Delovanje podružnice Slovenske kmečke zveze Grosuplje V nedeljo, 20. novembra 1988 se je v Družbenem domu Grosuplje zbralo približno 120 kmetovalcev in kmetovalk iz naše občine, pridružilo pa se jim je še nekaj tistih, ki se kakorkoli zanimajo za položaj kmetijstva ali pa na tem področju delajo. Tako veliko število ljudi je privabil ustanovni občni zbor podružnice Slovenske kmečke zveze (SKZ) Grosuplje. Priprave na ustanovitev podružnice je vodil iniciativni odbor, ki je deloval v okviru OK SZDL Grosuplje, podružnica SKZ Grosuplje pa sedaj prav tako deluje v okviru OK SZDL Grosuplje. Številni razpravljalci so opozorili na probleme, ki pestijo naše kmetijstvo, predvsem na kmečko pokojninsko zavarovanje in porod-niško varnost, problematiko odvzema zemljišč zaradi arondacij in zemljiškega maksimuma, spremembe zakona o dedovanju, gospo-darjenje z gozdnimi površinami, zaščito kmetijskih zemljišč pred gradnjo (predvsem vikendov, grajenih na črno, avtoceste...) itd. Navzoči so pooblastili odbor podružnice SKZ Grosuplje, da na prvi seji pripravi program dela, v katerega naj se vključi problematika, ki je bila izpostavljena na ustanovnem občnem zboru. Izvoljen je bil tudi odbor podružnice SKZ Grosuplje v naslednji sestavi: 1. Janez Dolinšek, Peč 6, Grosuplje - predsednik 2. Anton Čebular, Dob 2, Šentvid pri Stični 3. Milan Bregar, Znojile 5, Krka 4. Branko Erjavec, Kriška vas 12, Krka 5. Jože Glavič, Škoflje 11, Šentvid pri Stični 6. Jože Golf, Čagošče 5, Šentvid pri Stični 7. Alojz Štrubelj, Videm 310, Videm-Dobrepolje 8. Alojz "Kramar, Aškerčeva 8, Šmarje-Sap 9. Janez Novak, Zdenska vas 26, Videm-Dobrepolje 10. Martin Starc, Velike Lipljene 16, Turjak 11. Franc Škufca, Ponova vas 43, Grosuplje 12. Damjan Šeme ml., Žalna 28, Grosuplje 13. Tone Nose, Mekinje 16, Ivančna gorica Odbor se je prvič sestal 6. decembra 1988 in sestavil naslednji program dela SKZ, podružnice Grosuplje Podružnica kmečke zveze Grosuplje podpira in vključuje v svoj program dela vse dejavnosti, ki so navedene v 4. členu pravil SKZ. To so: a) Zagotavljati pogoje, da kmetje in kmetijski delavci po svojih predstavnikih ustvarjalno sodelujejo pri oblikovanju političnih in samoupravnih odločitev v skupščinah družbenopolitičnih skupnosli, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah. V tem okviru se bo Slovenska kmečka zveza zavzemala zlasti za: - razvoj družinskih kmetij kot temeljne proizvodne enote v kmetij-skeni gospodarjenju, - ukinitev zemljiškega maksimunia, - davčno politiko, ki bo spodbujala k čim bolj smotrni rabi zemlje, - enakopravno obravnavanje v zakonudaji in drugih ukrepih državne oblasti vseh kmetijskih posestev ne glede na lastništvo, - razvoj zadružništva, v katerem bo kmet neposredni udeleženec v upravljanju in določanju zadružne politike, zadružno premoženje pa last zadružnikov, - učinkovito vaistvo obdelovalne zemlje, - pravno varnost kmetovega premoženja in kmeta kot obdelo-valca zemlje ter tako pravno ureditev dedovanja kmetijskih posestev, ki bo zagotovila celovitost in razvoj družinskih kmelij, - celovito urejanje kmetijskih zemljišč in kmelijskega prostora, - tako razvojno kmetijsko politiko, ki bo vodila k najboljši možni rabi proizvodnih zmogljivosti ter vrnila v rabo opuščena kmetijskak zemljišča, ^ - zagotavljanje ugodnih pogojev zlasti mladim družinam, ki se bodo odločale za kmetovanje, - obravnavanje kmetije kot zaključene gospodarske celote, ki vključuje kmetijstvo, gozdarstvo in druge dopolnilne dejavnosti, - vzpostavitev ravnotežja med kmetijstvom in gozdarstvom, - razvoj zasebnega ribištva, čebelarstva in drugih dejavnosti, ki so v zvezi s pridelovanjem hrane, - za ukinitev vseh vrst monopolov, kot so gozdarski, lovski, kmetijski, živilski, trgovski in industrijski, ki škodijo razvoju kmeč-kih gospodarstev. b) Pospeševati okolju prijazno in zdravo pridelovanje hrane najvišje kakovosti. c) Prizadevati si za vzpostavitev nove etike v odnosu do kmetijske pridelave ter žive in nežive narave; vrniti človcka v pristni odnos do njegovega naravnega okoija; razvijati kmctovanje knt agrikultu-ro, ki je praizvor človekovega civilizacijskega in kulturnega razvoja in pomemben temelj njegove etike; presegati človekovo sebičnost. ki se kaže tudi v usmeritvi v agroindustrijo, ter vzpostaviti novo ravnotežje v človekovi menjavi z naravo. V tem okviru si bo Slovenska kmečka zveza prizadevala za skladno povezovanje človekovih ekonomskih, tehničnih, /nanstve-nih in humanih sposobnosti za izboljšanje kvalitete življenja in zaščile našega življenjskega okolja. Posebej bo skrbela za kulturo in arhitekturo naše vasi, za lepoto naše naravne in kulturne krajine in pristnost zdravih medčloveških odnosov na podeželju ter za nove odnose med mestoni in vasjo, ki bodo presegaii enostransko industrijsko usmerjenost gospodarstva. d) Delovati v smeri vzpostavitve družbenega položaja kmeta kol enakopravnega člana družbene skupnosti ter utrjevati njegovo samozavest pridelovalca hrane in negovalca krajine, od česar je v veliki meri odvisen obstoj in razvoj celotne družbe; utrjevati zavest pripadnika družbenega stanu, ki je odločilno prispeval k ohranitvi našega naroda v vsej njegovi zgodovini in še posebej v zadnjem narodnoosvobodilncm boju. V tem okviru se bo Slovenska kmečka zveza (rudila za: - izenačenje socialnega položaja kmetov s položajem delovnih Ijudi na drugih področjih družbene uslvarjalnosti, - oživitev in posebno zaščito kmetij na hribovskih in obmejnih območjih, kjer so take kmetije tudi posebnega narodnoobrambnega pomena, - čim višjo slrokovnost kmetov in s temi cilji usklajen razvoj in vsebino kmetijskega šolstva, zadružnih šol, razvoj znanstveno-razi-skovalne dejavnosti ter razvoj in smotrno organizacijo pospeševalne službe. Te cilje si bo Slovenska kmečka zveza prizadevala dosegati s svojim sodelovanjem v Socialistični zvezi delovnega Ijudstva Slove-nije in sodelovanjem, predlogi in zahtevami v družbenopolitičnih skupnostih, upravnih organih in na drugih ustreznih področjih. Poleg omenjcnih dejavnosti bo naša podružnica delovala še v reševanju naslednjih problemov: 2. Reševanju problema arondacij. Kmetom je bilo v letih 1945 do 1964 odvzetih približno 2000 ha. zemljišč, od tega 500 ha ni primernih za družbeno proizvodnjo, 300 ha pa je vseskozi v zakupu kmelov, bivših lastnikov te zemlje. To nepravično odvzeto zemljo je treba kmetom vrniti. Pri skupščini občine se bo ustanovila komisija. ki bo razkrila širino problemov pri arondaciji zemljišč na območju občine Grosuplje. Komisija mora imeti 2/3 kmetov in delovati mora pod geslom: »Zemljo, ki je bila kmetom odvzeta, naj se kmetom vrne.« 3. Stanje, v kmetijstvu se mora prikazovati realno, ne pa ustvarjati občutek, da je eksistenca delavca ogrožena zaradi visokih cen kmetijskih pridelkov. Javno naj se prikazuje, koliko od te cene dobi kmet, koliko prcdelovalec in koliko trgovina. 4. Predlagati skupščini (in na tem vztrajati), da se sredstva. ki se morajo odvajati za nerazvite, kanalizirajo na področja nerazvitih KS v občini. 5. Podružnica SKZ Grosuplje mora aktivno sodelovati in imeti vpliv v vseh organih, kjer se odloča o kmelijstvu. V letošnjem letu se je Odbor sestal že trikrat in največ pozornosti namenil odkupnim cenam mleka in mesa ter regresiranju teh dveh kmetijskih artiklov, organiziranosti zadrug ter problematiki odvzetih zemljišč. SO Grosuplje je bila posredovana pobuda za imenovanje komisije za reševanje problematike arondiranih zemljišč v občini Grosuplje. Zaradi občnega zbora Slovenske kmečke zveze, ki je bil v sredo, 15. 3. 1989, je bil v nedeljo 12. 2. 1989 sklican tudi občni zbor podružnice SKZ Grosuplje. Tudi tokrat je bil Družbeni dom v Grosupljem skoraj premajhen za vse, ki so seobčnega zbora udeležili. Predsednik podružnice SKZ Grosuplje je podal delovno poročilo odbora, v katerem je navedel vse aktivnosti, ki jih je odbor vodil med dvema občnima zboroma. S tajnim glasovanjem so navzoči ponovno izvolili odbor podružnice, s tem da je bil na lastno željo Martin Starc zamenjan s Francem Valentinčičem. Izvoljeni so bili tudi delegati za Slovensko kmečko zvezo in potrjena kandidatura za tovariša Ivana Omana za predsednika SKZ.