26. LETO službe kulturnemu in gospodarskemu napredku Slovencev v tVisconsinu JUGOSLOVENSK1 m M y 26th YEAR of Service to : lie Yugoslavs of V. isci.nsia and to the Country The_0nly Yug°slav Newspaper, printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugoslav Extraction. — Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin ŠT. — NO. 514. Entered as second-class matter Januury 21, 1926 at the post office of Milwaukee, Wis cousin, under the Act of March 8, 1879. MILWAUKEE — WEST ALLIS, AVIS., NOVEMBER 10. NOVEMBRA~193& LETO X. — VOL. X. -- ESTABLISHED 1913. Dogodki po Sloveniji in ostali Jugoslaviji * Nova zadružna vinska klet v Ormožu. Oni dan je bila v Ormožu dograjena velika zadružna klet, ki se odlikuje z vsemi modernimi napravami. Klet je last kletarske zadruge, ki obstoja že nad 40 let in ima okoli 600 članov. Ii gradnji kleti je prispevala banovina in kmetijsko ministrstvo. Tvrdka Miovič Peter iz Maribora je izdelala in dobavila betonske cisterne, ki so obložene s stek lom. V te cisterne se lahko natoči 3,500 hektolitrov vina. Ta klet bo velikega pomena za ves ormoški vinarski okoliš, saj bodo vinogradniki mnogo lažje vnovčili svoje vino. * Izvoz ljutomerskega visa. Nedavno so imeli ljutomerski vinogradniki zborovanje, na katerem so ugotovili, da bodo iz ljutomerske okolice- letos lahko izvozili okrog .00 vagonov izvrstnega vina. Pretekla leta so šle velike količine vina v Avstrijo, po priključitvi k Nemčiji pa se je pojavila velika zapreka v carinah, kakršne ima Nemčija. Prav na Dunaju in v Gradcu so bili najboljši odjemalci ljutomerskega vina. Vinogradniki bodo skušali pri vladi posredovati z namenom, da se pri sklepanju trgovskih dogovorov z Nemčijo upoštevajo tudi slovenski vinogradniki. * Krvav dogodek v sodni dvorani cerkniškega sodišča. Vsa cerkuL..!-,.x ibujna in bližnja okolica je pod vtisom strašnega zločina v razpravni dvorani cerkniškega sodišča, kjer je pred dnevi med razpravo višji pisarniški oficial Rožanc. Anton ustrelil svojega sodnega starešino Slabeta Franca in ga smrtno nevarno ranil, nato pa samemu sebi s strelom v srce vzel življenje. — Ko blisk se je usodnega dne okrog 5. ure popoldne raznesla po Cerknici grozna vest, da so v razpravni dvorani sodišča streljali in da je starešina ranjen, oficial pa mrtev. Ljudje so zapustili svoje delo in drveli proti sodišču, vsi zbegani in prestrašeni, kaj se je dejansko zgodilo. Videli so prihajati zdravnika dr. Smr-duja, za njim zdravnika dr. Pušenjaka, nato župnika Strajherja, a še vedno niso nič drugega vedeli, kakor da se med ljudmi priljubljeni starešina v drugem nadstropju sod-nijskega poslopja, kjer je stanoval, bori s smrtjo, in da leži v razpravni dvorani mrtev oficial Rožanc Anton. — Edini, ki bo mogel opisati podrobnosti dogodka, bo sodni starešina sam, ako bo sploh ostal pri življenju. Dobil je namreč strel tik pod srcem. Kolikor so dosedaj znani vzroki tega krvavega dogodka so: Oficial Rožanc Anton je bil v disciplinarni preiskavi zaradi nerednega službenega poslovanja. Že 14 dni je trajala ta preiskava. Na desetine prič je bilo poklicanih na sodišče in zaslišanih. Očitali so Rožancu težke prestopke v službi in je bil njegov položaj zelo hud. Preiskava njegovih dejanj je bila poverjena sodnemu starešini Slabetu. In zdaj med zasliševanjem pa je Rožanc, ki je uvidel, da se zbirajo nad njim temni oblaki, potegnil revolver, ter ustrelil na svojega predstojnika, nato pa obračunal sam s seboj. — V Cerknici in daleč na okrog, koder je starešina Slabe poznan in priljubljen, vlada nepopisno o-gorčenje med ljudstvom nad grdim zločinorn in nad nesrečnikom, ki je nameraval ubiti dobrega sodnika in še boljšega družinskega očeta s štirimi o- * Tihotapcem v Nemčiji prede slaba. V mariborskih tihotapskih krogih je povzročila velik preplah novica o usodi znanega tihotapca Franca Gla-serja iz Studencev. Glaser je kupil v Mariboru po nizkem kurzu 10,000 nemških mark, ki jih je pritihotapil čez meijo in je hotel z njimi plačati 100 kg saharina v Ploldovi trgovini v Špilju. Pri tem poslu so ga prijeli nemški carinski organi, mu zaplenili denar, njega samega pa so nemške oblasti obsodile zaradi tihotapstva denarja na 4 leta ječe. Glaser je bil letos meseca julija zapleten v veliko tihotapsko afero, v zvezi s katero so se imenovale nekatere znane mariborske o-sebnosti. * Smrt znanega konj ere jca. V Turnišču pri Ptuju je umrl tamkajšnji graščak Rudolf Warren-Lippit. Pokojnik je u-žival mednaroden sloves. Imel jo znano žrebčarno na svojem veleposestvu, kjer je gojil zlasti amerikanske dirkalne konje ter je z njimi nastopal in zmagoval na raznih dirkališčih v Evropi. Bil je eden prvih pospeševalcev konjskega športa v Sloveniji ter si pridobil tudi velike zasluge za razvoj toplokrvne konjereje na Murskem aetfu- * Požar uničil veliko imetje. Na živinskem hlevu posestnika Janeza Kosirnika v Tunjiški mlaki pri Kamniku je nedavno dopoldne nastkl požar. Ogenj je zajel ves hlev, poleg katerega je stala lična stanovanjska hišica, skedenj, drvarnica in šupa. Plamen se je z veliko naglico razširil na vsa ta poslopja. Domači so bili na bližnji njivi, in so takoj prihiteli domov gasit, a niso mogli rešiti skora j ničesar. Vse je pogorelo do tal. Kako je ogenj nastal, ni znano. Posestnik je bil zavarovan za 20 tisoč din, škoda pa znaša nad 100,000 din, in sicer zaradi tega, ker je pogorelo v hiši tudi mnogo tisočakov gotovine, last štirih sinov in hčere, ki so imeli denar shranjen v omarah. Uboga družina ni rešila skoraj mč drugega kakor golo življenje. * Smrt najstarejše Slovenke. V Terbegovcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici je preminila v častitljivi starosti 97 let posestnica Ana Verzelova, menda najstarejša slovenska žena in mati. Pred tremi leti je s svojim možem Miho obhajala redko slavje — železno poroko. Že mesec dni po tem slavju pa je mož preminil, dočim je Ana še tri leta živela v najčvrstejšem zdravju. Vse do zadnjega je vzorno vodila gospodinjstvo, bila je vedno vedra in Segava. Med svetovno vojno je bilo vseh pet njenih sinov na fronti, a so se vsi vrnili domov. Najstarejši slovenski ženi in materi časten spomin! * Teto ubil zaradi zemlje. V Kotoribi se je zgodil nedavno težak zločin. Že dolgo let sta živela v skupnem gospodinjstvu 60-letni Matija Banek in njegova teta Terezija Fuš. Banek je dobil od nekega sorodnika zemljišče, a sestra, ki je bila v Ameriki, mu je pošiljala denar. Njegova teta je pa nedavno sklenila prodati svoj svet, ki bi ga bil moral podedovati Banek. To je hotela storiti brez njegove vednosti. Ko je Banek to zvedel, je sklenil osvetiti se ji, vzel je sekiro in udaril teto večkrat po glavi, ko je krmila prašiče. Vsa okrvavljena se je zgrudila. Banek pa je odšel sam k orožnikom in povedal, kaj je storil. Izjavil je, da mu je žal, češ da ‘ga je teta pogubila. IZID VOLITEV: REPUBLIKANCI V WISCONSIN!! ZOPET V SEDLU Domači in drugi dogodki po Zdr. državah Izid torkovih volitev v Wis-consinu je pomenil za marsikoga veliko presenečenje. Republikanci, ki so bili pred 1. 3932. takorekoč stalni gospodarji Wisconsina — te zibelke “narodnega progresivizma” — in jim je bil po njihovem porazu v tem letu prorokovan “večni mir in pokoj”, so vstali od mrtvih in se vrnili v sedlo. Torkove volitve so pomenile zanje približno isto, kar so 1. 1932 pomenile za demokrate — “landslide”. V približnem razmerju 2 proti 1 so pometli v svojo bisago vse državne u-rade od governerja pa do državnega pravdnika navzdol in povrhu pobasali še obe kongresni mesti s zveznim senatorskim mestom vred. V političnih krogih se je tik pred volitvami prorokovalo, da bo governer LaFollette sicer skoro gotovo izgubil, da ga bo izpodrinil Heil, a za druge urade je vladalo prepričanje, da bodo ostali v rokah progre-sivcev. Prav tako se ni pričakovalo, da bo republikanec Wiley v stanu poraziti sedanjega senatorja Ryan F. Duffya, kateremu je indirektno dal svoj blagoslov sam predsednik Roosevelt, pač pa se je smatralo kot edino nevarnega njegovega tekmeca progresivca Ekerna. Zato je bil izid v resnici dvojno presenečenje za marsikoga, zlasti še, če se primerja razmerje glasov, ki so jih dobili republikanci napram pro-gresivcem, ki so bili na drugem mestu. Demokrati so po vsej državi zaznamovali komaj slabo tretje mesto. V ilustracijo tega razmerja naj vzamemo za primer samo governersko mesto in mesto zveznega senatorja. V guvernerski tekmi so (po še ne popolnih poročilih) dobili glasov: Heil (rep.) 457,-679, LaFollette (prog.) 294,-558, in Bolens (dem.) 66,424. V senatorski tekmi pa isto-tako še v neporpolnih števil- kah: Wiley (rep.) 373,800, Ekern (prog.) 209,949, Duffy (dem., sedanji U. S. senator) 190,254. Lista zmagovalcev Lista zmagovalcev za državne, okrajne in zvezne urade je torej sledeča: Governer Julius P. Heil (rep.); podgoverner Walter Š. Goodland (rep.); državni tajnik Fred R. Zimmerman (rep., bivši governer); drž. blagajnik - John M. Smith (rep.); državni pravdnik John E. Martin (rep.); kongresnik 4. distrikt John C. Schafer (rep., prejšnji dolgoletni kongresnik v teip okraju); kongresnik 5. distrikt Lewis D. Thill (rep., mlad odvetnik, komaj 35 let star in doslej skoro docela neznan). V okrajnih uradih pa so zmagovalci sledeči: za okrajnega pravdnika Herbert J. Steffes (prog., edini od progre-sivcev, ki je preživel politično katastrofo svoje stranke); za šerifa Edward J. Mitten (dem.); okrajni blagajnik Clarence M. Sommers (dem.); okrajni klerk George F. Breit-bach (dem.); okrajni beležnik Phil C. Westfahl (rep., ki je pred demokratskim valom 1. 1932 zavzemal več let to mesto) ; klerk okrožnih sodišč Fred R. Jaeger (rep.) in mrliški oglednik Henry Grund-man (rep.). S .mmers in Breit-bach sta edina demokrata, ki sta se še obdržala v sedlu izza 1. 1932, dočim je bil šerif Mitten prej republikanec in šele zadnji dve leti demokrat. Tudi Mrs. Kryszak izgubila V tekmi za državno zborniško mesto so republikanci tudi dobili 4 nove sedeže, od katerih tri so imeli preje demokrati v rokah, enega pa progresi-vec. Nasprotno ipa so progresivci dobili v državni zbornici k svojim sedanjim šestim sedežem še dva nova, in sicer istotako na račun demokratov, kar z izgubo enega napram republikancem pomeni zanje skupno 7 poslancev v prihodnji državni zbornici. Med poraženimi demokratskimi drž. poslanci je tudi Mrs. Kryszak iz našega (5.) okraja, ki je izgubila napram progresivcu C. H. Larsenu. Prodreti tudi ni mogel nobeden od obeh jugoslovenskih kandidatov za drž. zbornico, in sicer Joseph Breber (prog.) v 8. distriktu, ki je prejel 3682 glasov (proti 4774 za zmagovitega McCormaka, dem.), ter Leo J. Teshner (dem.) v 16. distriktu, ki je dobil 1540 glasov (proti 3197 glasovi za progresivca Wagnerja, ki je bil izvoljen.) Zanimive so tudi številke glasov, ki so jih po vsej državi prejeli komunisti in tako-zvani eselpisti (Socialist Labor Party). Komunistični kandidat za governerja Fred Basset Blair je dobil 484 glasov, S. L. P. kandidat Joseph Ehrhardt pa — 266 glasov. Republikanci so znatno na predovali tudi po vseh drugih državah, razen po notorično demokratskih južnih. Tako so na pr. demokrati v državi Ohio izgubili zvezno senatorsko in governersko mesto, kakor tudi večino drugih državnih uradov. Vendar popolni rezultati še niso znani. Če izid teh volitev kaj pomeni za prihodnje predsedniške volitve v 1. 1940 (kar seveda nihče ne more trditi, kajti vo-lilci imajo svoje muhe, kakor je razvidno), potem imajo republikanci veliko upanje, da dobe takrat nazaj tudi predsedniško mesto. To vsaj je njihova vroča želja, pred katero pa stojita še dva velika “če”. In prvi od teh “če” je, če bo Roosevelt medtem izgubil na svoji popularnosti, drugi pa, če republikanci ne bodo postavili zopet kakšnega Hoovra ali Landona za svojega kandidata. — Prireditev P. in D. kluba “Lilije” Tudi druga letošnja kulturna prireditev — pevska in dramska — ki smo ji bili priča zadnjo nedeljo v S. S. Turn dvorani, je dosegla popolen uspeh. To pot se nam je po — mislim enoletni pripravi — prvič z obsežnejšim programom predstavila ‘ ‘ starejša generacija” naše mladine, združena v Pevskem in Dramskem klubu Lilije ’ ’ — kakih 40 krepkih slovenskih fantov in deklet, katerih medsebojni občevalni jezik je sicer angleščina, ki pa so v nedeljo pokazali, da vendarle še spoštujejo jezik svojih staršev in imajo tudi še precejšno mero podedovane nagnjenosti za lepoto slovenske pesmi v svojili srcih. Ktepko in s čutom so pod vodstvom pevovodje Cirila Muškatevca popoldne zapeli nekaj naših pesmi, iz katerih ni le odsevala vztrajnost in marljivost predvaj, pač pa so nam tudi odkrile, da je novi rod poleg smisla in ljubezni za lepoto naših melodij, v mnogih slučajih podedoval od svojih staršev tudi dokaj dobre glasove. Novi zbor nam torej obeta še lepo bodočnost ter upamo, da nam bo ostal tudi ohranjen ..., da ne bo nastal zopet kak malenkosten “incident” in ga razdrl, kot se je — žal — zgodilo to že večkrat v preteklosti. Enako lep napredek smo o-pažali na nedeljski prireditvi tudi pri ostalih dveh pevskih zborih — “Planinski Roži” in “Napreju”, ki sta bratsko sodelovala v pevskem delu programa. Tudi pri slednjem je v častnem številu zastopana mladina. Pri obeh smo v nedeljo čutili, da pojeta z večjim zanosom, z globljim čutom, in če se bodo pevci potrudili ostati vsaj na tem kvalitetnem višku, ki so nam ga pokazali v nedeljo, bomo z vso upravičenostjo lahko trdili, da imamo milwau-ški Slovenci tri zbore, ki se lahko kosajo z vsakim v Združenih državah. Na popoldanskem .programu je bila tudi kratka angleška igrica “A Bit of Gossip”. Vsak trud, ki gre za tem, da razvijamo in odkrivamo naši mladini tudi lepoto odrske u-metnosti, ki poplemenituje človeško srce in značaj, da ne bo imela vedno pred očmi samo le često prazen ameriški sport, je treba pozdraviti. Take majhne angleške igrice so dobrodošlo začetno sredstvo v dosego tega namena, kajti za nauči tev niso pretežke in mladina najde svojo zabavo in razvedrilo v njih. Nam pa je treba v tem pogledu iti še naprej. Naša naloga je, da skušlamo- Jo mladino ohraniti NAŠEMU duhu, NAŠI kulturi, NAŠEMU jeziku. Poanglikuje se sama — na ulici in v šolah. Da se da to storiti nam je dokaz uspeh njenega 'pevskega nastopa, ki smo ga omenili zgoraj, in pa zadnji nastop mladine dramskega kluba fare Sv. Janeza Ev., v slovenski igri, o kateri smo pisali prejšnji teden. Če se ne motimo, je bil pri “Liliji” to že tretji nastop mladine v angleški igrici. Sicer vse priznanje Mrs. Matoh, ki se trudi z njo, ali zakaj bi prihodnje igre ne poskusili v slovenščini? Imamo tudi Slovenci nebroj lahkih, manjših otroških igric, ki bodo odgovarjale namenu. Sicer pa so se dobro odrezale v njej naše mlade igralke Lilly Laurich, Katie Starich, Fanny Dragan in Mary Butcher ter Clarence Urankar in Frank Zortz. Rečeno nam je bilo v predhodnih reklamnih dopisih, da bo krona vse prireditve večerna predstava ‘Čigav je grunt?’. Če je bil s tem mišljen nastop igralcev, to je, kako bodo igro igrali, potem je bila ta trditev točna. Napravili so iz nje res vse, kar se je dalo storiti. Igra je zlasti v iprvem dejanju polna življenja in pestrosti: ples, petje, harmonika, odpustki, fantovski pretep — kaj hočete šle več? To dejanje je bilo zato tudi najboljše izmed vseh. [ Drugače pa se nam zdi, da je i (Dalje na 3. strani.) — V Clevelandu, O., v bolnišnici pred dnevi preminil pionir Jakob Križman. Doma je bil iz Ribnice od poznane hiše “Štamfelcova”. Star je bil 70 let. Veliko let je delal kot rokodelec v Celju kjer se je tudi oženil. Leta 1913 je dospel v Ameriko k bratu Matiju, s sinom Emerijom, par let pozneje pa je dospela za njim žena in sin Joseph, ki je danes odvetnik. Žena mu je umrla pred 17. leti. V stari domovini zapušča brata Franka in sestro Marijo. Poleg obeh sinov pa tukaj zapušča še brata Matha. — Ko se je zadnje dni odpravljal na delo kot vrtnar v Bra-tenahl rojak Joe Unetič, ga je zadela srčna kap tako da je mi mestu izdihnil. Pokojni je bil star 54 let. Doma je bil iz vasi Vodice, fara Cerklje. V Ameriki je bival 33 let. V stari domovini zapušča mater, dva brata in štiri sestre. Oče mu je umrl lansko leto. Tu zapušča pa ženo Marijo, roj. Rojc, doma iz Žužemberka, sina in enega brata. — Na svojem domu je za vedno zatisnil oči! Joseph Ložar, star 62 let. Tu zapušča ženo Johano, roj. Javornik, sina in več sorodnikov. Zadnjih 33 let. je bil zaiposlen pri Madison 'fondri, kjer je bil poznan kot vesten inženjer in jako skrben delavec. V Clevelandu je živel 36 let. Doma je bil iz Šut-ne, fara sv. Križ pri Kostanjevici, kjer zapušča dva brata, eno sestro ter več sorodnikov. —• Za pljučnico je v bolnišnici umrl pred dnevi Josip Mlakar, star 45 let in rojen v Št. Rupertu na Dolenjskem. V Ameriki je bival 25 let in vodil je grocerijsko prodajalnico in mesnico, zadnje čase pa farmo v Madisonu. Tu zapušča sina. — V Chicagu, Ul., je zadnje dni umrl John Pavec na severni strani mesta. Rojen je bil v Stepani gori, Cerklje pri Kranju na Gorenjskem in v Ameriki je živel 25 let. Tu zapušča ženo in tri in pol leta starega sinčka. — V Barbertonu, ()., se je, nedolgo tega, ponesrečil gl. podpredsednik KSKJ., Joseph Lekšan. V tovarni, kjer je bil zaposlen, so mu padla na ramo težka železna vrata in ga močno poškodovala. — Nesrečno je v istem mestu padel na cesti sinček rojaka Anton Žagarja, tako da si je zlomil V Library, Pa., je dospela pred kratkim kot nova priseljenka iz Ljubljane mlada Minka Franko. Dospela je. k svoji teti, rojakinji Rose Ru-bič. Veliki gozdni požari v 13 državah Nenadno so pred dnevi začeli goreti v trinajstih različnih državah. Zaceli so goreti gozdovi. Zlasti hudo so prizadete države West Virginia, Virginia, Kentucky in južni del države Illinois. Državne oblasti so se obrnile na narod, da se oglasijo prostovoljci in poma-gajo pri gašenju. Kakih 5,000 I CCC fantov iz gozdnih tabo-j rišč je že na rešilnem delu. G človeških žrtvah se dosedaj še ne poroča. V Tennessee so požar deloma omejili. V severni Alabami je zapihal oster veter, ki je raznašal ogenj v kraje, ki dosedaj niso bili, prizadeti. Celo iz Floride, Georgije in Louisiane se poroča o manjših požarih. Požar v Arkansasu je pod kontrolo. Dosedaj povzročena škoda se ne more preračunati, na vsak način pa bo znašala milijone. Vlada bo pomagala izboljšati finančni položaj ameriških železnic Pred dnevi se je pričela v Washingtonu, D. C., konferenca vladnih zastopnikov in zastopnikov lastnih železnic, da se najdejo pota in sredstva za vladno pomoč ameriškim železnicam. Posebna komisija se je zbrala takoj potem, ko so lastniki 139 večjih ameriških železnic izjavili, da so odnehali s svojo zahtevo po znižanju plač pri svojih uslužbencih in da se podajo razsodbi Rooseveltove komisije. Predsednik Roosevelt je bil izredno vesel, ker so železnice odnehale s svojo zahtevo po znižanju plač, ker se je bal, da če se začne z znižanjem v eni industriji, da bo sledilo znižanje v vseh drugih industrijah. Skupnemu odboru lastnikov železnic in zastopnikov železniških unij je predsednik zadnje dni obljubil, da bo njegova prva naloga, ko začne novi kongres s poslovanjem, da mu predloži načrte za rehabilitacijo ameriških železnic. “DOMA ZA BOŽIČ”. Bosti ljudi že dolgo razmišlja o Božiču. Spomin na preživele božične praznike jih navdaja z mislijo, da bi obiskali domovino ter preživeli praznike s prijatelji in sorodniki. Decemberski izleti na HAPAG in LLOYD parnikih so bili vedno priljubljeni, in ker* je pribita resnica, da ni nič bolj uspešnega kakor uspeh — se j bosta v bodoči se/.iji vršila dva taka izleta. Prvi izlet je določen na parniku HAMU URL, ki odpluje iz New Yorka dne 7. decembra. Izletnike bo vodil Mr. Arthur Dobozy. Član našega newyorskega urada. Udeleženci bodo dospeli v evropska pristanišča dne 14. decembra, v Hamburg pa 15. decembra, vsled česar jim bo mogoče priti na cilj pred Božičem, sredi viška adventa, ko bo vsakdo z veseljem pričakoval praznika. Drugi izlet se bo vršil na parniku BREMEN dne 14. decembra ter ga bo vodil Mr. E. Teplanszky, ki je tudi član našega newyorskega urada. Izletniki bodo dospeli v Cherbourg in Southampton dne 19. decembra, v Bremen pa 20. decembra, kar bo tudi dovolj zgodaj, da dospejo pravočasno v vse dele Evrope. Oba voditelja sta v jezikovnem pogledu popolnoma zmožna ter poznata vse centralne in vzhodno-evropske jezike. Marsikdo ne potuje rad sam! Poglavitna svrha vseh naših izletov je, da se izletnikom ni treba spuščati v vse potrebne podrobnosti, da v prijetni družbi pozabijo vse svoje skrbi ter lahko zaupno potujejo pod vodstvom izkušenih vodnikov. Pri potovanju je splošno znano dejstvo, da je dosti lju di, ki ne potujejo radi sami. ♦Nagonsko so radi v družbi drugih, namenjenih več ali manj na isti cilj. In najboljši odgovor nato so izleti. jjk vTUNE IN I the | JUGOSLAV HOUR I on WEMP (1310 kc.) | I each Sunday at 2:00 I f'l ff* to 2:30 P. M. I E| to i J U GO SLO VENSKI GBZOR i H! Yl'UOSLA V OBSERVER C*,.- unij Vir.',»slav Newspaper in Wisconsin. Published weekly by the tl B /. O K 1* t B L I S li 1 N G C O . Kiauk R. Staut, Editor & Publisher ::;:o n. Niilioiii.1 V venue IVI.: Mitchell 4»T:$ Milwaukee, Wisconsin 65 it* ' Mu,:..k ■Month Limerick SUBSCRIPTION RATES: One year -..................... Six months ................... -............ ;..... Europe and other foreign countries: one year ....... Six months ......................................... $2.50 #1.50 *3.50 $2.00 Dupiyi hr*?/, podpisov we no priobčujejo. Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki si.iui m ne uredništvo. - Rokopisi se ne vračajo. - - Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov. Lokalne vesti a m Ako imate na naslovu lista, ki ga prejemate, označeno 11-10-39 pomeni to, tla N am ,je s to številko potekla naročnina ter Vas prosimo, da .jo čim prej obnovite, da Vani lista ne ustavimo. — 20. obletnica sklenitve miru. Jutri, ol> 11. uri dopoldne bo minilo 20 let, odkar so zmagoviti zavezniki v svetovni vojni izdali povelje, da se ustavijo sovražnosti na vseli frontah in so pritisnili svoje podpise na kos papirja, ki so meno vali mirovno pogodbo, katera naj konča takratni svetovni pokol j in prepreči na “večne čase” tudi vsako bodoče človeško klanje. V koliko je ta kos papirja uresničil besede, ki so bile zapisane nanj, vidimo danes, po komaj dvajsetih letih. No, kljub temu, dogodek spada meti velike zgodovinske dneve ko je bila končana največja dotedanja mizerija sveta, in zato cel svet tudi slavi ta dan kot pomemben zgodovinski dan. Letos se bo v Ameriki prvič slavil kot uradni narodni praznik, kakor je to določil zadnji kongres. Po šolali in drugih javnih ustanovah se bodo priredili posebni spominski programi, in eno minuto pred 11 uro dopoldne bo počivalo vse delo. Poulične železnice in Imsi se bodo ustavili ob 10:59 ter bodo stali v tišini eno minuto. Organizacije vojnih veteranov pa bodo aranžirale povorke in na raznih tockali mesta oddale ob tej uri pozdravne salve strelov. — Božične priprave. Mestni koncil je na svoji seji v ponedeljek zvečer soglasno odobril dovoljenje na prošnjo trgovske ;:bornice, t!a se' ni