padel kot žrtev orju-naškega terorja, »Jutro« pa replicira in očita klerikalcem delavske žrtve na Zaloški cesti. Kaj sledi iz tega? Sledi, da so vse meščanske stranke enake in sicer, dia so vse predstavnice in zagovornice kapitalistične reakcije in terorja. Ce dodamo še »ljubezen« radikalne stranke do delavstva in povemo, da je ta »ljubezen« doprinesla jugoslov. proletariatu nešteto žrtev in trpljenja, pa če pridenemo še takozvano »Wirtschaftspartei«, v kateri se u-dejstvujejo nemški kapitalisti ala VVesten, ki tudi »ljubijo« delavce iz globočine srca, potem moramo priti do zaključka, da bi smel noben delavec dati svojega glasu nobeni izmed teh štirih buržujskih strank. Celjski proletarski volilci! Premišljujte vse to, spoznajte in volite na dan 19. junija socialistično, spustite kroglico v zadiijo skrinjico! Dramatična šola »Svobode«. Vse sodruge