Leto XIX.	1979
JANUAR	St. 1
USPEHI NAS OBVEZUJEJO
PRVIČ V ŽELEZARNI ŠTORE IV VALJARNI II PROIZVEDENIH 100.000 TON
Preteklo leto nam je bilo naklonjeno in sleherni v naši temeljni organizaciji se je tega zavedal, tako da je bilo mogoče vse prednosti, ki jih je to leto prinašalo, izkoristiti do tiste mere, ko je bil zadovoljen posameznik, temeljna organizacija združenega dela jeklarn in valjarn, delovna organizacija in širša skupnost.
Leto, ki smo ga zaključili, je potekalo v proizvodnji brez večjih motenj. Dogovori med TOZD in delovnimi skupnostmi so imeli za' posledico, da je bilo na razpolago dovolj spremljajočega gradiva, dovolj energije, naprave pa so bile vzdrževane tako, da ni bilo nepotrebnih prekomernih zastojev. S TOZD kontrole smo dosegli visoki nivo sode-lpvanja, kar. je razvidno iz števila reklarnacij, ki so bistveno manjše tako_ po. vrednosti kot po številu.v primerjavi s’preteklimi leti,: kljub temu da smo nivo kvalitete':vseskoži dvigovali, ob tem pa osvajali nove kvalitete in dimenzije valjanih, brušenih’.iri vlečenih izdelkov.
SM jeklarna je imela' plansko zadolžitev proizvodnje 20.000 ton z ozirom na plan ustavitve tega obrata. Delavci v tem obratu so dosegli lepe rezultate in plan prekoračili za 6.267 ton ali 31,3%. Obrat Smo ob manjši slovesnosti dne 27. decembra .1978 ustavili.
Eleitro jeklar na, ki je’ imela plansko zadolžitev 65.755 ton in je plan presegla za 1.271 ton ali za 1,9 %. Kakovost proizvodnje je v tem obratu poraštia tako, da v preteklem letu nismo imeli7težav s kvaliteto konti gredic. Kljub, temu da obrat še ni popolnoma opremljen in
Valjarna II— rekordna proizvodnja
da se y obratu ob delu vršijo večje investicije, so bili doseženi lepi rezultati tako na področju količine, kvalitete in potroškov.
^ Valjarna I je uspešno proizvajala talko Za domača kot za tuja tržišča vzmetna jekla in 'specialne profile. Kljub spremenjenemu, asor-.timanu, v. prid zahtevnim izdelkom so. delavci v tem obratu dosegli zavidljive dosežke. Načrtovana količina je znašala 27.000 ton. Ta količina je bila presežena za 2.204 tone ali 8,4 %. Delavci v teni obratu so proizvajali v nevzdržnih delovnih pogojih, predvsem v poletnih mesecih ob zastarelih napravah kot so plamenična peč, groba proga in hladilna klčp. Že v preteklem letu pa smo se odločili,, da bomo ta. obrat temeljito rekonstruirali, tako da bb možno tudi v tem obratu dosegati rezultate ob boljših delovnih pogojih.
Valjarna II dosega izleta v leto večjo proizvodnjo, tako da je bilo letos 18. decembra doseženo v kumulativi 100.000 ton proizvodnje. Ta obrat, j e bil poizkusno stavljen v obratovanje dne 14. novembra 1970. Z ozirom na pogoje dela, na število zaposlenih in na razpoložljivo količino gredic je obrat, vsako leto dosegal boljše rezultate. Osvojil je že več specialnih profilov, nivo kvalitete ostalih profilov pa je dosegel “tisti nivo, ki.ga zahteva trg, V preteklem letu je znašala načrtovana proizvodnja 92.500 ton. Obrat je presegel načrtovano količino Ža 9.834 ton ali za 10,6 %. Dne 18. decembra je bila v obratu organizirana manjša slovesnost, kjer so delavci valjarji, vzdrževalci in delavci iz ostalih enot proslavili zmago, ko je bilo prvič-v zgodovini štor-skega valjarstva v enem obračunskem obdobju dosežena količina va-
ljanih izdelkov 100.000 ton. Med drugimi besedami, ki jih je spregovoril vodja TOZD sodelavcem tega obrata, je,bilo tudi izpostavljeno, da dosežki, ki imajo poseben pomen, obvezujejo vse zaposlene, da tudi v. bodoče vlagamo vse sile v to, da take dosežke pravilno, tolmačimo in da so pam kot vodilo za bodoče delo.
Jeklovlek, ki j e. ravno tako • mlajši obrat iri ki je nagtal na osnovi potreb trga in prizadevnosti sodelavcev iz valjarne I, ki so uvedli-zahtevni proces vlečenja specialnih profilov, brušenja okroglih profilov za vzmeti, predvsem za avtomobilsko industrijo ter vlečenje in brušenje ostalih profilov. Obrat, ki je načrtoval v preteklem letu 7.200 ton vlečenih in brušenih profilov, je prerastel samega Sebe. V neprimernih prostorih je obrat presegel načrtovano količino za 58 ton ali 0,8 %. V obratu je zaposlenih več delovnih invalidov in mladoletnikov, tako da obrat rešuje poleg, akumulativne proizvodnje tudi pereči pro-' blem zaposlovanja delovnih invalidov. V bodoče bomo .temu obratu posvetili posebno pozornost iz razloga zaposlovanja delovnih invalidov.ter usmeritvi večje predelave valjanih profilov proizvodnje Železarne Štore.
Vsi omenjeni dosežki imajo še toliko večjo vrednost, ker je skupna količina proizvodnje v TOZD dosežena v količini 232.078 ton, kar je za 19.623 ton Več kot je bilo načrtovano z manjšim številom zaposlenih, kot smo načrtovali.
Vsa prizadevanja delavcev temeljne organizacije jeklarn in valjarn obvezujejo organizatorje proizvodnje in delovne skupnosti, da rezultate usmerjajo z oziroiri na začrtano politiko v smer mehanizacije in avtomatizacije proizvodnje, s. tem pa v izboljšanje delovnih pogojev, boljše ekološke razmere in v posodabljanje tehnologije.
Organi upravljanja v TOZD so vse leto budno spremljali proizvodnjo po količini in ekonomske pokazatelje. Ob zaključnem računu so borno ponovno odločali, kaiko bomo razpolagaliin'kam. naložili plod uspešnega dela in gospodarjenja v preteklem letu.
Vodja TOZD jeklarn in valjarn Ferdo HALER, ing. org. dela
Urednikova beseda
Pragi bralci!
Tokrat je pred vami prva številka 14-dnevnika, glasila naše delovne skupnosti. Vprašali, se boste, zakaj 14-dnevnika in v polovičnem obsegu? Zelo preprosto vam bom odgovoril. Zato, jla bodo informacije prej prišle do vas, kot pa so sedaj, ko je »Ze-lezar« prihajal na vašo mizo samo .enkrat mesečno!
V polovičnem obsegu pa zato, da bodo ostali stroški na isti ravni kot, če bi izdajali mesečnik na 16. straneh!.S pogostejšim izhodom »Storskega železarja« vam: želimo hitreje postreči z informacijami. Le pravočasno, vsebinsko popolna, konkretna informacija lahko prispeva k vaši informiranosti in odločitvam v vseh oblikah dejavnosti in'katere ste vključeni kot delavec in občan.
Da bi ta cilj tudi dosegli pa ni dovolj, da se pri tem delu angažira urednik in uredniški odbor, temveč tudi vi — bralci katerim je glasilo namenjeno. Kako, boste rekli? Tako, da se vključite med dopisnike našega glasila in ga skupaj z nami oblikujete, da bo v celoti odgovarjal namenu in nalogi, ki ga ima naše glasilo.
Pišite nam o vsem za kar smatrate, da naj bi zvedeli tudi drugi. Vprašajte, odgovorili vam bomo.
Sprejemamo tudi rokopise.
Ne pozabite vašim vrsticam priložiti tudi skice, fotografije ali kakšen drugi slikovni material, če sami niste vešči pisanja, pridite k nam, pomagali vam bomo. Skratka pozivam vas, pridružite se dopisnikom vašega glasila.
V DRIJGEM POLČASU SRED
Združene so Slovenske železarne uspešno sklenile svoj prvi petletni plan 1971 do 1975. Porasli so proizvodnja, produktivnost in akumulativ-nost. Izvrševanje petletnega plana 1976 do 1980 zaostaja. Leto 1979 bo za ta plan usodnega pomena. Prihodnost, ki je v plemenitih jeklih, lahko oblikujejo le železarji sami.
Težave, ki so nais pestile, pTepričgni, da jih bomo združeni lažje premagovali, so nas pred dobrim desetletjem pripeljale do ’skupnega načrtovanja in lepljenja ladje slovenskega železarstva. Tisti, ki so nas :-od strani opazovali! so .bili prepričani, da bomo ob prvem viharju doživeli brodolom. Sposobni brodarji so se zato umaknili in usoda je hotela, da sem moral stopiti na 'krmilo in neizkušen iskati prehode skgži čeri;; ki so nam stalno pretile. Tudi vetrovi nam niso bili naklonjeni in le sprotnemu krpanju se lahko zahvalimo, da; je naša ladja ojačana' zaplavala v varnejše vode.
Ponižnega in .skromnega me je rodila. Meselova domačija v Mojstrani. Sestre so me v.odile skozi meščansko šolo ter zatem skozi tehniško srednjo šolo ih ta me je pripeljala v železarstvo. 'V poletju' leta 1932 so me gospodje Kranjske industrijske družbe prvič sprejeli in to •na počitniško prakso in 6'tednov .sem s kolesom prihajal; na šiht in pri mojstru Dovjaku navijal elektro motorje. Za delo, ki sem ga vestho in s priznanjem opravljal, nisem dobil-hiti ficka. Takrat sem prvič globoko ponižan zapustil železarno. In to se mi je zgodilo še naslednje poletje. Sestri, natakarici, sta financirali moje opravljeno delo.
;In vendar sem bil presrečen, ko sem bil po dveletnem iskanju dela za -stalno sprejet v železarno. Tekmovanju na smučah se moram največ zahvaliti. To mi je krepilo ponos in odprto tudi vrata tovarne. Še sanjalo se mi ni, kakšna bo zatem moja pot v slovenskem železarstvu.
Začel sem-pri pioizvodnji.rCevi, nadaljeval na konstruiranju metalurških naprav in po osvoboditvi bil vodja Splošnega sektorja Železarne Jesenice, pa' direktor Železarne Ravne in na koncu .geineralhi direktor Slovenskih železarn. Vedno sem si želel, da bi ostal na obrežju, tok pa me je brez ozira na osebno počutje, sam nosil naprej. Najtežje je bilo ■.takrat, ko tne je odtrgal od lastne .grude. -
SLOGA DAJE USPEHE
Železarne Jesenice, Ravne in Štore so poslovno vsa leta po osvoboditvi stalno sodelovale. Tudi pretok drugih informacij je bil stalen, kar -je delno vplivalo tudi na usklajevanje /razvoja in poenotenje notranjega obnašanja. To pa ni bilo dovolj za iskanje optimalne poiti napredka slovenskega železarstva. To in poslabšanje ekonomskega položaja vseh treh železarn v letu 1967 je rodilo in razvilo zahtevo za združitev železarn Jesenice, Ravne in Store v'enotno proizvodnjo poslovno tvorbo.
Že v pripravljalnem obdobju združevanja so direktorji železarn tvo-
na sedežu združenega podjetja. Nosilci iin usmerjevalci vseh skupnih in medsebojno -usklajenih akcij so bili - poslovodni delavci, železarn in njihovi strokovni sodelavci. Kljub tako 'skromnemu začetku pa so ibili prav v prvem obdobju združenih železarjev doseženi naj večji rezultati.
Pravočasno, v prvem letu ¡skupnega poslovanja leta. 1970 je bil izdelan srednjeročni plan razvoja za Obdobje 1971 do 1975, Kljub; temu da sta bila zvezni in republiški družbeni plan sprejeta šele sredi-tega petletnega obdobja, so slovenske železarne uresničevale dinamiko in cilje svojega plana,- -Sanirale iso finančno stanje, postale kreditno in reproduktivno sposobne, povečevale proizvodnje, dokončale začete investicije, odpravljale ozka grli in" vstopile v novo. obsežnejšo razvojno obdobje. Rezultati tega Srednjeročnega obdobja so dokaz uspešnega starta Združenega podjetja slovenske železarne. ,
Petletni plan za obdobje 1971.do 1975 so združene železarne Jesenice, Ravne iri Štore dosegle'takole:
	ai	' 1970	1975	indeks
— surovo ij-eklo	— ton	630.309	795.088	126,1
— blagovna proi-zvodnj	a>^- ton ■	527.450	704.111	133,5
— realizacija	^§'mio din	1.527	6.428	420,9
— izvoz	000$.	9.406 ■	28.357	301,5
— akumulacija bruto	S3 mio din	137,2	964	702,6
— poslovni sklad	—mio din	897,3	4.093,3	456,2
— število zaposlenih		11.568	13.827	119,5
— poprečni OD		. 1.335	3.667	274,7
Iz teh podatkov se	vidi, da iso	v. tej petletki	slovenske	železarne
'postale večje, produktivnejše, donosnejše, konkurenčnejše in bogatejše. To pa ni bil edini resnični velik,uspeh tega srednjeročnega obdobja.
-Pomemben je bil uspeh tudi na področju naložb — dokončane so -bile Investicije po 47. natečaju ter zgrajeni novi obrati proizvodnje in predelave jekla -v vseh treh železarnah. . Napredovanje združenega podjetja je postalo predmet pozornosti dn',leta 1973 so, se slovenskim železarnam pridružile še .predelovalne delovne organizacije:. ■'Veriga Lesce, Plamen Kropa, TovU Ljubljana, Žična Celje in Metalurški inštitut Ljubljana-. -Tako so v .preteklem srednjeročnem obdobju Slovenske železarne d.oseple pomemben proizvodno, poslovni skok, spremenile svojo fizionbmüjio in še 'iz horizontalnega združenega podjetja pretvorilo v horizontalno-vertikalno sestavljeno orgahizMijo- združendga -dela z znatno povečanim obsegom proizvodnje, poslovanja ih zaposlenih.
Panorama železarne Jesenice — v ospredju valjarna Bela
rili koordinacijski odbor, ki je že prevzel vlogo usklajevanja proizvodnih .programov ih enotnejše prisotnosti na tržišču ter zlasti skladnejšega razvoja proizvodnih- zmogljivosti. To ije tudi pogojevalo želeno zasnovo, da se vsi proizvajalci jekla združijo v enotno podjetje. Ta -ambicija se je pokazala .neustvarijiva, po uspešno izvedenem referendumu pa smo 30. septembra 1969 končno .dosegli prvi, isičer krajši ipa "vendar pomemben korak za usodo 'našega železarstva «*i sklenitev pogodbe 6 ustanovitvi Združenega podjetja slovenske železarne.
Začertsiv .skupnega življenja železam Jesenice, Ravne in Štore so bili težaVnd. Vezala nas je .sorodnost, proizvodne veži pa' so bile predvsem prijateljsko čustvene in le .skromno tudi posledica meds’ebojno iekonomske soodvisnosti. Ko sem prevzel krmilo tako skrpane ladje slovenskih železam, smo bili brez stalne posadke, brez strokovne službe
Leta 1975 je razširjena organizacija združenega dela Slovenske-žele žarne postala največja v Sloveniji ,in dosegla 7,5 milijarde diiiarjév realizacije -in to od izvoza 38,7 milijona dolarjev, zaposleni pa šo pOrastll na 16.460 delavcev. Vedeti je treba, da so ta razvoj železarne dosegle izključno z lastnim prizadevanjem, saj v naši republiki -jeklarska proizvodnja nima’veliké podpore. Večkrat iše sicer sliši očitek, da so železarne za ženitev dobile dotó v obliki državnega kapitala. Leta 1971 so res bile deležne 51 milijonov, diharjev sredstev v obliki dolgoročnega; kredita, -državni kapital v obliki posojil, plasiranih" v razne objekte Slovenije, največ v železarne, in Z republiškim zakonom preko Skupnosti izdelave itn predelave jekla, dan za razvoj črne metalurgije, pa ima svoje učinke šele v .sedanjem petletnem obdobju. Pokrivalho okrog 5% predvidenih naložb sedanjega petletnega obdobja.
MEROČNEffA
PLANA 76-80
DELOVNI ELAN JE POPUSTIL
V srednjeročnem obdobju 1976 dq 1980 .nam proizvodnja* ne gre tako. dobro kot- v ¡predhodnem petletnem planu. Ohrabreni , po- uspehih vdetih 1971 do 1975 smo hitro in prvi -med .-sozdi v naši republiki oblikovali predlog: samoupravnega sporazuma o temeljih; srednjeročnega plana proizvodnje in razvoja; Slovenskih železarn za ¡obdobje 1976—1980 in ..ga po opravljeni isamoupravhi poti isredii leta 1976*/¡s -podpisovanjem dokončno verdfcirali. Eri izvrševanju. pa; se je zataknilo! ž-e: na startu.
Vsa prizadevanja naše samoupravne družbe, da bi dosegla dinamičen razvoj ob stabilnem gospodarstvu, -rast proizvodnje ob zadržani; inflaciji in zmanjševanje; bremen: gospodarstva ¡so do sedaj ostala ¡brez uspeha; Mlini inflacije te bohotenja administracije meljejo najučinkovitejše. To se je zlasti pokazalo -vletu 1976;
P-asikus, da. se z zaostreno kreditno-monetarno politiko.istabilizira. gospodarstvoma povzročil; zastoj ;v stopnji rasti proizvodnje, povečani -izvoz pa je le ¡delno kompenziral probleme domače prodaje. Kakor da bf
petletnega plana zaostale za-.-4,%j ¡blagovne proizvodnje so dosegle 1,867.287; ton in zaostale za 6%; izvoza so dosegle 103,995.246 dolarjev in. za planom zaostale za 30%,. Le pri povečevanju zaposlenih smo' bolj učinkoviti in smo na najboljši poti, da bonlo že v naslednjem letu dosegli stalež, predviden za kraj petletnega obdobja.
Glavni razlogi za zaostajanje -v dinamiki rasti -proizvodnje v sedanjem petletnem obdobju so:
■ — zapoznelo spiej.emanje ¡sistema; družbenega planiranja in družbenih. planov federacije in republike,
-r-/zapoznelo-- sprejemanje spremljajočih, dokumentov — dogovora o razvoju črne metalurgije in ¡dogovora o olajšavah za prioritetne dejavnosti,
—	pomanjkljivo prizadevanje za izkoriščanje obstoječih proizvodnih potencialov ali:, slabitev ¡delovne in tehnološke discipline,
—	zaostajanje pri- planiranih investicijskih naložbah v osnovna sredstva.
bili. stabilizacija .in dinamična rast’ -gospodarstva medsebojno skregani, ena noče- obstati; ob' drugi,¡k-ar pa-je'prav. poseben fenomen, le inflacija se ob obeh redi. Zaradi denarnih pTobtembv se je leta 1976 zmanjšala investicijska ¡poraba in z njo ',tudi proizvodnja kovinske industrije ter poraba, izdelkov Slovenskih železarn. Res da smo v tem letu izvoz povišali na-44,9 milijona Solarjev ali'za lS^/^'káe'pa.ni' občutno kompenziralo padca porabe doma, ekonomsko pa dodatno poslabšalo položaj. In: tako v prvem-letu Sedanjega:, pbtiethéga, plana hišmo zabeležili- napredka in tudi' zboljšanje vlletu 1977 -ni Slovfenskih železarni pripeljalo v? tirnico srednjeročnega plaña: V prvih, ¡dveh- letih obdobja* 1976—1980 smo dosegli naslednje:
		P1975 ;	, 1977	indeks:
— ¡surovo-jeklo.	v—-	ton	' 795.008 -	779.402	98
-A blagovna, .proizvpdnj a —	tqn	: 740.841	759.310	l'Q2,5
— realizacija • —	000 din	. 7,464.806,	8,549.169	115
—7?. izvejiZ ■ —	,000,1'	38.750	39.798	103
—f akumulacija- bruto ---	:000 din	1,074.829 i	, 1,012.104	94
— poslovni sklad .—	000 din	4,493.732	.6,990.256	156
—i število zaposlenih ,.		i 16.460 f	. 17.247	105
—• poprečni OD, ■ na fiz. zaposlenega		3.657	4.829?	132
,V- .fizičnem obsegu, je proizvodnja,-/stagnirala, in realizacija, kljub inflaciji ib.ila skromna, p,ruto akumulacija, -kii je v petletnem obdobju 1971 do 1975 poraštlai: za 7-fcrat, je v prvih ¡dveh letih novega petletnega plana nominalno padla za 6, .realno p,a’. vsaj za.. 25'%. .Le število zaposlenih smo pridno povečevali im Stalež dvignili za 5 % ter tako produktivnost, merjeno z blagovno-proizvodnjo,. znižali za 2,5 %. Tudi željo, da. bi v tretjem letu našo ladjo Slbvenske železarne naravnali' na kurz; srednjeročnega plana, smo le delno uresničili. To kaže zaključek prve polovice petletnega obdobja.
V dveh in pol letih srednjeročnega obdobja 1976 do 1980 so Slovenske železarne izdelale 1,958.278 ton- surovega jekla in za dinamiko
To pomeni; ■ da, obstajesjp. gbj.ektivni in, subjektivni razlogi zaostajanja v dinamiki rasti proizvodnje v /srednjeročnem -¡planu Slovenskih železarn.
Veliko Hje bilo opravljenega truda v pril&gojevanju dela z zakonom o združenem delu. Delovne organizacije so „dobile nove samoupravne ¡sporazume o Združitvi tozdov, sozd pa nov sporazum o združitvi delovnih ¡organizacij v. Slovenske železarne. Sprejetih, je bilo vrsto drugih* dokumentov', ki urejajo* odnose notranjega življenja, odnose da zunanjih organizacij' združenega,, dela, asociacij 'in samoupravnih interesnih. sfcuphost-i. Vsi, usmerjevalci* našega obnašanja pa na; žalost še. niso dali primernih učirik-ov v materialni'proizvodnji. Reidha; prisotnost na delu je samo od leta 1977 padia za 1%,. adŠ:qtnost' pa je narasla že nU 22 %,; kar pomeni, da je od 100 delavčeiv v' ¡staležu na' redpem delu le 78 zaposlenih.
Največji problem uresničevanja ciljev ¡srednjeročnega plana pa je zaostajanje pri naložbah v razširjanje in posodabljanje proizvodnih zmogljivosti. •
, V: prvi polovici petletnega ofodabja-.je po oominalni: vrednosti v Slovenskih- železarnah realiziranih. le; 'okrog 1,7-milijarde , din ali 33 % za celo obdobje predvidenih naložb. -Največje zaostajanje je* prt naložbah v^jekiarne. Poprečna kasnite-viinvestiranja -za dinamiko plana znaša; ■okrog leto, pri ¡jeklarnah pa celo dve leti. To je tudi*, ¡bil; razlog, zakaj ismo republiškim.’oiganom: predložili znižanje /predvidene proizvodnje surovega jekla, v letu 1980 od milijon na 900.000 ton.
Kljub takemu stanju -pa obstaja realna možnost, da z enoletno .zakasnitvijo -dosežemo v-se glavne cilj e sedanj ega srednjeročnega obdohj a. Železarna Štore bo ..dosegih’ planirano zmogljivost surovega;, jekla in. povečano'proizvodnjo valjev, ha Ravnah.bo vpeljana ponovč-na tehnologija in razširjeno pretapijanje jekla pod.žlindro, povečana, kovačnica, zgrajena Kvarna in uresničenih nekaj razvojnih projektov v predelavi*, jekla’;'V Železarni Jesenice bo ob rekonštrukcijl žične valjarne, naprave za* neprekinjeno litje, uvedba vakuumske tehnologije, in nekaj spremljajočih naložb v energetiko ter ekologijo celotna razširitev jeklarne, ki pogojuje- plemenitenje ..proizvodnega programa, celotne tovarne, preložena v naslednje petletno obdobje. Naložbe v predelovalne delovno organizacije ne bodo zaostale za planom, zaostala ¡pa bp.prebrdentacija proizvodnje na vrednejše izdelke. .
(Nadaljevanje na 6. strani)

DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET SOZD SŽ
Delavski svet SOZD Slovenskih železarn se je sestal na 4. seji 26. decembra' 1978 v Lescah.
Na tej seji, vodil jo je predsednik Piščanec Miloš, so obravnavali: ’
”— 9-mesečno poslovanje SŽ in kratko informacijo o predvidenem poslovanju v letu 1978. Informacijo je podal generalni direktor Gregor Klančnik. Po razpravi je delavski svet sprejel naslednji sklep:
1.	Vse delovne organizacije so dolžne, da s forsirano odpremo v letu 1978 povečajo obseg izdelanega blaga. Posebna doslednost je potrebna pri izvoznih poslih. Zaradi objektivizirani a ugotavljanja dohodka je v prihodnje treba sprotno zasledovati gibanje domačih cen izdelkov SŽ, da ne bi nastajalo nezaželeno prelivanje dohodka znotraj SOZD SŽ. Poleg splošne stimulacije je za zbol j šan j e zunan j e-tr govinskega prometa, je z. bilateralnimi sporazumi treba pospeševati izvoz z delitvijo, finančnih, bremen in realiziranih deviz. S povečanjem medsebojnega prometa pa težiti za enakomerno, koriščanje razpoložljivih zmogljivosti v vseh DO SŽ.
2.	V vseh poročilih o 'poslovnih uspehih je treba bolj konkretno navesti, kako so posamezne DO eziroma njihove TOZD tak uspeh dosegle, prav tako pa tudi za tiste, ki niso dosegle pozitivnega rezultata poslovanja.
— Obravnaval je poročilo o izvrševanju samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega
načrta proizvodnje in razvoja SŽ 1976—1980. Po temeljiti razpravi na izvršilnem odboru in nato še na delavskem svetu je delavski svet ugotovil, da Slovenske železarne po sklenitvi srednjeročnega obdobja 1976—1980 zaostajajo za dinamiko planirane rasti jekla, blagovne proizvodnje in predvsem' pri izvozu. Zaostajanje je posledica premajhne doslednosti pri .izvrševanju letnih gospodarskih načrtov in zlasti faznega, premika med proizvodnjo in investiranjem v sredstva ža delo.
Izvršenih je bilo le 1/4 predvidenih naložb.
Nakazani so bili tudi vzroki teh zaostajanj. Do sklenitve tega srednjeročnega obdobja nam tako ostane le še dve leti. Da bi čim-bolje uresničili zastavljene cilje, je v veliki meri in predvsem odvisno od poslovodnih in strokov- ' nih delavcev v delovnih organizacijah, kjer se razvojni projekti oblikujejo.
—	Obravnavano je bilo poročilo o poteku sprejemanja samoupravnega sporazuma o združitvi Tehno-Impexa v SOZD SŽ. Ugotovljeno je bilo, da ni formalno pravnih zadržkov za sprejem dokončnega sklepa o združitvi Teh-no-Impexa v SOZD Slovenske železarne. Zaradi določenih redakcijskih sprememb samoupravnega akta in sprejema! ter usklajevalnega postopka v nekaterih DO se bo o sprejemu odločalo po 31. 1. 1979.
—	Razpisna komisija je podala predlog o imenovanju poslovodnega kolegijskega organa. O tem poročamo na šesti strani.
—	Delavski svet je ugotovil, da so vse DO sprejele dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Slov. železarne.
—	Potrdil je predlog izvršilnega odbora, da se delavcem DSSS Slov. Železarne prizna dohodek za prvi kvartal 1979 v enaki višini, kot je znašal v zadnjem kvartalu 1978. leta.
—	Ob zaključku seje se je mag. Peter Kunc v imenu prisotnih delavcev vseh delovnih organizacij zahvalil tov. Klančniku za njegovo nesebično delo in zasluge pri oblikovanju združenega podjetja kot za njegovo' 9-letno vodenje. Enako priznanje so mu izrekle tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi SOZD.
—	Tov. Klančnik se je zahvalil prisotnim in v nadaljevanju razgrnil svojo življenjsko pot, ki je bila vseskozi neločljivo povezana s slovenskim železarstvom. Članek je objavljen na 2. strani. -
DELAVSKI SVET DELOVNE
ORGANIZACIJE
Pod vodstvom predsednika delavskega sveta Emila Kranjca se je delavski svet Železarne Štore, sestal 28. decembra 1978 na 6. redni seji, v domu Železarjev na Teharjah. .
Obravnaval,in sklepal je o naslednjem:
—	ugptovil je, kako so bili izpolnjeni sklepi 5. seje.
—	obravnaval je gospodarski načrt za leto 1979 in ugotovil, da je gospodarski načrt tokrat prvič obravnavan tako zgodaj, da ' je sprejemljiv, vendar ga je potreb-
no pred dokončnim sprejemom dopolniti predvsem s podatki o investicijah, o zaposlovanju, o likvidnosti in sanacijskih načrtih. Vse te dopolnitve naj bodo pripravljene in posredovane v razprav, tako da bi delavski svet lahko do konca januarja dokončno sprejel oziroma verificiral gospodarski načrt za leto 1979.
—	Predsednik KPO ing. Burnik je podal informacijo o izvrševanju srednjeročnega načrta proizvodnje ter razvoja Slov. železarn 1976—1980.
—	Oceno, poslovanj a v.letu 1978 je podal predsednik KPO ing. Dušan Burnik in opozoril na pozitivne in negativne pokazatelje, ki so vplivali na uspešnost poslovanja za leto 1978,
—	Vodja delegacije delegatov delavskega sveta SOZD Slov. železarne ing. Ravnikar je poročal o poteku in sklepih seje delavskega sveta SOZD SŽ — podrobnosti so navedene v podatkih s seje delavskega sveta SOZD.
—	Delavski svet je na predlog razpisne komisije imenoval Franca Tratarja, ekonomista, za vodjo delovne skupnosti za finančne in računovodske posle.
—	Imenoval je Josipa Čaglja za predsednika komisije za kadre in splošne zadeve.
■— Sprejel je »Samoupravni sporazum o skupni uporabi dogovorjenih režimskih pravic za uvoz surovni in reprodukcijskega materiala« ter »Dogovor o razporeditvi absolutnega zneska za plačilo uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delo za tekoče' vzdrževanje«.
Pričevanje iz NOB	5
TRN V PETI
»Zmerjali
so nas in nam grozili, da nas bodo vse pobili, ker da smo mi krivi njihove nesreče in smrti njihovih vojakov. Če ne bi vmes posegli Nemci in jih opomnili, naj naš nehajo mučiti, ne vem, kako bi se vse skupaj končalo...
... Sicer pa mi ni žal, kar sem pretrpela, saj je bilo vredno videti še posebno njihov strah ob strahotnem dogodku. Vsaj malo so. dobili1 povrnjeno neizmerno trpljenje, ki nam ga vsak dan povzročajo. Zdaj jih bo še bolj strah in prav jim bodi! Kar še po njih, dokler vseh ne preženete!« je zaključila Pavla Brelcova.
Takšnih in podobnih uspehov so nam želeli še tudi drugi Su-horci in vsi Brkinci, čeprav je ob. tem mnoge pestila skrb, kako bodo na to veliko partizansko zmago in četniško izgubo reagirali Nemci, četniki in Nedičevci, Ljo-tičevci in vsa druga izdajalska golazen.
Med vsemi partizani in domačini, ki so po Brkinih slavili veliko zmago nad četniki, je bil edino kapetan Stevo dovolj daljnoviden in previden, da je pravočasno predvidel Teakcijo Nemcev
in četnikov na njihov poraz v dolini Reke. Še isti večer je radijsko oddajno postajo dal prenesti s Suhorja na drugo stran Brkinov, kjer je skupaj z obema radiotelegrafistoma dobila zavetje v že prej pripravljenem bunkerju. Nekateri so to celo jemali kot pretirano previdnost,, posebno še, ker je nekaj dni po uspeli akciji v Brkinih trajalo nekakšno zatišje — ne Nemcev in ne njihovih satelitov ni bilo od nikoder. Bilo pa je to le zatišje pred viharjem, ki je kmalu nato zajel vse Brkine.	,
Pred tem pa je bilo partizanom in domačinom v Brkinih lepo. Veselili so Se partizanskih uspehov, veselili so se napredovanja Rdeče armade in zavezniških vojakov. Poslušali so radio Svobodna Jugoslavija in zavezniške postaje, posebno 'Moskvo in London. Vsak večer je bilo posebno veselo na Suhorju, kjer so partizani in domačini, posebno vaška dekleta, prepevali in plesali pozno v noč.
Nato pa je zagrmelo. Bilo je to v zgodnjem jutru 14. marca 1945, ko se je po Brkinih razlila vsa sovražna golazen, kolikor so jo
premogle okoliške postojanke. Iz Ilirske Bistrice so pridrli Nemci in Kozaki, ki so se jim prek Rupe pridružile nekatere enote, celo iz Reke. .Enaka vojska je vdrla v Brkine iz Materije in od Kozine. Iz Postojne so prišli belogardisti, iz Pivke in Prema pa četniki, Ljo-tičevci. in .srbska državna-, straža, Nedičevci. Bila je še tema, ko so tesno obkolili vsa naselja v Brkinih ter iz sna vrgli iz postelj vse domačine. Niso jim pustili niti toliko.časa, da bi se lahko oblekli. Zgnali so jih na sredo vasi in jih tam pretepali ter zahtevali, da jim povedo, kje so partizani in odborniki OF. Hkrati so stikali po vseh hišah z izgovorom, da iščejo skrivališča partizanov in simpatizerjev OF,’ v glavnem pa le zato, da so mimogrede ropali. Pokradli in odnesli so s seboj domala vso. hrano, prijel se jih je ves denar, pobrali so posebno vso zlatnino in druge dragocenosti, kar so 'jih'le našli. S seboj so nato odpeljali v zapore veliko domačinov, ki so se jim zdeli količkaj sumljivi, da sodelujejo s partizani in OF. V zaporih so jih strahovito mučili in pretepali, da bi jim izsilili kakršnokoli priznanje o njihovem sodelovanju v NOB.
Najhuje so se tisti dan spravili Nedičevci iz Pivke in Košane nad prebivalce Suhorja, Ostrožnega brda in Janeževega brda. Posebno so trpeli Suhorci, ker se je pri njih nastanil operativni štab srbskih stražarjev. V njem so bili sami prekaljeni policisti, posebej
izvežbani za boj proti ilegali in partizanski dejavnosti. Skozi ta štab so nagnali prav vse domačine, tudi otroke in starčke, in jih S strahotnim pretepanjem in mučenjem hoteli prisiliti na izdajo — dolgo brez vsakega uspeha.
Kot dobri poznavalci ljudi pa so pri tem odbirali med domačini takšne, ki so po njihovem mnenju bili še posebno prestrašeni zaradi mučenja in groženj s smrtjo. V glavnem so to bile ženske. Prihranili so jih za konec in se še posebej srdito spravili nanje. Pod groznim pritiskom je med njimi končno klonila neka vaška aktivistka in jokaje izdala partizanski bunker v zapuščeni stavbi v neposredni bližini Vrbičevih. V bunkerju so bili, trije partizani >— komandir Blisk, mitraljezec Albin in naš Janez.
Treba pa je pri tem povedati v: opravičilo mučeni izdajalki, da ni vedela za partizane v bunkerju. Prejšnji večer je namreč na svoja ušesa slišala kapetana S leva, ki je dejal, da prav vsi partizani zapuščajo Suhorje, ker vasi preti sovražna ofenziva. Zato je verjela, da je bunker prazen in da bo z njegovo izdajo zadovoljila Ne-dičevce in četnike ter sebe m vaščane odkupila oziroma , rešila nadaljnjega mučenja. Kako bridka zmota!
Ko je sredi joka pripeljala sovražnika k bunkerju in jim pokazala, kje je vhod, je pa tudi takoj spoznala, kaj je storila, ker se je pokazalo, da so v bunkerju partizani. To jo je tako presuni-
Belo ; samoupravnih organov
—	Sprejel je tudi' predlog sklepov, ki ga je posredoval oddelek ?a informativno in samoupravno dejavnost za. uspešnejše delo samoupravnih organov in delegacij.
Ob tem naj navedemo, da so v temeljnih organizacijh v mesecu decembru potekale izredno živahne razprave, nekateri delavski sveti so se sestali tudi po dvakrat. Te razprave pa niso bile le živahne, temveč tudi zahtevne in odgovorne, saj so se odločali o pomembnih zadevah; V tem Času, to. je 12. decembra 1978, je bil v vseh TOZD in DS izveden' tudi referendum oziroma osebno izjavljanje o:
—	Pravilniku o delovnih razmerjih
—	SS o združitvi delovne organizacije TEHNO-IMPEX v SOZD Slovenske: železarne
—	Spremembe in dopolnitve Statuta temeljnih organizacij in delovnih skupnosti
—	Samoupravni sporazum o dopolnitvah samoupravnega Sporazuma v SOZD Slovenske železarne
—	Samoupravni sporazum o združitvi sredstev in ustvarjanju skupnega dohodka med temeljnimi organizacijami in TOZD Tovarne traktorjev
—	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med temeljnimi organizacijami in delovne skupnosti
Referendum je v celoti uspel. Sestale so se tudi vse komisije delavskega sveta DO in obravnavale tekočo problematiko, ki je v pristojnosti teh komisij.
Izredno aktivne so bile tudi samoupravne delovne skupine, ki so razpravljale o referendumskem gradivu in nato še o predloženem gospodarskem načrtu za leto *1979.
Omeniti velja tudi razprave o programih in financiranju samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci so zelo kritično ocenili prvotno predložene programe, ki niso bili popolni kot tudi premalo konkretni, prav tako ni bilo podatkov o realizaciji programov ter priliva in odliva dohodka teh skupnosti. -
V arstvo
O SANACIJI CINKARNE
Na osnovi sklepa'skupščine občine Celje je Izvršni svet SO Celje dolžan občasno obvestiti delavce in občane občine Celje o poteku sanacije v Cinkarni Celje. Prvo poročilo je bilo objavljeno v začetku decembra 1978.
1. Družbeni svet, ki ga sestavljajo predstavniki organov iri samoupravnih organizacij republiške ter občinske družbenopolitične skupnosti skupaj s predstavniki Cinkarne, je imel svojo prvo sejo 21. 12. 1978.
Obravnaval je naslednja gradiva:
—	poročilo o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne z obrazložitvijo potrebnih sredstev za ekološko sanacijo,
•— izvajalni načrt ekonomske in ekološke sanacije,
—	poslovni rezultati Cinkarne po začasnem obračunu dohodka za obdobje od januarja do oktobra 1978,
—	teze o pristopu k razvojni usmeritvi Cinkarne.
Družbeni svet je po obširni in strokovno poglobljeni . razpravi sprejel naslednje ugotovitve in stališča:
a) družbeni svet ugotavlja,, da je potrebno glede na. sprejeta stališča o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne Celje ukrepati hitro in konkretno,
- b) vprašanje ekoloških naložb 'se mora reševati z namenskim združevanjem sredstev, zato člani sveta podpirajo sprejem družbenega dogovora o združevanju sredstev za potrebe opravljanja 'Obstoječih ekoloških žarišč. Ta zahteva bo podana tudi na se-
okolja
Stanku s predstavniki IS SR Slovenije,
c)	družbeni svet vztraja na zahtevi, da pri reševanju ekoloških problemov TOZD titan dioksid z nepovratnimi sredstvi sodeluje tudi partner VVB Lacke und Farben „Berlin iz DDR. S predstavniki iz DDR so že tekli razgovori v tej smeri, vendar še niso zaključeni,
č) predsedstvo GZ SR Slovenije naj ponovno prouči in poenoti svoje stališče, do sanacije Cinkarne Celje ter se aktivno in konkretno vključi v proces sanacije na podlagi sprejetega programa ukrepov,.
d)	družbeni svet je seznanjen s stališči poslovnih bank, da so pripravljene zagotoviti sredstva v višini 100 milijonov din za reševanje ekoloških problemov za prehodno obdobje do sklenitve družbenega dogovora, ki naj' bi bil sklenjen v letu 1979, vendar najdlje za obdobje 2 let,, ko se predvideva, da bo financiranje e-kološke sanacije dokončno urejeno,
e)	družbeni svet ugotavlja, da sc dana vsa potrebna soglasja za izpolnitev pogodbe, na osnovi katere bodo v sprejetem roku izdo-bavljene elektrofiltrske naprav-ve.
2. Amandma, ki ga je dala delegacija Celja na predlog resolucije SRS za leto 1979, je delegacija, na zasedanju skupščine u-maknila, ker je dobila zagotovilo predstavnika IS SR Slovenije, da bo financiranje ekološke sanacije zanesljivo urejeno z ustreznimi družbenimi dogovori ali drugimi ukrepi.
Izvršni' svet SOb Celje
Dopisujte in oblikujte z nami nuše glusilo
lo, da je padla v nezavest in zanjo je bilo za dalj časa konee hu-dégá, ki pa je za njene sovaščane šele prihajalo.
»Bilo je nekaj čez poldne,« neposredno pripoveduje Janez Tajnikar, »ko nas je iz spanja, v katerega smo se pogreznili šele v poznih jutranjih urah, prebudil močan trušč. Sredi tega hrupa smo zaslišali objokan ženski glas, ki je pravil .Tukaj je bunker...’
Takoj zatem pa smo zaslišali oster, poveljujoč glas, ki je v srbohrvaščini zahteval, naj takoj prinesejo orodje, da odprejo vhod v bunker. Že čez nekaj minut je začelo, ropotati in -udarjati po pokrovu, ki je prikrival vhod v bunker. Takoj nam je bilo "jasno, da smo izdani in da so nas četniki odkrili. Pri priči smo se spomnili opozorila načelnika Ste-va in sé tudi zavedali, da je imel prav s svojo napovedjo o represalijah. A bilo je seveda prepoz- -no ža vsako kesanje, ker ga nismo poslušali — bili smo do grla v kaši, v objemu smrti. Toda takoj smo sklenili, da bomo svoja življenja prodali kar najbolj, drago, da se bomo častno borili do zadnjega naboja.'
Prav ta bunker, v katerem smo se zdaj tako nesrečno znašli, je bil naš najboljši in smo bili še posebno ponosni nanj. Zato smo tudi v njem imeli spravljenega veliko materiala, Opreme,celo nemške vojaške uniforme, pa tudi precej pomembne dokumenta-
cije. Te je nekaj takoj še bolje prikril in zakopal Blisk, ostale papirje pa je zažgal. Z Albinom pa sva že pograbila vsak svoje orožje in prežala na sovražnika, ki se je s krampom že prikopal skozi zemljo med trami, da je tam nastala že kar, precejšnja relža. Skoznjo sem nameril brzostrelko in spustil cel rafal na vojaka, ki je kopal skozi strop. Kar privzdignilo ga je, saj sem ga zadel v glavo, drugi pa so- preplašeno pobegnili ža bližnji zid. Vpili in kričali so eden čez drugega,, kako so banditi oboroženi in streljajo iž bunkerja. Kmalu pa se je trušč polegel in nastala je tišina, iz katere je priletel glasen poziv, naj se predaiho. Prepričevali so nas, da se nima smisla upirati,: ker smo popolnoma obkoljeni, da nam.jamčijo življenje, če se predamo, da se nam ne bo nič zgodilo — in podobrio. Postavili so nam; rok nekaj minut, da se predamo, ker nas bodo sicer zmleli v prah v bunkerju.
Mi jim sploh nismo odgovarjali. V nas je tlelo drobno upanje, da nam zavlačevanje prinese kakšno rešitev, da nam morda noč prinese kako priložnost za pr oboj. Ko je pretekel postavljeni rok in se nismo oglasili, so poskusili z drugačno taktiko. Na bunker so naravnali težak mino-mefalec in nas začeli zasipati z minami. To je spet trajalo nekaj-časa, a nam mine spričo debelega stropa riad bunkerjem niso' prišle do živega. Oglušujoče so eksplo-
dirale nad nami in bile vedno bolj nevarne njim samim v neposredni okolici, kot pa nam jv bunkerju. Kmalu so zato prenehali z metanjem min in se domislili nove. taktike.
Med svojim dopoldanskim divjanjem po Brkinih so v okolici Janeževega brda ujeli tudi tri partizane — Ukmarja, Prosena in Stembergerja — ki so jih zdaj pripeljali nad bunker in jim potisnili krampe v roke, naj kopljejo naprej. Pod naperjenimi puškami in mitraljezi so se reveži reS lotili dela, čeprav smo jih odganjali in jim pretili, da bbmo pri siljeni strel jati, če ne odidejo. To smo tudi res morali" storiti in eden med njimi jo je tudi skupil, da je ranjen kričeč pobegnil, druga dva pa sta mu sledila.
Sli oifa 'dva, ali se drugi —' kljub našemu streljanju — so se vračali nà delo nad bunker in rež je bilo vedno več, pa tudi vedno bolj nevarno so se širile,« pripoveduje Janez.
»Kljub našemu streljanju, kričanju in odganjanju ljudi od bunkerja,« pripoveduje dalje Tajnikar, »pa se je kopanje nad bunkerjem nadaljevalo in reže so postale vse širše in več jih je bilo, tako da je nastajala vsa večja nevarnost, da nas Nedičevci zasujejo z ročnimi granatami ali minami.; Zavlačevanje je bila naša edina možnost, edino rešitev smo lahko pričakovali le še od bližnje noči, v kateri smo nameravali preizkusiti zasilni izhod
iz bunkerja. Sklenili, smo, da z Bliskom jurišava skozenj, medtem ko naj bi kril Albin s svojim brenom.
To pa je bilo treba storiti takoj, ker v bunkerju ni bilo več mogoče vzdržati. Z Bliskom sva odmaknila za nekaj deset centimetrov ploščo rezervnega izhoda ih skozi nastalo odprtino najprej zagnala med oblegalce vsak svojo ročno granato. V nastalem kaosu sva skoraj hkrati ploščo odmaknila do kraja. Blisk in ža njim še jaz sva se strelovito pognala iz bunkerja in že med tem tudi zasula oblegalce z rafali iz najinega orožja, za nama pa je še: Albin s svojim mitraljezom priložil svoje, Med rjavimi uniformami je nastal preplah in med zidovi porušene stavbe nad bunkerjem že hi bilo več nikogar. V divjem begu so-jo kričeč ucvrli za bližnja kritja in skupina kakih 30 dolgolascev celo proti sredini vasi.
Vendar pa proboj ni bil mogoč. Sovražnik je izhod iz stavbe in vse njene stene zasul s strahovitim ognjem iz mitraljezov in pušk iz svojega kritja, da je bilo nemogoče sploh misliti, da’ bi se lahko približali katerikoli odprtini na ruševini. Pričakovali smo tudi, da bodo znova stopili v akcijo tudi sovražnikovi minometal-ci, zato sva se z Biskom vrnila v Bunker in za seboj spet zaprla zasilni izhod. Z akcijo smo sicer pridobili nekaj-dragocenega časa, vendar pa nam posebne spremembe ni prinesla.
(Nadaljevanje s 3. strani)
>s
USMERJANJE NA PETLETNI PLAN
Gospodarski načrt za leto 1978 smo takole-uresničevali:
indeksi
		načrt	izvršitev načrt/ iz vrš.		izv. 78/ 1977
— surovo jeklo . —	ton	807.250	785.000	97,2	100,7
— blagovna, proizvodnja —	ton	822.526	790.762	96,1	104,1
— realizacija —	mio din	10.401	10.900	104,5	127,6
— izvoz —	000$	54.684	38.777	71,0	97,4
— število zaposlenih		17.936	17.665	98,5	102,4
Ni še možno podati tudi ekonomski učinek Slovenskih železarn leta 1978, ki jih bo odkril šele zaključni račun. Na podlagi 9-mesečnega obračuna pa že lahko sklepamo, da se ‘je ekonomski položaj vendar poboljšal.
Po neto dohodkovni meri, ki. kaže učinkovitost poslovanja, organizacija združenega dela pa je normalno poslovno učinkovita, če doseže vrednost 1,00, je sozd Slovenske, železarne od leta 1977 napredoval od 0,83 na 0,99 ali za 19%. Med vsemi delovnimi organizacijami je na prvem mestu Železarna Ravne, ki je dosegla 1,37 neto dohodkovne mere, na drugem mestu pa je Tovil z rezultatom 1,26, Vise druge DO Slovenskih železarn so z neto dohodkovno mero pod 1,00; pomembnejše pa je gibanje. Razen Verige in Plamena, ki sta zdrknila pod 1,00, so vse ostale delovne organizacije napredovale, kar pomeni, da smo s finančnimi rezultati poslovanja v letu 1978 lahko zadovoljni. Nobena delovna organizacija Slovenskih železarn ne bo breme družbe, poslovne izguibe tozdov: hladne valjarne Jesenice, traktorske tovarne Store in proizvodnje sir dernih verig v Lescah pa, bodo sanirane znotraj delovnih organizacij.
Naslednje; leto 1979 je za uresničevanje ciljev srednjeročnega plana odločilnega pomena. V tem letu se mora zato intenzivirati, delo na investicijskih projektih petletnega plana,, pospešiti izdelava dokumentacije in pospešiti investicijska.dela na projektilu ki se že uresničujejo. To bo omogočilo delno nadoknado izgubljenega časa, težko pa bo v Železarni
penjsko predelavo so edina pot v prihodnost za slovenske železarje. Cel svet se giblje v smeri ozke specializacije, ki je pogoj kvalitete, produktivnosti in konkurenčnosti, zato se je tudi mi ne moremo odreči.
Za ozko specializirane izdelke plemenitih jekel: je domače tržišče preozko, zato je taka proizvodnja pogojena z izvozom in to po možnosti v finalnih izdelkih. Ekonomičnost, produktivnost in uspešen nastop na zunanjih tržiščih morajo zato biti značilnosti proizvodnje jekla v Sloveniji. Na tako naravnanost nas obvezuj ej o: isrednjeročni plan sozda,-dogovor o temeljih družbenega plana in- resolucije SR Slovenije za leto 1979. Taka usmerjenost mora biti vključena tudi v dogovor o razvoju jugoslovanske črne metalurgije do leta 1985.
DRAGI ŽELEZ AR JI!
Moja izpoved me bremeni s tistim, kar kljub dobri volji in- prizadevanju zaradi premajhne.učinkovitosti nismo dosegli. Epidemije izvirnega greha, da vse slabosti prekrijemo s ceno, se nismo znebili. Razgaliti se je treba in z lastnim znojem, speljati terapijo in okrepil se bo organizem-, vseh delovnih, organizacij,.
To ne pomeni, da je dediščina le5 zvrhan koš problemov. Sozd je vendar znatno bogatejši;, kot je bil 'ob rojstvu. Ima brevir — samoupravni sporazum o združitvi, trasirano pot do leta 1980. in dalje, v kratkem bo debil še statut, ima svojo interno banko, najbolj urejen način združevanja, sredstey, vzpodbujanje uravnovešenja zunanjetrgovinske bilance, urejuje celoten sistem-blagovnega prometa in snuje inženiring. Ima akte in kažipot,., le, uveljavljati jih'je treba, zmanjševati medsebojno zaposlovanje in združeno energijo usmeriti,na cilje srednjeročnega- plana, ki v ozadju že kaže obrise lepše prihodnosti slovenskega železarstva.
Potem iko. je krmilo slovenskega železarstva prešlo v nov sveži rod, se iskreno zahvaljujem vsem delavcem za tovariško in plodno, sodelovanje v poslovanju, za prijetne ure na srečanjih, pohodih, nastopih in tekmovanjih.
Z željo, da bi se Slovenske železarne v prihodnje strmejše vzpenjale-na olimp kvalitete proizvodnje ter predelave jekla
želi. vsem delavcem in svojcem zdravo in uspešno novo leto 1979,
Gregor Klančnik
Panorama novega dela železarne Store
— Store II
Jesenice, kjer za jeklarno osnovni koncept razvoja še ni dogovorjen. Pospešeno* delo na- razširjeni reprodukciji ne sime tolažilno delovati na izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Radi se namreč izgovarjamo, da proizvodnja ne raste, ker še ni novih agregatov, ob tem pa-na obstoječih ne dosegamo niti tistega, kar je bilo doseženo že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Jeklarna Železarne Jesenice je v letu 1978 celo za 6-% ali za 29.000-ten zaostala za dosežko-m iz leta 1975, kar kvari sliko proizvodnje surovega jekla* celotnega slovenskega žele> zarstva. Drugače pa je v blagovni proizvodnji, kjer je ta železarna občutno povečala proizvodnjo in-vplivala na rast celotnega sozda,
Zasnova gospodarskega načrta za leto 1979 predvideva:
Indeks
79/78
—■ surovo jeklo	815.000 ton	103,8
— blagovna proizvodnja	821.207 ton	103,8
— realizacija	13.402 mio din-	124,3
—- izvoz	65.610 tisoč $	169,1
— število* zaposlenih	18.211	103,0
Usoda prihodnosti'Slovenskih železarn, izdelave in predelave jekla, je v rokah-želez-arijev samih. Znan je razvoj jugipslovanskih železarn, ki bo omogočal proizvodnjo okrog, 7,8 milijona tpn jekla, navadnih kvalitet in da za Železarno Nikšič ter slovenske železarne ostane prostor le na področju kvalitetnih in plemenitih jekel. Visoko vredna jekla z večsto- _
NOVO VODSTVO
Delavski svet SOZD Slovenske železarne je na 4. redni seji, dne
26.	12, 1978 na- predlog razpisane; komisije imenoval novo vodstvo — kolegijski poslovodni organ — SOZD Slovenske železarne.
—	Za predsednika kolegijskega poslovodnega organa: IGORJA URŠIČA.
Igor Uršič je bil rojen 9. 7. 1943 v Zagrebu; končal je fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani; do sedaj je opravljal pomembne funkcije v sekretariatu centralnega komiteja ZKS. Je član predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKS in predsednik komisije predsedstva CK ZKS za področje družbeno-ekonomskih. odnosov in materialni razvoj. ■
—	Za člana kolegijskega poslovodnega organa- za tehnično-tehno-ioško področje PETRA KUNCA.
mag. PETER KUNC je bil rojen 1. p 1934 v Sinji Gorici pri Vrhniki in je končal fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani ter študij III. stopnje na fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Nazadnje je opravil dela in naloge predsednika poslovodnega odbora v Železarni Jesenice.
—	Za člana kolegijskega poslovodnega organa za komercialno-fi-nančno področje MARJANA BELEJA.
Marjan Belej je bil rojen 27. 3. 1932 v Celju in je končal ekonomsko komercialni oddelek Visoke ekonomske komercialne šole v Mariboru. V Železarni Štore, kjer je zaposlen opravlja dela vodje delovne skupnosti za komercialne posle.
Čestitamo!
NAJBOLJŠI SO PREJELI NAGRADE
Ob zaključku tekmovalne športno-rakreacdjske dejavnosti. za leto 1978 je Komisija za rekreacijo organizirala tovariško srečanje z nagrajenci tega tekmovanja in ob navzočnosti ostalih' gostov je predsednik komisije za rekreacijo tov. Selič Edi podelil ekipam in posameznikom praktične nagrade v obliki športnih rekvizitov.
Ob tej priliki so tudi tekli sprpščeni razgovori o bodočem rekreacijskem programu, ki bo za leto 1979 'še zahtevnejši, predvsem glede večje udeležbe in znatno večjega števila posameznih športnih prireditev. Povečalo ise je todi Število obratnih ekip iz 9 na 11, kar zagotavlja večjo udeležbo.
ŠPORT
Tekmovanje se ho vršilo skozi vse leto v 15 različnih športnih panogah. Ob zaključku .tovariškega srečanja je vsem čestital za dosežene uspehe predsednik sindikalne organizacije tov. Kaluža Ladi.
OBJAVA KONČNIH REZULTATOV Prvaki posameznih panog:
SMUČANJE ŠAH
ODBOJKA
STRELJANJE z zrač p.
KEGLJANJE posamezno .
ATLETIKA BALINANJE
STRELJANJE z MK puško VLEČENJE VRVI RIBOLOV PLAVANJE KEGLJANJE b. p.
MALI NOGOMET NAMIZNI TENIS KOŠARKA
KONČNI PLASMA:
točk	točk
Tovarna traktorjev Elektro — energetski Valjarna
Elektro — energetski
Kontrola kakovosti — inv. razvoj
Valjarna.
Elektro — energetski Elektro — energetski Valjarna
Mehanska obdelava Elektro — energetski Livarna
Tovarha traktorjev Mehanska obdelava Elektro — energetski
Sindikalne vesti
1.	Elefctro — energetski	174
2.	Valjarna	155
3.	Livarna	135
4.	Mehanska obdelava	127
5.	Tovarna traktorjev	126
REKREACIJSKA VADBA
6.	Jeklarna	114
7.	KK — invest, in razvoj	111
	Mehanična	MO
9.	Uslužbenci	99
USTANOVNE SKUPŠČINE V DELOVNIH SKUPNOSTIH IZVOLILI VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA
Kot že leta prej, ko so se ob izteku starega leta prirejali sindikalni občni zbori, so se tudi v letošnjem letu razvrstile ustanovne skupščine sindikata po vseh delovnih skupnostih. V letu 1977, ko je dotedanja DSSS imela eno samo OO, je prišlo do cepitve na dve OO, in sicer, OO sindikata DS za finančno-računovodške pošle, za kadre in splošne zadeve ter e-kohomiko in organizacijo, in še druga, ki so jo sestavljale DS za investicije in razvoj, za komercialne posle ih priprava proizvodnje. Zakaj ustanovne skupščine? Zato, ker so se po teh DS ustanavljali ozirofna volili člani IO ter komisij, ki bodo v bodoče tvorili jedro sindikalnega gibanja v vsaki posamezni DS. Cepitev OOS po delovnih skupnostih je bila nujna, saj se bo na ta način povečala sindikalna aktivnost celotnega članstva.
Za vse skupščine oziroma konference, tako po TOZD kot po DS, so letos bili namenjeni prostori doma železarjev na Teharjah ali pa na posebno željo posamezne OO dvorana gasilskega doma. Svet konference sindikata je določil okvirno datume za vse skupščine in tako so se te razvrstile od 27. novembra pa do srede decembra minulega leta. Tako so se prvi takoj po izteku delovnega časa zbrali v že prej omenjenem domu člani delovne skupnosti za finančne in računovodske posle, vzporedno z njimi seveda v drugem prostoru pa člani DS za investicije in razvoj. Udeležba na obeh je bila dokaj solidna tudi do 50 % zapošlenih, kar doslej ni bilo v navadi na sindikalnih občnih Zborih ali na konferencah, ko je udeležba komaj dosegla sklepčnost. Obe skupščini sta imeli sicer delovno Vzdušje, bila pa so izpuščena nekatera bistvena področja, tako tista, ki jih navaja zakon o združenem delu, tu mislim predvsem na delegatski sistem, dohodkovni odnosi med DS iri TOZD in podobno. Tudi ostale skupščini za kadre in splošne ter komercialne posle sta minili z e-nako aktivnostjo, kar se tiče udeležbe in kadrovske ter vsebinske izvedbe dne 6. 12. prav tako v domu železarjev so ustanovni skupščini prisotsvovali člani DS priprava 'proizvodnje. Tudi tu je bila udeležba solidna, vsebinski del in razprave same pa neprimerno boljše od prej navedenih. Tako je bilo govora o delovnih nalogah, o noVi makroorganizaci-ji, tesnejše povezovanje z drugimi DS še posebej s komercialo. V razpravi je sodeloval tov» Anton Žibret, delegat 8. kongresa ZSS, ki je poudaril, da je bodoče delo sindikata odvisno od nas samih in tesno sodelovanje z 'drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Kvalitetno in sploh najbolje od zgoraj navedenih skupščin pa je izzvenela ustanovna skupščina v sicer najmanjši DS, to je DS za e-
konomiko in organizacijo. Ta je vse dotedanje prekašala tako po številu udeležbe kot po organizacijski in vsebinski plati. Za tolikšen uspeh gre tukaj predvsem zasluga OO ZK v tej DS, ki je bila iniciator in organizator celotnega dogajanja. Prav je, da tej skupščini posvetim nekoliko- več pozornosti. Po poročilih,, navedenih v dnevnem redu, se je razvila živahna razprava, ki jo je usmerjal prav na vsa področja družbenega dogajanja, delovni predsednik tov. Frido Gradišnik, sicer znan • družbenopolitični delavec. Predstavljeno je bilo delovanje delegacije v SIS, kako deluje, s kakšnimi problemi se srečuje. Kritično je bilo izrečeno, da se delegatom dostavlja preobširno gradivo, ki ga niso v stanju ali pa nočejo pregledati, zato hodijo na seje nepripravljeni, kar seveda ne daje želenih učinkov. Podpredsednik konference sindikatov 25 je k temu še dodal, da je gradiva res veliko, včasih preveč, kljub temu pa se delegati zavedajo tega, da je gradivo treba proučiti doma in ne med delovnim časom, kjer tega ne utegnemo. Dodal je še, da bi bilo bolje, ko bi bil material manj obsežen, zato pa bolj konkreten, morda tudi lažje razumljiv, kar bi občutno Skrajšalo sestankovanje, učinek pa bi bil boljši. Podobne probleme ima delegacija zbora združenega dela, je bil mnenja vodja te delegacije. Predstavljeno je bilo delovanje samoupravnih .organov, vodja DS pa je govoril o notranji ureditvi v DS o kadrovskih ’ spremembah, o nalogah, ki so postavljene za prihodnje leto, na koncu pa o gospodarskem načrtu za 1979. Hkrati se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njegovem oblikovanju dela osnovne organizacije. Sledile so volitve predsednika OOS, članov IO in komisij. Zatem je delovni predsednik razgrnil pred prisotne zelo' konkreten akcijski program, ne samo OOS, temveč naj bi pri njegovem izvajanju sodelovali vsi člani DS.
Ob koncu se je za zaupanje zahvalil novi predsednik OOS tov. Jože Kragelj, pred leti zelo aktiven v družbenopolitičnem življenju in .poudaril, da pričakuje pomoč pri vseh, saj bo le tako lahko sindikat tisto, kar od njega delovni človek pričakuje.
Drago 2lof
Dopisujte v
ŽELEZAR
Čeravno Sano v glavni ¡sezoni smučarske dejavnosti in smo vas preko informatorja: seznamih o programih ¡smučarskih šol vas želimo ob •tej priliki spomniti tudi na ostale redne aktivnosti. Za vse obstoječe .organizirane rekreacijske skupine smo izdali poseben urnik in ugotavljamo, da vsi oddelki ne delujejo zadovoljivo, predvsem zaradi slabe udeležbe. Ponovno vas vabimo, da skušate redno enkrat tedensko prihajati k -.rekreacijski vadbi in sicer k oddelku, M je za vais ' najbolj primeren.
URNIK VADBE Odbojka članice Odbojka člani Rekreacija članice Košarka člani
petek 18.30—20.00 sreda 18.30—»20.00 torek 18.30—20.00 sreda 19.00—21.00
Rekreacija člani, članice petek 19.30—21.00 Kegljanje člani-	ponedeljek 16.00—19.00
Kegljanje članice	petek 20:00—21.30
telovadnica Štore telovadnica Štore telovadnica Štore Ekonomska šola Celj e Posebna šola Celje Kegljišče Štore Kegljišče Štore
Ponovno smo objavili le oddelke, ki so slabo obiskani.
Vse podrobnosti, ki so vezane na našo objavo, dobite v oddelku za rekreacijo.
NA CESTI NISI SAM
KADROVSKE VESTI
Adžemovič Ibrahim, NK delavec — elektroplavž, Kodrnja Vladimir, NK delavec — livarna II, Ahmeti Sokol, NK delavec — e-lektroplavž, Cinac Zuhdija, NK delavec—-valjarna I, D j ulic Mustafa, NK delavec š— livarna I, Kamenšek Bogdan, PK strugar — MO' valji, Mohor Janez, NK delavec 8|| livarna II, Lunko Vlado,-NK delavec liyarna II, Jezov-šek Slavica, KV natakarica — komerciala TT skladišče, Milojevič Stanislav, NK delavec — livarna II, Gobec Danijel, NK delavec :— valjarna I, Stiplovšek Franc, KV mehanik' — energetski obrat, Zagoričnik Pino, maturant gimnazije— DS za komerc. posle, Boštjan Koloman, PK varilec — mehanična del., Bojanič Zoran, NK delavec — livarna II, Erker Marjan, NK delavec -r- TT obdelava, Zeqiri Shemsi, NK delavec — livarna I, Zeqiri Bajram, NK delavec — elektroplavž, Ibishi Re-xcep, NK delavec —livarna .1, Jager Viktor, KV livar, TOZD Kontrole kakovosti, Sivka Branka, NK delavka, DS za komerc. posle; Valenčak Alojzij, NK delavec
—	livarna II, Pišek Anton,: NK delavec — livarna | II, Jagodič Rajko, NK delavec— TT obdelava,' Eejzullahi Ferat, NK delavec -T- livarna I, Pongrac Zdenko, NK delavec *4? livarna II, Kregar Frančiška, NK delavka — komunala, Trpin Cvetka, NK delayka
—	nadzorna služba, Čoh Franjo, strojni tehnik, DS za kofnerc. posle, Starčevič Stanoje, PK ključavničar, livarna II, Savič Milivoje, NK delavec — livarna II,. Verdinek Stanko, KV strojni ključ., mehanična, Inkret 'Anton, KV strojni ključ. — valjarna II.

Kovče Silvo, PK valjavec profilov — valjarna H, Karlovčec Ivan, NK delavec — MO valji, Brkič Safet, NK delavec -e-.livarna II, Koprivc Leopold, NK delavec — TOZD Kontrole kakovosti, Špacapan Boris, KV strojni kalupar — livarna II.
Sopaj Vehbi, NK delavec, Rec-ko Silvester, NK delavec,' Radonjič Ljubo, NK delayec, Babšek Franc, NK delavec, in Kresnik Bogoljub, dipl. ing. met. — vsi iz livarne II; Softič Zilhad, NK delavec in Gradič Alojz, NK delavec iz valjarne I, Gostič Ljubomir, KV ključ, iz valjarne II, Trebše Maks, KV strugar iz ob-del. valjev, Blažič Spašoje, PK avtog. rezalec in Jug Janez, PK varilec iz mehanične del., Čoki Franc, NK delavec iz elektro-obrata, Luževič Štefan, KV rezbar iz modelne.
Bešič Haso, NK delavec iz livarne II, Majcen Stanko, NK delavec iz livarne I.
Šafran Franc, jeklarna II, Polak Maks, valjarna I, Šešerko Milan, vzdrž. tr. sred. in Šešerko Marija, DS za komerc. posle; Žu-rej Leopold, jeklarna II, Arh Anton, valjarna II, Jošt Marjan, TOZD Kontrole kakovosti, Konec Marija, komunala, Perčič Janko, DS za komerc. posle; Gajšek Franc, DS za inv. in razv. in Gajšek Jožica, DS za kadre in spl. zad.
Amon Vinko, vzdrževanje, Korošec Albert, TOZD Kontrole kakovosti.
Vsem iskreno čestitamo!
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega očeta IVANA MAJERJA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali venec in cvetje;
Žalujoči sin Tomo z družino ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža, očeta in brata
STANETA VEDENIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala upravi Železarne Štore, sindikatu, DS za komercialne posle, .godbi na pihala, sodelavcem livarne II, transportnemu oddelku, stanovalcem stolpnice 142 in vsem. ki so sodelovali pri pogrebu. Enaka hvala prijateljem, ki so nam v težkih' trenutkih priskočili na pomoč in vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje.
Žalujoči: žena Vida, sin Simon, hčerka Albina, njegovi bratje in sestre z družinami
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža in očeta GUSTIJA GRMEKA se zahvaljujem TOZD družbena prehrana in gostinstvo za pomoč in tople besede, tov. Knezu in godbi za žaloštinke, govorniku za poslovilne besede. Posebna zahvala velja tov. Ladiju Jagru za vso izkazano pomoč ter. ostalim sosedom.
Hvala vsem!
Žena Zdenka z otroci
Šeško Edvard, rojen 7, 8. 1934, • stanujoč Bukovje 5, Gorica pri Slivnici, se je zaposlil v Železarni Štore v letu 1957 v valjarni kot posluževalec peči, pozneje je delal kot rdvnalec, vlagalec gredic, pečar, nazadnje pa kot ogrevalec v valjarni I.
S 4, 12. 1978 je bil invalidsko upokojen.
Mulej Jože,' rojen 24. 2. 1923, stanujoč Prožinska vas 14, Štore, je bil zaposlen v Železarni Štore že od leta 1946 do 1949, ko je odšel v JLA, konec leta 1949 pa se je ponovno zaposlil v jeklarni kot žerjavovodja, od leta 1961 dalje je opravljal ves. čas dela in naloge zakladalca v jeklarni I.
S 4. 12. 1978 je bil invalidsko u-pokojen.
Z vsakim dnem nas je več last-: nikov osebnih avtomobilov. Z ve-?, seljem se popeljemo po opravkih, pa tudi na izlete doma in v tujino. Veselo razpoloženje pa se kaj hitro konča ob nenadni o-kvari, tehnično neizpravnega Vozila ali neurejenih listinah.
Tem nevšečnostim pa se v veliki meri izognemo,, če smo člani AMD — Avto moto društva ŠLANDER Celje. Poglejmo, kaj nam nudijo v njihovem društvu.
ostanite tudi vi člani!
Člani AMD imajo posebne u-godnošti pri službi »Pomoč informacije«, pri tehničnih storitvah, turističnih storitvah, pravnih nasvetih itd.
—	brezplačne storitve: tehnična pomoč na cešti (»Pomoč informacije«), nastavitev - žarometov ' in test zavor, pravni nasveti
—	storitve s popustom: vlečna služba, varnostni test avtomobila, tehnični pregledi, test motorja, optični test prednje; in zadnje preme, merjenje CO v izpušnih plinih hitro polnjenje akumulatorja, merjenje hladilne tekočine, druga testiranja in pregledi
AMD ŠLANDER PA NUDI SVOJIM ČLANOM ŠE DODATNE POPUSTE:
^— pri delu v mehanični delav,-nici Šlander, pri pranju vozil v avtomatski -pralnici Šlander, v AVTO ŠOLI Šlander, pri tečajih teorije cestno prometnih predpis sov
Pri ¡AMD dobijo člani tudi mednarodne dokumente, kot so:
—	zelene karte, bencinske bone.’ garantna pisma za domovino in tujino, mednarodna vozniška dovoljenja, kamping kamete za popuste v avtokampih v domovini iii tujini — skratka vse, kar potrebuje motoriziran občan
Člani AMD prejemajo brezplačno društven . časopis »Moto revija«, prek katere so redno obveščeni o vseh .ostalih ugodnostih in olajšavah.
POLEG NAŠTETEGA IMAJO ČLANI AMD ŠE VELIKO DRUGIH UGODNOSTI!	■
PRIDITE V AMD ŠLANDER CELJE,. LJUBLJANSKA 37 IN IZVEDELI BOSTE VSE!
Želimo jima, da bi še mnogo let uživala zasluženo upokojitev.
V LETU 1979 VAM ŽELIMO SREČNO VOŽNJO!
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega, sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljani, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. -