Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 20. decembra 2023 8 Prostovoljka z veliko začetnico Cena: 1,61 EUR Leto: XXIII 25 Prijazna soseda, ki piše fantazijske kriminalke ŠT. 11 I 29. november 2023 26 O zgodovini razglednic in njenih ustvarjalcev Larisa svetovna prvakinja T. T. OSEBNI ARHIV Maša Kenjalo pa je v isti disciplini, kategoriji –60 kg, zasedla odlično drugo mesto in se tako okronala z nazivom svetovne podprvakinje. Na priljubljeni poletni destinaciji na jugu Portugalske, Albufeira, se je tekmovanja udeležilo 1369 tekmovalcev iz 70 držav. Slovenijo je zastopalo 21 članov in članic reprezentance ter šest trenerjev. T. T. Na svetovnem prvenstvu v kickboksu, ki se je minulo nedeljo, 26. novembra, zaključilo na Portugalskem, je Larisa Žagar Slemenšek iz Levca v članski kategoriji, v disciplini LC (light contact) –65 kg, postala svetovna prvakinja. Larisa, sicer članica celjskega kluba Hyong, je premagala prav vse nasprotnice in postala svetovna prvakinja, njena klubska kolegica November nam uhaja, advent prihaja LUCIJA GROBLER Larisa Žagar Slemenšek, trener Uroš Bernard, Maša Kenjalo Savinjčani znova beremo T. T. Na dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec in njenih enotah odprli že 17. sezono projekta branja starejših Savinjčani beremo 2023/2024, ki zajema bralce šestih občin Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec). Sezona se zaključuje v začetku maja 2024. Priporočeno branje slovenskih in tujih avtorjev je predstavljeno v obsežnem katalogu, ki ga zainteresirani bralci prejmejo ob vpisu v projekt branja v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Podpišejo le posebno pristopnico k projektu, s katero dovoljujejo obveščanje o poteku projekta. Že od oktobra pa malčki skupaj s starši ali drugimi odraslimi pridno berejo v projektu predšolskih otrok Mali Savinjčani beremo. 5. 12. SLANDROV TRG OB 17.00 PRIZIG LUCK PRIHOD MIKLAVZA ODPRTJE DRSALISCA CAROBNI KOTICEK Z ZIVIMI JASLICAMI ATRIJ SAVINOVE HISE OD 17.00 DALJE Ko se spustijo pipe fontane piv, se po navadi začenja sivi del leta, november. Zaradi kratkega dneva, zaradi opazno manj sončnih dni in nenadnih temperatur okoli ledišča, najbolj pa zaradi »zatišja« pred prekipevajoče prazničnim decembrom. No, letos se mi zdi, da je bil duhamoren del novembra le krajši interval. Sonce se je precej dolgo zadrževalo pri nas, intervali slabega vremena so bili krajši. Martinova in druga dogajanja, delno preseljena v toplejša notranja prizorišča, so prelisičila kratke dneve. Danes smo že 29. novembra, ki se ga mnogi še spomnimo iz rajnke Jugoslavije, saj je kot velik praznik dneva republike še skrajšal turobnost novembra. Letos smo že v začetku oktobra ob vstopu v mnoge trgovine pomislili, da je začetek prazničnega decembra. Novoletna ponudba in božičkasta dekoracija sta presenetili že spet kakšen teden bolj zgodaj kot že itak po zgodnji pojavi lani. Visoke temperature pa so me le prepričale, da nekako še nisem na tisti prednovoletni frekvenci. Pa še en zanimiv pojav sem letos zasledila – neverjetno veliko črnih petkov smo imeli, se vam ne zdi? No, včasih sem mislila, da je črni petek le petek pred prvim novembrom, na noč čarovnic. No, letos so ga od tam raztegnili še na ves november in res me zanima, koliko so bili tisti visoki popusti res popusti, koliko pa samo vaba za kupce, ki so padli na prvi pogled visoke popuste, ki so jih morda obračunali na prej zvišane cene. Sicer se res lahko upravičeno sprašujemo, kako mastne razlike v ceni imajo trgovci, če lahko ves mesec ponujajo tudi do 70-odstotne popuste. Še vedno pa je na nas, da se odločimo, ali primemo za vabo. Je pa res, da je novembra vseeno lepše iti v razsvetljeni nakupovalni center kot po TV spremljati dramo v Gazi ali dogajanja na našem, z razočaranji tradicionalno nabitem političnem parketu. Tam vsak dan poskrbijo za kako dramo ali vsaj dramico in res ne veš, kaj je pesek v oči in kaj velikega se v resnici dogaja v ozadju, pa ne opazimo zaradi vsega peska in megle. Kaj dogaja, se ne sprašujejo le v satirični oddaji na RTV Slovenija, ampak nam kikirikajo že petelini po naših gnojiščih. ga januarja malo za šalo, malo zares čudili, kako hitro je minil prvi mesec leta; da preživimo še nekaj praznikov, pa gremo na poletni dopust, potem pa bo naenkrat konec leta. No, meni se zdi, da se je konec zgodil še prej, kot smo si mislili. Zato danes, 29. novembra, uživajte. Naredite si kako drugo zasebno praznovanje ali le lep utrinek dneva, morda s sebi dragimi osebami le nazdravite dnevu, ki je bil praznik. Potem pa uživajte v malih stvareh prazničnega decembra, ki si jih ustvarite sami ali vam jih iskreno podarijo drugi – brez trženjskih Zato danes, 29. novembra, uživajte. Naredite si kako drugo zasebno praznovanje ali le lep utrinek dneva, morda s sebi dragimi osebami le nazdravite dnevu, ki je bil praznik. Potem pa uživajte v malih stvareh prazničnega decembra, ki si jih ustvarite sami ali vam jih iskreno podarijo drugi – brez trženjskih namenov. Ne pozabite, da vam naslednjič zakličemo že srečno, pa lahko zamudite tisto najboljše prej, če se boste ukvarjali samo s tistim, kar vam vsilijo drugi. Vinska letina je bojda letos nekoliko slabša. Hvalabogu pa se lahko v dolini spet s čim pohvalimo, po zaslugi »resničnega« življenja. Na Pernovem so hlev Čretnikovih proglasili za naj hlev, naša rojakinja iz Prebolda je spet spekla najboljši kruh, spodnjesavinjski šport je spet dobil svetovno prvakinjo … Mnogi smo se ob koncu letošnje- namenov. Ne pozabite, da vam naslednjič zakličemo že srečno, pa lahko zamudite tisto najboljše prej, če se boste ukvarjali samo s tistim, kar vam vsilijo drugi. Imejte lep adventi december, nasmejte se vsakemu dnevu posebej, tudi če vas zjutraj nagovori z vso težo in zvečer prehitro ugasne. Samo od vas je odvisno, ali mu boste dali priložnost vmes! Nikoli naj nas ne bo sram priznati, da smo se motili, saj to z drugimi besedami pomeni, da smo danes modrejši, kot smo bili včeraj. Jonathan Swift Prijazen adventni čas! TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 11 I november 2023 Podelili priznanja za najlepši kraj, hišo in kmetijo T. TAVČAR Na podelitvi so se sprehodili skozi različne dogodke in prireditve v občini, ki nadgrajujejo turistično ponudbo in pritegnejo številne ljudi. Akontacija za griški most L. GROBLER Občina Žalec je za izgradnjo novega mostu čez Savinjo v Grižah, ki so ga avgustovske poplave še dodatno poškodovale, od države že dobila 1,6 milijona evrov akontacije, kar je 40 odstotkov od projektantske vrednosti projekta izgradnje mostu, ki znaša 4,2 milijona evrov. Kot nam je povedal župan Janko Kos, že pripravljajo rebalans proračuna, kjer se bodo odločali, kako naj financirajo razliko do celotne vrednosti izgradnje. O tem bodo odločali v februarju prihodnje leto. Ob tem je izrazil možnost, da se zna celotna vrednost projekta še zvišati, kajti zelo malo je izvajalcev, ki so sposobni izpeljati tako zahteven projekt, so pa zelo zasedeni, tako da cene teh storitev rastejo. Kot je potrdil župan, so na občini pristopili k pripravi dokumentacije za izbor izvajalca, ki naj bi ga izbrali spomladi. Do takrat pa bodo morali vedeti, kako bodo pokrili razliko do celotne vrednosti. Lahko se zgodi, da bodo prerazporedili sredstva v proračunu, vendar to pomeni, da denarja za kakšen drug predvideni projekt ne bo. Prejemniki priznanj z županom Jankom Kosom in predsednico ocenjevalne komisije Štefanijo Kos Zidar Zlati maturanti z županom Jankom Kosom Ocenjevanje hiš, krajev, kmetij, poslovnih objektov, obnovljenih objektov kulturne dediščine, vrtcev in šol, ki ga v sklopu projekta »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2023« izvaja ZKŠT Žalec v sodelovanju z Občino Žalec in Zvezo turističnih društev Občine Žalec, je zaključeno. Na zaključni prireditvi 9. novembra zvečer so v dvorani Doma II. slovenskega tabora najboljšim v šestih kategorijah podelili priznanja. Zbrane sta na sklepni prireditvi nagovorila župan Janko Kos in predsednica komisije Štefanija Kos Zidar. Tudi letos je v izboru sodelovalo lepo število občanov, kar dokazuje, da se vedno bolj zavedamo, da se z lepo urejenim in zdravim okoljem zvišuje tudi kakovost življenja v Občini Žalec. Komisija se je na ogled odpravila dvakrat, v juniju in avgustu, ter bila tudi letos postavljena pred težko nalogo. Za posnetke in predvajanje kratkih predstavitvenih filmov nagrajencev je Z zlatimi maturanti poskrbel Samo Sadnik (Studio forma) iz Žalca. Glas je prispevala Janja Sadnik. Prizanja nagrajencem pa sta na prireditvi podelila župan Janko Kos in predsednica komisije Štefanija Kos Janja Habjan.Priznanja so prejeli: v kategoriji kraj: naselje Železno od hišne številke št. 6 do št. 17c v Galiciji; v kategoriji hiša: družina Dušej iz Petrovč, Anica in Milan Grobelniku iz Pernovega, družina Kramer iz Gotovelj; v kategoriji kmetija: kmetija Četina iz Šempetra v Savinjski dolini, izletniška kmetija Izgoršek iz Pongraca, kmetija Kolenc iz Šempetra v Savinjski dolini; v kategoriji šola in vrtec: Vrtec Žalec, Enota Griže; v kategoriji poslovni objekt: bar Košarica iz Pernovega, trgovina Trgovinca iz Žalca; v kategoriji obnovljeni objekt kulturne dediščine: obnovljena kmečka hiša domačije Tereze Levovnik Moser s Studenc in Dolinarjeva kapela iz Zabukovice. Priznanje zlata kobula letos ni bilo podeljeno. Zelena nit prireditve, ki jo vodil Franci Podbrežnik, so bili številni odmevni prireditve in dogodki, ki so zaznamovali letošnje leto v Žalcu: turistična tržnica s predstavitvijo turističnih društev Občine Žalec in trgatvijo trte Nikolaje ob svetovnem dnevu turizma, Hmeljarski likof in Savinjski Oktoberfest, kolesarska dirka Po Sloveniji, 1. rally Dolina zelenega zlata, XVIII. kongres Gasilske zveze Slovenije in martinovanje v organizaciji številnih prizadevnih društev, prostovoljcev in organizatorjev. Na odru so svoja razmišljanja o dogodkih in povezavah s turizmom, nadgrajevanju turistične ponudbe, povezovanju in prostovoljstvu nizali: Petra Žagar, predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec, Silvester Marič, predsednik Društva savinjskih vinogradnikov, Ivan Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, in Matej Sitar, vodja programa šport na ZKŠT Žalec. Za prijetno glasbeno popestritev sta poskrbela letošnja ambasadorka Fontane piv Zeleno zlato Ani Frece in Hotel za srečo. T. TAVČAR V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je župan Občine Žalec Janko Kos v petek, 27. oktobra, pripravil sprejem za sedem letošnjih zlatih maturantov iz žalske občine. Dogodka so se poleg zlatih maturantov udeležili tudi njihovi starši ter ravnatelji osnovnih in srednjih šol, ki so jih obiskovali zlati maturantje. Letos so si zlato »lovoriko« s splošne mature prislužili trije dijaki I. gimnazije v Celju iz Občine Žalec: Rima Dolar iz Gotovelj (prej je obiskovala I. OŠ Žalec), Lana Obreza iz Petrovč (prej OŠ Petrovče) in Julijan Zakonjšek iz Grč (prej OŠ Šempeter). Na poklicni maturi so bili zlati maturanti s Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje Timeja Lipuš in Matija Florjan iz Šempetra (oba prej OŠ Šempeter) ter Žiga Hlastec iz Kasaz (prej OŠ Griže), poleg teh pa še dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Celje Jošt Randl iz Dobriše vasi (prej OŠ Petrovče). V nagovoru je župan Janko Kos maturantom čestital za uspeh, jim v nadaljevanju študija zaželel še veliko dobrega in se zahvalil tudi staršem, vsem maturantom pa je podelil knjigo Petra Zimmermanna Savinjska dolina in Novo Celje. V kulturnem programu je nastopil Pevski zbor Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom prof. Andreje Krt s solopevcema Gašperjem Marčičem in Sofiyo Tyutyunnyk (mentorica prof. Andreja Krt), na klavirju pa jih je spremljala prof. Željka Kolenc. 5. 12. SLANDROV TRG OB 17.00 PRIZIG LUCK M PRIHOD MIKLAVZA S SPREMSTVO MIKLAVZEV PROMENADNI SEJEM ODPRTJE DRSALISCA CAROBNI KOTICEK Z ZIVIMI JASLICAMI ATRIJ SAVINOVE HISE OD 17.00 DALJE OTROSKE PRAZNICNE PREDSTAVE DOM. II. SLOVENSKEGA TABORA ZAL EC 27. 12. KO SKRAT LEN BOZICNA SIMFONIJA 28. 12. 29. 12. . 30. 12 Več na www.zkst-zalec.si IKA CARODEJKA BINKA IN NJENA VEL CARODEJSKA PREDSTAVA ZIMSKE RADOSTI Vstop je prost. Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec (od 4. decembra dalje) ali uro pred dogodkom na blagajni dvorane. OBČINA ŽALEC ŠT. 11 I november 2023 Ob prazniku so se spomnili poplave T. TAVČAR V nedavnih poplavah je bilo kar 80 odstotkov bivalnih površin v Vrbju pod vodo. V KS Vrbje 11. novembra praznujejo krajevni praznik v spomin na dan leta 1979, ko so se na referendumu odločili za samostojno KS, ustanovljeno 1. januarja 1980, pa tudi v spomin na dogodek iz II. svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo. Slavnostno sejo so pripravili dan pred praznikom, praznik pa so počastili tudi z drugimi prireditvami. Na svečani seji je zbrane nagovoril predsednik sveta KS Vrbje Gašper Mastnak, ki se je med drugim spomnil katastrofalnih avgustovskih poplav, ki so prizadele Vrbje. Vode so zalile kar 80 odstotkov bivalnih površin. Med dosežki v letu 2023 je izpostavil izgradnjo zadnjega manjkajočega dela pločnika od Čatra do Palirja ter energetsko sanacijo v domu krajanov, kjer so sedem starih lesenih oken zamenjali s plastičnimi, uredili odtoke v sanitarijah ter kupili nove stole in mize za dvorano. Postavili so tudi rampo na poti za Savinjo, ki pa je bila žal tudi žrtev vandalizma. V nadaljevanju seje so podelili priznanje Alenu Štamparju, ki od leta 2000 uspešno sodeluje s Športnim društvom Vrbje. Plaketo KS je prejelo PGD Vrbje, ki deluje že od leta 1930 in ga sestavljajo predvsem Dobitnika letošnjih priznanj z županom in predsednikom KS Vrbje ljudje, ki jim je treba izraziti globoko hvaležnost in spoštovanje, saj so vedno pripravljeni tvegati lastna življenja in premoženja v imenu varnosti drugih. V imenu Občine Žalec je besede zahvale izrekal župan Občine Žalec Janko Kos, ki se je v svojem govoru ravno tako dotaknil tudi poplav, krajanom pa želel, da se čim prej uredi vse potrebno, da do poplav v takšnem obsegu na pride več. V kulturnem programu sta nastopili učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec Lana Banovič in Ena Vućković z igranjem na kitari pod mentorstvom Vesne Pobežin - Roš. Med tednom so v počastitev praznika pripravili monokomedijo Jožeta Krajnca z naslovom Moje kulturno življenje, PGD Vrbje je pripravilo prikaz ukrepov za ravnanje ob poplavah, športno društvo pa namiznoteniški turnir. KS Vrbje je organizirala srečanje starejših krajanov, predavanji z naslovom Varnost v prometu in Zvišanje maščob v krvi pa je pripravilo DU Vrbje. L. G. Danes 9. redna seja Svetniki občinskega sveta Občine Žalec se bodo danes ob 15. uri sestali v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu na 9. redni seji. Odločali bodo o imenovanju občinske volilne komisije, o ukinitvi javnega dobra na nekaj parcelah, o uvrstitvi novega projekta kolesarskega spretnostnega poligona v veljavni načrt razvojnih programov Občine Žalec za obdobje 2023 – 2026. V drugi obravnavi bodo odločali tudi o Odloku o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Žalec. V skladu s s spremembami zakonodaje bodo imeli na mizi tudi predlog sprememb Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. V prvi obravnavi pa bo predlog Lokalnega programa kulture v Občini Žalec za obdobje 2022 do 2030. Obravnavali bodo Dokončna poročila Nadzornega odbora Občine Žalec za ZKŠT Žalec in Glasbeno šolo Risto Savin Žalec. Do 22. decembra se lahko prijavite na strokovno usposabljanje in izpit za destinacijskega turističnega vodnika Spodnje Savinjske doline. v popoldanskih urah med tednom in ob sobotah dopoldne. Opravili bodo 44 ur, od tega petkrat po štiri ure s teoretičnim delom in dvakrat ekskurzijo na terenu (dvakrat po deset ur). Slušatelji bodo na koncu opravili izpit in po opravljenem izpitu prejeli certifikat. Usposabljanje je zanje brezplačno. Pogoja za prijavo sta najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja) in aktivno znanje vsaj enega tujega jezika EU na ravni končane srednješolske izobrazbe. Zaradi kakovostne izvedbe praktičnega dela lahko na izobraževanje sprejmejo predvidoma 16 udeležencev, celoten razpis in kontakti za informacije pa so objavljeni na spletnih straneh ZKŠT Žalec in Občine Žalec. Lahko pa enostavno poskenirate QR-kodo, ki jo najdete na oglasu na str. 12 tokratnega Utripa Savinjske doline. V Žalcu 96 krvodajalcev T. TAVČAR Savinova hiša in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Brezplačni ogled muzejskih zbirk ob 17.00: Predstavitev dela opusa iz cikla Revna umetnost akad. kiparja Antona Hermana v dialogu z etnološko zbirko (Ekomuzej) Vstop je prost. Več na www.zkst-zalec.si Predvideno odprtje novega Vrtca Zahod v Žalcu so prestavili v januar, potem ko so njegovo odprtje z začetka šolskega leta zaradi poplav najprej že zamaknili v november ali začetek decembra. Župan Janko Kos je povedal, da je januar z vidika zaključka prvega polletja šolskega leta tudi bolj naraven datum za začetek delovanja vrtca. Začetek gradnje vrtce na Ponikvi je predviden za pomlad prihodnje leto, in če bo šlo vse po sreči, ga bodo namenu predali poleti leta 2025. O cesti skozi Šempeter Projekt obnove dela cestne infrastrukture skozi Šempeter od SIP-a do Mercatorja, ki predvideva tudi izgradnjo krožišča, vreden pa je okrog 1,5 milijona evrov, še visi v zraku v luči obljube ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, da bodo v državi zaradi sanacije po poplavah ustavljeni vsi nenujni infrastrukturni projekti. »Že od izgradnje avtoceste od Vranskega je dvajset let stara obljuba, da bodo Šempetru uredili cesto skozi mesto. Zemljišča ob tej cesti od šole so odkupljena, investitor bo gradil stanovanja, čaka pa, da se prej dokončno uredi infrastruktura,« je o tem povedal župan Janko Kos, ki verjame, da bo projekt vendarle »šel skozi« čimprej. Razdelili bodo sredstva iz donacij L. GROBLER ob 16.00: Predstavitev na novo pridobljenih umetniških del v Galeriji savinjskih likovnih umetnikov (Savinova hiša) NOV IČKE Vrtec bodo odprli januarja Razpis za turistične vodnike Usposabljanje koordinira ZKŠT Žalec, organizira pa Razvojna agencija Savinja na osnovi Odloka o turističnem vodenju na turističnem območju Spodnje Savinjske doline. Usposabljanje bo med januarjem in marcem 2024, nanj pa se lahko prijavijo obstoječi in potencialni novi lokalni turistični vodniki. Usposabljanja se bodo začela 9. januarja in bodo trajala do 30. marca prihodnje leto. Potekala bodo 3 V žalskem Območnem združenju Rdečega križa so z udeležbo na deveti letošnji krvodajalski akciji, ki je potekala v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, zelo zadovoljni, saj je za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana kri darovalo kar 96 krvodajalcev. Zadnji letošnji dve krvodajalski akciji, ki jih bo pripravilo Območno združenje RK Žalec s pomočjo krajevnih organizacij, bo v Kulturnem domu Vransko, jutri, v četrtek, 30. novembra, in v veroučni učilnici Župnije Polzela 20. decembra. Z zbiranjem donatorskih sredstev preko RK, Karitasa, s septembrskim dobrodelnim koncertom in drugače so v Žalcu zbrali 43.128 evrov, ki jih bodo te dni razdelili med 300 prizadetih gospodinjstev. Sredstva bosta razdeljevali obe humanitarni organizaciji, ki jima je v ta namen, vsaki po 10.000 evrov nakazala tudi Občina Žalec. Ta je nanje prenakazala tudi 1300 evrov, ki jih je Občini Žalec za namen reševanja škode po poplavah nakazala Občina Sežana. Župan Janko Kos je povedal, da so bili zelo veseli odzivov nekaterih gospodarskih družb in podjetnikov iz okolja, ker pa je bila škoda v občini velika, je potreb še več. Zato bodo podjetja pozvali, da za namen sanacije škode še darujejo vsaj del svojih sredstev, ki bi jih namenili za darila in predpraznična srečanja. Letos vlagali v javno razsvetljavo V letošnjem letu so v Občini Žalec dopolnili javno razsvetljavo na petih lokacijah in postavili 20 novih svetilk. Skupaj so v to vložili skoraj 42 tisoč evrov. Največ novih svetilk, kar deset, so postavili v Zgornjih Rojah. Pet jih na novo sveti ob lokalni cesti Zabukovica–Griže, dve pri upravi vrtcev v Žalcu ter ena v Zeleni ulici v Šempetru. Skupaj so nabava, izvedba in postavitev vredne skoraj 39.400 evrov. Postavili so tudi dve solarni svetilki, in sicer v Gotovljah (Gotoveljski Zalog) ter v Pongracu (Britna sela), kar je skupaj naneslo dobrih 2.600 evrov. Vse svetilke so z LED-tehnologijo in so skladne z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za osveščanje o ustrezni varnostni razdalji Od konca oktobra je na državni cesti v naselju Velika Pirešica v smeri Žalca zaživel sistem za opozarjanje voznikov na varnostno razdaljo. Sistem je namenjen osveščanju za vožnjo na ustrezni varnostni razdalji, saj je neustrezna varnostna razdalja vzrok za kar tretjino vseh prometnih nesreč. Sistem s pomočjo kamere prepoznava varnostno razdaljo voznikov in preko aktivne LED-prikazovalne table opozarja na prekratko oziroma ustrezno varnostno razdaljo. Sistem je narejen na način, da se osebni podatki in fotografije ne shranjujejo, prav tako sistem ni namenjen kaznovanju. Sistem sta financirali Občina Žalec in Zavarovalnica Triglav z namenom izobraževanja voznikov ter izboljšanja prometne varnosti. 19.30, DOM ||. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC PERICA IN ROBI ŠOV SILVESTRSKA PREDSTAVA S KOZARCEM PENINE PREŽIVITE Z NAMI ZADNJO NOČ V LETU! 22.00-02.00, ŠLANDROV TR G, ŽALEC SILVESTROVANJE S SKUPINO POWER BAND WWW.ZKST-ZALEC.SI OBČINE 4 ŠT. 11 I november 2023 Spominjajmo se, pomagajmo, ukrepajmo T. TAVČAR Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je tretjo nedeljo v novembru imenovala za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Ta dan v Sloveniji zaradi iniciative organizacije Varna pot obeležujemo od leta 2007. Občina Polzela je 16. novembra pripravila spominsko slovesnost ob edinem obeležju v spomin žrtvam prometnih nesreč v Spodnji Savinjski dolini, ki se nahaja na pokopališču na Polzeli. Predsednica SPV Občine Polzela mag. Dragica Sternad Pražnikar je v nagovoru povedala, da je geslo tega svetovnega dne »spominjajmo se, pomagajmo, ukrepajmo«, v letošnjem letu pa je skupna nit vseh dogodkov, ki te dni potekajo po Sloveniji in po vsem svetu, »živeti s posledicami«. Ta dan se ne nanaša zgolj na preminule v prometnih nesrečah, ampak je posvečen tudi poškodovanim, bližnjim, prijateljem in znancem, ki se soočajo s posledicami nenadomestljive izgube, ki jo morajo sprejeti in z njo živeti. V nadaljevanju nagovora je navedla del tragične statistike, in sicer podatek, da na svetovnih cestah letno umre približno 1,35 milijona ljudi, dnevno pa najmanj 3.390. Letno se poškoduje 50 milijonov ljudi, 5 milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih. Posebej povedno in tragično je dejstvo, da so trenutno prometne nesreče vodilni vzrok smrti pri mladih, starih med 5 in 29 let. Slovenske ceste so od osamosvojitve vzele 7.796 življenj, 322.538 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo poškodovalo. V zaključku nagovora je mag. Dragica Sternad Pražnikar poudarila, da je edino etično sprejemljivo stališče vsakega posameznika in družbe prizadevanje za »vizijo 0«, ki pomeni mednarodno prizadevanje za nič mrtvih in nič hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. V programu, ki je sledil, so nastopili otroci Vrtca Polzela s pesmicami, ki so povezane s prometno problematiko. Člani ZŠAM Spodnje Savinjske doline s predsednikom Milanom Pečnikom in predstavniki OŠ Polzela z ravnateljico Bernardko Sopčič so se s prižigom sveč poklonili žrtvam prometnih nesreč. Med nagovorom mag. Dragice Sternad Pražnikar Dražji vrtci T. TAVČAR Na 7. redni seji so polzelski svetniki najprej potrdili nove cene programov v vrtcu Polzela in enoti Andraž nad Polzelo. Po novem je za I. starostno obdobje nova cena 630,79 evra, kar je 21,8 odstotka več, za II. starostno obdobje 517,74 evra, kar je za 3,7 odstotka več, in za kombinirani oddelek I. in II. starostnega obdobja 563,18 evra, kar je 11,1 odstotka več. V nadaljevanju je bil občinski svet seznanjen s poročilom o opravljenem nadzoru nadzornega odbora o poslovanju Občine Polzela za leto 2022, nato pa so svetniki sprejeli sklep o določitvi točke za izračun nadome- stila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2024 ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v prvi obravnavi. V drugi obravnavi je občinski svet potrdil predlog Odloka o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade in mlade družine v Občini Polzela. V času javne razprave zainteresirana javnost ni podala nobene pisne pripombe oziroma predloga. Odlok za mlade in mlade družine v Občini Polzela je spodbuda za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja mladih in mladih družin z gradnjo novega stanovanjskega objekta ali Japonsko češnjo so posadili ob kapeli v Ojstriški vasi. Posadili japonsko češnjo D. NARAGLAV V Združenju Europa Donna Slovenija so v rožnatem oktobru, mednarodnem mescu osveščanja o raku dojk, pozvali vse slovenske občine, da se jim pridružijo in postanejo njihov partner pri osveščanju o raku dojk v lokalnem okolju. Občinam, ki so se odzvale, so donirali »rožnato drevo« in s tem opozorili na pomen zdravja v lokalnem okolju. K temu je pristopila tudi Občina Tabor. »V naši občini smo se odločili za japonsko češnjo, poznano po bujnih cvetovih. Drevo smo zasadili na vidno mesto ob kapelici v Ojstriški vasi. Želja združenja in nas vseh je, da bi 'rožnato drevo' mimoidoče občane in občanke opozarjalo na pomen skrbi za svoje zdravje. Z zasaditvijo drevesa smo hkrati pozitivno vplivali na okolje, prispevali h kakovosti bivalnega okolja in po smernicah združenja prebivalcem ponudili opomnik o pomenu zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja raka,« je povedala višja svetovalka na Občini Tabor Saša Zidanšek Obreza. z rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta na območju Občine Polzela. Subvencija komunalnega prispevka bo enkratna. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili še dva sklepa. V Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Žalec so kot predstavnika ustanoviteljic občin Braslovče, Prebold, Polzela, Vransko in Tabor v mandatnem obdobju 2023–2027 imenovali Dušana Pungartnika s Polzele ter za glavno in odgovorno urednico občinskega glasila Občine Polzela Jolando Železnik iz Kasaz, ki je bila predhodno že imenovana kot programska sodelavka. Množična nesreča v naravi Z razstavnega prostora Društva podeželskih žena Občine Žalec »Zacvetele« rož’ce iz papirja T. TAVČAR T. TAVČAR V soboto, 28. oktobra, je v organizaciji PGD Parižlje–Topovlje potekala osrednja vaja Gasilskega poveljstva Občine Braslovče. Na vaji je sodelovalo vseh sedem društev Občine Braslovče s 14 vozili ter 86 gasilkami in gasilci. Prisotni so bili tudi dva reševalca nujne medicinske pomoči z reševalnim vozilom ter član CZ Občine Braslovče z dronom. Vaja »množična nesreča v naravi« je potekala v Topovljah s predpostavko, da je pri letu balona z veliko košaro prišlo do nesreče na plinskem gorilniku. Plamen se je razvil na balon in košaro, v kateri se je nahajalo več mladoletnih oseb in vodnica balona, zato je začel balon nenadzorovano padati. Pri padcu je več oseb padlo iz košare, utrpeli so različne poškodbe in opekline, hkrati pa je prišlo tudi do gozdnega požara. Mimoidoči so v želji, da priskočijo na pomoč, zaradi nepazljivosti doživeli prometno nesrečo, v kateri so bili vsi trije potniki poškodovani. V nadaljevanju je prišlo še do nenadnega požara drugega avtomobila. Na vaji so bili prisotni župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, poveljnik GPO Braslovče Miloš Dernač in poveljnik GZ Žalec Ludvik Meklav, ki so v zaključnem govoru poudarili pomen takšnih vaj in pohvalili gasilce za dobro izpeljano intervencijo. Po vaji so gasilci bolje pripravljeni za reševanje ob množičnih nesrečah v naravi. Na Vranskem v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje deluje sekcija Vranske rož'ce, ki jo je ustanovila Martina Felicijan. Sekcijo zdaj vodi Dragica Ropas, ob podpori Občine Vransko pa so članice 18. in 19. novembra pripravile 8. vseslovensko razstavo rož iz krep papirja. Športna dvorana Vransko se je v dveh dneh spremenila v en sam cvetlični vrt, ki so ga krasili rože in aranžmaji iz več tisoč cvetov iz krep papirja. Na dvodnevni razstavi je svoje izdelke predstavilo 28 skupin oziroma okrog sto razstavljavk in razstavljavcev iz vse Slovenije. Uradno odprtje s kulturnim programom je bilo v soboto, 18. novembra dopoldne, v Športni dvorani Vransko, ko je vse zbrane poleg Dragice Ropas pozdravila županja Občine Vransko Nataša Juhart. Zbrane sta nagovorili tudi dr. Sabina Šegula, ki jo javnost najbolj pozna po tem, da skrbi za božično okrasitev vatikanske bazilike, ter Metka Leljak iz Rogaške Slatine, ki je predstavila pobudo za ustanovitev Zveze slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev cvetja iz papirja. Ustanovna skupščina zveze je bila po odprtju razstave na Vranskem. V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke Taščica iz Vojnika, z igranjem na violino Ajda Bogataj, program pa je povezovala Brina Bogataj. Blagoslov razstave je opravil domači župnik Jože Turinek. OBČINE ŠT. 11 I november 2023 5 Žarek upanja za otroški nasmeh T. TAVČAR Letos so zbrani znesek podelili OŠ Vransko-Tabor in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. V petek, 24. novembra, je v Športni dvorani Vransko potekal tradicionalni dobrodelni koncert Rotary kluba Žalec Žarek upanja za otroški nasmeh. Na tem koncertu že tradicionalno sodeluje Policijski orkester, ki je tudi uradni protokolarni orkester Republike Slovenije. Na koncertu, ki ga je povezovala mag. Dragica Sternad Pražnikar, so se zvrstili različni glasbeni sestavi, najprej pa združena otroška in mladinska pevska zbora OŠ Vransko-Tabor in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. S Policijskim orkestrom so nato pred zelo številčnim občinstvom zapeli solisti Matjaž Mrak, Matej Zidarn, Katja Stenšek, Matej Lebič in Aneja Krajnc ter operni pevki Mateja Praprotnik Dolar in Valerija Šoster. Za pravo popestritev je poskrbel izraelski tolkalec Chen Zimbalista, ki s paleto ritmičnih zvokov navdušuje občinstvo po vsem svetu. Trenutna predsednica Rotary kluba Žalec Blanka Nerad in županja Vranskega Nataša Juhart sta predali čeke z zbranimi sredstvi. Letošnji izkupiček sta prejela sklad Žarek upanja OŠ Vransko-Tabor in otroci družin v socialni stiski OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Vsaka šola je prejela 3.000 evrov. Blanka Nerad je za dolgoletno nesebično delovanje v Rotary klubu Žalec priznanje za življenjsko delo predala dolgoletnemu članu Stanislavu Venigerju. Na odru so se zvrstili narodno-zabavni sestavi: ansambel Golte, ansambel Potepini, Prebrisani muzikanti in Mladi Poljanški. Člani štajerskega benda YU generacija so se predstavili z avtorskimi pesmimi, za smeh in dobro voljo pa je poskrbel vrhunski stand-up komik Dejan Ikovic - Bushi. Dobrodelni večer je zaključil in občinstvo dvignil na noge Dejan Kranjc, ki je poznan pod imenom Dejan Dogaja. Kmečka tržnica deluje v Taboru vsako tretjo soboto v mesecu. V Taboru kmečka tržnica D. NARAGLAV Po ureditvi Jurijevega trga so se v Občini Tabor odločili za redno delovanje kmečke tržnice, saj imajo v občini kar nekaj pridelovalcev in izdelovalcev, ki lahko ponudijo svoje pridelke in izdelke. Za delovanje tržnice imajo dobre pogoje, saj so stojnice pod streho v lepo narejenem prireditvenem kozolcu. Tržnica deluje v okviru Turističnega društva Lušt Tabor, ki združuje razne ponudnike iz občine in tudi izven nje. Kot je povedal Žan Laznik s kmetije Laznik, ki na tržnici ponuja suhomesnate izdelke, tržnica deluje vsako tretjo soboto dopoldan od 8. do 12. ure. Če se bo pokazala potreba, pa bodo ponudbo še razširili. Trenutno so ponudniki na tržnici: kmetija Zupančič z medom, kmetija Novak z ovčjimi siri, domačija Lesjak z lesenimi izdelki, kmetija Laznik s suhomesnimi proizvodi, Društvo žena in deklet Tabor s pekarskimi izdelki in pecivom, ekološka kmetija Lukman, posestvo Najin vrt in Njami njam z liofiliziranim sadjem ter zelenjavo. Obravnavali proračuna D. NARAGLAV Na 10. redni seji konec oktobra so svetniki OS Občine Prebold že obravnavali proračuna za leto 2024 in 2025 ter ju dali v tridesetdnevno javno obravnavo. Nastop Policijskega orkestra in učencev obeh osnovnih šol Dvoletni proračun v javno obravnavo D. NARAGLAV Na novembrski, 7. redni seji OS Občine Tabor so imeli prvo obravnavo proračuna za leto 2024. Obravnavali so tudi dopolnitev Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah ter načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Tabor, spremembe in dopolnitve Pravilnika o pospeševanju samozaposlovanja v občini ter Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini. Obravnavali so tudi letni program športa in letni program kulture v občini za leto 2024. Sprejeli so tudi sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje občine v letu 2024. Predlog proračuna Občine Tabor za prihodnje leto predvideva 2.820.695 evrov skupnih prihod- kov in 3.242.182 evrov odhodkov. Predlog je bil dan v 30-dnevno javno obravnavo, z morebitnimi dopolnitvami in popravki pa naj bi ga sprejeli na naslednji seji. Svetniki so v nadaljevanju seje tudi soglašali z dopolnitvijo Odloka o gospodarskih javnih službah v zvezi z zagotavljanjem zavetišča za zapuščene živali, katerega podlaga je 27. člen Zakona o zaščiti živali, ki opredeljuje skrb za zapuščene živali v smislu, da se jim zagotovijo pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. Glede spremembe in dopolnitve Pravilnika o samozaposlovanju v občini je bilo povedano, da se s temi spremembami in dopolnitvami olajšuje pogoje za uresničitev ukrepa sofinanciranja samozaposlovanja v občini. Stopnja brezposelnosti je v Občini Tabor najnižja doslej in znaša le 3,9 odstotka. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja ter sprejeli sklep, da je pravilnik primeren za nadaljnjo obravnavo. Poleg tega so potrdili tudi predlog višine prispevka režijskega odbora za ureditev ceste Kapla– Ubožno, odsek Kapljica–Drobež. Prav tako so potrdili letni program športa in letni program kulture za leto 2024. Sprejeli so tudi sklep, da v Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Žalec imenujejo Dušana Pungartnika iz Občine Polzela. SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV S.P. ANDRAŽ NAD POLZELO 358, 3313 POLZELA Tel. 035720673, gsm. 041 216 214 www.terglav.si Jutri, v četrtek, 30. novembra, se bodo svetniki OS Občine Prebold sestali na svoji 11. redni seji. Na njej bo podano poročilo o nadzoru poslovanja občinske uprave Občine Prebold za leto 2022. Obravnavali bodo tudi osnutek predloga Sklepa o financiranju političnih strank v Občini Prebold in predlog Sklepa o imenovanju predstavnika ustanoviteljic v Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Žalec. Na mizi bo tudi rebalans proračuna Občine Prebold za leto 2023. Na predhodni, 10. redni seji, ki je potekala po izidu oktobrske številke Utripa, so svetniki že obravnavali predloga proračunov Občine Prebold za leti 2024 in 2025. Poleg tega so obravnavali tudi predlog Sklepa o subvencioniranju prekomerne porabe vode za odpravo posledic poplav v začetku avgusta letos. Na seji je oba proračuna predstavil župan mag. Marko Repnik. Pri tem se je osredotočil predvsem na investicije. Proračun za leto 2024 predvideva 5.991.721 evrov prihodkov in 6.164.666 evrov odhodkov. Proračun za leto 2025 predvideva skupne prihodke v višini 6.703.390 evrov, skupne odhodke pa v višini 7.448.367 evrov. Po predstavitvi je potekala razprava, v kateri je poleg župana sodelovalo nekaj svetnikov in članov občinske uprave. V zvezi z obema proračunoma so sprejeli sklepa, da so se seznanili z vloženima proračunoma za obe leti in da ju dajejo v 30-dnevno javno razpravo do 25. novembra. V zvezi s predlogom Sklepa o subvencioniranju prekomerne porabe vode za odpravo posledic poplav je župan povedal, da je občina JKP Žalec posredovala seznam oškodovancev v poplavah. Javno komunalno podjetje je pri oškodovancih opravilo popis vodomerov, na podlagi katerega so ugotovili prekomerno porabo v mesecu avgustu. Prekomerno porabo je imelo 25 gospodinjstev, največ prekomerne porabe pa je bilo v gospodarskih objektih. Skupen strošek je znašal 8.100 evrov. JKP Žalec je nato še naknadno opravilo popis vodomerov v podjetju Bisol, kjer tega zaradi neočiščenih jaškov niso mogli storiti že prej. Skupna višina stroškov za prekomerno porabo je tako znašala 9.720,61 evra. Občinski svet je v zvezi s tem sprejel sklep, da se vsem tem oškodovancem stroški za povečano porabo ne obračunajo, ampak samo poraba vode v višini, ki je bila obračunana v mesecu pred poplavo. Razlika v višini prekomerne porabe bo plačana iz sredstev proračuna. V zaključnem delu seje je župan podal še nekaj informacij v zvezi z vsebino mediacije z družino Paulin glede preboldske graščine in glede ribnika, da bi se ponovno uredil. Poleg tega je bilo podanih še nekaj vprašanj, mnenj in predlogov. Tudi glede poplavne varnosti in problematike vandalizma. PO DOLINI 6 ŠT. 11 I november 2023 Nekateri zadovoljni, drugi nasprotujejo preselitvi T. TAVČAR, K. R. Stroka je enotna. Selitev prebivalcev iz okoli 150 hiš, ki jih je močno prizadela avgustovska vodna ujma, je neizogibna. Župan Tomaž Žohar na tiskovni konferenci po sestanku z občani Predstavniki vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih ter župana Občine Braslovče Tomaž Žohar in Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar so prebivalcem Letuša in Rečice ob Paki 2. novembra v športni dvorani v Braslovčah predstavili podrobnosti glede poplavne ogroženosti na območju njihovih hiš in predvidene selitve na nadomestno lokacijo v Rakovlje. Sestanka v braslovški športni dvorani, ki je bil zaprt za širšo javnost, se je udeležilo več kot 300 v poplavah prizadetih krajanov. Nekateri so ob koncu odhajali zadovoljni, drugi še naprej nasprotujejo selitvi iz svojih objektov, med njimi pa so bili tudi tisti, ki so bili skeptični do obljub vladnih predstavnikov. Državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je bil s pogovori zado- voljen, saj so ljudje za njih imeli povsem življenjska in konkretna vprašanja, zato so jim skušali po najboljših močeh odgovoriti glede poplavne varnosti oziroma ogroženosti, procesa sanacije in možnosti, ki se jim pri tem odpirajo. Zakon o obnovi, ki naj bi bil sprejet še letos, bo dopuščal več možnosti. Upravičenci se bodo lahko po opravljeni cenitvi odločili, ali bodo sami iskali drugo nepremičnino in si pri tem pomagali z državno odškodnino ali pa bo država zanje odkupila kakšno od že obstoječih nepremičnin. Lahko pa bodo postali lastniki nadomestne zgradbe v Rakovljah. Ena od tem je bila tudi ta, ali lahko ljudje v času do selitve v nov objekt bivajo v starem. Nekatere je zmotilo, da bi morali oditi takoj, ko bo sprejeta zakonodaja. Šefic je dejal, da ljudi ne bodo selili kar tako, pač pa zato, ker so v nevarnosti. Ekstremni vremenski pojavi bodo v prihodnje samo še pogostejši, jim je jasno povedal tudi meteorolog, zato je pomembno, da ljudi čim prej preselijo z območij, kjer so ogroženi. Kot je še dodal, je v tem vmesnem obdobju država pripravljena v celoti pokriti tržne najemnine v začasnih bivališčih. Po besedah župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja je stroka jasno povedala svoje mnenje, ljudje pa so dobili tudi primerna pojasnila glede predvidenih korakov vlade, predloga interventnega zakona o obnovi in postopka glede nadomestnih gradenj. »Upam, da bodo premislili tudi tisti, ki doslej niso bili zadovoljni s predlaganimi rešitvami, in da bo takih vse manj. Odprto je tudi še vprašanje vmesnega časa do selitve v nove objekte, saj moramo vsem, ki jih danes ogroža Savinja, zagotoviti varnost,« je dejal Tomaž Žohar, ki pričakuje, da bo natančna časovnica znana že decembra. Sestanka se je udeležil tudi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, saj je del prizadetih prebivalcev tudi iz njegove občine, zlasti z območja Spodnje Rečice. V tej občini je bilo najbolj prizadetih 22 hiš. Tako kot so za prebivalce Letuša rešitev našli v nadomestni lokaciji na zemljiščih v Rakovljah, imajo tudi v Šmartnem ob Paki po županovih besedah na voljo nadomestna zemljišča, saj že imajo sprejeta dva prostorska načrta, enega za devet, drugega pa za 33 objektov. Ker pa kar nekaj prebivalcev Letuša med Pako in Savinjo gravitira k njim, bi se prostor našel tudi za njih. Moški pevski zbor Prebold z Davidom Stergarjem, njihovim članom, ki je program tudi povezoval. Letni koncert z narodno pesmijo D. NARAGLAV V dvorani gasilskega doma v Kaplji vasi je v petek, 17. novembra, zvečer potekal letni koncert Moškega pevskega zbora Prebold, ki so ga poimenovali Z narodno pesmijo ob Martinovem prazniku. Temu primerno je bil okrašen tudi prireditveni prostor – s sodčkom, majolko, kozarci in drugo dekoracijo. Uvodoma je občinstvo, ki je povsem napolnilo dvorano, pozdravil povezovalec koncerta David Setrgar, sicer tudi sam član pevskega zbora, ki letos obeležuje že 103. obletnico svojega delovanja. Ustvarjalna pot preboldskega zbora se je namreč pričela že davnega leta 1920, ko je zbor prevzel zborovodja Franc Roš. Pevce so nato skozi zgodovino vodili še drugi znani zborovodje. Med drugim tudi Radovan Gobec, Stane Mikuš, Franc Hribar, Franjo Kasesnik, Milan Lesjak, Valerija Doler, Jože Škorjanc, Alojz Šutej, Rudi Bardorfer, Drago Kumer, Matjaž Kač in Ciril Jagrič. V zadnjem obdobju sta zbor vodili še Bojana Hrovat in Ana Rudnik Pavlica, ki sta pevce pripravili tudi na zadnji koncert. Tega so obogatile tudi gostje, pevke Ženskega pevskega zbora Ljubečanke iz Ljubečne pri Celju, ki jih vodi Danijela Jeršič. S klavirsko harmoniko je pevke pri nekaj pesmih spremljal Štefan Starovasnik, ki je z glasbo ob zaključku koncerta pospremil tudi oba zbora, ko sta družno zapela pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Osnutek zakona v parlamentu K. R. Vlada je prejšnji četrtek potrdila besedilo osnutka zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, v katerem določa ukrepe za celovito pomoč v avgustovskih poplavah prizadetim območjem. Državni zbor ga bo obravnaval po nujnem postopku. Osnutek zakona sta na novinarski konferenci predstavila minister za finance Klemen Boštjančič, ki opravlja tudi funkcijo ministra za javno upravo, in državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak. Po besedah ministra bodo z zakonom med drugim administrativno pospešili gradbene, prostorske in druge postopke, povezane z obnovo in razvojem na prizadetih območjih, uredili nadomestno in nadomestitveno gradnjo objektov ter zagotovili pomoč prebivalstvu, gospodarstvu in kmetijskemu sektorju. Državni sekretar Jože Novak je med drugim povedal, da ocena posrednih in neposrednih stroškov zaradi poplav znaša okoli deset milijard evrov. Po podatkih iz aplikacije AJDA je bilo prizadetih 330 hiš, ki jim bo treba najti nadomestitvene lokacije, 80 jih bo mogoče obnoviti ali zgraditi na novo na istem mestu ali samo malo stran od prvotne lokacije, približno 6000 pa je ostalih prizadetih objektov. Kot primer nadomestitvene gradnje je navedel primer iz Občine Braslovče, ki v Rakovljah za poplavljene v Letuški gmajni ureja stavbno zemljišče za 150 hiš. Zemljišča je treba odkupiti in komunalno opremiti ter zgraditi hiše. Do izgradnje hiš bodo preseljenim zagotovili nadomestno bivanje. Za likovnike je bila tovrstna tematika svojstven izziv. S čarobnostjo noči D. NARAGLAV Otroški in odrasli gledališki abonma D. N. Kulturno umetniško društvo Svoboda Prebold že vrsto let za vsako sezono pripravi gledališki abonma za otroke in odrasle. Za sezono 2023/24 so pripravili pet komedij za odrasli abonma in pet gledaliških predstav za otroke. Oba abonmaja tudi tokrat sprejemata goste v Dvorani Prebold. Za njimi so sedaj že uspešno realizirane predstave iz programa abonmaja za odrasle, in sicer komedija Vaja zbora Gledališke skupine KUD Svoboda Griže in monokomedija Kaj potrebuje moški, ki jo je upri- zorila Gledališka skupina KD Črneče. S tema predstavama je zaključen prvi del abonmaja, drugi del pa se prične 20. januarja prihodnje leto, ko je na programu komedija Addamsovi v izvedbi Kulturnega društva Gornji Grad. Temu 17. februarja sledi komedija Alfonz za predsednika, ki jo je na oder postavilo KuD Jože Stupnik Svečina. Abonma se bo končal 16. marca s komedijo Mišelovka v izvedbi KD Delavec Lenart. Tudi pri abonmaju za otroke sta že bili realizirani dve predstavi, in sicer oktobra Po Sloveniji s popotni- kom Jakom, ki jo je ustvaril Zavod enostavno prijatelji, in Ovčka, ki je prišla na večerjo, v izvedbi Gledališča Smejček, ki je bila na programu 17. novembra. Abonma se za otroke nadaljuje 12. januarja s predstavo Živalski ringaraja v izvedbi KD Delavec Lenart. Predzadnjo predstavo tokrat pripravljajo domači gledališčniki KUD Svoboda Prebold, 16. februarja bodo namreč zaigrali igrico Gospodična pospravlja. Abonma bodo sklenili 15. marca z nastopom čarodeja Tonija. Ves mesec november, vse do jutri, 30. novembra, je v Občinski knjižnici Prebold na ogled likovna razstava z naslovom Noč. Svoja likovna dela z motivi, ki jih navdihujeta čarobnost noči in umetna svetloba, so na ogled postavili člani likovne sekcije KuD Žalec. »Noč ponuja možnost različnih svetlostnih ubranosti. Od močno kontrastnih, svetlo temnih do izrazito temnih svetlostnih ubranosti. Ta tema nam je bila tuja. Z njo se še nismo srečali, prav tako je nismo obravnavali. Prav zato nam je ponujala izziv. Izziv, kako doseči izrazite in dramatične svetlobne učinke in atmosferske napetosti. Obravnava pojava svetlobe je bila tako središče našega likovnega problema, ki se je izkazal za vse prej kot lahkega. Kljub temu so se naši člani dobro izkazali ter pokazali vnemo in željo po reševanju tudi težkih likovnih problemov. Kot celota razstava nagovarja gledalca s svetlobo in temo ter raziskovanjem kompozicije in barvnih odnosov v neobičajni perspektivi,« je v zvezi z razstavo povedal njihov mentor mag. Uroš Potočnik, ki zadnjih nekaj let vodi žalske likovnike. S to razstavo in že prejšnjimi, ki so jih imeli v letošnjem letu, likovniki tudi zaokrožujejo 20-letnico delovanja likovne sekcije. Ta je začela delovati leta 2003 pod vodstvom Janka Melanška, zdaj pa jo vodi Marta Vošnjak. PO DOLINI ŠT. 11 I november 2023 7 Koline pod Krvavico D. NARAGLAV Planinsko društvo Tabor je na Zajčevi koči pod Krvavico že tradicionalno pripravilo domači praznik kolin. Ekipa članov planinskega društva, ki je sodelovala pri kolinah in pripravo kosila. Pozimi ter v hladnih dneh jeseni in spomladi je tradicionalna sezona domačih kolin. Nekoč so bile koline praznični dan v družini, in kljub temu da tradicija počasi izumira, se izročilo kolin ohranja še danes, čeprav se je odnos do njih in mesa močno spremenil. K ohranjanju tega običaja prispeva tudi Planinsko društvo Tabor, ki na svoji planinski postojanki Zajčevi koči pod Krvavico že od leta 1999 v mesecu novembru ohranja ta običaj. Taborski planinci se s pripravo kolin ukvarjajo več dni. Najprej gredo izbrat prašiča h kmetu v vasi. Običajno je to kakšne tri dni prej. Že ob izbiranju je veselo in ne manjka dobrot, ki jih pripravi gospodar kmetije ob prodaji. »Letos smo začeli že v torek, 14. novembra, z ogledom prašiča pri rejcu Marjanu Žilniku in pobiranjem stav, koliko prašič tehta. Zaklali smo ga tri dni kasneje, danes pa smo zaradi Prijatelji 6 Še v sedanji zasedbi (od leve) Marjan Lipovšek, Marija Babič, Slavko Bertelovič, Zvone Babič in Marjan Šertl Nocoj bo en lep večer D. NARAGLAV Tako se imenuje tradicionalna zabavno-glasbena prireditev, ki jo že vrsto let organizira društvo Prijatelji 6 Še iz Šešč oziroma istoimenska skupina ljudskih pevcev in godcev, ki jo vodi Zvone Babič. Prijatelji 6 Še, od katerih sta od prvotne skupine sedaj samo še vodja Zvone Babič in žena Marija, so od začetka leta 2001, 15 let, pripravljali prireditev Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto. Od leta 2004 dalje so pripravljali tudi prireditev Z ljudsko pesmijo v Preboldu, ki je sedaj pod okriljem JSKD Žalec. Nocoj bo en lep večer so doslej organizirali že trinajstkrat, s tem da jo sedaj pripravljajo dvakrat letno, spomladi in jeseni. Na tokratni, jesenski različici, ki je bila minuli mesec v Kulturni dvorani v Preboldu, so nastopili: Godba veteranov Žalec, Reški bend, Kresnice – predice, KUD Božo Račič iz Adlešičev, Tamburaši iz Adlešičev, Prešmentani faloti, Joškova banda, Tapravi trije muzikanti in Prijatelji 6 Še. Prireditev je povezovala Simona Žvikart Repnik. Del ekipe planincev v akciji želje obiskovalcev, da bi koline imeli že za kosilo, opravili še vse ostalo, vključno z izdelavo klobas, krvavic in pečenic. Te bodo poleg pečenke in zelja zagotovo dobro šle v slast,« je z nasmehom na dan kolin, 18. novem- Modrijani so s Silvom Pliberškom zapeli tudi skupni komad Oj, zemljica. Modrijani v domu starejših D. NARAGLAV V preboldskem domu starejših, ki je enota Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje, so ob letošnjem martinovem v goste povabili narodno-zabavni ansambel Modrijani, ki je ustvaril nepozabno vzdušje, mnogi pa so ob njihovih vižah zaplesali in zapeli. Za obisk Modrijanov ima veliko zaslugo njihov stanovalec Tone Vrabl, ki je kot novinar Novega tednika in Radia Celje ter kot voditelj raznih prireditev Modrijane spremljal ves čas njihove izjemno uspešne poti, ki še vedno traja. Njegova ideja je bila tudi izjemna prireditev Noč Modrijanov, ki je nekaj let do zadnjega kotička polnila dvorano Golovec v Celju. Modrijani so mu tudi ob tej bra, povedal Peter Marko, predsednik Planinskega društva Tabor. »Letos smo vse skupaj malce spremenili, saj smo večino dela po zakolu opravili že v dolini, meso pa pripeljali na kočo, kjer smo se lotili izdelave klobas. Poleg mene so trenutno v ekipi pri koči še glavni mesar Janko Kobale, Stanko Križanec, Milena Lenko, Brigita Juhart, Janez Miklavc, Uroš Zorenč, Matjaž Lesjak in Marica Miklavc,« nam je povedal predsednik planinskega društva Peter Marko in nato še pojasnil, kako je potekalo letošnje ocenjevanje teže prašiča. »Tokrat pri ocenjevanju teže prašiča nismo bili najbolj uspešni, saj smo vsi precenili njegovo težo. Najbolj priložnosti izkazali izjemno čast in se mu zahvalili za vse, kar je storil za njih in nasploh za narodno-zabavno glasbo. V svojem enournem igranju in prepevanju so Modrijani zaigrali veliko svojih uspešnih viž. Pripravili pa so tudi prijetno presenečenje, saj so s sabo pripeljali še enega znanega glasbenega gosta Silva Pliberška iz Oplotnice pri Slovenskih Konjicah, ki je dolga leta sodeloval in nastopal z legendarnim Tinetom Lesjakom. Silvo zadnje mesece veliko nastopa z Modrijani, z njimi pa je posnel tudi skladbo Oj, zemljica, ki je postala uspešnica. Ogrela je tudi vse udeležence tokratnega dogodka v preboldskem domu. se je pri ocenjevanju odrezala Vanja Lednik, sicer hčerka rejca prašiča, ki je le za 7 kg zgrešila njegovo dejansko težo, ta je znašala 155 kg. Nagrada za najboljši približek dejanski teži prašiča je, tako kot običajno, zadnja krača. Tisti, ki najbolj zgreši težo, pa dobi njegov rep,« še pove Peter Marko in v kuhinjo, kjer se že peče pečenka in praži zelje, odnese pečenice. Tako je v zraku že pravi vonj po kolinah, ki so potem kulinarično razvajale obiskovalce popoldne in zvečer ter dan kasneje, v nedeljo, ko so si nekateri krajani in drugi obiskovalci privoščili kosilo na planinski koči pod impozantno Krvavico. Prizor s prireditve, ki sta jo kot kmeta s pogovorom o Savinjski dolini in Koroški bogatila učenca POŠ Gomilsko, ob tem ko sta klepala srp in ličkala koruzo. Vesela jesen na Gomilskem D. NARAGLAV Kulturno društvo Gomilsko je v sodelovanju z Občino Braslovče v petek, 10. novembra, pripravilo prireditev Vesela jesen na Gomil- skem. Ob tej priložnosti so medse že tradicionalno povabili starejše krajane, za katere se trudijo, da bi jim jesen življenja obarvali pomladno. Prireditev, ki so se je poleg starejših krajanov nad 70 let udeležili številni starši nastopajočih otrok in drugi krajani, je povezovala Nina Markovič Korent, ki je pridala tudi veliko zanimivih misli in pogledov, povezanih z naravo in življenjem. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik KO Gomilsko Sašo Laznik in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki sta poudarila pomen druženja starejših, ki so in še prispevajo svoj neprecenljiv delež v skupno dobro. Župan je ob tem izpostavil tudi letošnjo katastrofalno ujmo, ki je prizadela njihovo občino, in veliko solidarnost ljudi ter še enkrat izrekel zahvalo gasilcem in vsem drugim, ki so pomagali pomoči potrebnim. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gomilsko pod mentorstvom svojih učiteljic, Kvartet Gomilsko, Otroška folklorna skupina Srajčke, ki jo vodita Maja Železnik in Sergeja Debelak, Mladinska dramska skupina KD Gomilsko pod vodstvom Marije Rančigaj in Odrasla dramska skupina KD Gomilsko, ki je pod mentorstvom Nine Markovič Korent s skečem Iz šolskih klopi nadvse nasmejala občinstvo. 8 OSREDNJE TEME ŠT. 11 I november 2023 Prostovoljka z veliko začetnico D. NARAGLAV Med dobitniki občinskih priznanj Občine Žalec je bila letos tudi Špela Jovan, predsednica Društva Most Žalec in oseba, ki ji je prostovoljstvo bilo položeno že v zibelko. Čut za socialno pravičnost in pomoči potrebne je verjetno podedovala po svojem pokojnem očetu Ivanu Jovanu, ki je bil kar 32 let predsednik Zveze borcev Vinska gora, in po mami Štefki, ki je bila tajnica zveze in Društva upokojencev Ponikva pri Žalcu. Starša sta jo naučila, da je v življenju pomembno, da se medsebojno spoštujemo, da smo potrpežljivi, povezani in vztrajni pri doseganju ciljev. Ves čas sta ji vlivala optimizem, ljubezen, razumevanje in dobre vzglede, ki so pri delu z ranljivimi skupinami še kako pomembni. Špela Jovan je poleg prostovoljstva tudi dobra mama, partnerica, sestra, teta in prijateljica, vsekakor pa odgovorna, prijazna in družabna oseba, pripravljena sprejeti nove izzive, znanja. Kot pravi, v prostem času zelo rada hodi v hribe, smuča in se druži s prijatelji. Je tudi ljubiteljica živali, veliko pa ji pomenita družinsko življenje in čas, ki ga preživijo skupaj v naravi. Svoje vrednote prenaša tudi na 15- letno hčerko Nejo, ki je imela priložnost, da se je z njo večkrat udeležila medgeneracijskih taborov in srečanj. »Lahko bi rekla, da hči že stopa po moji poti, saj se je letos vpisala na srednjo zdravstveno šolo, ki sem jo obiskovala tudi sama. Ponosna sem, da je prijazna, rada dela z ljudmi, sprejema drugačnost ter z veseljem priskoči drugim na pomoč. Je v Grižah, Galiciji, Ponikvi pri Žalcu in Žalcu. Od leta 2008 je tudi voditeljica programa skupine starih ljudi za samopomoč v skupini Lipa Griže. Kot predsednica vodi ekipo prostovoljk in skrbi za nemoteno organizacijo dela v društvu, ki presega okvir rednih tedenskih srečanj, saj koordinira sodelovanje in soorganizacijo drugih projektov znotraj društva. Aktivna je pri pridobivanju novih voditeljev in s tem novih skupin, kar je tudi njihovo poslanstvo. »Špela je izredno predana predsednica, polna idej, energije in srčnosti ter je dejansko gonilna sila društva, zato je njeno in naše delo vedno bolj prepoznano v lokalnem in tudi širšem okolju. Vedno poudarja ekipno delo, izmenjavo informacij, podporo, lep, spoštljiv in prijateljski odnos. Vsem nam je za vzgled in za njeno delo smo ji hvaležne tako voditeljice kot tudi člani skupin. Je srčna, predana prostovoljka, ki je lahko vzgled mladim generacijam,« pravijo o njej voditeljice skupin Društva Most. Skupine starejših za samopomoč »Vlogo predsednice Društva Most sem prevzela leta 2016 od Irene Pražnikar, ki je zaslužna za delovanje skupin od leta 1996 dalje, prav tako pa za ustanovitev Društva Most v istem letu. Skupini Lipa in Dobra misel sta bili prvi ustanovljeni skupini v Grižah. Skupino Dobra misel je dolga Dobro timsko sodelovanje in prostovoljno delo je ključno pri vodenju skupin za samopomoč. uspešna športnica, ki trenira smučanje. Partner Gregor mi ves čas stoji ob strani in me pri mojih aktivnostih podpira.« v začetku pogovora pove Špela Jovan, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka. Od leta 2004 pa do konca leta 2018 je opravljala delo strokovne delavke v Centru za socialno delo Žalec. »V okviru strokovnega dela v centru za socialno delo sem delovala na področju socialnovarstvene storitve prve socialne pomoči, nalog za preprečevanje nasilja v družini, ukrepov za varstvo koristi otrok, na področju socialne preventive in drugih. V obdobju od 2014 do 2017 sem opravljala naloge strokovne vodje Dnevnega centra za otroke in mladostnike Podmornica v okviru CSD Žalec. Od leta 2019 dalje sem zaposlena na delovnem mestu strokovne vodje programa Mreža stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju v nevladni organizaciji Ozara Slovenija, enota Celje.« Špela je predsednica Društva Most Žalec, ki trenutno šteje preko 70 članov s 14 voditeljicami prostovoljkami, ki v šestih skupinah delujejo leta vodila Irena Pražnikar, ki je bila tudi direktorica Centra za socialno delo Žalec. Vodenje skupine Lipa iz Griž sem začela izvajati pred 15 leti skupaj z voditeljico Marjano Germ, ki je skupino pred tem že uspešno vodila. V letu 2020 se nama je pri sežnejših na področju zadovoljevanja nematerialnih potreb starejših v Sloveniji in tudi edinstven v Evropi. Skupina starih ljudi za samopomoč je skupina naključno zbranih posameznikov, ki se sčasoma preoblikuje v prijateljsko skupino in za nekatere celo v nadomestno družino. Šteje do deset članov, srečanja pa potekajo vsak teden po uro in pol. Usmerjen pogovor se nanaša na teme, ki povezujejo. Negujemo kulturo poslušanja, ki je pogoj za poglobljen pogovor. Člani skupine sodelujejo s svojimi izkušnjami, doživetji, spoznanji in mnenji. Vsaka skupina si ustvari svoj ritem, voditelja pa skrbita, da vsakdo pride do besede. V skupini velja načelo zaupnosti,« še poudari Špela Jovan. O delu voditeljev pa pove: »Pomembna prednost je, da skupino vodimo prostovoljci, ki se pred vodenjem usposobimo na 120-urnem usposabljanju, ki ga organizira Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije. V društvu imamo 14 usposobljenih voditeljev. Delo voditelja zahteva izkušnje in znanje. Voditelja imata nalogo, da izbereta takšne teme, ki člane povezujejo, ki so jim zanimive. Voditelji pogovorov imamo tudi moderatorsko vlogo, saj pogovor usmerjamo in pazimo, da člani ne govorijo drug čez drugega. Poskrbimo tudi, da lahko vsak pride na vrsto, da je slišan. Izogibamo se nekaterim temam in jih tudi prekinemo, če pogovor nanese nanje. To sta predvsem politika in vera. Naša naloga je, da vsak morebiten spor že v kali zatremo. Kako ukrepamo, ko med pogovorom pridemo do nekaterih pasti, smo se naučili v sklopu usposabljanja. Vse z namenom, da pogovor deluje dobro, da ljudje radi prihajajo. Predvsem pazimo, da so skupine zaupne. To je pomembno, saj člani med skupinskim pogovorom delijo tudi intimne in občutljive zgodbe. Zato imamo znotraj skupine pravila, ki omogočajo zaupnost. Zaupanje med člani je pomembno, da se lahko med njimi zgradijo prijateljski odnosi, ki so eden od ciljev skupinskih pogovorov. Voditelji v skupinah skrbimo tudi za ohranjanje psihofizične dejavnosti članov in zmanjševanje socialnih stisk ter osamljenosti. Pomembna je tudi medsebojna pomoč. Naši člani imajo ogromno znanja, so zelo sposobni, še vedno vitalni in pomemben del družbe. Člane želimo naučiti tudi uporabe novodobne tehnologije in organiziramo izobraževanja. Učimo »Vesela sem, da sem se odločila za delo z ljudmi, za pomoč ljudem in za stike z ljudmi. To me osrečuje, ker vidim, da delamo dobro. Kljub težavam, ki se pojavljajo, pa naj bo to v naravi ali v nas, vem, da je treba misliti pozitivno. Želim si, da bi ljudje spoznali, da vse, kar storiš drugemu, storiš sebi.« vodenju skupine pridružila še Katja Kolar,« Špela Jovan in na vprašanje, kaj je program skupin za samopomoč in kako delujejo, odgovori: »Program skupine starih ljudi za samopomoč je temeljni program Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, v okviru katere so povezani različni pravni subjekti, ki delujejo na lokalni ravni in izvajajo omenjeni program. V nacionalno mrežo je trenutno vključenih več kot 4120 starejših in prostovoljcev, ki se vsak teden srečujejo v 443 skupinah po Sloveniji. Prva skupina je nastala 5. marca 1987. Program je eden najob- pa se tudi znotraj skupine, na primer kako pisati SMS-sporočila. V času korone smo se naučili uporabljati aplikacijo Zoom, dejavni pa smo tudi na svoji Facebook strani. Neznanje lahko starejše obremenjuje in lahko doživijo zelo velike stiske, še posebej jim stisko predstavlja spletno naročanje pri zdravniku. Člani si med seboj pomagajo, si predajajo znanje in vedno priskočijo na pomoč z namenom skupnega soustvarjanja programa in doprinosa Društvu Most, za kar sem neizmerno hvaležna in na to zelo ponosna,« še Špela Jovan poudari Špela Jovan. Pove tudi, da imajo pri ustanavljanju novih skupin zelo pozitivne izkušnje v lokalnih okoljih. V letu 2024 bodo v Žalcu ustanovili že sedmo skupino, prostovoljki pa se že uspešno usposabljata za ustanovitev in vodenje skupine. Ozara in stanovanjske skupine Špela Jovan je tudi strokovna vodja programa stanovanjskih skupin društva Ozara. »Ozara Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, je nevladna humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Z različnimi programi zagotavljamo strokovno pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem, poleg tega pa namenjamo skrb še ohranjanju in izboljšanju duševnega zdravja vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. V društvu Ozara Slovenija delujejo trije osnovni programi: Dnevni centri, Stanovanjske skupine in Pisarne za informiranje po 27 krajih v Sloveniji. Stanovanjske skupine so manjše bivalne enote za tiste ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo občasno ali stalno podporo pri bivanju in organiziranju svojega življenja. Nahajajo se v urbanih središčih, v običajnih stanovanjih ali stanovanjskih hišah, v njih pa v povprečju bivajo štirje stanovalci, ki imajo svojo sobo, skupen dnevni prostor, kuhinjo in sanitarije. Stanovalci so upravičeni do strokovne podpore, ki je odvisna od njihovega zdravstvenega in psihosocialnega stanja, njihovih interesov, potreb in osebnih ciljev. Stanovanjska skupina je prehodna oblika bivanja, saj ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbuja k neodvisnemu življenju. Stanovalci se tako v skladu s svojimi zmožnostmi in ob podpori strokovnih delavcev po določenem času izselijo iz stanovanjske skupine ter samostojno zaživijo v domačem okolju. Stanovanjske skupine društva Ozara se nahajajo v šestih krajih po Sloveniji. To so Maribor, Novo mesto, Ptuj, Nova Gorica, Murska Sobota in Celje, sprejetih pa imamo 64 uporabnikov. Kot strokovna vodja skrbim, da se program strokovno in kakovostno izvaja, sodelujem z drugimi instituci- jami, vzpostavljam delovni in sodelovalni odnos z uporabniki, njihovimi svojci, zaposlenimi in drugimi ter izvajam svetovalno delo, psihosocialno podporo in pomoč.« Pogled za nazaj in naprej Prihaja mesec december in z njim praznični dnevi. »V naših skupinah se decembra veselimo. Pogovori o praznikih, kako jih preživeti, kaj početi, da se ne počutimo osamljene, nas ozaveščajo. Zavedamo se svojih vrednot in jih slavimo. Na srečanjih izdelujemo novoletne čestitke, opremimo jih z ljubečimi besedami in jih izmenjamo med sabo. Veliko članov pravi, da ima novoletno čestitko hranjeno na omarici, da jo vidi vsak dan. To pomeni, da so naše vezi lepe, da se dobra misel širi. In meni osebno to največ pomeni,« prvi Špela Jovan. »Leto 2023 je bilo zelo uspešno leto. Potrdila se je izkušnja, potrdil se je pradavni rek, da dobrota vedno zmaga. Vesela sem, da sem se odločila za delo z ljudmi, za pomoč ljudem in za stike z ljudmi. To me osrečuje, ker vidim, da delamo dobro. Kljub težavam, ki se pojavljajo, pa naj bo to v naravi ali v nas, vem, da je treba misliti pozitivno. Želim si, da bi ljudje spoznali, da vse, kar storiš drugemu, storiš sebi.« O tem, kaj ji pomeni priznanje, ki ga je prejela od Občine Žalec, pa pove: »Priznanje je potrditev uspešnega dela in me še dodatno motivira k prostovoljnemu soustvarjanju in vodenju programa Skupine starih ljudi za samopomoč v Društvu za razvoj civilnih iniciativ Most. Nagrada mi daje vedeti, da naše prostovoljstvo ni neopaženo, da so naša dejanja videna in podprta. Podpora organizacij in pomoč posameznikov nam omogočajo dobro delovanje, kar je ključno za uresničevanje naših ciljev in izboljšanje skupnosti. V veselje in v čast mi je, da lahko delujem v okolju, ki ceni, prepozna in podpira pozitivne učinke prostovoljnega dela. Ker smo vsi na poti v starost, si želim, da bomo znali in zmogli slediti poti, ki smo jo začrtali. Za odlično timsko sodelovanje se zahvaljujem voditeljicam prostovoljkam in vsem članom Društva Most, krovni organizaciji Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije, Centru za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Žalec, Občini Žalec ter vsem, ki me podpirajo, sodelujejo z mano in z Društvom Most Žalec.« ŠT. 11 I november 2023 postanite del uspešneGa podJetJa kronoterm spreJeti Želimo (m/Ž) Prodajnega specialista Prodajnega inženirja Internega promotorja dobrih odnosov (skrbnika kadrov) Svetovalca za tehnično podporo strankam omoGoČamo Karierno in osebnostno rast Izobraževanja in usposabljanja Druženja in teambuildinge Prijetno in zdravo okolje Za več informacij obiščite našo spletno stran ali skenirajte QR kodo in se pridružite odlični ekipi ter s svojim delom prispevajte k ohranitvi našega okolja. OSREDNJE TEME / INFORMACIJE 9 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I november 2023 Tudi letos načrtujejo dobiček T. TAVČAR, L. G. T. TAVČAR Mlekarna Celeia bo po načrtih letos ustvarila več kot 76 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, potem ko je lani ustvarila 67,5 milijona evrov. Z letne novinarske konference, prvi z leve direktor Vinko But Kot je na letni novinarski konferenci mlekarne konec oktobra povedal direktor Vinko But, naj bi mlekarna tudi letos poslovala z dobičkom. Tega je lani ustvarila za dobrih 192.000 evrov. Vinko But je povedal tudi, da bodo letos od več kot 600 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške in širše celjske regije odkupili skoraj 70 milijonov litrov mleka, ki je v celoti brez gensko spremenjenih organizmov. Izdelki Mlekarne Celeia, ki trenutno zaposluje 209 delavcev, so na voljo pri več kot 900 poslovnih partnerjih v Sloveniji in v 13 tujih državah. V strukturi prodaje predstavljajo: dve tretjini izdelki lastne blagovne znamke in ena tretjina izdelkov trgovskih blagovnih znamk. Mlekarna Celeia 86 odstotkov svojih izdelkov proda v Sloveniji, 14 odstotkov pa na tujih trgih. Najmočnejši tuji trgi so Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Črna gora in Italija. »Mlekarna Celeia je v 81. letu svojega delovanja močno izboljšala svoje poslovanje, tudi zaradi znatno povečanega obsega prodaje. Več dejavnikov je pripomoglo k temu, da z optimizmom gledamo proti koncu poslovnega leta. Povezujemo kmetije in zadruge, naše mleko je samo slovensko in zavedamo se, da je na nas odgovornost ohranjanja slovenske tradicije kmetovanja,« je povedal Vinko But. Ocenil je, da se letos dobičkonosnost mlekarne izboljšuje, kakšen pa bo po načrtih dobiček ob koncu leta, ni želel razkriti. Povedal je, da, kljub temu da je letos odkupna cena mleka upadla, Mlekarna Celeia še vedno ponuja višjo odkupno ceno kot druge slovenske mlekarne. Dodal je tudi, da njihovi rejci niso bili poplavno ogroženi, nekaj dni so imeli le težave z dostopom do kmetij, s katerih odkupujejo mleko. Poročali smo že, da so na mlekarni letos postavili sončno elektrarno, ki bo pokrila pet odstotkov potreb družbe po elektriki. Ta naložba jih je stala 250.000 evrov, dograditev čistilne naprave pa 300.000 evrov. Na letni novinarski konferenci so povedali še, da je v teku prenova njihove hišne trgovine v Arji vasi. Vinko But je napovedal, da jih v prihodnjem letu čaka tehnološka posodobitev, ki bo vključevala avtomatizacijo proizvodnih linij in digitalizacijo procesov. Ob tem imajo v načrtu še energetsko sanacijo in prenovo pisarniških prostorov. V Mlekarni Celeia so to jesen javnosti predstavili novo komunikacijsko zgodbo, ki temelji na bližini. O tem je vodja strateškega marketinga v mlekarni Tjaša Kobal Anžur povedala: »Bližino v Mlekarni Celeia vzpostavljamo z našimi kmeti, zadrugami, poslovnimi partnerji, kupci, lokalnim okoljem. Vsa ta izhodišča smo združili pod sloganom Ker smo si blizu, ki opisuje našo blagovno znamko Zelene Doline. Dodatno komunikacijo podkrepimo še s tremi pomembnimi elementi našega delovanja: s tradicijo, z naravo in z ljudmi.« Kot je še povedala, so to sporočilo želeli prenesti tudi na vizualno in zvočno raven. »Avtorica naslovne skladbe, ki jo že lahko slišite v televizijskih oglasih, je kantavtorica in skladateljica Ditka. Ves foto in video material pa je nastal pri našem rejcu, na priznani Turistični kmetiji Apat v Gaberkah pri Šoštanju,« pojasnjuje Tjaša Kobal Anžur. V letošnjem letu so izbrali že 16. mlečno kraljico Zelene Doline Slovenije. Ta je postala Alina Zupanc iz Vodruža pri Šentjurju. Odkupujejo slovensko mleko brez GSO Ob dnevu slovenske hrane, ki smo ga obeležili 17. novembra, so v Mlekarni Celeia izpostavili pomen slovenskega mleka brez gensko spremenjenih organizmov, ki ga mlekarna vsak dan odkupuje z več kot 600 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije. Letos bodo odkupili skoraj 70 milijonov litrov slovenskega mleka, ki je v celoti brez gensko spremenjenih organizmov. Prav tako so prva in edina slovenska mlekarna, ki odkupuje seneno mleko. Kakovost mlečnih izdelkov Mlekarne Celeia poleg številnih priznanj z mednarodno uveljavljenih tekmovanj dokazujejo tudi označbe 'Izbrana kakovost Slovenija', 'Višja kakovost', označba 'Seneno' in certifikat 'Zajamčena tradicionalna posebnost'. Streho logističnega centra so “gasili” tudi s pomočjo avtolestve. Požarna vaja v logističnem centru Lidla T. TAVČAR Na vaji je sodelovalo 262 gasilcev iz 32 PGD s 56 vozili. V logističnem centru Lidla Slovenija v Arji vasi je 19. novembra potekala požarna vaja, ki jo je izvedla Gasilska zveza Žalec v sodelovanju s Poklicno gasilsko enoto Celje. Glavni namen požarne vaje je bil, da se gasilci spoznajo z največjim objektom v lokalnem okolju in pripravijo na čim bolj učinkovito intervencijo v primeru požara. Na vaji je sodelovalo 262 gasilcev iz 32 prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec s 56 vozili in gasilci Poklicne gasilske enote Celje. Za koordinacijo intervencije se je vzpostavil poveljniški štab, vodenje intervencije pa je prevzel poveljnik Gasilske zveze Žalec Ludvik Meklav. Iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: Posluževalec linije (m/ž) Delovne naloge obsegajo: • posluževanje in nadzor nad delovanjem linije • v nadaljevanju vas bomo usposobili tudi za opravljanje internega transporta med posameznimi fazami proizvodnje (upravljanje električnih vozičkov, dvigal, viličarja) Nudimo vam: • pogodbo za določen čas in ob obojestranskem zadovoljstvu pogodbo za nedoločen čas • korektno plačilo, nadpovprečno visok regres in božičnico • stabilno zaposlitev in delo v dobrem kolektivu Pričakujemo: • pričakujemo stabilne in zanesljive sodelavce, ki jim delo v 3-izmenskem režimu ne predstavlja težave Delo ni fizično zahtevno, zahteva pa posameznike, ki se zavedajo svoje vloge v skupini in odgovornosti vsakega udeleženca za dober končni rezultat. Nudimo vam varno prijazno delovno okolje, vabljeni! Za več informacij smo vam na voljo na 031 747 171. BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP Gasilci, ki so bili zaradi lažje koordinacije razporejeni na posamezne sektorje, so uspešno pogasili požar, objekt pregledali s termo kamerami in prezračili poslopje. »Današnja gasilska vaja je prinesla pomemben vpogled v nadzor in ukrepanje ob nepredvidljivih situacijah. Na vaji smo imeli več scenarijev, od požara skladišča, tehnične pomoči in reševanja poškodovanih do situacije nezgode z nevarno snovjo, za kar smo zaprosili posredovanje PGE Celje, ki so nosilci koncesije za posredovanje ob nezgodah z nevarnimi snovmi,« je povedal Ludvik Meklav. Pooblaščenec za varnost in zdravje pri delu v Lidlu Slovenija Matej Žižek pa je po uspešno izpeljani požarni vaji dejal: »Rad bi se zahvalil gasilcem, ki so sodelovali pri požarni vaji. Kljub temu da je naš logistični center največji objekt v lokalnem okolju, so se gasilci odlično znašli, verjamem, da so tudi pridobili dragocena znanja in izkušnje za prihodnje delo na terenu. Za nas v Lidlu Slovenija požarna vaja predstavlja zagotovilo, da smo naredili vse, kar je v naši moči, da bi gasilcem v primeru požara omogočili hitro in uspešno intervencijo ter hkrati poskrbeli za varnost svojih zaposlenih, lokalnih prebivalcev in okoliških objektov.« PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I november 2023 11 Vlagajo v tehnološki razvoj in nova delovna mesta D. NARAGLAV Podjetje Uniforest v Latkovi vasi gradi nov poslovni objekt, v katerega bodo vložili skoraj osem milijonov evrov. Industrijska cona v Latkovi vasi v Občini Prebold bo po zaslugi podjetja Uniforest v letu 2024 bogatejša za nov poslovni objekt napredne proizvodnje, ki bo prinesel tudi nova, zaposlenim prijazna delovna mesta. Podjetje Uniforest je mednarodno znano po tehnološko naprednih gozdarskih strojih, ki jih izdeluje interdisciplinaren tim strokovno usposobljenih sodelavcev. Njihove proizvode odlikujejo varnost, prepoznavna in ergonomska oblika ter prijaznost do uporabnika in okolja. Trajnost je eden od temeljev njihovega delovanja, zato so se v letu 2020 z novo trajnostno poslovno strategijo zavezali k doseganju trajno- bra udeležil sejma kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritechnica v Hannovru v Nemčiji (kjer je Uniforest tudi razstavljal), je povedal, da je tam dobil potrditev, da je gradnja nove proizvodne in skladiščne hale korak v pravo smer. Slovenski razvoj, proizvodnja pod lastno streho in vrhunske komponente ter material so tisto, kar v očeh mednarodnega trga še vedno prepriča uporabnike, zato so skupaj z lokalnimi uvozniki in trgovci zadovoljni z rezultati sejma. Kot je povedal, so po eni strani presegli pričakovanja na področju prodaje, po drugi pa navezali številne kakovostne stike z renomiranimi proizvajalci, ki bi jih v prihodnosti želeli vključiti v krog svojih dobaviteljev. Lani zelo uspešni, kako kaže letos? Direktor Drago Pintar stnih ciljev, kot so hiter tehnološki razvoj, globalne klimatske spremembe in drugi razvojni trendi. Odločili so se za širitev in izgradnjo novega objekta v Industrijski coni Latkova vas v velikosti 100x45 m. Prostor, ki že raste, kot je povedal direktor in lastnik podjetja Drago Pintar, bo namenjen za tehnološko napredne proizvodne procese ter zaposlenim prijazna delovna mesta. Zasnovan in grajen je po smernicah minimizacije vpliva na neposredno in širše okolje, zaključek gradnje pa je načrtovan v drugi polovici naslednjega leta. Drago Pintar, ki se je sredi novem- evrov,« pove direktor Drago Pintar in na vprašanje o tej in bodočih investicijah odgovori: »Vsekakor je ta investicija velik zalogaj, a se zavedamo, da je prav vlaganje v napredne, digitalne in trajnostne procese vlaganje v boljšo prihodnost za vse. Pri poslovanju imamo vedno v mislih širjenje, izboljšanje proizvodnje, zlasti v smeri posodobitve tehnologije, zato verjamem, da bomo na tem področju naredili še marsikaj. Hkrati pa se bo del tehnologije iz sedanjega objekta ob nadgradnji premaknil v novega. S tem bomo v dosedanjem sprostili določene površine, tako da bodo nekatere faze proizvodnje, kot so montaža, barvanje itn., pridobile dodatne prostore, posledično pa tudi omogočile še večjo učinkovitost proizvodnje.« V novem objektu bodo imeli procese avtomatskega skladiščenja pločevine, razreza in upogiba pločevine ter robotskega in ročnega varjenja. Eden izmed ciljev je dekarbonizacija. Objekt je bil že pri idejni zasnovi koncipiran z minimalnim vplivom na okolje. Vgradnja prezračevalno-filtracijskega sistema priznanega dobavitelja bo omogočala proizvodnjo brez izpustov. Objekt bodo talno ogrevali in ohlajali s toplotno črpalko voda-voda. Prav tako zaradi delovnih procesov v novi proizvodni hali ne bo vplivov hrupa. Investicija okrog osem milijonov evrov Projekt izgradnje nove proizvodno-skladiščne hale je za podjetje zahteven finančni zalogaj, zato je bilo dobrodošlo, da so za delno pokrivanje investicije bili uspešni na razpisu za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji. »Ta investicija je tako delno financirana s strani države in Evropske unije. Skupna vrednost projekta znaša 7.957.000 evrov. Pogodbena vrednost v obliki subvencije pa znaša 2.864.520 »Začetek letošnjega leta je bil zelo obetaven; bilo je mnogo naročil, vendar pa se je v nadaljevanju leta, ko smo se približevali poletnim mesecem, začelo zaznavati ohlajanje prodajnih trgov, kar je v tem času sicer pričakovano. Mogoče ima naš segment proizvodnje gozdarskih strojev svojstveno specifiko, ki verjetno nima istih trendov, kot jih ima ostala industrija, tako da občutnega upada prodaje mi nismo zaznali. Kakšno bo poslovno leto v številkah, trenutno še ni mogoče napovedati. Vsekakor pa že lahko rečem, da letošnja rast prodaje ne bo primerljiva z lanskim letom. Nedvomno se Pogled na novo proizvodno in skladiščno halo s ptičje perspektive lahko tudi letos nadejamo uspešnih rezultatov, če bomo realizirali vse to, kar smo si zastavili,« je prepričan Drago Pintar in še: »Vplivi gospodarske recesije so od branže do branže zelo različni. Številke niso znane, ker proizvajalci ne želijo najbolj odkrito govoriti o teh stvareh, saj še vedno ostaja upanje, da se proti koncu leta krivulja obrne v želeno smer.« O tem, kakšni so vtisi s sejma v Hannovru in kaj meni o gospodarski recesiji v Nemčiji, ki je njihovo veliko tržišče, pa Drago Pintar odgovori: »Zelo nerad govorim o ostalih, vendar kar smo se pogovarjali s svojimi poslovnimi partnerji, uvozniki v Nemčiji – z ozirom na to, da je Nemčija v EU prepoznana kot država, ki se je je recesija zelo dotaknila –, pri naših tamkajšnjih trgovcih oziroma uvoznikih vlada precejšen optimizem. Na ta sejem sem šel z mešanimi občutki, domov pa sem se vrnil precej pomirjen, ker so naši kupci, kar se naše branže in prodaje naših proizvodov tiče, precej optimistični. Stvar, ki bi marsikaj rešila, in verjetno bo taka tudi politika EU v prihodnje, je dostop do virov financiranja. Če se bodo v članicah EU pocenili viri financiranja, se bodo prodajne številke hitro obrnile v pravo smer. Na tem sejmu se že tradicionalno srečujemo s SIP-om, s Tehnosom … in smo tudi pokramljali o marsičem. Če povzamem, smo se vsi na tem sejmu uspešno predstavili in si bili enotni, da je ta dogodek eden naših ključnih prodajnih kanalov, saj gre za največji sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije v Evropi in enega največjih na svetu.« Zaposlovanje iz lokalnega okolja V nadaljevanju pogovora smo se dotaknili še kadrovske politike podjetja. »Naše podjetje že vrsto let precej sodeluje s šolami, tudi fakultetami. Omogočamo vajeniški način izobraževanja, obvezno prakso, seminarske in diplomske naloge, nudimo možnost štipendij za uspešne dijake in študente, saj s tem na nek način doprinesemo k celostnemu izobraževanju lastnih kadrov že pred formalno zaposlitvijo v podjetju. V kratkem pričakujemo tudi obisk učencev OŠ Prebold, ki jim bomo predstavili svoje delo in podjetje. Tudi sicer je naša zaposlitvena politika usmerjena v pridobivanje in zaposlovanje kadrov iz lokalnega okolja. Marsikomu od njih je pri nas prva služba. Vsled vsega tega lahko rečem, da večjih težav pri pridobivanju kadrov nimamo. Morda tudi zato ne, ker smo prepoznani kot zaželen zaposlovalec. Temu botrujeta tudi odnos, ki ga imamo do zaposlenih, in nasploh dobro vzdušje, ki vlada v našem kolektivu,« še meni direktor Drago Pintar, ki je zelo cenjen tako v poslovnih krogih kot tudi v lokalnem okolju, saj je vedno pripravljen pomagati raznim društvom in organizacijam ter nasploh pomoči potrebnim. Nenazadnje je tudi sam gasilec, prostovoljec, predvsem pa človek, ki daje v ospredje sočloveka in njegove dobre lastnosti. V zvezi s tem nekaj besed spregovoriva tudi o letošnji katastrofalni poplavi: »Na srečo nas ta poplava ni toliko prizadela. Imeli smo sicer vsaj 10 centimetrov vode v pritličju celotnega objekta in posledično tudi nekaj škode, a ko smo videli, s kakšnimi posledicami in škodo se soočajo naši sosedje, nismo niti razmišljali, da bi dali kakšen zahtevek za povračilo škode. Enostavno smo rekli, da škode pri nas v primerjavi z ostalimi ni bilo toliko in da drugi sredstva potrebujejo veliko bolj. Takoj po poplavi smo v podaljšanem vikendu odpravili vidne posledice in začeli z normalno proizvodnjo, tako da ni bilo nobenih težav z izdobavami,« pojasni takratno situacijo Drago Pintar. Ob koncu pa Drago Pintar zaključi z željami za leto, ki prihaja: »Vsekakor želim zdravja vsem nam, tako svojim bližnjim in zaposlenim kot tudi vsem bralcem Utripa Savinjske doline in prebivalcem naše doline. Vsem skupaj nam želim mir, srečo in veselje. Predvsem pa dobro mero sproščenosti, brez napetosti in skrbi za jutrišnji dan.« 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I november 2023 Spustili pipe osme sezone BINA PLAZNIK V osmi sezoni delovanja Fontane piv Zeleno zlato prodali tristotisoči vrček in dosegli že preko 900.000 obiskovalcev. Najmlajši so bili poleg predstave deležni tudi brezplačne poslikave obrazov. je poskrbel za večerno zabavo vse do 23. ure. Pipe Fontane piv Zeleno zlato so se dokončno spustile 31. oktobra, in sicer do aprila prihodnje leto, ko bodo skupaj s pomladjo pričele deveto sezono dogajanja. Nasvidenje do prihodnjega leta V soboto, 28. oktobra, so se od dopoldanskih ur na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu poslavljali od osme sezone delovanja pip in polletnega dogajanja na fontani. Klasična sobotna tržnica je svoja vrata odprla ob 8. uri, njena jesenska ponudba pa je bila na voljo vse do popoldanskih ur. Stojnice so bile bogate z jesenskimi dobrotami: moštom, pečenim kostanjem, vaflji, palačinkami, kokicami, baloni in tudi že s praznično dekoracijo. Za mlajše obiskovalce so pripravili poslikavo obrazov in predstavo čarodeja Janija Prigode iz čarovniškega klobuka. Ob 18. uri so obiskovalce z odra pozdravili glavni protagonisti letošnje sezone. Janko Kos, župan Občine Žalec, je v nagovoru razmišljal o tem, kako hitro teče čas, in med drugim še posebej pozdravil obiskovalce, ki se jih spomni, da spremljajo dogajanje že od prve sezone odprtja. Povedal je tudi, da so nekaj dni pred dogodkom zaključka osme sezone prodali tristotisoči vrček, ter izračunal, da je fontano obiskalo že več kot 900.000 obiskovalcev. Nadaljeval je: »Tako bomo kmalu praznovali milijon obiskov, kar je znak, da smo pomembna turistična točka v slovenskem merilu.« Omenil je tudi združitev krajev od Solčave do Laškega v odlično turistično destinacijo, kar pomeni dodatni razvoj fontane. Spomnil je na to, da bomo čez dve leti praznovali 10. obletnico obstoja fontane, ki jo nameravajo v Žalcu obeležiti na edinstven način, po čemer si bodo žalsko fontano vsi zapomnili. Mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, je zadovoljen z minulo sezono in se že veseli novosti, ki jih prinaša novo leto. Občinstvu je predstavil ponudbo novoletnih daril v žalskem TIC-u. Za prihodnje leto je napovedal posodobitev Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva. »Ena od novosti bo, da si bodo obiskovalci lahko tam zvarili čisto svoje pivo, po svojem okusu.« Ani Frece, ki si je mesto letošnje ambasadorke Fontane piv Zeleno zlato 2023 delila s Tilnom Artačem, je razmišljala o tem, da čas prehitro teče: »Vsega lepega v življenju je prehitro konec in tega sem se zavedela tudi letos, ko sem dobila vlogo ambasadorke, ki sem jo z veseljem opravljala. No, saj bom še vedno vabila k fontani in upam, da je veliko prodanih vrčkov tudi zaradi mene. Zahvaljujem se, da sem lahko bila del te sezone.« Slovenski proizvajalci hmelja se uvrščajo med deset največjih pridelovalcev hmelja na svetu. Ponosno jih predstavljata letošnja hmeljarska princesa Špela Razboršek in hmeljarski starešina Ciril Terglav, ki promovirata hmelj in hmeljarstvo po Sloveniji in svetu ter sta se tudi udeležila zaključka letošnje sezone. Po uvodnih nagovorih je moderatorka Martina Švab na prizorišče povabila Ansambel Unikat, ki Zdravica aktualnega hmeljarskega para, ambasadorke piva, direktorja ZKŠT Žalec in župana ob koncu sezone Vesela druščina je komentirala, da se vedno radi podružijo s prijatelji na dogodkih ob fontani. Ansambel Unikat je kmalu ogrel ozračje s svojo glasbo. ODLIČNA IDEJA ZA DARILO Ponesite zgodbo ter okuse domače Savinjske doline med prijatelje ali poslovne partnerje. Podarite jim praznično darilno košarico. DARILNA KOŠARICA LOKALNIH DOBROT TE MIKA TURISTIČNO VODENJE NOVE TURISTIČNE DESTINACIJE SPODNJA SAVINJSKA DOLINA? SPREJMI IZZIV IN SE PRIJAVI SPREJMI IZZIV IN SE PRIJAVI na strokovno usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov. Odlične vsebine, izjemna priložnost. Program je v celoti pokrit iz projekta HiP zgodba. ROK POGOJI 22. december 2023 najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja) aktivno znanje vsaj enega tujega jezika EU izpolnjena in posredovana PRIJAVNICA jolanda.ivanusa@zkst-zalec.si ali osebno v TIC-u Žalec IZVEDBA TIC ŽALEC, 03 710 04 34 WWW.ZKST-ZALEC.SI Kandidati pridobijo 9. 1.-30. 3. 2024 certifikat izkaznico turističnega vodnika vpis v register turističnih vodnikov SSD Prijavnica dosegljiva na spletni strani projekta ŠT. 11 I november 2023 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Iz Jakobine tokrat le liker D. NARAGLAV V Galiciji so že tradicionalno pripravili martinovanje pod farovškim kozolcem. Del udeležencev ustanovitve Lokalnega odbora Svoboda Spodnje Savinjske doline Zaživel je lokalni odbor Svobode Pod kozolcem se je zbralo veliko krajanov in tudi gostov od drugod. Letošnje vreme tudi vinogradnikom ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bila letina zaradi neugodnega vremena skozi vse leto marsikje prepolovljena ali je skoraj ni bilo. S tem so se morali sprijazniti tudi v Krajevni skupnosti Galicija oziroma v tamkajšnjem turističnem društvu, saj na svojem tradicionalnem Martinovanju pod kozolcem, ob katerem raste potomka najstarejše vinske trte z mariborskega Lenta, njena »vnukinja« Jakobina, letos niso mogli blagosloviti njenega pridelka. Sicer pa prireditev ni ostala brez blagoslova, saj na mizah ni manjkalo vinske kapljice, Pogled na obloženo mizo, na kateri je bil skoraj sedem kilogramov težak piščanec, vzgojen na kmetiji Križan. Po blagoslovu so skupaj nazdravili vinska kraljica savinjskih vinogradnikov Suzana Čakš, predsednica TD Galicija Gabrijela Sedminek in župnik Janko Cigala. pridelane v domačih vinogradih in brajdah ali kje drugje. Vsakoletno martinovanje v Galiciji je že znano po tem, da zaselki in društva napolnijo mize z vsemogočimi dobrotami in z njimi brezplačno razvajajo obiskovalce. Od pečene perutnine, pečenih sliv s slanino, gozdarske paštete, žolce, domačih prekajenih klobas, salam, kruhovih kroglic s slanino, raznih jabolčnih in drugih zavitkov, potic, sadnega kruha, sirovih plošč, kuhanega kosta- T. T. nja, suhega sadja in raznega peciva se kar šibijo mize, dobrote pod farovškim kozolcem pa gredo še kako v slast ob raznoraznih domačih starih in mladih vinih ter drugih pijačah. »Grozdja iz naše trte Jakobine je bilo letos le za vzorec, zato smo iz njega namesto vina naredili dobre tri litre likerja, za kar je zaslužna naša članica Anica Grobelnik, pred mano dolgoletna predsednica društva. Z likerjem iz Jakobine smo tako lahko počastili veliko obiskovalcev današ- Obisk in kostanjev piknik D. N. Na kostanjevem pikniku se je s peko izkazal sam predsednik občinskega odbora Alex Wurth. njega praznovanja,« je med drugim povedala Gabrijela Sedminek, predsednica TD Galicija ter k temu dodala še, da je zelo vesela, da se je ta prireditev tako prijela in da združuje vse krajane in zaselke njihove krajevne skupnosti, kar je zelo pomembno za njihovo lokalno skupnost. Pred prireditvijo je bila v bližnji cerkvi sv. Jakoba nedeljska sveta maša. Po njej pa so se družili pod kozolcem, kjer je zbrane nagovorila tudi vinska kraljica Savinjskih vinogradnikov Suzana Čakš, po rodu iz Galicije. Blagoslov vina je opravil domači župnik Janko Cigala ter ob tem tudi postregel z zgodbo o sv. Martinu, ki ima svoje mesto tako v farni cerkvi kot tudi podružnični na Pernovem. Za prijetno druženje ob kulinaričnih dobrotah in vinu je poskrbel tudi mešani pevski zbor Galicija, ki ga vodi Anita Žolnir, nato pa še Drago Jambrek s svojo harmoniko iz lesa, ki si jo je izdelal sam. Njihovo martinovanje so z obiskom počastile tudi predstavnice TD Petrovče in TD Dobrna. Sredi novembra sta bila na sedežu Območne organizacije stranke SD Žalec, ki jo vodi mag. Marko Repnik, na obisku podpredsednica stranke Socialnih demokratov Slovenije Mija Javornik in glavni tajnik Klemen Žibert. Gosta sta prisotne člane stranke iz Občinskih odborov SD v novi pisarni SD v Žalcu seznanila z aktualnim dogajanjem v državi, v vladni koaliciji in v njihovi stranki. Prav tako so predstavniki stranke iz občinskih organizacij vodstvo stranke seznanili s svojimi videnji dogajanj v stranki in državi ter tudi v vladni koaliciji, ki ne deluje, tako kot bi morala. Konstruktivnemu pogovoru sta sledila kostanjev piknik in druženje s članstvom na žalski tržnici pri fontani piva v organizaciji občinske organizacije SD Žalec na čelu s predsednikom Alexom Wurthom. ARHIV SVOBODE Konec oktobra se je prvič sestal zbor članov stranke Gibanje Svoboda iz občin Polzela, Braslovče, Prebold, Tabor in Vransko. Cilj zbora članov so bile volitve v izvršni odbor Lokalnega odbora Spodnja Savinjska. Zbora članov se je udeležilo deset članov in dva poslanca Gibanja Svoboda Dean Premik in Aleš Rezar. Predsednik LO Spodnja Savinjska Dejan Tamše je za voljena člana predlagal Blaža Bračuna, kandidata iz Občine Braslovče, in Anuško Križnik iz Občine Vransko. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Za sekretarko LO je predsednik imenoval Simono Križnik z Vranskega, člana pa sta tudi vodji svetniških skupin Oton Račečič, svetnik iz Občine Prebold, in Luka Špoljar, svetnik iz Občine Polzela. Izvršni odbor bo v nadaljevanju potrdil še podpredsednika ter predstavnika mladih in seniorjev. Kot je povedal predsednik Dejan Tamše, bo lokalni odbor pri svojem delu sledil programu stranke Gibanje Svoboda, obenem pa uresničeval tudi program na svojem območju, v občinah Polzela, Braslovče, Prebold, Tabor in Vransko, ter sodeloval z lokalnim odborom Občine Žalec, ki že sedaj deluje kot samostojni odbor. Med najboljšimi ponovno Marijin kruh D. NARAGLAV Marija Špitaler je z belim kruhom s česnom in peteršiljem znova prepričala strokovno komisijo. V Kristalni palači v Ljubljani so oktobra pripravili vsakoletno prireditev Naj Fala kruh, ki jo organizira francosko podjetje Lesaffre Slovenija (izdeluje izdelke za pekarstvo). Preboldčanka Marija Špitaler se že nekaj let udeležuje te prireditve in vedno poseže v sam vrh najboljših udeležencev natečaja. Lansko leto je Marija Špitaler, ki vsako leto sodeluje tudi na festivalu potic v Preboldu, spekla Naj Fala kruh 2022 iz posebne vrste moke z dodatkom bazilike in sušenih paradižnikov. Za letošnji natečaj pa je Marija zmesila beli kruh s česnom in peteršiljem ter z njim znova prepričala strokovno komisijo in prejela naziv Naj Fala kruh 2023. Komisija, ki so jo sestavljali Leonarda Kramar, razvojna tehnologinja v podjetju Žito, Urška Fartelj, avtorica kulinarične spletne strani 220 stopinj poševno, Mirjam Kavčič, velika ljubiteljica in mojstrica peke kruha in kvašenega peciva, ter Marko Pulko, izvršni direktor podjetja Lesaffre Slovenija, je izmad vseh kruhov izbrala tri najboljše, ki ki so vsak v svoji kategorili prejeli naziv Naj Fala kruh. Poleg Marije so ta naziv letos prejele Antonija Pešec, ki je že tretje leto spekla najboljši pšenični kruh, Božica Bergant, ki je spekla Marija s svojim nagrajenim kruhom, ki je bil še topel, ko ga je prinesla v Ljubljano. pirin kruh, in Danijela Ogris, ki so jo izbrali obiskovalci. Tekmovanja se je udeležila prvič, spekla pa je kruh s posušenimi paradižniki, česnom, peteršiljem in olivnim oljem. Marija Špitaler je povedala, da se vsako leto z veseljem odzove na ta natečaj, ker ima rada takšne izzive, saj je peka njena strast in vedno poskuša narediti kaj novega, drugačnega, s čemer si tudi bogati svoje znanje in izkušnje. Da dosega takšne rezultate, pa se vedno tudi maksimalno potrudi. Za tokratni natečaj in ocenjevanje je vstala že ob dveh zjutraj, da je bil kruh, ki ga je prinesla v Ljubljano, še povsem svež. Sicer pa je Marija tudi prava ambasadorka Fala slončka, saj je za peko in sodelovanje na natečaju navdušila tudi prijateljice. 14 PO DOLINI ŠT. 11 I november 2023 Sklenili likovni, literarni in foto natečaj T. TAVČAR Na natečaj je prispelo 62 likovnih izdelkov vrtčevskih otrok in 94 likovnih ter 31 literarnih izdelkov šolarjev, starejši likovniki pa so ustvarili 21 likovnih del z gasilsko tematiko. Razglasili so tudi najboljšo gasilsko fotografijo. kot darila ob posebnih priložnostih. Vsem sta se na odru zahvalila Milan Pustoslemšek in Dušan Zabukovnik. V okviru spremljajočih dejavnosti 18. Kongresa Gasilske zveze Slovenije je bil objavljen tudi natečaj za najboljšo fotografijo, ki je bila posneta v kongresnih dneh. Nagrade najboljšim je izročil predsednik GZS Janko Cerkvenik. Prvo mesto je pripadlo Jani Petrak Zajc, drugo Ivanu Lipičniku, tretje pa Janiju Eden od prizorov igre Dobrodelno za športni park D. NARAGLAV Za najboljšo fotografijo je komisija izbrala posnetek Jane Petrak Zajc iz Petrovč. S sklepno prireditvijo ob zaključku natečaja so 25. oktobra v Domu II. slovenskega tabora Žalec zaokrožili kongresno dogajanje Gasilske zveze Slovenije. Med prisotnimi je S predstavo in donacijo so zbrali dva tisoč evrov za obnovo parka. Podelitev nagrad in priznanj otrokom iz vrtcev in mentorjem Pavlinu. Zmagovalna fotografija je bila uporabljena za naslovnico revije Gasilec. V kulturnem programu, ki ga je vodila Jolanda Železnik, sta nastopili dramska skupina Marioneten, ki jo sestavlja sedem strokovnih delavk Vrtcev Občine Žalec, in otroška folklorna skupina Srajčke KD Gomilsko. V zaključnem delu se je predsednik GZ Žalec MIlan Pustoslemšek za prijetno sodelovanje v kongresnem dogajanju zahvalil ravnateljici Vrtcev Občine Žalec Nataliji Starič Žikić in direktorici Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolandi Železnik. … in žalskim kulturnikom-likovnikom bil tudi Janko Cerkvenik, predsednik GZS, ki je v nagovoru izrazil ponos in hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi XVIII. Kongresa Gasilske zveze Slovenije in pri vseh spremljajočih dogodkih. Spomladi letos, ko so v Gasilski zvezi Žalec začeli z intenzivnimi pripravami na največji gasilski dogodek v Sloveniji, so razmišljali, kako bi v kongresno dogajanje vključili otroke. Odločili so se, da razpišejo likovni in literarni natečaj na temo gasilstva in k sodelovanju povabijo vse vrtce in šole Spodnje Savinjske doline. Na natečaj je prispelo 62 likovnih izdelkov vrtčevskih otrok in 94 likovnih ter 31 literarnih izdelkov šolarjev, spodbudilo jih je 48 mentorjev. V komisiji za izbor nagrajencev so bili Uroš Stepišnik, Dušan Zabukovnik, Laura Kegu (likovni izdelki) in Valentina Toman Čremožnik (literarni izdelki). Komisija je imela zahtevno delo, saj je med otroškimi deli težko izbrati najboljše. Najboljši so prejeli nagrado, in sicer slikanico z naslovom Fanny: pesnica neizjokanih solz, ki je izšla v spomin Fanny Hausmann, prvi slovenski pesnici, ob 170-letnici njene smrti. K ustvarjanju so povabili tudi likovnike KUD Polzela in KUD Žalec, ki so prav tako z velikim zanosom sprejeli izziv in se lotili likovnega poustvarjanja z gasilsko tematiko. Ustvarili so 21 likovnih del, ki so jih podarili GZ Žalec. Ta jih bo lahko uporabila Prvo novembrsko soboto je bila v Dvorani Prebold gledališka predstava Zakonci stavkajo, ki so jo že leta 2020 na preboldski oder premierno postavili gledališčniki KuD Svoboda Prebold. Tokrat so se odločili, da jo ponovno zaigrajo in z zbranimi prostovoljnimi prispevki pomagajo Športnemu društvu Latkova vas pri sanaciji športnega parka, ki so ga močno poškodovale avgustovske poplave. Komedija je zelo gledljiva, polna humorja in hkrati tudi poučna. Avtor komedije je režiser Sašo Juhart iz celjskega gledališča, ki je s preboldskimi gledališčniki ustvaril že več predstav (Rdeči kotiček, Moža je zatajila, Življenje vaških plejbojev). Kot posamezni igralski liki v komediji nastopajo Tomaž Aubreht, Marjeta Volmut, Jani Pilko, Danica Kveder, Janko Pirc, Manja Petrovec, Martina Aubreht, Eva Vedenik, Ana Ajdič, Marko Reberšek, Miran Žirovnik in/ ali Boštjan Kropf. Šepetalka je Mojca Škrabl, za luč pa skrbi Srečko Stepišnik. Občinstvo je tudi tokrat neizmerno uživalo v predstavi, s prostovoljnimi prispevki in donatorstvom podjetja, ki je sredstva, zbrana na dan predstave, podvojilo, pa se je za športno društvo zbralo preko dva tisoč evrov, kot je ob zaključku predstave povedal predsednik ŠD Latkova vas Niko Vihar. Gledališčnikom, občinstvu in podjetju se je tudi iskreno zahvalil za darovana sredstva, ki jih bodo namenili za popravilo društvene hiške, ki jo je poplava močno poškodovala. Gasilski veterani na 61. druženju D. NARAGLAV V GZ Žalec je trenutno 457 veteranov, od tega 321 moških in 136 žensk. Predzadnjo oktobrsko soboto je bilo v dvorani Doma krajanov Tabor tradicionalno srečanje veteranov in veterank Gasilske zveze Žalec. Tokratno je bilo že 61. po vrsti. Poleg povabljenih veterank in veteranov se je srečanja udeležilo precej gasilskih funkcionarjev iz GZ Žalec in PGD ter gostov iz lokalnih skupnosti. Srečanje se je začelo s pesmijo Dobri gasilci, ki jo je na GZ Žalec poslal oskrbovanec Vojko z enega od domov starejših, ki so jih pred gasilskim kongresom obiskali predstavniki GZ ter tam oskrbovance seznanjali s tem velikim dogodkom. »Gasilci smo dobri ljudje. Pogasimo vsak požar, za to ne rabimo nobenega denarja. V družbi smo glavni, na veselicah zabavni. V slogi je moč, ko slišimo klic Na pomoč. Veseli prostovoljci ob glasbi zaplešemo polko ali valček, spijemo tudi kak kozarček. Srečni na glas zapojemo, ko gremo domov pod domači krov. Iz dneva v noč sveti Florjan nam je v pomoč!« se glasi pesem Vojka. Na prireditvi, ki jo je povezovala Tea Pustoslemšek, so predali tudi veteranski prapor GZ Žalec, ki so ga eno leto imeli na čuvanju veterani iz Gasilskega poveljstva Občine Polzela. Do naslednjega leta ga bodo hranili in čuvali v Gasilskem poveljstvu Občine Braslovče. Udeležence je nagovoril predsednik Komisije za veterane GZ Žalec Milan Lesjak ter predstavil delo in aktivnosti, ki so se odvijale v zadnjem obdobju. Postregel je tudi s podatkom, da je v GZ Žalec trenutno 457 veteranov, od tega 321 moških in 136 žensk. V letih 2022–2023 je v njihove vrste na novo vstopilo šest članov in članic, umrlo pa jih je osemnajst. Njim so se posvetili z minuto molka. V nadaljevanju so veterankam in veteranom spregovorili še gostje: župan Marko Semprimožnik, Dobitniki priznanj s predsednikom komisije in podpredsednico GZ Žalec namestnica predsednika GZ Žalec Lidija Krk, predstavniki veteranov gasilskih zvez Savinjsko-Šaleške regije, predstavnik veteranov GZ Šmarje pri Jelšah, dosedanja predstavnica veteranov SŠ regije Savina Naraks in predsednik Sveta veteranov GZ Slovenije Jožef Smole. Na srečanju so podelili tudi plakete veterankam in veteranom, ki so več kot 30 let aktivno opravljali gasilsko službo. Plakete veterana je tokrat prejelo 16 veterank in veteranov. Iz rok predsednika komisije in namestnice predsednika GZ Žalec so te prejeli: Andrej Arnšek (PGD Dobriša vas–Petrovče), Ivan Basle (PGD Ojstriška vas–Tabor), Branko Deželak (PGD Zabukovica), Ivo Gjuras (PGD Vel. Pirešica), Anton Jezernik (PGD Ponikva pri Žalcu), Stanko Kovče (PGD Ojstriška vas–Tabor), Silvester Meznarič (PGD Braslovče), Martin Mogel (PGD Letuš), Ivan Podbregar (PGD Ojstriška vas–Tabor), Janko Potočnik (PGD Zabukovica), Stanko Prislan (PGD Parižlje–Topovlje), Franc Ribič, Zlatka Ribič, Anica Semprimožnik in Drago Vranič (vsi iz PGD Ojstriška vas–Tabor) ter Peter Zabukovnik (PGD Andraž nad Polzelo). Prijeten kulturni program so pripravili učenci OŠ Tabor. PO DOLINI ŠT. 11 I november 2023 15 Peš z Grmovja do Kopra D. NARAGLAV ARHIV DOMA Štiri sodelavke iz Doma Nine Pokorn Grmovje so se peš odpravile na več kot 180-kilometrsko pot z Grmovja do Kopra, pri tem nekaj naredile za zdravje, spoznavale dobre ljudi ob poti in postale še boljša ekipa. gostilni Hruševje, ki nas je častila s pijačo ter prigrizkom in dobri ter prijetni družini, ki nas je gostila na tretji, najdaljši etapi od Brezovice do Postojne, kjer smo se od Vrhnike dalje podale čez drn in strn ter se prebijale skozi 'medvedovo območje' daleč stran od glavne ceste,« je povedala Lavra Lužar ter dodala, da je za pot domov poskrbel sodelavec Dejan, ki jih je pričakal na cilju v Kopru. Pot domov je bila čustvena in nasmejana ter polna vtisov in utrinkov. Kavo pile tudi v Italiji Pred odhodom na pot še fotografija pred domom Ljudje si postavljamo najrazličnejše izzive, s katerimi želimo sebi in tudi drugim dokazati, da znamo in zmoremo narediti tisto, kar si zastavimo za svoj cilj. To so sebi in ostalim, ki morda niso najbolj verjeli, da bodo zmogle, na pragu koledarske jeseni dokazale štiri zaposlene v Domu Nine Pokorn: Ksenija Hrustl, Doroteja Šimonić, Sonja Pajić in Lavra Lužar. Odločile so se, da se peš podajo do Kopra. Svoj podvig pa so izpeljale v okviru domskega projekta Grmovje za zdravje in čili za zdravje. Pobuda za podvig je nastala v pogovorih z njihovo sodelavko Nevenko Kresnik, ki je to pot opravila že pred leti in bi se z njimi podala tudi tokrat, če je ne bi doletela poškodba gležnja. Na poti so bile pet dni. Štirikrat so prespale, in sicer v Blagovici, nato v Brezovici, Postojni in nazadnje v Lokvah pri Sežani. Prve tri dni so vsak dan prehodile preko 40 km, nato 32, zadnji dan pa 28 km. Pri tem svojem podvigu so bile deležne podpore delovne organizacije, ki jim je omogočila službeno vozilo za spremljevalno ekipo in prehramb- Kuhali grmovsko enolončnico D. NARAGLAV ARHIV DOMA Ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja, ob katerem se še posebej poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj, so v Domu Nine Pokorn Grmovje drugo leto zapored pripravili zanimivo druženje in tekmovanje v kuhanju grmovske enolončnice. Na povabilo organizatorjev so se prireditve in tekmovanja v kuhanju udeležili Veseli Pruhovčani, ki so skrbeli za prijetno glasbeno vzdušje, gasilci PGD Velika Pirešica, športniki DU Velika Pirešica, sekcija ročnih del Klepetulje iz DU Galicija in Sončnice z Ozaro iz Društva MOST Žalec in Ozare Celje. Z močnimi nasprotniki iz bližnje in širše okolice sta kuhalnice pogumno vrteli tudi ekipa stanovalcev Doma Nine Pokorn, ki si je nadela ime Tabaskoti, in ekipa zaposlenih z imenom Kuharčki. Ocenjevalna komisija je imela kar zahtevno nalogo, saj je izmed vseh enolončnic, ki so bile vse zelo dobre, morala izbrati najboljšo. Po seštevku točk na podlagi kriterijev je sledila razglasitev rezultatov. Za najbolje ocenjeno enolončnico je bila izbrana enolončnica, ki jo je skuhala ekipa Klepetulje iz DU Galicija. Prehodni pokal bo tako eno leto, do leta osorej, ko bo na vrsti že tretje tovrstno druženje, v njihovi lasti. Po njihovem receptu pa se bo ta zmagovalna enolončnica tudi kuhala v Domu Nine Pokorn. Na prvi golažijadi dvanajst ekip T. TAVČAR Skoraj pred ciljem še »selfie« za spomin prevoz in logistiko prtljage so poskrbeli trije naši sodelavci Joži, Dejan in Borut. Po prihodu v Koper smo oblečene začofotale v morju, si privoščile pivo, čevapčiče in sladoled ter poslale razglednice vsem dobrim gostiteljem »Na poti smo srečevale dosti prijaznih, zgovornih in dobrosrčnih ljudi. Bilo je nepozabno, sproščeno, nasmejano in spontano potovanje. Bila je enkratna življenjska izkušnja, ki nas je še bolj povezala, vsaka pa je dala v ta mozaik unikaten delček sebe. Imele smo najboljši 'team building ever'.« ne pakete, tako da so na poti imele hrano in pijačo iz nahrbtnika, na cilju vsakodnevne poti in tudi vmes pa tople obroke. »Za spremstvo, »Vreme nam je služilo vseh pet dni, le četrti dan so nas krajši čas spremljale plohe, nato pa je za Nanosom posijalo sonce in vse je bilo spet kot prejšnje dni. Zadnji del naše poti smo se podale prek meje v Italijo in si tako pot do Kopra skrajšale za okrog 15 km. Na obrobju Trsta smo si privoščile kavo, že prej pa tudi ugotovile, da prebivalstvo ob meji še kako dobro govori slovensko. V eni od gostiln sem se trudila z angleščino in po stavku enega od domačinov: 'Ali gre slovensko?' požela bučen smeh Zmagovalna ekipa Klepetulje DU Galicija na naši poti: sodelavki Brini, ki nam je skuhala odličen golaž prvi dan na Vranskem, gospe Sonji v Blagovico, ki nas je gostila na koncu prvega dne, vseh prisotnih v gostilni,« pove Lavra Lužar in doda še nekaj podatkov o tem njihovem podvigu. »Pot je minila brez poškodb, nesreč in zapletov, za kar smo neskončno hvaležne. Bili so sicer žulji in druge rahle nevšečnosti – bolečine, ki pa so se ob dobrem razpoloženju hitro skrile. Ves čas svoje poti smo bile preko družbenih omrežij v stiku s sodelavci in z njimi delile svoje doživljanje, oni pa so nas motivirali, spodbujali in namenjali lepe misli. Na poti smo srečevale dosti prijaznih, zgovornih in dobrosrčnih ljudi. Bilo je nepozabno, sproščeno, nasmejano in spontano potovanje. Bila je enkratna življenjska izkušnja, ki nas je še bolj povezala, vsaka pa je dala v ta mozaik unikaten delček sebe. Imele smo najboljši 'team building ever'. Obljubile pa smo, da na obletnico premagane poti prehojeno pot prevozimo z avtom in obudimo spomine ter podoživimo našo 'odbito' pot.« Kot smo še izvedeli, jih je ta pot tako navdušila, da po tihem že snujejo naslednjo večdnevno pohodno avanturo. Čeprav je bilo vse skupaj tudi precej naporno, pa vse to odmislijo in dajo na plan le lepe spomine in doživetja ter postanejo »grmovske rakete«, kot jih je poimenoval sodelavec Joži, ki je sam strasten športnik in navijač. Krajevna skupnost Šempeter v Savinjski dolini je v soboto, 7. oktobra, na igrišču ŠD Rega v Podlogu pripravila prvo golažijado. Udeležilo se je je kar 12 ekip, skupaj 70 tekmovalcev. S tekmovanjem so ekipe pričele ob 8. uri in ga zaključile ob 13. uri, ko so za najboljši golaž razglasili golaž ekipe Kalamite iz zaselka Kale, druga je bila G-TEAM Zg. Grušovlje, tretje mesto pa si je prislužila ekipa Podeželskega društva Grče. Prvo ocenje- vanje ekip, urejenost pogrinjkov, se je pričelo ob 10.30. Komisijo je vodil znani gostinec Franci Privošnik. Štiričlansko komisijo za ocenjevanje golaža je vodil Sašo Tržič iz Picerije Nekropolis. Kot je povedal predsednik sveta KS Šempeter Mitja Tavčer je prva golažijada lepo uspela, zbralo pa se je kakih 300 krajanov, ki so bili postreženi z golažem. Bilo je veselo, pripravili pa so tudi več zanimivih družabnih iger. Zmagovalna ekipa Kalamite, prvi z leve pa predsednik KS Šempeter Mitja Tavčer 16 PO DOLINI ŠT. 11 I november 2023 Praznovali z MoonRadiem, plesalci in odlično glasbo BINA PLAZNIK The Moonlighting Orchestra je praznoval 20-letnico svojega ustvarjanja. Trije modri kralji Moonlightinga (od leve proti desni): Dejan Podbregar, Izidor Čižič in Damir Smiljan The Moonlighting Orchestra je osemnajstčlanska zasedba, ki deluje od leta 2003. Vseskozi v svoj program uvrščajo različne glasbene zvrsti, od bluesa, soula in jazza do funka, latina in slovenskih popevk. Za umetniško delovanje je skrbel zdaj že pokojni Albert Zaveršnik - Berti in zdaj skrbi njegov sin Matevž Zaveršnik, oba izjemna glasbenika. Vrsto let so sodelovali tudi na uspešni glasbeni poti Uroša Perića. Instrumentalno in vokalno občinstvu pričarajo pristne glasbeno-plesne večere. Svojih 20 let niso praznovali nič manj bučno in doživeto. Zaradi velikega zanimanja so 5. novembra dva nastopa strnili v en nedeljski večer, izvedli pa so ju v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Ob prihodu v dvorano je obiskovalce pozdravila odrska scenografija, ki je spominjala na prizorišče iz Las Vegasa. Franci Podbrežnik, ki si je zamislil scenarij, je povedal: »Ko smo se odločili, da bomo v dvorani, sem se odločil, da mora biti oder nekaj 'hudega'. Težko je v dvorani iskati nek scenografski presežek. Grozljivo, strašljivo, čudodivščina ... Čudodivščina v Andražu nad Polzelo T. T. Člani Društva prijateljev mladine Andraž nad Polzelo so na igrišču v Andražu pripravili zabavno in strašljivo prireditev Čudodivščina. Otrokom so želeli popestriti počitnice, zato so oblekli strašljive kostume in se prepustili ustvarjalnosti na igrišču v Andražu. »Za otroke in njihove starše smo pripravili parkirišče, kamor so lahko ob prihodu postavili svoje metle in se podali na sprehod po strašni, bolj strašni in (najbolj pogumni) po najbolj strašni poti mimo izrezanih buč, čarovnic, okostnjakov, pajkov in grozljivih pošasti ob gozdu. Otroci in starši so lahko spremljali čarovnico Metko, ki je izvajala res zanimive poskuse. V čarovniškem lepotilnem salonu so si lahko uredili pričesko, se našminkali ali pa so dobili pravi čarovniški tatu. Željni strašno smešnih risank so si jih lahko ogledali v kinu ali pa so pokazali svojo ustvarjalnost pri barvanju pobarvank s čarovnicami, bučami in še čim … Mali in veliki so si v čarovniški kuhinji lahko privoščili tople zvarke in grozljive prigrizke ali pa so si pri pujsih privoščili pečeno hrenovko. Vsi, ki smo pripravljali Čudodivščino, smo izredno veseli, da so se otroci in njihovi starši udeležili dogodka, se zabavali, malo sprostili in družili. Saj je to tisto, kar šteje, kajne?« je povedala Urška Brunšek iz DPM Andraž. Oder je zasijal v praznovanju, na odru so zveneli vokalisti, Franci Podbrežnik, Ana Golavšek, Julija Lubej in Katja Florjančič. ideja za podajanje zgodovine malce drugače. Radio je tudi sinonim za razne glasbene lestvice. Naša je bila žlahtna, jagodni nabor vseh zvrsti vseh let. Seveda je radio lahko dobil svoj čar s primernim radijcem Janom Podbrežnikom, ki tudi v resnici dela na radiu. Njegova besedni nabor in artikulacija sta dala dogodku dodano vrednost. Seveda oder ne bi tako zažigal brez izkušenih mojstrov luči, Solo kitarist Mitja Korber Omejen si s prostorom na odru in v avditoriju. Zato sem si zamislil stopnice v kombinaciji z razgibanim odrom. Sicer je bilo potrebno kar nekaj usklajevanja, da smo prišli do tehnične potešitve tonskega tehnika in glasbenikov, a stopnice v kombinaciji z 'LED-screeni' sem na vsak način hotel imeti. Stopnice kot vzpenjanje Monlightinga, stopnice kot lestvica, stopnice kot prispodoba stopanja proti številki 20 in kot odličen odrski pripomoček plesalkam, pevcem. Vesel sem, da je ideja dejansko zažarela in predvsem delovala.« Med dogodkom je program povezoval radijski govorec na radijskem programu MoonRadio. Franci komentira: »To se mi je zdela fajn Dejanu Podbregarju, ki so še vedno aktivni člani zasedbe. Franci Podbrežnik jih je poimenoval 'trije modri kralji Moonlightinga': »Ustanovni člani, ki so srčni in pripadni še danes. Sam sem se spoznal z glasbo in izvedbo, ki ju nisem bil vajen. Izziv, da se reče. V tem času se je v orkestru zvrstilo ogromno odličnih glasbenikov. Mislim, da mi je prav vsak pustil glasbeni odtis, od vsakega sem se kaj naučil. Ja, svojstvenost orkestra je nam vsem dala odlične izkušnje. Mi pa smo vsak po svoje orkester dopolnjevali s svojim pristopom, izrazom.« Dejan Podbregar je ob obletnici povedal: »Definitivno so danes izjemni občutki, v zraku je veliko sentimentalnosti in spominov. Orke- projekcije in zvoka. Še zanimivost: za pesem Mustang Sally sem šel s prijateljem Bojanom, solastnikom pravega Mustanga, kadre snemat tik pred generalko. Noro fajn!« Katja Florjančič, vokalistka, nam je tik pred drugim koncertom povedala, da se veselijo drugega nastopa dneva: »Smo srečni in veseli dobrih odzivov ljudi s prvega koncerta. Občinstvo je sodelovalo in nam dalo poleta. Za drugi koncert večera nam je to še dodatna motivacija, da zaokrožimo praznovanje naše dvajsete obletnice. Smo polni energije in svežine.« Med dogodkom se je orkester poklonil trem ustanovnim članom Damirju Smiljanu, Izidorju Čižiču in ster je v obdobju dvajsetih let precej napredoval in se malo preoblikoval v samem konceptu programa. Danes čutim eno lepo energijo. Na začetku je bil naš repertoar bolj instrumentalen, brez pevcev, igrali smo razne standardne jazze in dixielande, potem pa se je sčasoma to razvijalo, dodali smo pevce in zajadrali malce bolj v pop-rock swing ter popularno glasbo. In iz tega je nastalo to, kar vidite in slišite danes.« Tudi Izidor Čižič je komentiral jubilej: »Pred dvajsetimi leti si nisem predstavljal, da bo naša ideja o skupnem muziciranju obrodila tako lepe dosežke in predvsem tako dolg obstoj. Na to sem zelo ponosen in tudi hvaležen, da sem imel in imam ob sebi tako dobre glasbenike in obenem prijatelje, saj smo tako rekoč kot ena velika družina. Hvala vsem ter tudi naši publiki, kajti brez njih tudi nas ne bi bilo. Želim si, da še dolgo predajamo harmonije na odrih naši publiki.« Franci Podbrežnik je vesel potrditve občinstva: »Fajn koncerta sta bila res potrditev, da je ljudem mar za dobro glasbo in za korektno izvedbo. Odrski performerji smo glasniki dobrega. Dobrega v sebi, dobre muzike, poštenega pristopa do gledalcev, poslušalcev. In res se trudimo. Blefa je v trenutnem svetu na vseh področjih neomejeno ... Ne, hvala.« V imenu orkestra se je zahvalil tudi ekipi iz ozadja: »Fotografoma Anji Oset in Ediju Masnecu, televizijski ekipi Tilna Smiljana, spikerju MoonRadia Janu Podbrežniku, plešočim korakom Plesne šole Kattan s koreografinjo Tamaro Tavčar, milozvočju Naje Podbrežnik, multisenzorikom Sebastianu Podlesniku, Amadeju Šupergerju, Jerneju Štamulaku in Matevžu Webru, krovnemu organizatorju Mladinskemu centru Žalec in ekipi ZKŠT (Zavod za kulturo, šport in turizem) Žalec.« Brez foto točke in zombijev tudi tukaj ni šlo. otroško silvestrovanje s predstavo SNEGULJČICA 31. 12., ob 11:15, Dom II. slovenskega tabora Žalec NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 11 I november 2023 December OBČINA ŽALEC 17.00– Mini svetovalnica v dnevnem centru: 19.00 Obvladovanje stresa, MC Žalec Petek, 1. 12. 18.00 19.00 Vsako soboto Sobota, 2. 12. Nedelja, 3. 12. Od 4. 12. do 20. 12. Poned., 4. 12. Poned., 4., 11. in 18. 12. Torek, 5. 12. Torek, 5., 12. in 19. 12. Sreda, 6. 12. 8.00– 12.00 9.00– 12.00 Božični bazar, pred PC Mercator Levec, TKD Levec Izdelava adventnih venčkov, Dom 15.00 krajanov Mala Pirešica, TD Petrovče 16.00– Miklavžev pohod na Mrzlico iz Zabukovice, 21.00 Planinsko društvo Zabukovica 10 let uspeha in blišča Mažoretk Liboje, 18.00 telovadnica OŠ Griže, Mažoretke Liboje TA VESELI DAN KULTURE: Dan odprtih vrat 15.00– v Savinovi hiši in Ekomuzeju hmeljarstva 18.00 in pivovarstva Slovenije, brezplačni ogled muzejskih zbirk, ZKŠT Žalec TA VESELI DAN KULTURE: Predstavitev novo pridobljenih umetniških del v 16.00 Galeriji savinjskih likovnih umetnikov, Savinova hiša, ZKŠT Žalec TA VESELI DAN KULTURE: Predstavitev dela opusa iz cikla Revna umetnost akad. 17.00 kiparja Antona Hermana v dialogu z etnološko zbirko, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ZKŠT Žalec Prižig luči in otvoritev adventnega 18.00 venca, zelenica nasproti PC Mercator Levec, TKD Levec Žigolo, s. p., monokomedija Domna 19.00 Valiča, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Hvala lepa, d. o. o. Razredni nastopi učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec v dvorani glasbene šole; natančen … razpored na spletni strani GŠ www.gszalec.si 17.00– Delavnica izdelave prazničnih svečk, MC Žalec 18.30 19.00 18.00 18.00 Brezplačna vadba, MC Žalec 18.30 4. produkcija: zadolžen B. Mijovič, Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, GŠ Žalec Druženje študijsko-bralnega kluba v sodelovanju MSKŽ in UPI Ljudske univerze Žalec, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Božični bazar in prižig lučk, pred OŠ Petrovče, OŠ Petrovče in TD Petrovče Kavarniški večeri: Neva Grčar, MC Kavarna, MC Žalec Mini svetovalnica v dnevnem centru: Postavljanje ciljev, MC Žalec 17.30 17.00– 19.00 19.00– Pizza POP UP, MC Kavarna, MC Žalec 22.00 19.30 Sobota, 9. 12. Nedelja, 10. 12. Četrtek, 14. 12. Petek, 15. 12. Nune v akciji, glasbena komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Prospot, d. o. o. Poharska komedija – film: Je kir ke riku, Dvorana KZ Šempeter, Društvo podeželskih žena Občine Žalec in KS Šempeter 20.00 Koncert vokalne zasedbe Ad Hoc, MC Žalec 16.00– Festival Brati gore, Dom kulture 17.30 Svoboda Griže, KD Svoboda Griže Komedija Star fotr, Gledališče Velenje, 16.30 Dom krajanov Vrbje, KD Vrbje Harlekinova zimska produkcija, Dom 18.00 II. slovenskega tabora Žalec, Harlekin – društvo za umetnost plesa 20.00 21.00 11.00 Sobota, 16. 12. Nedelja, 17. 12. Poned., 18. 12. Od 18. 12. do 2. 1. Torek, 19. 12. Sreda, 20. 12. Četrtek, 21. 12. Petek, 22. 12. 19.00 Poned., 4. 12. 2. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja: Sašo Vollmaier, klavir, Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju, Akademija Sofia – Studio S in ZKŠT Žalec 9.00– 18. zimski pohod na Kamnik, iz Zahoma, 13.00 Planinsko društvo Zabukovica Savinjska zimska tekaška liga – Bredina 10.00– Rinka, memorialna etapa, Športni 12.00 center Žalec, ATD Savinjčan Odprtje razstave jaslic v Drešinji vasi, 16.00 TD Petrovče in PGD Drešinja vas Odprtje jubilejne 20. razstave Jaslice Savinjske doline, Gasilski dom Drešinja 17.00 vas z okolico, Jože Stepišnik v sodelovanju s PGD Drešinja vas in TD Petrovče Božični nastop učencev iz razreda Melite 17.00 Estigarribia Villasanti, GŠ Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, 17.00 Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ 17.00– Delavnica: Izdelaj svojo praznično 19.00 voščilnico, MC Žalec Zaline božične sanje, božično-novoletna 18.00 plesna predstava, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Nija Blažan, s. p. 14.00– 20. razstava Jaslice Savinjske doline, 19.00 Gasilski dom Drešinja vas 18.00 19.00 17.00 18.30 8.00– 18.00 19.00 16.00 22.00 Poned., 25. 12. 17.00– 18.30 8.00– 18.00 18.00 18.00 Sreda, 27. 12. 17.00 Četrtek, 28. 12. 17.00 Petek, 29. 12. 17.00 Sobota, 30. 12. 17.00 11.15 Nedelja, 31. 12. 19.30 22.002.00 Blagoslov jaslic, pri domačiji Juhart, TKD Levec Koncert: Prifarski muzikanti z gostjo Laro Jankovič, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Mali center želja – otroška predstava: Praznična pomoč, MC Žalec PianoForte: zadolžena Magdalena Novak, GŠ Žalec Izlet ljubiteljev četrtkov v neznano, Planinsko društvo Zabukovica Koncert: Mi2 akustično, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Nastop komornih skupin: zadolžena Vesna Pobežin Roš, GŠ Žalec Xmas party, MC Klub, MC Žalec Jamska ženska, komedija z Rebeko Dremelj, Dom II. slovenskega tabora Žalec, POPUP Teater Pravljica za otroke Skrivnostna skrinja in obisk Božička, letno gledališče Limberk, KD Svoboda Griže Pohod preko vrhov, Planinsko društvo Zabukovica Tradicionalni dobrodelni božičnonovoletni koncert, v telovadnici OŠ Griže, Društvo godba Zabukovica Čudež, komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Špas teater Predstava Škrat Lenko, MaliBU, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Predstava Božična simfonija, KU-KUC gledališče, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Predstava Čarodejka Binka in njena velika čarodejska predstava, Gledališče Smejček, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Predstava Zimske radosti, Gledališče Makarenko, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Otroško silvestrovanje s predstavo Sneguljčica, Dom II. slovenskega tabora Žalec, MC Žalec, DPM Občine Žalec in ZKŠT Žalec Silvestrska predstava s kozarcem penine: Perica in Robi šov, stand-up s Perico Jerkovićem in Robertom Petanom, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Silvestrovanje s skupino Power Band, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec 18.00 17.00 18.00 20.00 17.00– 19.00 Bobnarska delavnica, MC Žalec in Društvo MUC Božičkov nabiralnik: otroci oddajo svoja pisma Božičku, otroška predstava in animacije, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Božični nastop učencev v sodelovanju z OŠ Prebold: zadolžena Melita Estigarribia Villasanti, OŠ Prebold, GŠ Žalec Kavarniški večeri: Žiga Bedrač in Tibor Tanko, MC Kavarna, MC Žalec Mini svetovalnica v dnevnem centru: Premagovanje strahov, MC Žalec OBČINA PREBOLD Vsak poned. Vsako sredo Vsak četrtek Vsak petek Vsako soboto Sobota, 2. 12. 18.00 Torek, 26. 12. Kriza srednjih let, monokomedija z Rankom Babićem, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Špas teater Karaoke, MC Kavarna, MC Žalec Božična družinska štafeta, Stadion Žalec, MC Žalec in ATD Savinjčan 17.00– Disco drsanje, Šlandrov trg, MC Žalec in ZKŠT 21.00 18.00– Koncert Ubrane strune z gosti, Dom kulture 19.30 Svoboda Griže, KD Svoboda Griže Sobota, 23. 12. 16.00– Škratkov bazar, MC Žalec 19.30 Torek, 12. 18.00 in 26. 12. Sreda, 13. 12. Akrojoga, MC Žalec Miklavžev promenadni sejem lokalnih ponudnikov, Šlandrov trg Prižig lučk, prihod Miklavža s spremstvom in 17.00 odprtje drsališča, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Miklavževanje, dvorišče KS Šempeter, 17.00 KUD Grifon in KS Šempeter Čarobni kotiček z živimi jaslicami v atriju Savinove hiše in vožnja s kočijo po praznično od 17.00 okrašenem mestu (vsak vikend izpred Savinove hiše), ZKŠT Žalec in Urbana kmetija 20.00 Petek, 8. 12. Utrip domoznanstva: predstavitev knjige Rimljan s slovenskim srcem, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ od 16.00 16.30 Četrtek, 7. 12. Dobrodelni koncert Glasbene šole Risto Savin Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec, GŠ Žalec Kulturno ofiranje: Ta veseli dan kulture s Francijem, Najo in Janom Podbrežnik, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Podeželska tržnica v Žalcu, tržnica pri fontani, ZKŠT Žalec Petek, 15. 12. 17.00– 18.30 19.00– 20.00 9.30– 11.00 17.00– 18.00 18.00– 19.00 Orientalski ples, DC Marof, MCP, Darja Vita Telovadba SK Prebold, DC Marof, MCP, SK Prebold Dekleta z Marofa – Pevske vaje, DC Marof, MCP, Dekleta z Marofa Pogovorna angleščina, DC Marof, MCP, Goga Pečnik Ženski krog zaupanja, DC Marof, MCP, Goga Pečnik Zavestno plesanje z dojenčki, 9.00– malčki in pogovor o čustvih, DC 10.30 Marof, MCP, Doris Polak Kuder 16.30– Joga s Sožitjem, DC Marof, MC 17.30 Prebold, Društvo Sožitje 18.00– Osebna rast, DC Marof, MC 20.00 Prebold, Amalija Rojc Torek, 5. 12. Četrtek, 7. 12. Poned., 11. 12. Torek, 12. 12. Četrtek, 14. 12. Petek, 15. 12. Sobota, 16. 12. Nedelja, 17. 12. Poned., 18. 12. Torek, 19. 12. Sreda, 20. 12. Četrtek, 21. 12. Petek, 22. 12. Poned., 25. 12. Torek, 26. 12. Sreda, 27. 12. Četrtek, 28. 12., in petek, 29. 12. Nedelja, 31. 12. 18.00– 21.00 8.00– 10.30 9.00– 12.00 8.00– 10.00 od 14.00 9.00– 10.30 17.00– 19.00 17 Kanaliziranje, DC Marof, MC Prebold, Amalija Rojc Kmečka tržnica, DC Marof, TD in Občina Prebold Otroška delavnica – peka keksov, Anin dom, Karitas Prebold Prodaja adventnih venčkov in vizitk, Karitas Prebold, Tržnica Prebold Parkljev sejem s prihodom krampusov, DC Marof, TD Prebold Joga, DC Marof, MCP, Amalija Rojc 5. obletnica MCP in otvoritev obnovljenega balkona, DC Marof, MCP Miklavževanje, Cerkev sv. Pavla, 16.30 KD Antona Schwaba Miklavževanje v Latkovi vasi, Gasilski 18.00 dom Latkova vas, PGD Latkova vas 18.00– 21 zdravil, ki jih ne boste našli v apoteki, 19.00 DC Marof, MCP, Andrej Pešec Potopisno predavanje: Bali, otok 19.00 bogov, Občinska knjižnica Prebold, turistična agencija Potovanja zate 9.00– Kuhamo in pečemo v MC Prebold, 13.00 DC Marof, MC Prebold Opolnomočenje bolnikov s srčnim 18.00– popuščanjem, DC Marof, MC Prebold, 19.00 Koronarni klub Savinjska dolina Žalec Dobrodelni božični koncert, Športna 18.00 dvorana OŠ Prebold, OŠ Prebold 16.30 Otvoritev drsališča, Gaj Prebold, Občina Prebold 15.30 Božična tržnica, DC Marof, KUD Svoboba Tradicionalni božični žur z obiskom Božička, Dvorana PGD Matke, PGD Matke ABBA show z glasbeno skupino ABBA 4ever, 18.00 Dvorana Prebold, KUD Svoboda 18.00– Meritve krvnih vrednosti, 19.00 prostori RK, KORK Prebold 16.00 17.30– 20.00 9.00– 11.30 15.30– 17.30 16.30– 18.00 Zdravje v virtualnem svetu, DC Marof, MC Prebold, MGC Vransko, Iris Addaline Dedek Mraz v vrtcu, obdaritev vrtčevskih in zunanjih otrok Občine Prebold, Vrtec Prebold Ustvarjamo božično-novoletne okraske, MCP Prebold, UPI, LU Žalec Tradicionalni pohod z lučko, dvorišče vrtca in knjižnice, Vrtec Prebold Kinopredstava: Preprosto super, 18.00 Občinska knjižnica Prebold, Občinska knjižnica Prebold in Golavškov mlin Drsanje z DJ-em, drsališče Gaj 17.00 Prebold, Občina Prebold Božično-novoletni koncert pihalnega 18.00– orkestra Prebold z gosti, Športna 19.30 dvorana Prebold, PO Prebold 8.00 17. pohod na vrh Golave, PGD Šešče 9.00– 13.00 18.00– 19.30 Ustvarjalne delavnice za otroke, starše in stare starše, DC Marof, MC Prebold Lahkotnost v trenutku, DC Marof, MC Prebold, Anita Boršič 9.00– 13.00 Ustvarjalne delavnice za otroke, starše in stare starše, DC Marof, MC Prebold 14.00 Silvestrsko srečanje planincev na Blaževem bivaku na Golavi, PD Prebold OBČINA TABOR Sobota, 2. 12. 10.00 Torek, 5. 12. 17.00 Sreda, 6. 12. 18.00 Četrtek, 14. 12. 18.00 Sobota, 16. 12. Torek, 19. 12. 08.00 18.00 Četrtek, 21. 12. 18.00 Sobota, 23. 12. 08.00 Poned., 25. 12. Torek, 26. 12. 00.00 16.00 09.00 18.00 19.00 Miklavžev turnir v namiznem tenisu, Dom krajanov Tabor, ŠD Tabor Prihod Miklavža, igrica in obdarovanje otrok, Jurijev trg, Društvo žena in deklet OT, Otroški pevski zbor sv. Jurija, Občina Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca, sejna soba občine, Damijana Lukman Kavarniški četrtkov večer: obisk pevk in pevcev Vrtca Tabor, Kavarna Lisjak, Hiša Lisjak Kmečka tržnica na Jurijevem trgu, TD Gušt Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor Kavarniški četrtkov večer z mešanim in otroškim pevskim zborom sv. Jurija, Kavarna Lisjak, Hiša Lisjak Dan odprtih vrat Kmetije Laznik in tržnica, Kmetija Laznik Pogostitev ob polnočnici, pri cerkvi sv. Jurija Tabor, Društvo podeželske mladine Tabor Božični pohod na Krvavico in Zajčevo kočo, start izpred stare šole Loke in iz Ojstrice, Planinsko društvo Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor, start izpred KZ Tabor, Društvo upokojencev Tabor Praznični koncert taborskih pevskih zborov, Cerkev sv. Jurija Tabor, Pevsko društvo Tabor 24. šentjurski košarkarski turnir trojk, Dom krajanov Tabor, ŠD Tabor KULTURA 18 ŠT. 11 I november 2023 PopSeSlish obeležil 25 let delovanja T. T. ARHIV ZBORA Začetki delovanja zbora segajo v leto 1998, ko so se zbrali pevci iz takratnih zborov in skupin zborovodje Matjaža Kača in začeli ustvarjati v novem zboru. Avtorji razstave s povezovalko programa, mlado glasbenico in predsednico KUD Svoboda Štirje letni časi na razstavi D. NARAGLAV PopSeSlish je v žalskem kulturnem hramu obeležil četrt stoletja prepevanja. Na jubilejnem koncertu v Domu II. slovenskega tabora so se sprehodili skozi zgodovino zbora, ki jo je skozi večer spretno vpletel Marko Sinkovič – vse od klasike do slovenskih prosvetnih in ljudskih, od slovenske do tuje zabavne glasbe in jazza. Zbor je bil ustanovljen kot Savinjski komorni zbor pod okriljem KUD Svoboda Žalec.Po letu 2003 so začeli z dodajanjem zabavne glasbe, kar je spremenilo njihov pogled na zborovsko petje in tako so se preimenovali v zbor PopSeSlish. Večji priliv novih glasov so doživeli leta 2009, ko so sodelovali v oddaji Spet doma, leta 2010 pa so se lotili projekta Dalmacija in tako kar nekaj let sodelovali s klapami in estradniki iz Dalmacije. Leta 2014 so začeli s projektom Filmska glasba, 2016 s projektom Od klasike do rocka, v sezoni 2017/2018 pa so skupaj z zborom Slovenske filharmonije, APZ Celje, MePZ Galicija in tolkalno skupino STOP sodelovali v spektaklu Carmina Burana pod vodstvom priznane Martine Batič. Leta 2020 so 8. marca skupaj s klapo Kampanel izvedli koncert ob dnevu žena, naslednji dan pa sta sledila zaprtje cele države in dvole- tni covidni premor. V zmanjšanem obsegu so sicer delali vso sezono, spomladi lani pa povabili še nekaj ključnih pevcev in tako ostali na manjši zasedbi, ki se je v vseh pogledih pokazala za dobro. Seveda bi bili veseli še kakšnega dobrega pevca, saj kljub zmanjšani zasedbi še vedno prevladujejo ženski glasovi. Na koncertu ob 25-letnici v dvorani Doma II. slovenskega tabora so ob spremljavi Boštjana Grabnarja vzpodbudili tudi publiko, da je z njimi pela in ploskala. Za igro luči je poskrbel Matevž Weber, ton pa je bil v rokah Nine Kač. V Grižah so predzadnji oktobrski petek odprli razstavo likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Štirje letni časi. Vodilni motiv je krajina, ki spreminja svoj obraz od zimske beline in zelenega prebujanja pomladi do sončnega poletja in barvite jeseni. Likovni krožek za tretje življenjsko obdobje v Žalcu deluje od leta 1999. V njem pod strokovnim vodstvom ustvarjajo ljubiteljski slikarji, ki so šele v tretjem življenjskem obdobju sprostili svojo željo, talent in potrebo po likovnem izražanju. Njihove tri članice Mojca Šporn, Marija Studnička in Pavlina Jošt so v krožku aktivne že od samega začetka. Poleg njih so v krožku še Ida Krašovic, Franica Šporn, Lidija Tamše in Karel Podpečan, ki se je kot edini moški priključil malo kasneje. Vsi so aktivni tudi v drugih likovnih skupinah, prav tako v domačem kraju. Udeležujejo se delavnic, kolonij, sodelujejo z osnovnimi šolami in vrtci ter so tudi dobrodelni. »Način njihovega podajanja upodobljenega je realizem,« je zapisal umetnostni kritik in zgodovinar Matija Plevnik in dodal: »Vsake oči vidijo svojo sliko, vsaka roka riše svoje poteze in vsak obiskovalec v slikah najde nekaj drugega, se ga drugače dotakne. Krajine iz naše okolice vzbujajo toliko spominov, kjer smo hodili, kjer smo sedeli, gledali Vrbensko jezero, sopihali do Lurda, občudovali polje jesenskih trav ... Narava nas povezuje in odprtje takšnih razstav povezuje krajane.« Odprtje razstave je obogatila domačinka Nija Hedl z zvoki violine. Izbrane pesmi je recitirala Alenka Drevenšek, ki je tudi povezovala dogodek. Zgodbe najde v resničnem življenju Hrana za dušo in srce T. TAVČAR BINA PLAZNIK Po skoraj osemdesetih letih obiskala Polzelo s svojo gledališko skupino. V Kulturnem domu Polzela smo si v nedeljo, 12. novembra, lahko ogledali komedijo v treh dejanjih Nevarne ženske gledališke skupine Zimzelen Prevalje. Omenjena gledališka skupina šteje enajst igralcev in je v sedemindvajsetih letih delovanja na oder postavila dvajset gledaliških del, predvsem komedij. Za nekatera je dobila tudi priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Avtorica in režiserka vseh predstav je 88-letna Anica Močivnik, ki je v mladosti rada obiskovala Polzelo, danes pa tam čisto po naključju živijo tudi njeni potomci. Anica Močivnik, ki je avtorica in režiserka vseh del, je v svojih zrelih letih polna moči in smeha. Vse življenje je delala kot računovodkinja in kot protiutež si je našla gledališče, kjer je sprostila svojo ustvarjalnost: »Udeleževala sem se različnih seminarjev, imam pa očitno tudi talent za pisanje. Nimam pa takšne domišljije, da bi si lahko vse izmislila, zato so zgodbe, ki jih igramo, vzete iz resničnega življenja. Zelo dobro namreč opazujem ljudi – svojo družino, sosede … Marsikdo se v mojih igrah tudi prepozna. Življenje je lahko tudi Režiserka in avtorica predstav Anica Močivnik tik pred predstavo precej tragično, vendar skozi komedijo pokažem, kaj je narobe pri določenem človeku, na primer, če ima ljubico, da se lahko potem človek sam zamisli in reši situacijo.« Tudi tokrat so skozi igro prikazali veliko smešnih situacij in tako je bilo veliko razlogov za smeh. Občinstvo je očitno željno smeha, polzelska dvorana je bila namreč skorajda čisto polna. Naša sogovornica iz Prevalj je s Polzelo povezana že od otroštva, pripoveduje: »Ko sem bila otrok, sem hodila na Polzelo k teti, ki je stanovala na Gradu Komenda. Take velike sobe so bile. Visoki stropi in široko stopnišče. Zelo rada sem šla na Polzelo na počitnice, lepo sem se imela. Teta je imeli dve hčerki, ki sta kasneje delali v tovarni nogavic na Polzeli. Sedaj so vse tri pokojne. Sin ene od njih se je nekega dne pojavil na vratih v Prevaljah. Prišel me je pozdravit. Ima tudi brata in oba živita na Polzeli. Zelo rada bi ju spet srečala. Kar ne morem verjeti, da se je na Polzelo najprej preselil moj vnuk z družino, sedaj pa na Polzeli novo hišo gradi tudi moj sin.« Življenje je res polno presenečenj. Ob njenem obisku z gledališko skupino smo skupaj razvozlali tudi, kdo sta potomca njene pokojne tete; eden od njiju je žal pokojni, drugi pa še živi. Tako bosta njen sin in vnuk lahko spoznala svoje sorodnike v kraju, kamor sta se čisto po naključju tudi preselila. Savina Vybihal v pogovoru z avtorico knjige Vito Vybihal V Občinski knjižnici Polzela je bila v četrtek, 5. oktobra, predstavitev knjige Za dušo in srce avtorice Vite Vybihal. Uvodoma je zbrane pozdravila knjižničarka Renata Novak, v nadaljevanju sta o knjigi spregovorili Savina Vybihal in avtorica Vita Vybihal. Pred leti je Vito na kulinarično pot popeljala bolezen atopijski dermatitis. Ker ji nobeno zdravilo ni zares pomagalo, je začela raziskovati, na kakšne način bi si lahko pomagala sama. Tako se je posvetila prehrani in spontano je ta postala njena velika strast. Idejo za knjigo je dobila že med študiranjem na Češkem in v Belgiji. Šele proti zaključku študija kulturologije v Ljubljani, iz česar je tudi diplomirala, je ugotovila, da želi iz svojega hobija ustvariti poklic. Tako je pred dvema letoma stopila po poti kreativnega podjetništva. Pred časom ji je uspelo uresničiti veliko željo, ko je izdala knjigo Za dušo in srce. Knjiga je zbirka dvainpetdesetih sezonskih rastlinskih receptov in je, kot je razvidno že iz naslova, hrana tako za telo kot dušo. Vito navdušujejo tako domača kot mednarodna kulinarika. Prednosti njenih receptov sta njihova preprostost in dostopnost, tako časovno kot tudi pri izbiri sestavin, ki jih lahko kupimo v vsaki trgovini. Želja avtorice je, da bi knjiga našla pot do ljudi, ki jo potrebujejo, in v njihovo življenje vnesla nekaj kulinaričnih novosti in veliko veselja. KULTURA ŠT. 11 I november 2023 19 Korak v jesen T. TAVČAR Razstavo je odprla županja Nataša Juhart. Zadnji septembrski četrtek so v Schwentnerjevi hiši na Vranskem odprli likovno razstavo pod naslovom Korak v jesen, s katero se predstavljajo člani likovne sekcije Kulturno umetniškega društva (KUD) Žalec. Likovna sekcija KUD Žalec letos praznuje 20-letnico delovanja. Za razstavo Korak v jesen so upodobili različna obuvala. O njihovi zgodovini je na odprtju govoril tudi umetniški vodja mag. Uroš Potočnik. Likovniki se predstavljajo s pestro paleto obuval, upodobili pa so vse, od copat do planinskih čevljev. Čevlji na slikah so tako pristni, da gledalca zamika, da bi jih vzel v roke in si jih nadel na noge. Da so čevlji šibka točka žensk, je priznala tudi županja Nataša Juhart, ki je nagovorila zbrane obiskovalce, čestitala likovnim ustvarjalcem za tako zanimive upodobitve obuval ter odprla razstavo. Odprtje je popestril mladi harmonikar Fin Šibli, učenec pri profesorju Tomažu Marčiču na Glasbeni šoli Celje. Nastop na odprtju razstave je bil del nagrade, ki mu jo je ZKTŠ Vransko podelil za osvojeno prvo mesto v kategoriji harmonikarjev na 52. tekmovanju mladih glasbenikov RS – TEMSIG 2023. Obuval, ki krasijo Schwentnerjev razstavni prostor, kljub mamljivim izgledom ne boste mogli obuti ali kupiti, lahko pa si jih ogledate do jutri, 30. novembra. Branislav Nušić v Preboldu D. NARAGLAV Igralska zasedba komedije, ki je dobro nasmejala občinstvo. V Medgeneracijskem centru Prebold so 10. oktobra gostili zanimivo in humorno gledališko igro Analfabet srbskega pisatelja Branislava Nušića. Na oder so jo postavili igralci nekdanjega ljubiteljske- ga gledališča Teharje–Celje, sedaj Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje. Novo ime imajo po dolgoletnem igralcu, režiserju in umetniškem vodji, ki je v tej vlogi tudi še sedaj. Na povabilo MGC Prebold in njegove vodje Mirice Reberšek so z veseljem prišli tudi v Prebold, kjer so se predstavili s komedijo srbskega pisatelja, dramatika in akademika Branislava Nušića (1864–1938), ki še danes velja za enega najpopularnejših srbskih pisateljev. Priljubljenost pa si je prislužil predvsem kot humorist in komediograf, saj njegove komedije razgaljajo anomalije družbe in časa, v katerem je živel, še zlasti pa sta ga zanimala oblast in denar kot sprožilca posameznih dejanj. Komedija Analfabet (1931) aktualno povzema in opisuje dogajanje na politični sceni danes s pogledom malega človeka na oblast. Občinstvo se je v prostorih MGC Prebold ob tej komediji dodobra nasmejalo in uživalo v prizorih ter igri izvrstnih igralcev, ki so s svojo obrazno mimiko in kretnjami privabili smeh na obraz slehernemu udeležencu. Fotografije na razstavi D. NARAGLAV V Občinski knjižnici Prebold je bila do 28. oktobra na ogled fotografska razstava članov fotografskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Žalec. Kot je povedal animator fotografskega krožka Rudi Krajnc, so v Preboldu svoje dosežke predstavili člani fotografskega krožka, ki deluje že skoraj vse od začetka delovanja univerze, in še: »Trenutno nas je včlanjenih 16 članov, vodi pa nas odlična mentorica Andreja Ravnak, nosilka naziva mojstrica fotografije Fotografske zveze Slovenije. Pri svojem delu uporabljamo sodobno tehnologijo in izražamo svoj pogled na okolje. Za nami je že lepo število razstav na različnih lokacijah.« Tokrat so na ogled postavili nekaj del, nastalih v zadnjem šolskem letu. Za tokratno razstavo so svoje fotografske utrinke prispevali: Milan Žolnir, Dragica Grobelnik, Ernest Zupanc, Milan Karlin, Boris Turk, Irma Krajnc, Karli Krajnc, Rudi Krajnc, Miha Kronovšek, Irena Mužič, Leon Pader, Silvo Pavlič, Marjan Potočnik, Irena Pražnikar, Silvo Ramšak in Jože Spevan. Postavitve razstave 7. oktobra se je poleg večine članov krožka udeležila tudi predsednica UTŽO Žalec mag. Cvetka Mastnak Turk, pohvalila nadvse uspešno delovanje krožka in na kratko tudi predstavila delovanje univerze, ki vstopa že v 25. leto svojega delovanja. Pogled na del razstave fotografskega krožka UTŽO Žalec Med nastopom Gašperja Smisla Pot domov Gašperja Smisla T. TAVČAR Vsestranski glasbenik, skladatelj, dirigent in multiinštrumentalist Gašper Smisl, ki je tudi predsednik KGD Cecilija na Polzeli, je v avli Gradu Komenda na Polzeli predstavil svoje, v zadnjem času nastale glasbene kompozicije pod naslovom Pot domov. Gašper Smisl se je predstavil kot solist na redkeje slišanih glasbilih, kot sta sopranski saksofon in basovski klarinet, in sicer skupaj z glasbenimi gosti, trobilci Iztokom Balohom, Bogdanom Železnikom, Jakobom Florjancem in Žanom Florjancem, s flavtistko Evo Černec ter pianistko Meto Podbregar. Tematsko različne kompozicije, divji balkanski ritmi, fanfare in verzi ljubezenskih pesmi Neže Maurer v napovedih skladb in izvedba odličnih glasbenikov so navdušili poslušalce napolnjene dvorane. Koncert so sicer z mogočnimi fanfarami tudi odprli omenjeni gostujoči trobilci, s flavtistko Evo Černec in pianistko Meto Podbregar pa je skladatelj Gašper Smisl izvedel šest skladb (glasbene skice na temo pesmi iz Ljubezenskega triptiha, knjige Neže Maurer). Izšla je šesta glasbena kompilacija L. GROBLER OSEBNI ARHIV 20. oktobra je izšla nova glasbena kompilacija savinjske avtorske glasbe, ki jo je izdalo Društvo Dobra ideja. Na njej najdemo glasbo 13 avtorjev iz Savinjske doline. Glasbenik, glasbeni producent ter vodja in gonilna sila projekta Jurij Žohar je povedal: »Letos se nismo odločili za izdajo USB-ključkov, temveč za digitalni album, saj je trenutno trend poslušanja glasbe na digitalnih medijih. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim avtoricam in avtorjem. Občina Polzela, Občina Žalec, nekaj zasebnih podjetnikov in Utrip Savinjske projekt podpirajo že šesto leto, za kar smo tudi zelo hvaležni.« Nastal je torej album zanimive mešanice različnih avtorjev in žanrov. Letošnji sodelujoči so: 3Tone s pesmijo Kanta za smeti, David in Le ti, Foe Spre Glass Om in pesem Six, Glower s pesmijo End of Love, iLyesh in Human, Jan Potrč in njegova Rise Above, Juriš s skladbo Apollo 77, LaBlaska in In the Past, Mr. Sintos ter Zadnji ples, legendarni Noxire in pesem Down, Ofsajder bend in Sedemdeseta, Prvi program s pesmijo Krila ter Grešna sapica in Jurij Žohar, gonilna sila projekta savinjske avtorske glasbe njihovi Vesoljci. Celoten album lahko poslušate na povezavi portala BandCamp, če vtipkate 'savinjska muzika 2023'. 20 ŠPORT ŠT. 11 I november 2023 Lokostrelci uspešno končali sezono D. NARAGLAV ARHIV LK HMELJČEK Lokostrelci LK Hmeljček so bili letos uspešni tudi na državnem prvenstvu septembra v Gradcu, kjer so zasedli tri prva mesta in drugo mesto v disciplini ‘arrowhead’, Andreja Izgoršek je zasedla 3. mesto absolutno, Marjan Izgoršek pa 2. mesto v absolutni konkurenci. Lokostrelski klub Hmeljček je minuli mesec uspešno zaključil letošnjo sezono zunanjih tekmovanj. Uspešni so bili po organizacijski in tekmovalni plati. Zadnjo letošnjo tekmo so namreč organizirali sami, in sicer v celjskem mestnem parku. Med seboj so se pomerili lokostrelci iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške v disciplini 'arrowhead'. Odlično postavljeno tekmo pod celjskimi krošnjami je, kot rečeno, organiziral Lokostrelski klub Hmeljček, ki ga vodita Marjan in Andreja Izgoršek, tudi sama izvrstna lokostrelca z mednarodnimi lovorikami. Tekme se je udeležilo 84 tekmovalcev, ki so streljali na 12 različnih tarč z neznanimi in znanimi razdaljami. »Za tovrstne tekme je sicer predvi- Drugi Ponikva4TRAIL L. G. ARHIV PD PONIKVA Zadnjo soboto v septembru je v organizaciji Planinske sekcije Ponikva in Športnega društva Ponikva potekala druga izvedba tekaškega dogodka Ponikva4TRAIL. Ekipa PD in ŠD Ponikva, ki je organizirala odličen Ponikva4TRAIL. LK Hmeljček z medaljami po tekmovanju na državnem prvenstvu v Gradcu Mladi lokostrelci (od leve): Roy Lah, Manja Vodeb in Jan Krašovc po osvojitvi medalj v Celju deno streljanje na 24 tarč, a zaradi omejenosti prostora tokrat to ni bilo mogoče. Vseeno pa celjski mestni park predstavlja izjemno atraktivno okolje za lokostrelsko tekmovanje, zato so bili udeleženci navdušeni. Hkrati je bila to dobra promocija za popularizacijo te športne panoge,« je dejala Andreja Izgoršek, ki je navdih za pripravo tekmovanja v tem okolju dobila po odlični izkušnji v mestnem parku v Bjelovarju, kjer je osvojila prvo mesto na evropskem prvenstvu v disciplini AH 12+12. Mladi Hmeljčki so na tem tekmovanju v Celju ponovno posegli po najvišjih mestih: Manja Vodeb 1. mesto, Roy Lah 2. mesto in Jan Krašovc 3. mesto. Medalje je podeljeval predsednik Lokostrelske zveze Slovenije Marjan Ilar. S tremi rezultati pa so Hmeljčki še potrdili svojo dobro formo, ki je prišla do izraza tudi na državnem prvenstvu v Gradcu v mesecu septembru, kjer so prav tako v disciplini 'arrowhead' zasedli odlična mesta. Manja Vodeb U13 1. mesto, Jan Krašovc U18 1. mesto, Roy Lah U21 2. mesto, Andreja Izgoršek 3. mesto absolutno, Marjan Izgoršek 50+ 1. mesto in v absolutni konkurenci 2. mesto. Vsi omenjeni tekmovalci in še več drugih, skupno štirinajst, se sedaj že uspešno pripravljajo na novo tekmovalno sezono 2024, ki se je že začela z dvoranskimi tekmovanji. Trenirajo na svojem poligonu v Pongracu in v Domu Svobode Griže, udeležili pa se bodo tudi še kakšne prijateljske tekme ter tako pilili svoje znanje in formo za nove tekmovalne izzive. Zmagovalcu Miranu Cvetu je priznanje podelil Peter Kavčič. Na 25-kilometrski trasi s skoraj 1200 višinskih metrov se je zvrstilo kar 40 tekačev iz celotne Slovenije. Trasa se je dvignila skozi štiri najvišje vrhove Ponikve in njene okolice, in sicer skozi Apno, Špico, Hrastijek in Lipnik. Za udeležence, ki so traso želeli doživeti v nekoliko krajšem obsegu ter z nižjim hitrostnim tempom, je bila na voljo tudi pohodniška varianta s 17-kilometrsko traso. Te se je prav tako udeležilo več kot 40 pohodnikov. »Vsi udeleženci so na trasi s svojo izjemno pozitivno energijo in dobrim vzdušjem pustili pečat. Na prizorišču dogajanja pa ni manjkala niti množica naših najmlajših, za katere je bilo v času čakanja prvih tekmovalcev v cilj poskrbljeno tudi z otroškim tekom. Otroci so tekmovalca za tekmovalcem kasneje v cilju neutrudno pozdravljali in pospremili z glasnim navijanjem,« so sporočili iz PD Ponikva. V moški kategoriji so prva tri mesta zasedli Miran Cvet (1:52:05), Matej Nidorfer (2:09:34) in ambasador letošnjega Ponikva4TRAIL Matic Čačulovič (2:09:37). V ženski kategoriji so si prva mesta izborile Anja Finkšt (3:07:12), Janja Kolenc (3:09:14) in Tadeja Irmančnik (3:22:22). Organizatorji dogodka so hvaležni vsem sponzorjem in donatorjem, ki so z materialnimi in finančnimi sredstvi pripomogli k uspešni organizaciji dogodka, kot so povedali, pa so tudi letos Ponikva4TRAIL izpeljali s srcem in v želji po tem, da udeleženci doživijo drugačno zgodbo tekaških dogodkov. To jim je glede na prejete komentarje udeležencev tudi uspelo. »Zakaj bi se vozil v tujino ali ne vem kam na trail, ko imaš doma pred nosom Ponikva4TRAIL – res super tekma, ki ima vse, kar imajo bolj znani traili, ali pa še več. Prijaznost na vsakem koraku … V cilju pa leden radler. Le kaj bi si še želel,« »Ponikva4TRAIL. To je to. En teden (ali pa en dan) prej se prijaviš, dobiš majico, kavico pred štartom, kosilo in hudo konkurenco. Čestitke za organizacijo,« »Ti otroci so bili res pristni in edinstveni. Kaj takega doživeti, se res splača,« »… Ko bi videl, kako so ti otroci navijali v cilju,« so se slišali komentarji, ki organizatorje dodatno opogumljajo, da se bodo organizacije dogodka še lotili. ŠPORT ŠT. 11 I november 2023 21 Štirje naslovi državnih prvakov T. T. Ekipo so zastopali (z leve proti desni) Dejan Cokan, Jure Čeh, Tjaš Ramšak, Robert Cokan, Gregor Ficko in Benjamin Beliš. Tretji na EP T. T. ARHIV KLUBA V Antaliyi v Turčiji je v začetku novembra potekalo evropsko prvenstvo za seniorje v tenisu. Kot državni prvaki so se ga udeležili tudi člani Cokan Tenis akademije iz Šempetra, ki so nastopili v kategoriji 30+. V močni evropski konkurenci so po lanski srebrni medalji tokrat osvojili bron in se tako veselili nove medalje. V Slovenskih konjicah je bilo na martinovo soboto, 11. novembra Državno prvenstvo v karateju do 21 let. Udeležili so se ga tudi polzelski karateisti in domov prinesti 8 medalj. Največjo borbenost so v svojih kategorijah pokazali Filip Abraham, Benja Mešič, Zoja Avžner in Laura Bergant, ki so pometli s konkurenco in postali državni prvaki. Drugega mesta in naslova državnega podprvaka se je v svoji kategoriji veselil Ažbe Mlačnik. Vsem, ki so se finalni dvoboji za las izmuznil, so svoj trud in željo po uspehu pokazali v bojih za tretja mesta. To so bili Nino Mlakar, Žan Goričan. Žal so se odličja izmuznila našim perspektivnim tekmovalcem - Maksu Vidmajerju, Tjanu Mešiču, Matic Čehu in Nejcu Strojinu. Hramšani na pohodu Nuša Železnik med tekmovanjem. Nuša trikrat zlata T. T. OSEBNI ARHIV Na Evropskem kadetskem in mladinskem prvenstvu v klasičnem powerliftingu na Madžarskem konec oktobra, si je Nuša Železnik iz kluba PLK Polzela priborila tri bronasta odličja. S 475 kg skupnega seštevka pri dviganju je zasedla tretje mesto v kategoriji mladink do 76 kg. Prav tako je dosegla bron v počepu, kjer je dvignila 185 kg, in bron v potisku s prsi, kjer je dvignila 102,5 kg. Postavila je tudi nove mladinske in članske Odličen vikend za odbojkarje D. NARAGLAV T. T. V tekmi 9. in 10. kroga državnega prvenstva za odbojkarice so članice SIP Šempeter zabeležile dve pomembni zmagi. Uspešna je bila tudi moška odbojkarska ekipa SIP Šempeter. Najprej so v gosteh premagale ekipo GEN-I Volley z rezultatom 3 : 1 v nizih, nato še ekipo Formis iz Hoč 3 : 0 v nizih. Na obeh srečanjih so Šempetranke z odlično igro v polju in na mreži zmagale brez večjih težav. Na lestvici so po dveh zaporednih pripravili že drugič, postane tradicionalen vsakoletni dogodek. Na okrog 11 km dolgem pohodu po obronkih kraja so se tudi ustavljali in se odžejali. Zlasti prijetno je bilo pri domačiji Ramšak, po domače pri Cviklovih, kjer so obudili spomine na nekdanje čase, med drugim tudi na njihovo krajanko Mici Ramšak, ki zmagah na odličnem tretjem mestu prvenstvene lestvice. Moška odbojkarska ekipa SIP Šempeter pa je v tekmi 10. kroga 1B. DOL za moške v OŠ Šempeter premagala ekipo Šoštanj Topolšica s 3 : 0 v nizih in trenutno vodi na prvenstveni lestvici. V 6. krogu 3. DOL – vzhod so odbojkarice ekipe KEA Šempeter gostile ekipo Benedikt. Po petih nizih igre je zmaga 3 : 2 pripadla mladim Šempetrankam. Druga orientacijska tekma Nadvse lepo je bilo tudi med pohodom pri Ramšakovih, po domače pri Cviklovih. V KS Galicija, v zaselku Hramše, se vedno kaj dogaja. Oktobrskega pohoda po obronkih svojega kraja in druženja v Športnem centru Zajc se je udeležilo okrog 70 krajanov. Organizacijski odbor v sestavi Matej, Vojko in Andrej Cvikl ter Alojz, Peter in Grega Podpečan si je zadal cilj, da pohod, ki so ga sedaj državne rekorde v počepu, potisku s prsi in skupnem seštevku. Kolegica iz polzelskega kluba Ula Humar je nastopila v kategoriji do 63 kg in si s skupnim seštevkom 395 kg priborila 9. mesto. Postavila je nov članski in mladinski rekord v mrtvem dvigu, ter mladinski rekord v skupnem seštevku. Timotej Kolmanko pa je nastopil v kategoriji do 93 kg in z seštevkom 667,5 kg osvojil 18. mesto T. T. je bila klena stoletnica. Ob zaključku pohoda so se zbrali na piknik prostoru Športnega centra Zajc, kjer so ob dobri hrani in pijači nadaljevali svoje druženje. Ob tem ni manjkalo zanimivih iger, ki so prinesle obilico smeha in dobre volje. Skriti kotički Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Kaj je to in kje se nahaja? Namig: Tam se ponašajo z vrhunskimi suhomesnatimi izdelki, ki ne vsebujejo aditivov in so bili večkrat nagrajeni na Dobrotah slovenskih kmetij. Uganite, kaj je to in kje se nahaja ter vaš odgovor do 8. decembra pošljite na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Obvezno dodajte še kontaktne podatke (telefon, e-naslov). Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel slastno nagrado. Minulo soboto je PD Polzela organiziralo drugo tekmo v Savinjski planinski orientacijski ligi v sezoni 2023/24. Tekmovanja se je udeležilo 36 ekip in 59 tekmovalcev iz osmih planinskih društev. Pripravili so ga v zidanici Pr' Župerl v Dobriču pri Polzeli in v njeni okolici. Tekmovali so v šestih kategorijah in treh različno težkih progah, kjer so morali pokazati vso svoje planinsko in orientacijsko znanje. Prva tri mesta v posameznih kategorijah so zasedli: A kategorija - 1. planinske glive (OŠ Tabor/PD Vransko), 2. Orientacijski bureki (OŠ Braslovče/PD Dobrovlje Braslovče), 3. Ponkovši planinci (OŠ Ponikva/ PD Žalec); B kategorija - 1. Sokoli (PD Polzela), 2. Makarončki (OŠ Vransko-Tabor/PD Vransko), 3. Gozdni Jožeti (OŠ Petrovče/PD Žalec); C kategorija - 1. Stekle lisice (PD Polzela), 2. Sfižci (PD Zabukovica); D kategorija - 1. Voluharji (PD Polzela), 2. Rupicapra Rupicapra (PD Vransko), 3. Ljubljančani (PD Ljubljana matica); E kategorija -1. Malteški levi (PD Polzela), 2. Hmeljčki (PD Žalec), 3. Lost in the city (PD Dobrovlje Braslovče); F kategorija 1. Mavrice (PD Polzela) 2. KMPM+Z (PD Zabukovica), 3. Tigri (PD Zabukovica) itd. OD 5. DECEMBRA 2023, Šlandrov trg 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI UTRIPOV HOROSKOP za december 2023 OVEN BIK Vaša vladarica Venera bo večji del decembra potovala po vam nasprotnem znamenju. Vsekakor se boste morali bolj in več truditi za kvaliteto svojih medosebnih odnosov. Občasno nezadovoljstvo bo stopilo v ozadje v zadnjih dneh meseca, ko se boste v svoji koži ponovno počutili naravnost odlično. Z vsem pomembnejšim delom pohitite do prve polovice meseca, uspešni boste. Kasneje pretijo zastoji in zamude! DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo od 13. dalje pričel upočasnjevati svojo pot, zato izkoristite prvo polovico meseca za zahtevnejše delo. Želeli si boste počitka še pred pričetkom prazničnih dni. Seveda to še ne bo mogoče, lahko pa boste marsikaj prilagodili okoliščinam. Kar nekaj planetov vam nasprotuje, še zlasti Mars vas lahko naredi precej nervozne. Dobro je, da se tega vpliva zavedate in se ne izsiljuje pri nobeni stvari. RAK Zanimiv mesec je pred vami, v katerem boste morali veliko delati, kljub temu pa vam bo ostalo še dovolj časa za prijetne plati življenja. Še zlasti prijazno vam zvezde sijejo na čustvenem področju. Venera v sorodnem znaku prinaša romantiko in dobre okoliščine. Morebitne težave s komunikacijo boste uspešno reševali po 13. decembru, ko bo Merkur pričel upočasnjevati svojo pot. LEV Naklonjeni planeti v sorodnem znamenju vas bodo izdatno podpirali, vam nudili dobro vitalnost, odlično energijo in dobre sposobnosti komuniciranja. Kaj več bi si še želeli v zadnjem mesecu leta, ki je bilo za vas tudi naporno. Sicer pa boste v prihodnjem letu, ki bo sončevo leto, vi ljubljenec zvezd! Delo vam ne bo predstavljalo problema in z največjim veseljem boste v središču zabav, vaše družabno življenje bo cvetelo. DEVICA Zaradi retrogradnosti vašega vladarja Merkurja je izredno pomembno, da z najpomembnejšimi zadevami opravite do 13. Kasneje bo čas idealen za več druženja, počitka in opravke, vezane na dom in družino. Izredno pomembno je, da se sproti odpravlja posledice škodljivega stresa, ki mu boste večkrat izpostavljeni. Vitalnost lahko nekoliko niha, zato poskrbite za zadostno preventivo. TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo od 4. do 29. v znamenju močnega škorpijona, zato boste vse okoli sebe doživljali izredno intenzivno. Vaš notranji svet bo analiziral vse, kar se bo dogajalo, zato bo občasno videti, kot da ste odsotni ali ste se umaknili. Vsekakor vam energije ne bo primanjkovalo in še posebej aktivni boste prav v zadnjih dnevih leta. Ti bodo minevali prav prijetno, čaka vas tudi manjše presenečenje. ŠKORPIJON Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. V zadnjem mesecu v letu boste delali inventuro planiranega in doseženega. Ugotavljali boste, da ste veliko dosegli. Kljub temu boste v zadnji tretjini meseca skušali nadoknaditi še tisto, kar je ostalo nedokončano ob pričetku septembra. V prvih treh tednih bo vaša vitalna energija naraščala, sonce v sorodnem znaku vam bo v veliko oporo. Mars vam bo pomagal, da boste kos vsem naporom, energije vam ne bo zmanjkalo. Z Venero v svojem znamenju skoraj ves mesec boste ljubljenec zvezd. Veliko svoje vitalne energije boste vlagali v delo, veliko pa vam je bo ostalo še za prijetne plati življenja. Venera vas bo vidno polepšala, vi sami pa boste postajali vedno bolj romantični. Ljubezen bo v zraku in lepo vam bo! Z vsem pomembnejšim delom pohitite do 13., ko nastopita retrogradni Merkur in mlaj, do tedaj vam bo šlo vse gladko od rok! STRELEC Sonce v prvih treh tednih meseca prinaša veliko vitalne energije. Z Marsom ob svoji strani boste imeli energije na trenutke še preveč, zato jo modro vlagajte v svoje projekte in jo sproti porabljajte zelo selektivno. Ne delajte vsega hkrati, ampak vsako stvar posebej, do konca! Le tako boste zelo zadovoljni! Do mlaja v vašem znaku opravite najbolj pomembno delo, kasneje pa bo nastopil čas sprostitve, še zlasti zadnji dnevi leta bodo enkratni! KOZOROG Merkur bo v prvih treh tednih potoval po vašem znaku, kar vam bo zelo koristilo pri delu in dogovarjanju. Kljub temu pohitite, da boste do 13., ko se Merkur obrne v retrogradno smer, opravili z najpomembnejšim. Kasneje je dobro, da popravite morebitne zaostanke ali že pričeto delo iz preteklosti. Vpliv Venere bo lepo in pozitivno deloval na vaš znak, čakajo vas prijetni trenutki. Velika previdnost pa velja ob polni luni 27. 12.! VODNAR Veliko energije boste imeli in z vso močjo se boste lotevali svojih obveznosti. Seveda velja tudi za vas, da boste v prvi polovici decembra do mlaja 13., ko nastopi tudi retrogradno gibanje Merkurja, zelo uspešni. Kasneje pa je odličen čas za druženje, za prijatelje in bolj sproščen način preživljanja časa. Na čustvenem področju velja povečana previdnost. Verjetno ne boste razumljeni, tako kot bi želeli, lahko ste celo predmet ljubosumja. RIBI Več kot odlična novica za vse ribe je prehod Venere v vam soroden znak od 4. do 29. Izjemno družabni, vidno polepšani, erotični, manj obremenjeni in dobre volje boste, še zlasti čisto v zadnjih dneh leta. Lahko se celo vrnete v objem stare ljubezni, kar velja za drugo polovico decembra. Kljub vsemu veselju v veselem decembru pa ne boste pozabili na delo. Z vsem pomembnim opravite do 13., ko je čas najbolj ugoden. Kakorkoli že, planeti se vrtijo po svoje, življenje po svoje, vi pa se potrudite, da v vaše dobro! Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 11 I november 2023 Z igro do prvih turističnih korakov T. T. ARHIV VRTCA Polento so otroci jedli z lesenimi žlicami. V četrtek, 23. novembra, so si otroci in strokovne delavke Vrtcev Občine Žalec, enote Žalec I, v okviru projekta Z igro do prvih turističnih korakov s podnaslovom »Lonček, lonček, kaj nam kuhaš, da tako lepo diši?« ogledali prikaz kuhanja nekoč. Preko prikaza na prostem so se otroci seznanili s kmečkimi opravili, ki so bila nekoč del priprave obrokov. Strokovni delavci so preko dramske igre prikazali luščenje koruze, molžo krav in kuhanje polente na odprtem ognju ob spremljavi harmonike. Pripravljeno polento so otroci zalili z mlekom in jo okušali pri mizi, kjer so jedli s kuhalnicami in lesenimi žlicami. Otroci so polento z mlekom jedli z navdušenjem, kar se je opazilo iz praznih posod, ki so ob koncu ostale na mizi. Na koncu so se otroci preizkusili v mletju koruze v moko, molži krav in grabljenju listja na igrišču. Povabilu k sodelovanju se je odzval kuhar Gregor Audič, ki je na strokoven način pripravil okusno polento, ki sta jo poskusili tudi ravnateljica vrtca Natalija Starič Žikić ter organizatorka prehrane in zdravstveno higienskega režima Irena Kraljič. Projekt Z igro do prvih turističnih korakov je turistični projekt, v okviru katerega najmlajši v vrtcih odkrivajo znamenitosti svojega kraja. Otroci enote Žalec I bodo v prihodnjih dneh to raziskovanje nadgradili z obiskom babice, ki bo spekla buhtlje, ter se seznanili z opremo, ki so jo nekoč uporabljali pri peki in kuhanju. PISMA BRALCEV Srečanje Kosove rodbine V soboto, 30. septembra 2023, je potekalo tradicionalno srečanje velike Kosove rodbine s Ponikve pri Žalcu. Srečanje je bilo jubilejno, saj smo praznovali 20. obletnico prvega srečanja. Zanimivo je, da nas je bilo pred dvajsetimi leti vseh članov rodbine Kos 175, sedaj pa 297, kar pomeni zelo velik porast. Od tega je 58 odstotkov moških in 42 odstotkov žensk. Srečanja so se tokrat udeležili 103 člani Kosove rodbine. Letošnje srečanje smo pričeli z zahvalno mašo v cerkvi sv. Martina v Šmartnem v Rožni dolini, ki jo je daroval župnik g. Janko Ivančič. Družabno srečanje smo nadaljevali na domačiji Franca Kosa na Jezercah, kjer smo se podružili ob dobri domači hrani in pijači, si izmenjali družinske dogodivščine in podrobno spoznali svoje korenine ob petju in igranju na instrumente do poznih večernih ur. Posebnost letošnjega srečanja je bilo tudi zasnova družinskega drevesa rodbine Kos. Ponosni smo na najstarejšo članico Marijo Kos (89 let) in najmlajšega člana Maksa Vučka Tominška (v času srečanja je bil star dva meseca). Kosi izviramo s Ponikve pri Žalcu, iz vasi Studence, kjer se je staremu atu Lovru in stari mami Alojziji rodilo osem otrok, od tega tri dekleta in pet fantov. Dekleta so se poročila nekoliko dlje od hiše, fantje pa so ostali v vasi, v neposredni bližini svojega doma. Tako je del zakrasele Ponikovske planote dobil ime Kosovo polje. Štefanija Kos Z., Ponikva pri Žalcu Opravičilo Za napisane besede se opravičujem serviserju Darku Tratniku, Savinjska cesta 108, 3310 Žalec, niso bile zlonamerne. Hvala za razumevanje. Pavla Ledinek, Šoštanj MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 11 I november 2023 23 Poezija jo je našla po golem naključju BINA PLAZNIK Osemnajstletna Ana Kumperger iz Šempetra v Savinjski dolini je zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2023, ki ga organizira revija Mentor. Prejemniki zlatih priznanj Ana Kumperger trenutno obiskuje četrti letnik Gimnazije Celje – Center. Naziv je prejela na zaključni prireditvi festivala v Slovenj Gradcu, ki je potekala pod naslovom Včasih se nebo spusti nižje. Poleg tega se je Ana letos uvrstila tudi med pet finalistov na letošnjem domačem pesniškem razpisu Fanny Haussmann, ki ga organizira ZKŠT Žalec. Ob Anini zmagi v Slovenj Gradcu je pesnica Alja Adam, ki je bila letošnja državna selektorica, o delih zmagovalke, uršljanke 2023, Ane Kumperger zapisala: »Njene pesmi so jasno zgrajene z izdelanim koncem, pogosto se izlijejo v poanto ali izjavo. Svežina, ki jo pesmi prinašajo, se med drugimi zrcali prav v strnjenih verzih, ki pesmi zaokrožajo na način odpiranja prevratniške perspektive nečesa novega, kar bralca preseneti, celo šokira. Vsebinsko pesmi odslikavajo zrel pogled na svet, opisujejo temne in svetle plati bivanja, brez poskusa bežanja ali zastiranja. Prav zaradi zmožnosti vztrajanja v neprijetnih situacijah skozi zavračanje pozicije žrtve se znotraj verzov odpirajo prostori, reže, ki prevevajo svetlobo.« Ana Kumperger sama zase pravi, da je branje do četrtega razreda osnove šole sploh ni zanimalo, zato smo jo povprašali, od kod izvira njena ljubezen do poezije. »Branje knjig se mi je res zdelo mučno in dolgočasno. Prva knjiga, ki me je privabila in mi omogočila, da sem svoj pogled na branje in pisano besedo spremenila, je bila knjiga, ki jo je napisal Antoine de Saint-Exupéry, Mali princ. Poezije takrat še ni bilo 'na obzorju', se je pa čez kakšno leto vse začelo zelo hitro spreminjati. Lahko bi rekla, da me je poezija našla po golem naključju. Prvo pesem sem napisala iz čiste radovednosti, ko me je med hojo iz šole 'izzvala' rima, ki se je prikradla v moje misli.« Kaj vas najbolj navdihuje? Vsakdanje stvari, ljubezen, skrajna čustva … kaj drugega? »Rada posegam po nekoliko temačnejših temah, kot so minljivost, smrt, pozabljanje in spomini, saj se mi zdi, da s pisanjem o tem spoznavam samo sebe, kopljem po skritih 'kamricah'. Blizu mi je tudi impresionistična poezija. Navdih črpam iz vsakdanjih pogovorov in dogodkov. Najdem se v vlogi 'opazovalke' – kadar hodim po mestu, opazujem stavbe, razpoke v cestah, korake mimoidočih, njihovo govorico in kretnje, ki ostanejo v moji glavi še nekaj dni.« Kako zapisuje pesmi nova generacija? Na star način, v beležko s pisalom, ali v telefon, ko se utrne misel? »Sama se poslužujem klasičnega pisanja. Zdi se mi, da lahko s pisanjem na roke besede bolje začutim, hkrati pa tudi lažje oblikujem in zlagam dele pesmi v končno obliko. Kamor koli grem, imam ob sebi zvezek, da si lahko zapišem nove ideje, preden se porazgubijo v toku vsakodnevnih informacij. Seveda se tehnologiji ne morem upreti popolnoma – tudi zaradi elektronskega pošiljanja del na literarne natečaje. Poleg zvezka z zbranimi pesmimi imam tako še računalniško verzijo svojih literarnih del.« Kaj vam pomenijo nominacije in nagrade, ki jih prejmete za svoje delo? »Zmago vselej sprejmem kot še eno potrdilo sami sebi, da je to, kar počnem, tisto, s čimer želim nadaljevati, in tisto, kar me zares najbolj osrečuje. Vedno tudi z zanimanjem preberem literarno recenzijo svojega dela. Spoznavam, da je kritika dober 'učitelj', s katerim lahko izboljšam svoje pisanje.« Literarni natečaji mi predstavljajo velik izziv. Hvaležna sem, da imam ob sebi izjemno mentorico, ki mi pomaga izpopolniti pesmi, preden so pripravljene, da uzrejo svet. Je vaša pot v prihodnosti že jasno začrtana ali se prepuščate naključjem? »Od 8. razreda osnovne šole, ko se je v meni tudi prebudila ljubezen do slovenščine in literature, imam jasno začrtano pot – postati želim profesorica slovenščine in širiti svojo strast. Vsako leto je prelomno in v vsakem obdobju se naučim ogromno novega – tako glede znanja književnosti in jezika kot tudi glede svojega pesniškega sloga.« Ali kdaj podarite pesem? »Najraje podarjam knjige in pesniške zbirke že uveljavljenih slovenskih pisateljev in pesnikov, h katerim dodam še osebno noto – največkrat je to daljše pismo. Pesmi podarjam redkeje, samo ob najpomembnejših priložnostih – kadar čutim, da lahko svojo hvaležnost osebi izkažem le z neposredno opisanimi občutji.« Kako premagujete morebitne blokade? »Blokade so eden nujnejših delov pisanja, če ne celo najnujnejši. Poezija je umetnost, ki terja veliko vloženega časa in spopadanja s samim seboj, s svojo intimnostjo in občutji. Kadar čutim, da že več dni nimam navdiha, me vsakokrat postane strah, da se ne bo več vrnil, da sem se 'izpraznila'. Težko se spopadam z blokadami – z leti vse težje, saj poezija od osnovnošolske prostočasne aktivnosti prehaja v moj način življenja. Učim se, kako se v takih situacijah pomiriti in zaupati, da se bo vse izteklo, kot se mora. Posvetim se branju, glasbi, teku in druženju s prijatelji.« Kako bi poetično opisali svoje želje za prihodnje leto? »Prepuščam se toku življenja, dovolim si doživeti tako zmage kot poraze, hkrati pa ostajam zvesta svoji najvišji vrednoti – samospoznavanju. Bliža se tudi eden pomembnejših dogodkov do zdaj – izid samostojne pesniške zbirke.« ogenj v posušeni vejici rožmarina tli izgublja žar vroče iskre se molče poslavljajo in za sabo puščajo ožgane treske skozi les pronicajo saje in dolbejo črne odrgnine ogenj v vejici rožmarina počasi umira pa nihče ne sliši ječanja plamenov nihče niti ne sluti rjastih ran skritih pod dišečimi iglicami le pepel priča o zadušenih vzklikih ognja ki je preobrazil še eno bitje v en sam trenutek svetlobe Ana Kumperger Z razstave Ustvarjali živali na kmetiji T. TAVČAR Likovna sekcija Kulturno-umetniškega društvo (KUD) Polzela je že petič organizirala Mini paleto. Udeležilo se je je 27 otrok iz vse Slovenije, ki so skupaj na ogled postavili 31 likovnih del. Ustvarjalna tema je bila živali na kmetiji. Mini paleta je projekt, ki se je v petih letih razvil v izredno lep dogodek, na katerega se otroci iz več krajev Slovenije z veseljem prijavljajo. Likovno tekmovanje je prvenstveno namenjeno kreativnemu in likovnemu spodbujanju osnovnošolskih otrok. Med vsemi prejetimi likovnimi deli je tri nagrajena dela letos izbral akademski slikar Tomaž Milač. Priznanja in palete jim je podelila idejna vodja projekta in predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar. Zlato mini paleto 2023 je prejela Alja Podkubovšek iz Loč, srebrno Eva Prkič iz Žalca in bronasto mini paleto Manja Dobravc iz Roj pri Šempetru. Vsak sodelujoči likovni ustvarjalec je za svojo udeležbo prejel priznanje KUD Polzela, darilno vrečko, polno zanimivih darilc, in slikarsko platno za nadaljnje ustvarjanje. Klavdija Sitar je ob otvoritvi razstave mladih ustvarjalcev dejala, da jo neizmerno veseli, da mladim umetnikom pomagajo odstirati svet likovnega ustvarjanja. Ob tem se je zahvalila mladim ustvarjalcem, pa tudi staršem, starim staršem in likovnim mentorjem v osnovnih šolah in na likovnih delavnicah, ki jih pri tem spodbujajo in vodijo. Program ob odprtju so oplemenitili člani KD Cecilija s Polzele, zbrani na dogodku pa so lahko prisluhnili tudi avtorski pesmi izpod rok mlade pesnice Ane Kumperger. Vse delavnice so bile zelo zanimive in poučne. Dnevi dejavnosti o zdravju ZOJA KLADNIK, 9. A, OŠ PETROVČE V sredo, 4. oktobra so učitelji OŠ Petrovče za učence 9. razredov pripravili tehniški dan na temo zdravja. Pripravili so štiri delavnice na temo telesnega in duševnega zdravja ter pripravljali zdravo hrano. Na začetku dneva smo se razdelili v dve skupini; prva se je odpravila na razgibavanje v telovadnico s športnima učiteljema, druga skupina pa je na predavanju o zdravi prehrani spoznala, katera živila so bolj hranljiva za naše telo. Nato smo se zamenjali. V nadaljevanju so sledile štiri delavnice na temo telesnega in duševnega zdravja, ki smo jih obiskovali razdeljeni v štiri ločene skupine. Naša skupina se je najprej odpravila na delavnico duševnega zdravja. Ena izmed šolskih svetovalnih delavk nam je razumljivo in na zanimiv način predstavila duševno zdravje ljudi. Pokazala nam je tudi spletne strani, kjer lahko poiščemo pomoč, če imamo težave. Povedala nam je, da ARHIV OŠ PETROVČE je duševno zdravje enako pomembno kot telesno zdravje. Ko smo končali s to delavnico, smo odšli na malico. Okoli desete ure smo se odpravili na delavnico na temo spanja. Seznanili smo se s pozitivnimi učinki spanja in utemeljevali svoje razmišljanje o spanju. V delavnici, ki je sledila, smo spoznali podatke o vsebnosti sladkorja v pijačah, ki jih mladi veliko pijemo. Za to delavnico smo potrebovali prazno embalažo sladkanih pijač, nato smo zapisali, koliko sladkorja vsebujejo posamezne pijače, in izračunali, koliko vrečk sladkorja je to. Ugotovili smo, da pijače vsebujejo zelo veliko sladkorja, in se naučili, da to ni zdravo za naše telo. Za konec pa smo obiskali še kuharsko delavnico, na kateri smo pripravili zdravo hrano. Spekli smo slane kolačke s porom in slanino, pripravili sadni napitek iz gozdnih sadežev in jogurt s semeni, ki smo ga postregli s svežim sadjem. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I november 2023 »Šla sva na pot in odkrivala zgodbe.« BINA PLAZNIK Letos Jana Petrak Zajc in Jože Petrak Zajc obeležujeta 20. obletnico poti po Caminu, ki sta jo zakonca opravila meseca maja leta 2003. Jana in Jože s potrdilom o opravljeni poti Pred dvajsetimi leti sta prehodila 860 kilometrov znane romarske poti Camino. 17. oktobra sta v organizaciji Literarne sekcije Kulturnega društva Petrovče v Gasilskem domu Dobriša vas– Petrovče obiskovalcem predstavila svoja doživetja in spomine s popotovanja. Jože se spomni: »Za pot Camino sva se odločila zaradi želje v tistem hipu, da bi opravila to pot. Navdih za željo pa je bil članek, ki ga je prebrala Jana v časopisu. Jano je popotnik s svojo pripovedjo tako navdušil, da je ona navdušila še mene.« Takrat sta bila Jana in Jože že štiri leta poročena, vendar še brez otrok. Na poti sta najraje doživljala različne zgodbe, svoje in ostalih popotnikov, v njiju pa je zrasla tudi želja, da bi imela otroke. »Šla sva na pot in odkrivala zgodbe. To ni bila neka rekreativna niti duhovna pot, pač pa odkrivanje zanimivih zgodb o sebi in drugih ljudeh z različnih delov Evrope. Tudi sebe lahko odkrivaš preko zgodb drugih. Če se danes ozrem nazaj po dvajsetih letih – starejši kot sem, bolj se mi zdijo pomembne zgodbe od nekakšnih objektivnih opisov.« Jana doda: »Jaz vse stvari jemljem takšne, kot so, se ne poglabljam zelo vanje.« Jože pripomni: »Razen moža, ki si ga skrbno izbrala (smeh).« »Jaz nisem duhoven človek, tudi na poti se mi ni nič odprlo v tej smeri. Kot par sva zelo dobro funkcionirala, čeprav nisva šla na pot zato, da bi se preverjala. Niti nisva imela dvoma v to, ali bova dobro funkcionirala. In še sedaj, po petindvajsetih letih, dobro funkcionirava. Tudi mene so najbolj fascinirale zgodbe ljudi, ki so bili precej starejši od naju. Lepo jih je bilo videti. Nihče ni bil skregan. Midva sva srečevala same 'fajn' ljudi.« Jože dopolni, da se najbrž za takšno pot ne odloči nekdo, ki je dolgočasen, ampak sami zanimivi ljudje. Pred dvajsetimi leti ta slavna romarska pot še ni bila tako oblegana, kot je danes. »Res je. Pa tudi mesec maj je ravno prav topel in tudi hladen. Ker ni čas dopustov, tudi gneče ni bilo na poti. Sva pa takrat rekla, da čez dvajset let spet greva. Tako bova kmalu svojo zaobljubo izpolnila.« In kaj bi svetovala nekomu, ki se odloča za to pot? »Naj kar gre,« sta v en glas odvrnila Jana in Jože. »Svetujeva dva ali tri pare dobrih nogavic, da jih lahko sproti sušiš, in pohodniško kremo za noge, pa si dober,« še dodata. Ko bo še njun tretji otrok pomahal najstništvu v slovo, kot sta se izrazila, bosta šla še enkrat na Camino, vendar po Portugalski poti. V starejših letih, po šestdesetem, pa bosta najverjetneje prehodila tudi Slovenijo. Med pogovorom v polzelski občinski knjižnici Doma po treh letih T. TAVČAR Polzelski pisatelj in filmski kritik Peter Zupanc, ki s svojo ženo Ying Ying Liu že deset let živi na Kitajskem, se je minule dni mudil na obisku v Sloveniji. Njegove knjige »Obešanje zmajeve glave«, »Kitajska, dežela razdalj, in jaz« ter »Leto podgane: ali kako sem preživel covid-19 na Kitajskem« Slovencem približajo južni del Kitajske, natančneje pokrajino Guangxi in mesto Nanning, v katerem živi. Na Kitajskem sicer Peter Zupanc poučuje angleščino, potuje in piše raziskovalne reportaže s potovanj. Občinska knjižnica Polzela je izkoristila njegov obisk in ga skupaj z ženo povabila na pogovor v knjižnico. V pogovoru z bibliotekarko Ireno Štusej je povedal, s čim ga je Kitajska tako pritegnila, da se je po treh letih obiskovanj leta 2010 kar naselil in ostal. Izpostavil je kategorijo časa, ki ga na Kitajskem spoštuje predvsem v smislu, da lahko sam razporeja z njim, a kljub temu živi lagodno. Očarala ga je raznolikost pokrajine, pritegnile so ga kulture številnih narodnosti. Prav jug Kitajske, kjer živi, predstavlja dve tretjini vseh narodnostnih manjšin Kitajske. Govoril je tudi o času covida-19 na Kitajskem, o digitalizaciji in razraščanju plačevanja preko mobitela ter še o čem. Tudi Ying Ying Liu je povedala, kako vidi Slovenijo in ljudi, ki jih srečuje, govorila pa je še o času, odnosih in podobno. V Sloveniji sta obiskala prijatelje in znance, ki jih vsaj tri leta zaradi zdravstvenih razmer v svetu nista videla v živo. Srečanje nekdanjih sošolcev OŠ Griže D. NARAGLAV V jesenskem mesecu oktobru, ko se narava začne barvati v najrazličnejše barve, so se ponovno zbrali nekdanji sošolke in sošolci, ki so leta 1963 končali šolanje na tedanji Osnovni šoli Griže. Kot pred petimi leti, ko so obeleževali 55-letnico končanja osnovne šole, so tudi tokrat za kraj druženja izbrali Izletniško kmetijo Kotar pod Homom, kjer živi njihov sošolec Ivi Krašovec z ženo in sinovo družino, ki je tudi nosilec gostinsko-izletniške ponudbe. Tokratno srečanje je bilo sedaj že deveto po vrsti – od leta 1963, ko so zapustili osnovnošolske klopi in se poslovili od svoje razredničarke Marice Kotnik Šipec. Glavna organizatorja sta – tako kot pred petimi leti – bila Janko Randl in Danica Klasič Grabner. Žal se vsi zaradi bolezni ali kakšnega drugega vzroka srečanja niso mogli udeležiti, a se jih je zbralo kar 26 od 36 še živečih sošolcev, ki so prišli na srečanje iz raznih krajev Savinjske doline in drugih krajev Slovenije. Med njimi tudi akademski slikar Rudi Španzel iz Ljubljane, ki je javnosti najbolj poznan, saj je naslikal portrete na slovenskih bankovcih – tolarjih, ki so bili naš denar do uvedbe evra. Je tudi častni občan Občine Žalec. Na srečanju so – kot vedno, kadar pridejo skupaj – na dan prišli spomini, kako so skupaj gulili šolske klopi, veliko pa so si imeli povedati tudi o tem, kako živijo sedaj. Spomnili so se tudi na dvanajst sošolk in sošolcev, ki so žal že pokojni. Slavljenka Tereza Kadivnik, direktorica DU Polzela mag. Eva Lenko, njena pomočnica Katarina Cijan in sorodniki Tereza praznovala sto let T. TAVČAR Srečanje nekdanjih sošolcev OŠ Griže V Domu upokojencev na Polzeli je bilo pred nekaj dnevi še posebej veselo. Stanovalka Tereza Kadivnik je praznovala sto let. V imenu doma ji je čestitala direktorica mag. Eva Lenko. Praznovanju so se pridružili tudi njeni sostanovalci in svojci. Tereza Kadivnik, ki v polzelskem domu prebiva od lanskega avgusta, se je rodila 17. septembra 1923 na Veterniku na Kozjanskem. Svojo mladost je preživela v leseni hiši, kriti s slamo, skupaj s še sedmimi sestrami in šestimi brati. Kljub skromnim razmeram je bil to zanjo nadvse lep čas. Veliko lepih spominov jo veže tudi na obiskovanje osnovne šole v Kozjem, kamor je bilo več kot uro in pol hoda. Tereza je med drugo svetovno vojno rodila hčerko Slavico. Po koncu vojne je spoznala Janeza Kadivnika. Poročila sta se in rodil se je sin Franci. Mož je sprva delal v rudniku Senovo. Od tam ga je pot vodila v Spodnjo Savinjsko dolino, kamor mu je sledila tudi družina. Sprva so živeli v Žalcu, nato v Vrbju, od koder so se nato zopet vrnili v Žalec. Leta 1951 se je rodila še hčerka Zinka, deset let kasneje, leta 1961, pa še sin Janez. Leta 1997 ji je umrl mož. Leta so prinesla svoje kljub mirnemu življenju. Prišli sta bolezen in oslabelost. Ker ni zmogla živeti sama brez nege in celodnevne oskrbe, je lansko leto v avgustu prišla v dom na Polzeli. Želimo ji še veliko let v njenem drugem stoletju. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I november 2023 25 Prijazna soseda, ki piše fantazijske kriminalke BINA PLAZNIK Upokojena diplomirana ekonomistka Barbara Ribič Jelen o pisanju, ustvarjanju, domišljiji in »mozaik romanu«. Pisateljica Barbara Ribič Jelen je Polzelanka in že skoraj 20 let članica Celjskega literarnega društva, v katerem se srečujejo ljubitelji literature. Piše prozo in poezijo, ki ju objavlja v različnih literarnih revijah. V zadnjem času se posveča fantazijski književnosti. Na festivalu Meteorita je bila za kratki zgodbi nagrajena. Leta 2018 je prejela prvo nagrado za zgodbo Odstiranje (zlato supernovo) in leta 2019 drugo nagrado za zgodbo Nebeški planet (srebrno supernovo). Zgodba Odstiranje je bila leta 2022 objavljena v antologiji »moderne slovenačke fantazijske književnosti Svedočenja stranih svetova« v Srbiji. Avtoričin roman, prvenec, Rusalkin zaliv je pretresljiv kriminalni roman, v katerem se pojavljajo trupla, kriminalist, njegove osebne težave ... Bralec se zlahka vživi v vsako osebo, ki se pojavi v zgodbi, napetost pa se od strani do strani stopnjuje in popusti šele tik pred koncem. Ko prebirate njen roman in imate v mislih, da pisateljica živi le ulico stran, se vprašanja porajajo kar sama od sebe. Razkrila je, da najraje piše na računalnik, s svinčnikom na romana po vsebini nekateri smatrajo, da je roman kriminalka, psihološka kriminalka, fantazijska kriminalka, jaz kot avtorica pa bi ga opredelila za fantazijsko kriminalko s pridihom ezoterike. Nekateri avtorji radi presenečamo okolico, čeprav smo videti čisto povprečni sleherniki. Morda se v nas skriva kanček skrivnostnega in nečesa neopredeljivega, s čimer radi požgečkamo radovednost bralcev. Zdaj pa k navdihu. Pravzaprav ne morem reči, da je navdih prišel na osnovi kakih konkretnih življenjskih primerov. V mojih mislih se je najprej pojavilo dekle, ki mi je vneto šepetalo svojo zgodbo. Ta zgodba mi je trkala na srce in me nenehno vznemirjala, dokler je nisem zapisala. Potem so se v mislih začenjale drenjati nove in nove zgodbe. Vse te je bilo treba nekako povezati. In kdo je najbolj primeren za to, če ne kriminalist, ki ga doletita jasnovidnost in jasnoslišnost? Darovi, v katere ni nikoli verjel? Za nameček se v zgodbe vpletejo še Rusalka, Tiho jezero s svojo magično privlačnostjo, proučevalec ezoterike, simbolizem ... Pri pisanju vselej stremim k temu, da pisanje ni dolgočasno, da se ne ponavljam, da uporabljam pestro »Pri pisanju romana sem želela, da bralcev zgodbe in usode posameznikov ne pustijo ravnodušnih, da čustvujejo z njimi. Se morda zavejo, da so sami vendarle srečni. Želela sem spodbuditi tudi zdravo radovednost za svet okrog sebe, četudi ga s fizičnimi čuti ne zaznamo.« papir pa le, če dobi kakšno idejo, ko je zdoma, in jo hitro zapiše v beležko Na prvi pogled vas kot osebo ne bi povezala s tako napetim romanom. Od kod je prišel navdih za tako napeto zgodbo, polno pretresljivih preobratov? »Najprej moram pojasniti, da je Rusalkin zaliv v Sloveniji redka in manj znana oblika romana. Gre za mozaik roman. Osrednja zgodba kot rdeča nit poveže med seboj več samostojnih zgodb, se giblje skozi celoten roman, ga osmisli in na koncu tudi konča. Glede predalčkanja slovensko besedišče. Spoštujem čas, ki ga bralci namenijo branju.« Ste morda tudi sami doživeli kaj pretresljivega v življenju ali ste zgolj tako dobra opazovalka življenja, ljudi in dogodkov okrog sebe? »Vsakdo v življenju doživi lepe in pretresljive stvari. Takšno je pač življenje. Nekaterih ljudi se življenjske zgodbe ne dotaknejo, drugi smo bolj senzibilni in živo začutimo srečo, pa tudi stisko ljudi. Četudi so ti popolni neznanci. Vsi prizori, ki jih s svojimi čutili zaznamo okrog sebe in v sebi, se naložijo v podzavesti. In kdaj pa kdaj privrejo na plan, recimo, da tudi pri pisanju.« Kakšni so odzivi bralcev na vašo kriminalko? »Pri pisanju romana sem želela, da bralcev zgodbe in usode posameznikov ne pustijo ravnodušnih, da čustvujejo z njimi. Se morda zavejo, da so sami vendarle srečni. Želela sem spodbuditi tudi zdravo radovednost za svet okrog sebe, četudi ga s fizičnimi čuti ne zaznamo. Glede na odzive si upam trditi, da mi je uspelo. Roman je bil v prvem letu po izidu uvrščen na seznam primorskih knjižnic v projektu Primorci beremo.« Ste tudi pesnica in pišete kratke zgodbe. Kdaj je za vas najboljši čas za ustvarjanje? Od kod izhaja vaše ustvarjanje? »Pišem poezijo in prozo. Tudi v roman Rusalkin zaliv sem vtkala delček poezije. Vsaka zgodba se namreč začne s haikujem, trivrstično obliko poezije, ki pravzaprav prikaže bit same zgodbe. Najboljši čas za ustvarjanje je zame pozna jesen, zima, zgodnja pomlad. Takrat še ne delam zunaj, v naravi. Zelo rada imam rastlinski svet, še posebej cvetje, ki terja veliko ljubezni in nege. In jo tudi obilno vrača. Krajša prozna dela in kakšna pesem pa nastajajo skozi vse leto. Glede časa v dnevu so najboljša zgodnja jutra ali pa večeri. Ampak pravzaprav niti ni pomembno.« Kaj ste po poklicu? Ste od nekdaj pisali ali vedeli, da boste pisateljica? »Po poklicu sem diplomirana ekonomistka, kar za literarno ustvarjanje ni pomembno. Zdaj sem upokojena in se lahko pisanju bolj posvečam. Nikoli nisem razmišljala o tem, da bom pesnica ali pisateljica, vedno pa sem čutila potrebo, da svoja razmišljanja in čustvovanja zapišem. Moje literarno ustvarjanje je dobilo nov smisel, ko sem se včlanila v Celjsko literarno društvo. Izmenjava različnih mnenj je za ustvarjanje zelo pomembna.« Tudi sami radi berete? Imate Pisateljica s svojim prvencem, romanom Rusalkin zaliv morda priljubljenega avtorja/avtorico? »Sama rada berem, vse odkar sem se naučila brati. Nikoli mi ni bilo pomembno, kakšno vrsto literature, le da je bila ta zanimiva. Včasih sem se še trudila, da sem prebrala vse knjige do konca. Zdaj pa tiste, ki mi po prvih desetih straneh še vedno niso zanimive, preprosto odložim. Življenje ima omejen čas in toliko dobrih knjig je še neprebranih. Pravzaprav nimam priljubljenega avtorja ali avtorice, moje edine zahteve so dobra vsebina, dobro pisanje in dober prevod, če gre za tuja dela.« Kako se spopadate z ustvarjalno krizo? »Pravijo, da ustvarjalna kriza doleti vsakega avtorja. Verjetno tiste, ki se poklicno ukvarjajo s pisanjem, prej. Pri meni gre bolj za obratno težavo. Ob vseh obveznostih in drugih aktivnostih ter ob kupu ustvarjalnih zamisli bi moral dan imeti precej več ur. In zato moram pogosto narediti prednostni seznam.« Kako na vaše ustvarjanje gledajo vaša družina, prijatelji? »Člani družine me običajno pri ustvarjanju ne motijo, razen če pisanje ne traja predolgo. Seveda hočejo svoj delež moje pozornosti. Zato še vedno trdim, da imajo moški pri ustvarjanju časovno pred- nost. Moškega dela družine knjige ne zanimajo, saj jih bolj privlačita filmsko področje in televizija, hči pa rada prebere prozo in mi tudi pove svoje mnenje. Prijatelji in drugi sorodniki niso vključeni v branje del, ki nastajajo; preberejo jih, ko ugledajo luč sveta. In seveda izrazijo mnenje. Dela v nastajanju dajem v branje redkim posameznikom v Celjskem literarnem društvu, od katerih lahko pričakujem mnenje brez olepšav. To mi pomaga, da v pisanje vnesem morebitne popravke, ki delo kakovostno izboljšajo.« Kaj trenutno ustvarjate in ali boste kmalu spet predstavili kakšen nov roman? »V zadnjem času se posvečam predvsem fantazijski prozi. Nastajajo miniature in kratke zgodbe. Še vedno pišem tudi poezijo, vendar le občasno. Načrtujem daljše prozno delo, ki pa terja precej raziskav in je še v povojih. Izdelano imam le okostje, zato o vsebini še ni smiselno govoriti. Povem lahko le, da gre za zgodovinsko zvrst s pridihom ezoterike.« Kje lahko spremljamo vaše ustvarjanje? »Svoja dela objavljam v revijah Vsesledje in Supernova.« Spoznavanje sveta s Tomom in Bojano Križnar D. NARAGLAV V MGC Prebold sta predstavila potopisno dogodivščino, ko sta se s svojim skoraj 20 let starim avtomobilom podala na pustolovščino po Kavkazu, Ukrajini in Gruziji. V Medgeneracijskem centru v Prebodu sta v torek, 7. novembra, nadvse zanimiv večer ustvarila svetovna humanitarna popotnika Tomo in Bojana Križnar. Zahvaljujoč poznanstvu z vodjo centra Mirico Reberšek sta za to poskrbela že drugič letos. Prvič sta gostovala maja, ko sta predstavila svoj film Trohnenje o Nubah v Sudanu. S prikazanimi fotografijami in hudomušnim opisom dogodivščin sta gosta nasmejala občinstvo. V drugem delu večera sta razkrila še svoje vtise in izkušnje s potovanj po Sudanu in Palestini, kjer sta se soočala z izzivi in hkrati prisluhnila težkim zgodbam ljudi, ki tam živijo in se borijo za golo preživetje, v bedi, pomanjkanju in z vojnimi spopadi. V zvezi z vsem tem smo Tomu Križnarju postavili tudi nekaj vprašanj. Med drugim tudi, kako on gleda in doživlja vso to nakopičeno zlo, kjer je človek le še številka (ali pa še to ne), in kaj bi se moralo narediti, da bi svet postal drugačen, prijaznejši. »Morda bi bilo dobro pogledati, kako v svetu, v drugih kulturah rešujejo te iste človeške probleme. Morda lahko najdemo pri drugih civilizacijah, ne samo zdaj, dominantni odgovor, kako preživeti s temi nakopičenimi problemi. Imamo ekološko krizo, socialno stisko, imamo psihološke probleme, imamo etične probleme, imamo vojne, eno v Evropi, eno na Bližnjem vzhodu. Vse nas ogroža. Zdaj ne smemo misliti samo po naše, sedaj je treba poslušati tudi druge, kaj pravi budizem, kaj pravi šaminizem, kaj animizem, kaj pravijo tantrične prakse … Ljudje so vseskozi eksperimentirali, kako preživeti. To so izkušnje, ki jih mi ne poznamo, ker smo zavezani svoji tradiciji. Jaz mislim, da se je treba rešiti oholosti, napuha, da mi že vse vemo. Če pogledamo na vojno v Izraelu, je mene groza, da živijo tam po tradiciji zob za zob, oko za oko. Da ni odpuščanja, da ni sočutja, da ni usmiljenja in da verjamejo, da bodo prišli v nebesa, če bodo delali to, v kar verjamejo, da bog od njih zahteva. In to je enako pri Izraelcih in Palestincih. Jaz mislim, da morajo oboji narediti točno to, kar moramo narediti tudi vsi ostali, da se rešimo omejenosti, da se moramo učiti iz kultur vsega sveta, saj imajo morda nekatere, ki smo jih mi odrinili čisto na rob sveta, zdravilo za te probleme. Zakaj na primer iztrebljamo amazonsko džunglo? Tam je mogoče zdravilo za raka ali kakšno drugo bolezen. Začnimo biti obzirni, predvsem pa ne bodimo več slepi. Potrebne so velike spremembe o tem, kako sami sebe predstavljamo. Od kod prihajamo, kaj nam je za početi in kam bomo šli?« še pove Tomo Križnar, nato pa spregovoriva še o njegovih nadaljnjih popotniških in humanitarnih podvigih. »Decembra greva z Bojano k Nubam snemat nov dokumentarni film – po Trohnenju 2022, v katerem sva predstavila problem trohnenja živih ljudi zaradi trohnenja etike tistih ljudi, ki imajo zdravila, pa jim ga ne dajo, to je Svetovne zdravstvene organizacije. S tem novim dokumentarcem vsi mi, ki podpiramo Združene narode, hočemo zdaj pokazati ravno v nubskih gorah, kako so tam reševali problem širjenja nasilja. Nasilje se mora ustaviti. Nube imajo rešitev za to, da nasilje, če se že zgodi, umre oziroma ga zatrejo s tem, da naravnim silam dajo svobodno pot. In to počnejo predvsem z ljubljenjem. Tam mož in žena ne moreta iti spat, če ni ljubezni … Z nama gre k Nubam tokrat tudi Ivan Coreza, sin znanega španskega fotografa, ki je bil uradni fotograf španske kraljevske družine, fotografiral pa je tudi slike Pabla Picassa, potem pa šel tudi k Nubam in tam med leti 1974/78 tudi posnel in doživljal pomen ljubezni med temi ljudmi. To prvinsko človečnost sta že prej spoznavala in poveličala še dva znana vojna fotografa in filmarja Georg Rodger in Leni Riefenstahl, ki sta delovala vsak na svoji strani. Leni kot režiserka in producentka pri Hitlerjevih propagandnih filmih, Georg pa kot britanski uradni fotograf škotskega porekla pri izkrcanju zavezniških sil v Normandiji, ki je posnel tudi osvoboditev koncentracijskega taborišča Dachau, v katerem je bil tudi moj oče. Tako je vse skupaj nekako povezano. Oba, Leni in Georg, sta se kasneje odločila 'pobegniti' iz Evrope in oditi k tem ljudem v Afriko, k tem nedolžnim ljudem, da bi našla prvinsko človečnost, in oba sta jo poveličala. Naš film bo tako predstavil tri fotografske arhive treh svetovno znanih ljudi in delo, ki ga počneva midva med tem prvinskim ljudstvom,« še poudari Križnar in obljubi, da bo film, ko bo narejen, prišel pokazat tudi v Prebold. V imenu občinstva sta se gostoma za njuno predavanje zahvalila vodja MGC Prebold in župan Občine Prebold mag. Marko Repnik. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 11 I november 2023 O zgodovini razglednic in njenih ustvarjalcev D. NARAGLAV Najstarejša razglednica Žalca naj bi nastala leta 1897 v Umetniški tvrdki Karl Schwidernoch na Dunaju. V medobčinski knjižnici v Žalcu je 6. novembra v okviru Utripa domoznanstva, potekalo zanimivo predavanje o zgodovini nastanka razglednic s poudarkom na ustvarjalcih razglednic Žalca, ki so bili fotografi ali založniki. Predsednik Filatelističnega društva Žalec Veni Ferant se že vrsto let ukvarja z zbiranjem različnega domoznanskega gradiva, med katerim pomembno mesto zavzemajo razglednice. Tokrat je z razstavo predstavil del lastne zbirke razglednic Žalca in njihovih ustvarjalcev, ki so večinoma prezrti ali pa neraziskani. Žalec je dobil svoje prve razglednice leta 1897. Izdelane so bile v tiskarni Schwidernoch na Dunaju v tehniki kamnotiska oz. litografije. Ta tiskarna je v nekaj letih izdala ogromne količine razglednic množice krajev v takratni državi, a je danes vseeno zelo težko priti do kakšnih konkretnejših podatkov. Avtor razstave se je zelo potrudil, da je iz različnih virov zbral zanimive podatke, ki jih je na plakatih predstavil obiskovalcem. V zlati dobi razglednic (do konca I. svetovne vojne) je tudi iz Žalca potovalo v svet veliko razglednic, predvsem po zaslugi številnih vojakov, ki so se v Žalcu in okolici urili pred odhodom na fronto, ter tudi tistih, ki so bili kasneje v okrevališču v Žalcu. Večina takratnih žalskih trgovcev je kupcem poleg vsega ostalega ponujala tudi razglednice. Nekdaj največji slovenski proizvajalec razglednic je bil Fotolik Celje, kjer je bil Veni Ferant zaposlen skoraj desetletje in je tudi na ta način zelo povezan z razglednicami. Pogled v čas nastajanja prvih razglednic Predhodnice razglednic so bile voščilnice, ki so jih izročali osebno, kasneje pa so jih pošiljali tudi po pošti. Ročno narejene in umetelno okrašene so prve nastale že v začetku 19. stoletja. »Najstarejšo razglednico na svetu, katere poštnina je bila plačana s prvo znamko na svetu 'črni penny', je leta 1840 za šalo poslal Theodore Hook Esq. iz Fulhama v Londonu v Združenem kraljestvu samemu sebi.« Prve razglednice, ustvarjene za množično prodajo, je patentiral John P. Charlton iz Filadelfije. Kasneje je svojo pravico prodal H. L. Lipmanu, ki je izdajal razglednice brez slik. Razglednice brez slik in z že vključeno poštnino je v Veliki Britaniji izdala državna pošta, v Sloveniji pa so se pojavile leta 1873 pod imenom dopisnica. Leta 1870 so se v Franciji pojavile prve razglednice s fotografijami, ki so prikazovale orožje, uporabljeno v francosko-ruski vojni. Razglednice s fotografijami so leto kasneje začeli uporabljati tudi na Dunaju. Velika Britanija je leta 1872 začela uporabljati razglednice kot sredstvo oglaševanja. Sledila ji je Nemčija. Na razglednicah so se začele pojavljati fotografije nemških avtomobilov in raznih priljubljenih turističnih točk. V Nemčiji je bilo leta 1873 poslanih več razglednic, ki so imele v zgornji tretjini sliko, spodnji del pa je bil namenjen besedilu. Iz Nemčije so znane predvsem razglednice J. H. Locherja, Zrennerja iz Münchna ter H. Langeja in L. Parisiusa iz Göttingena. Prva slovenska razglednica naj bi nastala v 80. letih 19. stoletja. Prvotno so jih poimenovali »listni- ce«. Ime se ni dolgo obdržalo in je bilo kmalu zamenjano z »dopisnica«. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so imele razglednice pomembno funkcijo v promociji narodnostno-političnih in kulturnih prizadevanj koroških Slovencev, saj na slikovnih straneh najdemo upodobitve kulturnih društev ali gledaliških skupin in domačih krajev s slovenskimi napisi, redkeje so napisi dvojezični. Druge razglednice na južnem Koroškem tega časa imajo tudi izrazito politično sporočilnost. Prve razglednice na Slovenskem so imele podobe tujih mest, kmalu pa so se začele pojavljati razglednice, ki so prikazovale slovenske kraje ter napise pregovorov in rečenic. V 20. stoletju je razvoj fotografije in množične proizvodnje pripomogel k vedno hitrejši proizvodnji raznih razglednic, ki so se začele prodajati kot turistični spominki. Razglednice so imele različne slike mest, umetnin, pokrajin. Proti koncu 20. stoletja je bilo dnevno poslanih več kot štiri milijone razglednic. Najstarejša razglednica Žalca iz leta 1897 »Zaenkrat kaže, da je najstarejša razglednica Žalca nastala leta 1897 in da gre za izdelek Umetniške tvrdke Karol Schwidernoch z Dunaja. To podjetje je eden najbolj znanih proizvajalcev razglednic iz obdobja okoli 1900. Karol Schwidernoch je bil sprva knjigotržec (knjigarnar, prodajalec knjig). Prve njihove razglednice so se pojavile okoli leta 1891, s svojim razmeroma obsežnim delom pa so pokrili celotno ozemlje takratne Avstro-Ogrske. Samo med letoma 1898 in 1902 je to podjetje izdelalo več kot 5500 različnih motivov razglednic,« je o najstarejši razglednici Žalca povedal Veni Ferant in v nadaljevanju predstavil Veni Ferant med svojim predavanjem, ki ga je bogatila razstava nekdanjih ustvarjalcev in založnikov razglednic Žalca. Ustju ob Labi na Češkem. Potem se je leta 1903 vrnil v Ljubljano, kjer je prevzel vodenje tiskarne Dragotina Hribarja, ki se je medtem iz Celja preselila v Ljubljano. Med še vedno ne dovolj raziskanimi je tudi fotograf Wolfgang (Bolfenk) Fodermayer (1874–1950), ki je živel v Žalcu, sicer pa je bil rojen v Vojniku. S svojim aparatom je ustvaril vrsto fotografij Žalca, ki jih ima v svoji zbirki tudi Veni Ferant, ki se trudi priti še do kakšnih podatkov o njem. Med drugim naj bi imel svoj atelje tudi v Dolenji vasi pri Preboldu. Deloval naj bi v nekdanji hiši Marinčevih, kasneje Valenčakovih, v neposredni bližini leta 1907 zgrajene hiše preboldskega nadučitelja Srečka Pečarja, čigar sin Mirko Pečar je postal tudi poznani savinjski fotograf, ki je ustvaril veliko fotografij Žalca. Njegova prednost je bila, da je bil tehnični tip, strojni tehnik, vozil je svoj motor s prikoli- Velika panoramska razglednica Žalca in njegove okolice od juga proti severu, katere avtor je S. Frank iz Gradca. še druge založnike ter fotografe, ki so bili ustvarjalci razglednic Žalca. Na prelomu stoletja so bili izdelovalci razglednic slovenskih krajev večinoma z Dunaja, Monakovega, Leipziga in Dresdna, kjer je bila tovrstna tiskarska umetnost na takratnem najvišjem nivoju. V naših krajih je bilo seveda veliko tiskarn, ki pa so se večinoma ukvarjale s tehniko knjigotiska. So pa bile tudi izjeme. Med njimi tudi vsestranski umetnik Srečko Magolič (1860–1943), sicer Ljubljančan, ki je leta 1891 postal upravitelj Društvene tiskarne Dragotina Hribarja v Celju. Tam je leta 1895 odprl tudi svoj fotografski atelje Apolon. Nemirni duh ga je gnal naprej in dobro leto (1902/1903) je bil vodja tiskarne Stefan Tietze v co, tako da je bil nadvse mobilen in je lahko ustvarjal posnetke tudi daleč od doma. Kot fotograf je spremljal lokalne dogodke, vesele in žalostne. Leta 1932 je kot prvi z motorjem prispel na požarišče na Gori Oljki, kjer je dokumentiral posledice požara cerkve. Najbolj poznan fotografski mojster Poleg teh dveh fotografov so bili tudi drugi ustvarjalci razglednic Žalca in drugih krajev. Eden od njih je Vekoslav Kramarič, ki se je rodil leta 1902 v Novem mestu, v Žalcu pa je spoznal svojo ženo Marijo Pilih, hči žalskega trgovca Viktorja Piliha, ki je tudi izdal kar nekaj žalskih razglednic. Posebno poglavje bi lahko napisali o fotografu Josipu Pelikanu (1885–1977) iz Celja, ki je nedvomno najbolj poznani fotografski mojster na Celjskem in v Sloveniji, ki je kar 67 let opravljal to dejavnost. Po njegovi smrti je njegovo delo nadaljevala hči Božena Pelikan. Pelikanov ustvarjalni opus je izredno obsežen. Prisegal je na črno-belo fotografijo. Predvsem je slovel po izredni kvaliteti fotografskih izdelkov. Poleg ateljeja v Celju je imel sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja manjše ateljeje tudi v zdraviliških krajih, kot so Rogaška Slatina, Dobrna in Rimske Toplice. Po njegovi zaslugi je ohranjenih tudi več razglednic Žalca. Med ustvarjalci razglednic Žalca v preteklosti so tudi Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Foto Atelje Černe iz Celja, Franc Pavlin iz Jesenic, Josef Kolarik iz Opatije in Hinko Sax iz Maribora. V Žalcu pa je vrsto let, do leta 1969, delovalo podjetje Reklamservis Žalec, od katerega obstajajo primerki razglednic Žalca, Prebolda (kamp), Vranskega, Liboj, jezera Braslovče … Daleč največji ustvarjalec razglednic ne samo v Sloveniji, ampak tudi v nekdanji Jugoslaviji, pa je bil Fotolik Celje, v katerem je bil skoraj deset let zaposlen tudi Veni Ferant. »V letu 1977 je Fotolik založil 6,5 milijona razglednic in imel zbirko več kot 3500 razglednic, večinoma krajev v Sloveniji in nekaj na Hrvaškem. Samo razglednic Celja je bilo preko 70 različnih. Odlično so sodelovali s tiskarno v Cinkarni Celje, ki je tiskala večino Fotolikovih barvnih razglednic. Jaz sem se v tem podjetju zaposlil leta 1978 in bil tam zaposlen do leta 1987. Največ razglednic smo izdelali leta 1980 in 1981, ko smo dobili ekskluzivno založbo za Muzej 25. maj v Beogradu (Hiša cvetja). Takrat smo potrebovali tudi pomoč drugih zaposlenih iz ostalih enot,« se tega spominja Veni Ferant in predstavi še druge založnike razglednic Žalca. Skozi zgodovino so to bili še Albert Geiss, ki je leta 1894 prevzel trgovino od Josipa Širca v Žalcu, Albert Globočnik (1856–1907), po njegovi smrti tudi njegova žena Justina Globočnik, J&M (Jakob in Marta) Janič Žalec (1845–1923), Jurij Krašovic (1972– 1938), Vincenc Kveder (1877–1946), Viktor Pilih (1882–1967), Ivan Vizovišek (roj. 1887), Anton Vodenik (1883–1955) … Za kar nekaj teh založnikov so razglednice naredili v Gradcu pri firmi FKG – Franz Knollmüller in firmi KGG – Karl Glantschningg. Iz Gradca pa je bil tudi še neraziskan fotograf S. Frank, ki se pojavlja na treh znanih razglednicah, ki so jih zložili vdova Alberta Globočnika, Viktor Pilih in Georg Krašovic. Seznam tistih, ki so bili založniki, pa obsega še 26 ostalih založnikov: od leta 1938, ko je bil založnik Štefan Zagode, do letošnjega leta, ko je bila založnica Gasilska zveza Žalec. Ustvaril že več domoznanskih razstav Veni Ferant je žalski publiki do sedaj predstavil že več razstav, povezanih z domoznanstvom. Leta 2014 je pripravil razstavo pod naslovom »Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti«. Prikazal je stare žalske razglednice, ob njih pa dodal posnetke, ki jih je sam naredil tik pred razstavo in tako prikazal razliko med obema pogledoma – z razglednice in sedaj. Leta 2015 je pripravil obširno razstavo o 150-letni zgodovini žalske Pošte, leta 2016 pa v žalskem Ekomuzeju še razstavo »Pjebi, pejmo na pir« o hmelju in pivu, za katero je pred tem na filatelistični razstavi v Washingtonu leta 2006 prejel prvo zlato medaljo za slovensko filatelijo na svetovnih razstavah, to pa je ponovil še v Londonu leta 2014. Sledila je razstava »Po sledeh zaprašenih žalskih pisem«, kjer je predstavil poštno zgodovino, filatelijo ter znane žalske osebnosti na podlagi starih pisem in razglednic. Leta 2019 je pripravil razstavo ob 80-letnici žalskega kina, leta 2021 pa razstavo ob 130-letnici savinjske proge. To razstavo si lahko do konca leta ogledate v Knjižnici Celje v okviru izmenjave razstav knjižnic z našega področja. Istega leta je pripravil še razstavo »Dobrega pol stoletja FD Žalec« in predstavil še knjigo, ki jo je pod istim naslovom napisal v covidnem času leta 2020 ob jubileju Filatelističnega društva Žalec. Leta 2022 je sledila razstava »Septembra Žalec praznuje«, letos pa je pripravil razstavo, na kateri je obiskovalcem predstavil podatke, ki so zbiralcem in občudovalcem starih razglednic manj poznani. Za vse naštete razstave je sam oblikoval in pripravil plakate velikosti 70x100 cm, na katerih je gledalcem prikazal svoje zgodbe, večinoma narejene na podlagi lastnega gradiva. Do sedaj je pripravil že 93 različnih plakatov. Vsi plakati po koncu razstave ostajajo v lasti Domoznanskega oddelka žalske knjižnice, s katero avtor in društvo odlično sodelujeta. KRIŽANKA / PO DOLINI ŠT. 11 I november 2023 Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v novembru je Boris Kališek, Šmartno ob Paki. Rešitve križanke (geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 11. 12. 2023. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. Nagrajenci oktobrske križanke pokrovitelja ZKŠT Žalec (geslo: SAVINJSKI GOLDING) pa so: Silva Čakš, Zg. Roje 8, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; Ana Golič, Latkova vas 264, 3212 Prebold; Olga Glušič, Arja vas 65, 3301 Petrovče. Nagrajenci prejmejo praktične nagrade po pošti. Natašino osupljivo življenje D. NARAGLAV Polnost praznine na razstavi T. TAVČAR Natašino osupljivo življenje in njena knjiga sta spodbuda in navdih vsem, ki zaradi oviranosti skušajo najti svoje mesto in smisel v življenju. V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so 13. novembra predstavili knjigo Je moje življenje gora, ki jo je po pripovedovanju in življenjski zgodbi Nataše Privošnik zapisala Irena Štusej. Na predstavitvi knjige, ki se je je udeležilo preko 120 Natašinih prijateljev, sorodnikov, znancev in drugih obiskovalcev in jo je usmerjala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, so v pogovoru poleg Nataše Privošnik in avtorice knjige Irene Štusej sodelovali še Natašina spremljevalka v visokogorju Marta Rojnik, predstavnik inPlaninca Jurček Nowakk in mentorica v Plezalnem centru Celje Maša Bobek. Iz pogovora so prisotni spoznali, kako je nastala knjiga in kakšno je Natašino udejstvovanje v gorah in v plezalni steni z oprijemkami in klini, o čemer smo v avgustovski številki našega časopisa že podrobneje pisali. Z glasbo je večer obogatila mlada pianistka Neli Kopušar. Natašino življenje je bilo polno težkih preizkušenj. Za njo je kar 19 operativnih posegov, zaradi katerih je veliko časa morala preživeti v bolnišnici in v domači oskrbi. Rodila se je s totalnim enostranskim razcepom trdega neba, mehkega neba, čeljusti in ustnice. Preživela je operacijo na možganih, tri operacije na odprtem srcu in druge operativne posege ter premagala raka. Četrto srčno operacijo je preživela pred dobrim letom, septembra 2022. Življenje jo 27 je izmojstrilo v občutku za osebe s primanjkljaji na vseh področjih, saj je skrbela tudi za hčer, ki je prestala 15 težkih operativnih posegov, pretežno na ušesih. Tudi hči Liza se je namreč rodila s precej velikim razcepom trdega in mehkega neba ter ustnice. Liza je potrebovala presaditev kosti iz kolka v kostni del čeljusti. Kot je povedala Nataša, so dobili tri mnenja zdravnikov iz Anglije in mnenje Lizinega osebnega ortodonta, a je konzilij zavrnil zdravljenje v tujini oziroma na Great Ormond Street for Children v Londonu, kamor so Lizo na lastne stroške peljali že trikrat. Zavrnitev konzilija je bila za Natašo nesprejemljiva, a se ni vdala. Operacijo so izvedli v drugi bolnišnici blizu Londona. Na njeno pobudo pa je glavni odbor Sindikata vzgoje in izobraževanja marca 2008 ustanovil Lizin zdravstveni sklad. Namen sklada je finančno in moralno pomagati družinam Svizovih članov, ko med zdravljenjem doma naletijo na birokratske ovire ali pa zdravljenje zaradi dolgotrajnosti finančno preveč obremenjuje družino … Ali je njeno življenje gora, se Nataša najbrž ne sprašuje več, saj že nekaj časa ve, da ji gore ponujajo nove smeri v življenju, nove vzpone in padce, nov smisel, svežo energijo. Za vse to, kar dosega, ima zasluge tudi njena družina, mož Damjan, hčerka Liza in sin Luka, ki jo vsestransko podpirajo. V avli Doma II. slovenskega tabora bo do jutri, 30. novembra, odprta regijska tematska razstava Polnost praznine, ki jo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec. Vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti – Območne izpostave Žalec mag. Marko Repnik je ob odprtju povedal, da je bilo na razpis za regijsko tematsko razstavo Polnost praznine oddanih 40 del, na razstavi pa razstavlja 27 ustvarjalk in ustvarjalcev z 28 deli. Gre za regijsko tematsko razstavo v nizu, katerega sklepni del bo 9. državna razstava Polnost Irena Štusej in Nataša Privošnik Nataša Privošnik je invalidsko upokojena profesorica defektologije za motnje vedenja in osebnosti, izvedenka za pedagoško področje, je licencirana inštruktorica za razvijanje pozitivne samopodobe otrok in mladostnikov za EU in predavateljica na seminarjih za usposabljanje kadra na področju šolstva, zdravstva in sociale v Sloveniji in tujini (od leta 2001 do leta 2009), je usposobljena izvajalka storitev pomoči za osebe s primanjkljaji, avtorica strokovnih člankov in priročnikov na temo odnosov ter avtorica knjige V primežu dela: Ukrepi in napotila pri soočanju z nasiljem na delovnem mestu. Utrinek z razstave praznine. Zbrane je nagovorila tudi producentka za likovno dejavnost na Javnem skladu za kulturne dejavnosti Slovenije Monika Ivančič Fajfar. Namesto selektorja, akademskega slikarja Denisa Senegačnika, je o delih in izboru govoril mag. Marko Repnik, ki je nato skupaj z Moniko Ivančič Fajfar razstavljavkam in razstavljavcem podelil potrdila in srebrna priznanja za sodelovanje. Odprtje je popestrila Godba veteranov Žalec pod vodstvom mag. Marka Repnika. Skozi večer je zbrane na otvoritvi popeljala Simona Žvikart Repnik. ŽIVIMO Z NARAVO 28 ŠT. 11 I november 2023 Hlev s Pernovega je naj hlev T. T. OSEBNI ARHIV S. ČRETNIK Na kmetiji Čretnik v Pernovem v Občini Žalec imajo najsodobnejši »pašnik pod streho«, ki je po izboru Ljubljanskih mlekarn postal naj hlev. Gre za inovativen in edinstven hlev, vreden skoraj milijon evrov, v katerem govedo ni privezano, najsodobnejša mehka tla prepuščajo vodo, robot pa ves čas čisti blato. V svojevrstnem pokritem pašniku, ki ga je mlad gospodar Simon Čretnik razvil v sodelovanju z nizozemskim podjetjem, sta sodoben robot za molžo in masažni aparat, ki ga krave sprožijo kar same. Nov Čretnikov hlev smo v novembrski številki našega časopisa točno pred dvema letoma, ko je bil zgrajen, podrobno predstavili. Čeprav krave v njem bivajo šele dve leti, so rezultati že vidni, pravi Simon Čretnik. »Še vedno sem vsako jutro ob šesti uri v hlevu, a namesto da debelo uro čistim tla v ležalnih boksih, na računalniku pregledam podatke, ki jih je zbral robot, in iščem rešitve za še boljše počutje krav. Več časa imam za podrobno opazovanje živali in včasih spremembe opazim prej kot tehnologija. Zelo pomembni so vsi podatki, ki so nam na voljo, saj nam omogočajo res kakovostno pridelavo mleka. Dobro počutje živali pomeni manj zdravljenj in manjšo uporabo antibiotikov,« opisuje. In zakaj je hlev pri Čretnikovih Del »pašnika pod streho« V sredini Simon Čretnik, na desni dr. Ožbalt Podpečan, Savinjčan sicer pa vodja nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in generalni direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič. tako poseben? Največja novost so edinstvena tla, ki so ves čas suha in čista. »Sestavljena so iz treh plasti, ki so postavljene na betonsko ploščo z odtoki in s cevmi do jame. Prva plast je plastično satovje, nato je plast za udobje, povsem na vrhu je tkanina. Vse tri plasti prepuščajo tekočino – urin, ki ga po posebnih ceveh zbiramo v ločeni jami. Trdi del, blato, ostane na površini in ga odstrani za ta hlev posebej prilagojen robot. Ločevanje opravimo že na ležalni površini, zaradi česar so izpusti amonijaka manjši za kar 80 odstotkov. Poleg tega suha tla zelo dobro vplivajo na zdravje krav, njihovih vimen in parkljev,« pozitivne učinke našteva prevzemnik kmetije. Simonu Čretniku je priznanje na slavnostnem dogodku podelila strokovna žirija. Sestavljali so jo vodja agrooskrbe v Ljubljanskih mlekarnah Aleš Valenčič, specializirana novinarka Kmečkega glasu Klara Lovenjak, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan in strokovnjakinja za področje živali in okolju prijazne namestitve govedi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Marija Klopčič. Letos slabša sezona, a praznik vliva optimizem B. PLAZNIK, D. NARAGLAV Savinjski vinogradniki so martinovali na tržnici Nekaj dni po martinovanju na žalski podeželski tržnici so se odpravili na pohod na Brnico. Že dvajseto martinovanje so letos obeležili na podeželski tržnici v Žalcu. V petek, 10. novembra, na predvečer sv. Martina, ga je organiziralo Društvo savinjskih vinogradnikov. Janko Kos, župan Občine Žalec, je uvodoma pohvalil delo savinjskih vinogradnikov ter njihova kakovostna vina. Vinska kraljica Suzana Čakš je povedala, da je za njimi zelo težko leto. Predvsem jim jo je zagodlo vreme: »Bilo je ogromno dežja in malo sonca ter veliko dela, kar pa ni prineslo velike količine pridelka, tudi kakovost je zaradi vseh vplivov nekoliko slabša. Ker pa je to mlado vino, smo optimistični in verjamemo, da bo kasneje vseeno dobro.« Zaupala nam je tudi, da si ob obroku najraje privošči rdeče vino, in sicer modro frankinjo: »To je moje paradno vino. Imamo ga tudi največ v našem vinogradu. Vsi pravijo, da je bolje spiti rdeče vino kot vzeti katero koli tableto. K rdečemu vinu bi priporočila hrano, kot so meso in suhomesnati izdelki – pršut in svinjino, medtem ko k belemu vinu bolj pašejo ribe in perutnina.« Silvo Marič, predsednik Društva savinjskih vinogradnikov, je prav tako potrdil, da je bilo letošnje leto za vinogradnike zelo slabo: »Bilo je veliko moče, pojavile so se bolezni Pozdrav in zdravljica župana in toča. Vendar, ne glede na dobro ali slabo letino, obeležimo praznik martinovo. Vinogradniki v času trgatve nimamo časa za praznovanja, imamo pa zato ta tradicionalni praznik. V tem času se tudi zahvalimo naravi za vse, kar nam je dala, in se ji priporočamo za naslednje leto. Vesel sem, da se je v Sloveniji v teh dvajsetih letih dvignila kultura pitja in tudi pridelovanja vina. Pri tem gre zasluga Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki nam pomaga pri izobraževanju in s strokovnimi nasveti specialistov za vinogradništvo in vinarstvo. S tem ko društva tekmujemo na ocenjevanjih vin, pa tudi spodbujamo potrošnike in ponudnike, da znajo ločiti med dobrim in slabim vinom. Lahko rečem, da smo Slovenci svetovni prvaki tako v številu vinogradov na prebivalca kot pri poznavanju vin in dvigu kulture pitja.« Vinogradnika Metka in Emil Medvešek, ki sta na letošnjem praznovanju predstavila svoje vino, sta tudi potožila zaradi slabih vremenskih razmer. Pravita, da je okus odvisen tudi od kletarjenja in da letos ne bo najboljši, temveč – glede na vse tegobe – soliden. Med svojimi prijatelji in med mladino opažata porast kulture pitja. Na dogodku smo srečali tudi nagrajenko Utripove mesečne nagradne igre 'Skriti kotiček'. Marija Kržišnik iz Žalca je iz rok Silva Mariča prejela brezplačen kozarec za pokušino vina. Povedala je, da spije bolj malo vina, če že, pa rada spije kozarček belega vina za zdravje. Meni pa, da ljudje na splošno spijejo preveč alkohola. Martinovanje je ozaljšala glasba ansambla Vaški godci iz Andraža nad Polzelo, pa seveda tudi dobra kapljica. Vinogradnika Metka in Emil Medvešek Vinogradniki na martinovem pohodu Po tradicionalnem martinovanju je Društvo savinjskih vinogradnikov pripravilo še pohod, posvečen prazniku vina in vinogradnikom. Tokrat so pohod organizirali po vinorodnem okolišu Brnice nad Libojami, kjer ima vinograde kar nekaj njihovih članov. Po vinski poti sta jih popeljala planinska vodnika iz PD Liboje Dušan Čerin in starosta libojskih planincev Franci Čretnik. Udeleženci so se zbrali na parkirišču v bližini nekdanje tovarne KIL Liboje, kjer jih je nagovoril predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. Z martinovimi pohodi so sicer vinogradniki začeli pred 20 leti. Na tokratnem so hodili okrog dve uri, na vrhu Brnice pa so obiskali člana društva, vinogradnika Dušana Mastnaka in Jožeta Drameta, kjer jih je čakala malica s pokušanjem vin. Obisk vinogradnikov so končali pri bratih Cvirn in se od tam vrnili v dolino. Nagrajenka Utripove nagradne igre Skriti kotiček prejema nagrado iz rok predsednika Društva savinjskih vinogradnikov Silva Mariča. PO DOLINI ŠT. 11 I november 2023 29 Ob koncu leta srečanja s starejšimi D. NARAGLAV, T. TAVČAR Že vse od konca septembra se v občinah in krajih Spodnje Savinjske doline vrstijo letna srečanja s starejšimi občani. Srečanje starejših krajanov je v Galiciji vedno nadvse lepo in je eno izmed več krajevnih srečanj za starejše občane v Občini Žalec. Prvo srečanje s starejšimi so pripravili na Ponikvi pri Žalcu že konec septembra, oktobra so srečanja za starejše občane pripravili tudi na Polzeli in Vranskem, novembra pa še v Preboldu in v Galiciji. Praznični december jih bo gotovo prinesel še nekaj. Na Ponikvi pri Žalcu so tradicionalno srečanje starejših krajanov pripravili v okviru krajevnega praznika. Glede na to da je Slomškov dom, kjer so običajno potekala ta srečanja, že nekaj časa nadomestni prostor za Vrtec Ponikva, so tokratno srečanje pripravili v prostorih PGD Ponikva. Srečanja, ki ga skupno organizirajo krajevna skupnost, tamkajšnje društvo upokojencev, Karitas in KO ZB Ponikva, se je udeležilo okoli 40 krajank in krajanov, starih nad 75 let. V imenu vseh je zbrane pozdravil in zaželel prijetno druženje predsednik sveta KS Ponikva Karel Borovnik. Udeleženci so lahko uživali ob zapetih pesmih Moškega pevskega zbora Ponikva, ob igranju citrark sester Neli in Karmen Kos Zidar ter ob narodno-zabavni glasbi harmonikarjev Nika Peharde in Tima Vasleta. Društvo upokojencev Polzela in Občina Polzela sta srečanje starih 80 let in več pripravila na drugo nedeljo v oktobru. Najprej je bila v župnijski cerkvi sv. maša, ki jo je daroval domači župnik Urban Lesjak, družabni del, na katerega so bili povabljeni občani, stari 80 in več let, pa je bil v gostilni Cizej. Od več kot 280 občanov Občine Polzela nad 80 let se je srečanja udeležila dobra tretjina. Pozdravil jih je predsednik Društva upokojencev Polzela Igor Pungartnik, nagovoril pa tudi župan Jože Kužnik. Za dobro vzdušje so s svojo ubrano pesmijo poskrbeli člani vokalne skupine Lastovka. Občina Vransko je v sodelovanju z Župnijsko Karitas in Občinsko organizacijo Rdečega križa Vransko tradicionalno srečanje krajanov, starih 70 in več let, pripravila tretjo nedeljo v oktobru. V Občini Vransko je starih 70 let in več 406 krajanov, srečanja pa se je udeležila tretjina povabljenih. Naprej so se zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela pri sv. maši, ki jo je daroval župnik Jože Turinek, nato pa so z družabnim delom nadaljevali v Športni dvorani Vransko, kjer jih je nagovorila županja Nataša Juhart. Srečanje so s kulturno-zabavnim programom popestrili učenci OŠ Vransko–Tabor in glasbenik Jernej Pikelj, z razstavo ročnih del pa vezilje Snežinke Vransko, ki delujejo pod okriljem društva Univerze za tretje življenjsko obdobje. V KS Galicija v Občini Žalec je bilo srečanje starih 70 in več let na tretjo novembrsko soboto. Tudi letos sta ga organizirala KO RK Galicija in KS Galicija v dvorani gasilskega doma na Pernovem. Zbrane so pozdravili in nagovorili predsednica KO RK Žalec in glavna organizatorka srečanja Dragica Tratnik, žalski župan Janko Kos, predsednik KS Peter Vipavc in predstavnica OZ RK Cvetka Grm. V KS Galicija je že 311 krajanov starih 70 in več let, od tega jih je deset starejših od 90 let. Med njimi je tudi Marija Jelen, ki se je edina od njih udeležila srečanja in bila zato poskrbel tudi za prijetno glasbeno vzdušje. Srečanje so s svojimi nastopi obogatili učenci POŠ Trje z njihovimi mentoricami Metodo Močnik, Mašo Fonda, Anito Žolnir in Heleno Turnšek. V Občini Prebold se je srečanja starostnikov, starih 80 in več let, ki ga je skupaj z Občino Prebold organiziral krajevni odbor RK v jedilnici OŠ Prebold, udeležilo kar 152 gostov. Med povabljenimi se je srečanja udeležila tudi najstarejša občanka občine, še vedno vitalna Marta Vozlič, ki je že v 102. letu starosti. Poleg nje je bilo na srečanju tudi veliko takšnih, ki so blizu devetdesetih let in čez, vključno s častnim občanom Občine Prebold dr. Ivanom Dolinarjem, ki je že v 97. letu starosti. Udeležence so nagovorili župan Občine Prebold mag. Marko Repnik, nova ravnateljica OŠ Prebold Vesna Kumer in predsednica Območnega združenja Rdečega križa Žalec Pavla Artnik. Posebej se je župan zahvalil tudi KO RK in predsednici Nuši Strgar, ki je skupaj z 20 članicami pomagala tudi na tem srečanju. Za prijetno druženje so uvodoma poskrbeli člani glasbeno-pevske skupine Prijatelji 6 Še, v nadaljevanju pa učenci OŠ Prebold pod mentorstvom Barbare Golavšek. Program so Omizje v Preboldu z najstarejšo občanko Občine Prebold Marto Vozlič, sedi druga na desni strani. deležna posebne pozornosti. Posebej so čestitali tudi Marjanu Šertlu z ženo, ki sta nedavno praznovala zlato poroko. Marjan je skupaj z mladim harmonikarjem Josom Arnškom povezovale učenke Brina Matko, Ema Plaskan in Nika Golič, na klavirju je zaigrala Zoja Poljanšek, na prečni flavti Pika Poljanšek, na harmoniki Miha Rudnik, pela pa je Julija Tisom. Med nastopom varovancev VDC MUC Braslovče Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke T. TAVČAR Prvi četrtek v oktobru je tradicionalno rezerviran za druženje stanovalcev domov upokojencev in varovancev varstvenih centrov Spodnje Savinjske doline. Prireditev so pripravili v okviru dejavnosti Medobčinske splošne knjižnice Žalec, in sicer v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Gre namreč za domove in varstvene centre, kamor knjižničarke mesečno prihajajo na bralne ure in pogovore. Letos so se srečanja udeležili varovanci VDC MUC Braslovče, varovanci Medobčinskega društva Sožitje Žalec, stanovalci Doma upokojencev Polzela in stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje. Na druženju zaradi bolezni ni bilo stanovalcev Doma upokojencev Franc Šalamon Prebold in stanovalcev Zavoda sv. Rafaela Vransko. Sta bila pa zato s povabljenci podžupan Občine Prebold Branko Verk in županja Občine Vransko Nataša Juhart. Poleg njiju so zbrane z obiskom počastili tudi podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, podžupanja Občine Žalec Tanja Basle, direktor Doma Nine Pokorn Tomaž Lenart in direktorica Doma upokojencev Polzela mag. Eva Lenko. Vsi so zbranim namenili nekaj srčnih besed spodbude za naprej. Uvodoma so poslušali nastop Ubranih strun (Božo Trnovšek, Janoš Grobelnik in Tilen Grobelnik). Na njihovo glasbo so obiskovalci kasneje tu in tam zaplesali. Prireditev je povezovala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. V osrednjem delu so se zvrstili nastopi stanovalcev in varovancev. Na odru so se zvrstile knjižničarke prostovoljke, ki berejo in se družijo v domovih in varstvenih centrih, Laura Jelen, Valerija Jerman in Irena Štusej. Z njimi je bila tudi Fanika Burjan, prijateljica domov, ki je zbrane kar nekaj let sladkala s svojim čajem in sadnim kruhom. V avli je bila kot vsako leto postavljena bogata razstava ročnih izdelkov stanovalcev in varovancev. Po uradnem delu je sledilo druženje s pogostitvijo, kjer so obiskovalci lahko poklepetali in si izmenjali doživljaje. Upokojeni pedagoški delavci o društvu D. NARAGLAV V Občinski knjižnici Žalec se je 11. oktobra na Utripu domoznanstva predstavilo Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije – sekcija Savinjske doline, ki letos obeležuje 25 let svojega delovanja. O začetkih in razvoju društva je spregovorila sedanja predsednica sekcije Upokojenih pedagoških delavcev Savinjske doline Vladka Dobnik. O sekciji, njenem delu, srečanjih z ostalimi sekcijami v Sloveniji in organiziranju skupnih srečanj društva, ki so bila doslej v Savinjski dolini že štirikrat, sta veliko povedali Ida Ocvirk in Anči Skok, nekdanji predsednici sekcije in pobudnici za njeno ustanovitev. O sami razstavi, ki je bila postavljena za ta jubilej in je bila na ogled vse do konca meseca, pa je več povedala Slavica Vasle s Polzele. Z gostjami sta pogovor vodili Tanja Pilih in Karmen Kreže, ki skrbita za domoznanski oddelek knjižnice, za veselo vzdušje pa so poskrbele upoko- jene učiteljice sekcije. Na harmoniko je igrala Majda Goršek, ki je bila dolga leta zaposlena v Vrtcu Prebold, ob njenih vižah pa sta zaplesala učiteljica Maja Zagoričnik in njen mož Alojz Zagoričnik iz Prebolda, sicer člana Folklorne skupine Grifon Šempeter. Članici Vida Emeršič in Martina Kumer sta odigrali skeč »popravni izpit iz slovenščine«, ki je do dobra nasmejal občinstvo. Obiskovalce sta nagovorili tudi Nataša Juhart, županja Občine Vransko, in Avguština Zupančič, predsednica Društva pedagoških delavcev Slovenije. Pohvalili sta delo sekcije, ki s svojim delovanjem prispeva k popestritvi življenja nekdanjih pedagoških delavcev, učiteljev in vzgojiteljev po upokojitvi. Nadvse pomembno pa je tudi, da sekcija še vedno nadaljuje delo na intelektualnem področju in tako članicam in članom zagotavlja vključenost v družbo in družbeno dogajanje. Društvo upokojenih pedagoških delavcev (DUPDS) deluje že 30 let, registrirano pa je bilo pred 25 leti. Konec leta 2022 je imelo 127 članov. V društvu so včlanjeni upokojeni učitelji, vzgojitelji, pedagogi, psihologi, defektologi in socialni delavci ter drugi pedagoški delavci. Trenutno deluje šest sekcij (Gorenjska, Ljubljana, Istra, Bela krajina, Celje, Savinjska dolina). Osrednje akterke dogodka s knjižničarkama (z leve): Ida Ocvirk, Slavica Vasle, sedanja predsednica Vladka Dobnik in Anči Skok KRONIKA 30 ŠT. 11 I november 2023 Slovesnosti ob dnevu spomina V SPOMIN Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo. Prof. MARJAN PLAVČAK (1957–2023) V SPOMIN D. N. Pri osrednjem spomeniku v Preboldu sta spominska venca položila mag. Marko Repnik in Boža Verdev. V času pred dnevom spomina na mrtve so povsod po Sloveniji potekale spominske slovesnosti v počastitev spomina na žrtve II. svetovne vojne. Teh ni manjkalo tudi v naši dolini. Kar dve so imeli v Občini Prebold – eno pri centralnem spomeniku žrtvam nacizma in fašizma, kjer je na ploščah zapisanih kar 172 imen žrtev iz območja sedanje Občine Prebold, drugo pa v Mariji Reki ob cesti za Trbovlje, kjer je postavljeno spominsko obeležje žrtvam povojnih pobojev. Pri osrednjem spomeniku v Preboldu sta spominska venca pred spomenik položila župan mag. Marko Repnik in predsednica KO Zveze združenj borcev za ohranjanje vrednot NOB Prebold Boža Verdev. V priložnostnem programu so sodelovali učenke in učenci OŠ Prebold, Moški pevski zbor Prebold in Pihalni orkester Prebold. Zbrane je nagovoril preboldski župan. Spominska slovesnost v Mariji Reki, ob obeležju, ki so ga postavili leta 1995 v spomin na žrtve povojnih pobojev na tem območju, pa je potekala dva dni kasneje. Spominski obred s sveto mašo sta opravila preboldski in trboveljski župnik. Ob spomeniku žrtvam nacizma D. N. Na drugi novembrski četrtek je 57 članov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Spodnje Savinjske doline obiskalo mednarodni spomenik žrtvam nacizma in fašizma v avstrijskem Gradcu, kjer je med 2516 žrtvami zapisanih tudi 1213 slovenskih imen. Med njimi tudi žrtve iz Spodnje Savinjske doline. Udeleženci, med katerimi so bili tudi svojci žrtev iz naše doline, so tako kot vsako leto pred spomenik položili venec ter prižgali sveče v spomin žrtvam. Na spomeniku v obliki granitnega svoda piše: »Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo zanjo svoje življenje.« Med žrtvami največje morije v zgodovini človeštva na tem pokopališču je vklesanih 1213 imen Slovencev, od tega 661 talcev iz mariborskih sodnih zaporov, 374 talcev iz celjskega Piskra, ostale žrtve so pa iz Trbovelj, Šoštanja in Gorenjske. Med pokopanimi je tudi 65 borcev legendarnega I. pohorskega bataljona in 45 obglavljenih dezerterjev. Tu lahko razberemo imena zverinsko mučenih in ubitih slovenskih narodnih herojev, kot so Slavko Šlander - Aleš, Slava Klavora, Franc Vrunč - Buzdo, Jože Hermanko, Jože Kerenčič - Janko, Rado Iršič - Grega, Alfonz Šarh - Iztok, Jože Menih - Rajko Knap, Pavla Mede - Katarina, Franc Vrisk - Ciril in Dušan Mravljak - Mrož, ki so dali življenja za ideale miru med narodi in svobodo. Dragi Marjan, prsti lebdijo nad tipkovnico in se ne premaknejo. Praznina lista pred mano je srce parajoča in zdi se veliko bolj bela, kot je v resnici. Kako naj opišem vse, kar bi želela, v nekaj vrsticah? Čakam, da se čustva počasi pretopijo v besede in se potiho, s pridihom pretanjenosti izlijejo na papir … Zbornica brenči kot po navadi. Drugi torek v mesecu je in konferenca se bo vsak hip začela. Sama pri sebi nervozno izbiram besede, ki sem jih tistega jutra prejela od tvoje soproge: »Marjan res ni dobro.« Kako? Marjan ni dobro? Kako je to mogoče? Kako naj jim to povem? Kako naj jim povem, da ti, trdna in neomajna skala, odhajaš? In v nekaj dneh si res odšel. Vsi smo nemo obstali, le črna zastava je zaplapolala ob oknu v prvem nadstropju. Da, bil si trdnjava OŠ Prebold. Vanjo si zahajal že kot otrok, poln najrazličnejših talentov. Igral si harmoniko, se zanimal za znanost, poleg tega pa bil ves čas predan športu. Pot te je najprej vodila v Krško, kjer si obiskoval srednjo elektro šolo, ob tem pa zavzeto treniral rokomet in atletiko. Študiral si na Fakulteti za šport v Ljubljani in se nato zaposlil na naši šoli. Dobrih 40 let si snoval svoje sanje med učenci, v kolektivu, v kraju, v državi. Bil si odličen učitelj in dolga leta tudi pomočnik ravnatelja. Zahteval si red in spoštovanje, ob tem pa učencem ves čas nesebično predajal svoje znanje. Boril si se za dvig športa in za športne uspehe mladih. Organiziral si nepozabne šole v naravi in z učenci pripravil več kot deset raziskovalnih nalog s področja športa. Bil si pionir računalništva in multimedije na naši šoli. 23 let si vodil filatelistični krožek, s katerim smo posegali po najvišjih državnih in mednarodnih odličjih. Ljudje smo ti preprosto zaupali. Bil si naš sindikalni zaupnik, hkrati pa zaradi svojih idej in zavzetosti aktiven član na območni in republiški ravni SVIZ Slovenije. Vedno si se zavzel za tisto, kar je bilo prav. Skoraj 20 let si bil predsednik Zveze društev športnih pedagogov Slovenije ter se neumorno zavzemal za več ur športa v šolah in izboljšanje pogojev na področju športa otrok in mladine. Bil si tudi soavtor različnih didaktičnih plakatov za športno vzgojo. Še in še bi lahko naštevala, a v nekaj vrsticah ne morem zaobjeti vsega. Že sam predlog za prejem Bloudkove nagrade govori o širini in globini tvojega delovanja. Spoštovali smo tvoje delo, najbolj pa smo te spoštovali kot človeka. Človeka, ki je stal trdno na tleh in za katerega se je zdelo, da ga nič ne more zamajati. Tudi po zahtevni operaciji si se dvignil kakor feniks iz pepela in mirno nadaljeval svoje delo. Doma si skrb namenjal vzgoji številnih rastlin, z nami pa si se vedno znal pošaliti. Sploh v zbornici in na izletih si iz rokava stresal takšne in drugačne štose. Skozi leta takšnih in drugačnih življenjskih spoznanj si ostal pošten in skromen, predvsem pa si, dragi Marjan, ostal človek. Lažni trenutni blišč ti ni pomenil ničesar. In tudi zato si se zadnja leta iskreno veselil upokojitve. In mi smo se veselili s teboj, saj smo vedeli, da sta soproga in hči tvoji dve svetinji v srčiki vašega doma. Vi ste bili trije mušketirji, odkrivali ste lepote tujih krajev, se čudili umetnosti in bili srečni. Na tvoj zadnji šolski dan smo si obljubili, da se bomo redno srečevali v bližnji kavarni. Bilo je le enkrat samkrat. In tvojih besed »Pa pazite nase!« ne bomo nikoli pozabili. Bile so iskrene besede človeka, polnega izkušenj in spoznanj. Človeka, ki ga bomo za vedno nosili v srcu. Počivaj v miru, dragi naš Marjan. V imenu celotnega kolektiva OŠ Prebold zapisala Vesna Kumer, ravnateljica in Društvo upokojencev Hmezada MALI OGLASI ZAHVALE/V SPOMIN INFORMACIJE iz Studenc (1976–2007) Minila so 4 leta, odkar si nas zapustila ljuba mama, žena, babica in prijateljica ŠTEFKA KODRIČ (1948–2019) Hvala vsem, ki postojijo ob vajinem grobu, prižigajo svečke in vaju ohranjajo v lepem spominu. Vajini najdražji ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame, prababice, tašče, tete ALOJZIJE NEMIVŠEK iz Črnega vrha 4 (10. 6. 1930–30. 10. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, stiske rok, cvetje, svete maše in dar za cerkev. Zahvala vsem zaposlenim v domu Sveti Jožef v Celju, dr. Alojzu Pirnatu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, Magdi Šalamon za lepe besede slovesa in pevcem skupine Lirika. Vsi njeni POPRAVEK V prejšnji, oktobrski številki Utripa Savinjske doline se nam je na 30. strani pri besedilu zahvale za Jožefa in Ivano Matko po pomoti zapisalo ZAHVALA namesto V SPOMIN. Za pomoto se svojcem in vsem prizadetim opravičujemo. Uredništvo PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 MALI OGLASI OGLASI PETER KODRIČ utrip@zkst-zalec.si • 03 712 12 80 TEČAJ SALSE – vabljeni na začetni tečaj. Poteka ob 20.30 uri – ponedeljek (Žalec, Šlandrov trg 1) in sredo (Celje, Trg celjskih knezov 10). Info.: salsa.inspires@gmail.com / 031 574 524 (Simon) Šlandrov trg 25, Žalec 21. septembra je minilo 16 let, odkar si mnogo prezgodaj odšel, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik CVIČEK – mlado vino, vrhunski letnik, nižjih kislin, rubinaste barve. Možna dostava. Info.: 031 301 013 (Lojze) Prodaja SMREKOVIH PELETOV, A1 kvaliteta. Cena: 269,99 brez DDV. Info.: 068 630 950 (Andrej) 15 % gotovinskega popusta UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.100 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. KRONIKA ŠT. 11 I november 2023 V SPOMIN Ni besed, ki bi opisale bolečino, odkar te ni … P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi naše drage JOŽICE ZORKO iz Dolenje vasi pri Preboldu (3. 3. 1944–17. 10. 2023) Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan V SPOMIN Dragima staršema Včasih moram poiskati te strme poti, moram položiti nanje svoje roke in stkati tiste čudne lepe vezi, moram priti tja, kjer se zdi, da besede drugače zvenijo in se drugače pogleda v oči. (Rudi Klinar) ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA ŠTORMANA (26. 9. 1946–22. 9. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsi njegovi Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz … Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas … V SPOMIN VERONIKI VODOVNIK (24. 11. 1935–29. 11. 1973) DR. BORIS SKALIN (1930–2023) ROPOTAR Ivan, s. p. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, trenutke tolažbe in lepe besede. Zahvala ambulanti dr. Rupel za vso pomoč in svetovanje. Pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku mag. Srečku Hrenu hvala za opravljen obred. Zahvala tudi ge. Magdi Šalamon za izrečene zadnje besede. Posebna zahvala sosedama Cvetki in Barbari za vso pomoč in podporo ter spodbudne besede tolažbe v najtežjih trenutkih. Sin Rudi in hči Janja z družinama 31 MARIJI IN FERDOTU OGRADI Letos je od slovesa minilo že trideseto in enajsto leto. Po dolini reka je svoj tok razlila. Ga med kamni skrila je v zelenje. Ne kamen, ona daje nam življenje, lepotica bistra in iskriva. Si zrla, ko so vrabčkom rasla krila, vrišč in smeh otrok na svojih si bregeh in lesk z valov v njihovih očeh, ko z vodo si ti žitni klas pojila. Za goro je sonce potonilo. Spat odšlo je v daljne kraje. Zamrl je v loki ptičk ščebet in reka je svoj lesk zgubila. Med valove minulih dob šepet, spominov bisere je skrila. Dve sonci sta. Eno je na nebu, drugo je v srcu. A le tisto, ki v srcu sije, ne zaide. Dani Ogradi Jesen res joka, ker te ni, skupaj z njo jočemo tudi mi … Težko je reči zbogom, zelo boli. V naših srcih boš vse dni … Počivaj v miru! ZAHVALA Minilo je petdeset let, odkar si nas zapustila, draga mama. Zelo te pogrešamo. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, brata Lojz in Vera z družinama z Vranskega (6. 8. 1943–27. 10. 2023) Slovo od spoštovanega dr. Borisa Skalina je hkrati slovo od izjemnega človeka, ki je s svojo vnemo in predanostjo zaznamoval tako biotehniške znanosti kot tudi svet fotografije. Njegova dediščina se razteza od znanstvenih dosežkov do umetniških stvaritev, pustila pa je neizbrisen pečat v naših srcih. Rojen v učiteljski družini v Sedlu pri Kobaridu je dr. Skalin svojo pot vodil skozi različne kraje, od Doba pri Domžalah, Podkraja pri Hrastniku, Trbovelj in Litije vse do svoje zaposlitve kot diplomirani inženir agronomije v Hmezadu leta 1964. Ves čas svoje kariere je bil predan razvoju in naložbam, a njegovo srce je bilo tudi za umetnost in kulturo. Doktor biotehniških znanosti in priznani fotograf dr. Boris Skalin je bil ne le reden obiskovalec Medobčinske splošne knjižnice Žalec, temveč tudi ljubitelj knjig, predavatelj in gost prireditev. Njegova vez z besedami in slikami je bila izjemna, odražala pa se je tudi v njegovi življenjski poti. Kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče je bilo eno izmed področij, na katerem je dr. Boris Skalin pustil izjemen pečat. Kot ustanovni član je bil tesno povezan z obnovo Gradu Žovnek, čeprav zaradi častitljivih let v zadnjem obdobju ni mogel sodelovati pri prostovoljnem delu. Kljub temu je bil fotoaparat njegov zvest spremljevalec več kot petdeset let. Beležil je vsak korak obuditve in transformacije Gradu Žovnek. Rezultat njegove predanosti je stalna razstava fotografij v obnovljenem glavnem grajskem stolpu, ki priča o veličastni preobrazbi Gradu Žovnek. S svojimi deli je dr. Boris Skalin navdušil ne le lokalno, temveč tudi nacionalno občinstvo. Imel je okoli 55 samostojnih razstav po vsej Sloveniji. Njegovo delo ni ostalo neopaženo, saj so njegove fotografije gostovale tudi v slovenskem parlamentu, pričarale pa so tudi vzdušje ob različnih dogodkih in prireditvah. Leta 2016 je prejel grb Občine Žalec. Posebno priznanje je prejel ob 30-letnici obnovitvenih del Gradu Žovnek, ko so ga člani društva počastili za njegov neprecenljiv prispevek k ohranjanju zgodovinskega zaklada. Profesionalna pot dr. Borisa Skalina je močno zaznamovala dejavnost nekoč pomembne firme Hmezad in področje Spodnje Savinjske doline. Kot vodja investicijske dejavnosti Hmezada je soustvarjal razvoj. Bil je začetnik ribiške dejavnosti. Ribogojnica v Vrbju je bila od zamisli do izvedbe projekt dr. Borisa Skalina. Za aktivno sodelovanje na področju ribištva je prejel najvišje priznanje Ribiške zveze Slovenije. Njegova razvojna naravnanost se je odražala pri načrtovanju in v izvedbi prvih namakalnih naprav v kmetijstvu. Imel je prefinjen odnos do narave. Opozarjal je na posledice uničevanja podtalnice in pomembnih posegov v naravo. Imel je ključno vlogo pri transformaciji gramoznih jam v dolini v ribnike. Vse svoje aktivnosti je beležil, objavljal v mnogih člankih in ohranjal v fotografijah, ki pomembno beležijo zgodovino Hmezada in Spodnje Savinske doline. Dr. Boris Skalin je pustil v Spodnji Savinjski dolini, pa tudi v širšem slovenskem prostoru nepozabno zapuščino, ki bo živela v naših srcih in v lepoti njegovih fotografij, ki so ujete v večnosti. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek in Društvo upokojencev Hmezada FRANCA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalja in besede tolažbe. Hvala za darove, cvetje, sveče ter prispevke za cerkev in svete maše. Hvala dr. Ljubi Centrih Četina in osebju zdravstvenega doma Vransko, g. župniku Jožetu Turineku za opravljen cerkveni obred, pevcem, ansamblu in pogrebni službi Ropotar. Hvaležni smo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Z lepo mislijo nanj ... Vsi njegovi V SPOMIN IVAN GLUŠIČ (9. 11. 1937–4. 7. 2022) ZAHVALA JOSIP GREGUREC (14. 8. 1947–26. 9. 2023) Hvala ti, dragi Ivo, za vse, kar si nam dal na naši skupni poti skozi življenje. Hvala za tvojo nesebično ljubezen, ki si nam jo vedno izkazoval. Hvala za vse, kar si z delom vlagal v našo družino. Tvoj zgled bo vedno svetil kot luč, ki nas usmerja. Tvoj spomin bo živel v naših srcih in mislih. Tvoja dediščina bo živela naprej skozi nas, tvoje otroke, vnuka in pravnukinji. Počivaj v miru, dragi Ivo. S svojo ljubeznijo in modrostjo si nas navdihnil in spomin nate bo večen. Zahvalili bi se dr. Alenki Kobal in kolektivu bolnišnice Topolšica ter vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za doniranje in pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku Mirku za obred in sveto mašo ter pogrebni službi Ropotar. Z ljubeznijo in hvaležnostjo se ti zahvaljujmo vsi tvoji. Žalujoči žena Ana in sinova z družinama Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 11. decembra oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si in po telefonu 03/712 12 80. 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 11 I november 2023 Svet čarovnij v Žalcu BINA PLAZNIK 21. oktobra se je s čarovniško komedijo za vse generacije Špas teatra Magic Aleksander ustavil tudi v Žalcu. Polna dvorana Doma II. slovenskega tabora je bila v pričakovanju predstave z naslovom Iluzija starega znanca žalskega občinstva. V uri in pol trajajoči predstavi je Magic Aleksander, čarodej nove generacije in svetovnega formata, izpolnil svojo obljubo ter prepričal in navdušil gledalce vseh generacij. Čarovnijo oziroma iluzijo so gledalci spremljali odprtih ust in z nasmehi na obrazu. Nekaj jih je Aleksandrove trike doživelo na lastni koži, ko jih je povabil k sodelovanju v predstavi. Prostovoljcev ni manjkalo, sploh med mladimi obiskovalci. Dokazal je, da njegove čarovniške predstave niso le za otroke. Prostore Mladinskega centra so opremili s strašnimi okraski. Noč čarovnic za najmlajše BINA PLAZNIK Kot je že nekaj let običaj, v noči z 31. oktobra na 1. november praznujemo noč čarovnic tudi v naših krajih. Praznik so obeležili tudi v Mladinskem centru v Žalcu. Otroci se na ta večer preoblečejo v različne kostume, po navadi čarovnice in pošasti. Tako napravljeni so skupaj s starši, letos v velikem številu, obiskali dogodek v Žalcu. Organizatorji so pripravili nekaj animacij. Med drugim so otrokom poslikali obraze s strašnimi poslikavami, izdelovali različne oblike iz balonov, otroci so tudi zaplesali. Piko na i so dodali domiselni strašni okraski v vseh prostorih Mladinskega centra. Čarodej Magic Aleksander Orjaška buča Otroci so se hitro prelevili v različne like. T. TAVČAR Jesen nas preseneča s takšnimi in drugačnimi darovi narave. Na kompostu Ferda Verdeva iz Andraža nad Polzelo je letos zrasla 150-kilogramska orjakinja, ki je kradla poglede mimoidočih. Letos so na Ferdovem vrtu zrasle tri buče, od tega sta dve zaradi toče zgnili. Da je tretja postala takšna lepotica, se gre zahvaliti deževnemu poletju. Kot pravi Ferdo Verdev, takšne buče potrebujejo ogromno vode, zato jim suha poletja niso pisana na kožo. Tokratni sejem v Preboldu je bil rekorden tako po ponudbi kot prodaji. Rekorden smučarski sejem D. NARAGLAV Tretji novembrski vikend, od petka, 16., do nedelje, 18. novembra, je v mali telovadnici OŠ Prebold potekal sejem rabljene smučarske opreme. Organizatorji na čelu s predsednikom Smučarskega kluba Prebold Juretom Terpinom so se znova potrudili in izpeljali tokrat rekorden smučarski sejem, saj je presegel njihova pričakovanja tako po ponudbi kot po prodaji. Na sejmu so za prodajo prejeli skupno preko 1200 kosov smučarske opreme. Od tega je bila prodana slaba polovica vseh artiklov, največ smuči in smučarskih čevljev. »Tokratni sejem je bil rekorden tako po številu prejete kot tudi prodane opreme, česar smo v klubu zelo veseli, saj je to tudi dokaz, da nam ljudje zaupajo in da takšen sejem potrebujemo,« je povedal predsednik SK Prebold Jure Terpin in dodal: »Na sejmu je sodelovalo tudi znano podjetje, ki trži vrhunska smučarska očala z možnostjo enostavne menjave leč očal. Obiskovalci so bili na sejmu deležni tudi svetovanja glede opreme in servisa – brezplačne nastavitve vezi na kupljenih smučeh,« je povedal Jure Terpin in izrekel zahvalo celotni ekipi kluba za uspešno izvedbo sejma, vsem podpornim članom in njihovim zvestim pokroviteljem, vsem, ki so jim zaupali svojo opremo v prodajo, in kupcem, saj brez njih sejem ne bil tako obširen in uspešen. Ferdo Verdev z bučo velikanko 13. 12. Na Šlandrovem trgu ob 17.00 OTROCI, ODDAJTE SVOJA PISMA BOŽIČKU! Otroška predstava in animacije Več na www.zkst-zalec.si