t VELENJE ZIBIKI ŠOLO SOLIDARNOSTI JUTRI V ZIBIKO Kot velikokrat doslej, bodo prebivalci velenjske občine znova prijeli za krampe in lopate. Tokrat bodo udarniško delali-v solidarne namene. Pomagali bodo odpravljati posledice potresa v Zibiki na Kozjanskem. V akcijo se bodo vključili vsi občani. Vsak bo nekaj prispeval za novo šolo v Zibiki - za šolo solidarnosti ŽIRORAČUN 7APROSTOVOLJNE PRISPEVKE ZAGRADNJO ŠTIRIRAZREDNE ŠOLE V ZIBIKI NA KOZJANSKEM JE: ŠTEV. ŽIRO RAČUNA: 52800-789-2645 SDK VELENJE. čani velenjske občine so povsod z veseljem sprejeli ponudbo, da Zibiki na Kozjanskem zgradili novo štirirazredno osnovno šolo. imisel je sprožil občinski politični aktiv, podpirajo pa jo v kra-skupnostih, kakor tudi "v temeljnih organizacijah združenega krajevni skupnosti Velenje - center levi breg, so se prvi sestali, lili so, da bcilo namenili 20 tisoč dinarjev svojega denarja. V tej fni skupnosti pa so sprožili tudi tekmovanje v udarniškem delu ostalimi krajevnimi skupnostmi. Poleg tega nameravajo s kra-skupnostjo Zibika navezati tesne stike. Podobna pripravljenost li v drugih krajevnih skupnostih. Ljudje so pripravljeni z udarni-delom pomagati pri gradnji nove osnovne šole v Zibiki. Zibiki je bilo središče potresa, ki je 20. junija poškodoval Koz-Eo. V tem kraju skoraj ni hiše, da ne bi bila razpokana. Potresni i pa so povsem uničili šolsko poslopje. Morali ga bodo podreti, 'je odločitev občanov velenjske občine še tembolj dobrodošla, i drugače blizu 200 otrok iz Zibike in okolice ne bi moglo šolati. Velenju so imenovali gradbeni odbor in 8 ustreznih komisij, ki vodile akcijo za izgradnjo šole. Izbrali so že lokacijo. Nova šola iki bo stala na nekoliko dvignjenem prostoru, desno od trgovine, dišču vasi. Izdelani so tudi načrti. Gradbena dela bo izvedlo Itrijsko gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. jova osnovna šola v Zibiki je posebna pomoč prebivalcev občine nje prizadetemu Kozjanskemu. Občani bodo hodili v Zibiko na liiško delo. Prva skupina udarnikov iz velenjske občine bo že v soboto 3. avgusta, zagrabila za delo. Potem pa ji bodo v Idnjih dneh sledile še nove skupine prostovoljcev. Z udarniškim i bodo nadaljevali vse dotlej, dokler šolo ne bodo zgradili in li okolico. Ta pa bo 29. novembra letos. Takrat bodo v Zibiki ij proslavljali velik dosežek solidarnosti. prostoru, kjer bo stala nova štirirazredna osnovna šola, je bul-že opravil začetna zemeljska dela. Bili smo v Zibiki, ko sta ierista Ivan Kos in Milan Basle v zemljo zaorala prve brazde. Ob ;eru se je zbralo mnogo krajanov. Zapustili so poljska dela in z motikami in vilami v rokah, da bi se sami prepričali, če je č res prišla. Doslej niso dobili še nobene družbene pomoči in 2. avgust 1974 leto X Št. 29 (237) j ne verjamejo, da bodo od skupnosti kaj dobili. Velenjska po- . . , • j i i - l v i "pa je otipljiva, zlasti pa v to pomoč verjamejo sedaj, ko so z deli Glavni in odgovorni urednik LjUban INaraKs že pričeli. __„___ cena 2 din Potresni sunki so zamajali stene stare šole v Zibiki. Razpoke nevarno grozijo. povsod Komentar ledna Ob polletju srmo napravili v Sloveniji obračun gospodarskih gibanj skupne in splošne porabe. Obračun nam je pokazal dinamičen nah gospodarstva, ki se je začel že v začetku zadnjega četrtletja eklega leta, nadaljeval pa v prvih mesecih letošnjega leta. Pred-l se je povečala rast industrijske proizvodnje, izvoza in uvoza ter iuktivnosti dela. V tem obdobju potekajo v gospodarstvu tudi "izivni integracijski procesi ter drugi procesi in akcije, ki nesporno evajo k večji organiziranosti in učinkovitosti slovenskega in ju-vanskega gospodarstva. enjujemo, da bo v letu 1974 fizični obseg proizvodnje za 8 do 9 _večji kot v preteklenm letu. Še predobro imamo v spominu tudi ilo električno krizo, ki je s pomanjkanjem električne energije dela tudi Slovenijo. Zato je toliko bolj razveseljivo, daje najbolj iličen razvoj v letošnjem letu pokazala elektroindustrija. ineja raazvoj kot v preteklem letu je pokazala tudi industrija, ki je glede na enako obdobje lanskega povečala svojo proizvodnjo za 7 % ter produktivnost i za 4,5 %, mjen izvoz pa se je povečal za kar 67 %. OBRAČUN Seveda bi lahko nizali uspehe še naprej. Po nekaterih podatkih leč Slovenija prav zdaj vstopa v družino razvitih dežela. To dejstvo ko pripišemo (dokaj uspešnemu gospodarjenju in seveda večji pro-ktivnosti dela. veda pa ob vsem naštevanju pozitivnih lastnosti ne smemo zane-nekaterih slabosti, ki imajo svoje vzroke tudi v sedanjem em gospodarskem položaju sveta. Da bi presegli slabosti, hkrati še izboljšali nekatere nesporne dobre rezultate gospodarjenja, bo *~ebno v prihodnje biti predvsem boj za nadaljnjo krepitev samo-vljanja. To pomeni, da bo potreba še naprej odločno uresničevati la načela n;a vseh področjih. Hkrati bo potrebno pospešiti go-irske rasti ma podlagi uveljavitve kvalitetnih elementov gospo-nja in razreševanja osnovnih strukturnih problemov. Skrbeti bo ibno tudi za zagotavljanje večje stopnje stabilnosti s pospešenem gospodarsike rasti, s povečanjem ponudbe in izboljšanjem nje-strukture, z oibvladovanjem delitvenih odnosov in s protiinflacij-> usmeritvijo te;r ukrepi na vseh področjih ekonomske politike. Pravkar končana kongresa ZKS in ZKJ sta na podlagi po-ibljene in kriitične analize dosedanjih rezultatov materialna in družbemega razvoja naše socialistične samoupravne Bžbe jasno opredelila poglavitne razvojne naloge, ki stojijo td nami v teim trenutku: dosledno in pospešeno uresniče-nove ustaave in določitev ter izvajanje skupne politike oja. Te nalo>ge so dolgoročne in aktualne ... MILAN MEDEN FRANC ŠETINC V OBČINI MOZIRJE Demokracije ni nikoli preveč MOZIRJE, 24. julij (LP) — Mozirsko občino je obiskal sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Na širšem političnem aktivu občine Moziije se je najprej pogovarjal o stanju in razvoju samoupravnih odnosov in uresničevanju ustavnih sprememb v temeljnih organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih. Zatem si je ogledal proizvodne obrate GLIN Nazaije in programirano) kmetijo Ivana Glojeka v Šmartnem ob Dreti. Prisostvoval je tudi sestanku organizacije ZK v GLIN, kjer so sprejeli 15 novih članov v ZK. Matevž Požarnik, sekretar občinskega komiteja ZKje med drugim poudaril, da bo potrebno še nadalje krepiti organizacije ZK, saj predstavlja število komunistov v občini Moziije sa- mo 7,5 odstotkov zaposlenih. Dejstvo, da so v zadnjih dveh letih sprejeli 80 novih članov, večinoma mladih delavcev, je vsekakor spodbudno, nezadovoljivo pa ostaja delo na terenu. Franca Šetinca so predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij seznanili tudi z gospodarskim položajem v občini, ki je v zadnjem obdobju močno napredovalo. Trenutno je pri 15.500 prebivalcih v občini Moziije zaposlenih le 3.760 delavcev, medtem ko se 750 delavcev vozi na delo v občine Kamnik, Velenje, Žalec, Celje in celo v Ljubljano. Nove perspektive v kmetijstvu, večje možnosti za zaposlovanje žensk, napredek v gozdarski in lesni industriji ka- žejo, da si občina Moziije prizadeva, da ne bi bila samo rezer-var surovin in delovne sile, temveč bo pri predelovanju lastnih surovin v novih obratih ustvarila nova delovna mesta. Pri ogledu proizvodnih obratov GLIN je sekretar Šetinc izrazil zadovoljstvo nad prizadevnostjo delavcev in celotne delovne organizacije, ki se zaveda, da ne gradi in dela samo za danes, temveč umno dolgoročno načrtuje. V OZD GLIN Nazaije imajo štiri TOZD, s povečanjem materialne osnove, posebno v industrijski dejavnosti, bo mogoče formiranje novih temeljnih organizacij združenega de)» in sicer v tovarni ivernih plošč, v proizvodnji stavbnega poni-štva in v žagarski proizvodnji. Sicer pa imajo že v sedanjih TOZD vsi obrati vse samoupravne pravice. V samoupravnem procesu OZD GLIN je neposredno vključenih v samoupravne organe 411 delavcev od 1560 vseh zaposlenih, od katerih je pretežna večina neposrednih proizvajalcev. Komunisti nimajo privilegijev, komunisti imajo nalogo, da usposabljajo in usmeijajo ljudi tako, da bodo lahko sami upravljali z dobrinami, ki jih ustvarjajo. Zato pa je treba posvečati veliko pozornost izobrazbi, saj le tako bolje spoznavajo zakonitosti družbenega interesa in ga znajo tudi zagovarjati, je med drugim dejal Franc Šetinc na sestanku organizacije ZK GLIN, kjer so sprejeli 15 novih članov. Poudaril je tudi, da demokracije ni nikoli preveč, če je le njena vsebina konstruktivna. V ČJASU, KO V VELENJU PRIPRAVLJA OTVORITEV NOVIH RAZSTAVN0-PR0DAJNIH PROSTOROV ZA P0HI§TV0 IN DRUGO STANOVANJSKO OPREMO VABI SODOBNA OPREMA PREBIVALSTVO MEŽIŠKE, MISLINJSKE IN DRAVSKE DOLINE OD 1. DO 20. AVGUSTA V OSNOVNO ŠOLO PREVALJE M RAZSTAVO I> PRODAJO POHIŠTVA NA LOVČENU ODKRILI NJEGOŠEV MAVZOLEJ - Po triletnem delu so 28. julija na Lovčenu odprli mavzolej Petra II. Petroviča Njegoša, delo kiparja Ivana Meštroviča. Otvoritev je spremljalo več uglednih gostov. Med njimi Veljko Mitalovič, predsednik predsedstva SR Črne gore; Peter Stam-bolič, podpredsednik predsedstva SFRJ in predstavniki vseh naših republik ... Slovensko delegacijo so predstavljali Franc Šetinc, Milan Kučan, Štefan Nemec, dr. Janez Milčinski in Ljubo Jasnič. Na sliki: Na vstopu v kapelo stojita dve mogoči kariatidi. KO SE POBELIJO OBALE DONAVE - Ce od daleč gledamo obalo Donave pri madžarskem mestu Fad, se nam zdi, da so posute z belimi cvetovi ali pa pokrite s snegom. To je farma gosk, ki da letno na tržišče 200.000 mladih gosi. Vse gosje farme so zelo donosne. Gosi dajejo poleg mesa in jajc tudi kvalitetno peije. Na sliki: Gosja farma na obali Donave v Madžarski. ODPRT PRVI ODSEK CESTE BEOGRAD - OBRENOVAC - Prvi odsek bodoče „Savske magistrale" - avtoceste Beograd-Obrenovac, je odprt za promet. To je le del bodoče avtoceste, pravzaprav samo levi pas ceste, ki naj bi po načrtu imela šest pasov - tri za vsako smer. Cesta, ki je že v uporabi, je dolga 9,7 km, široka 14 m, in razdeljena na dva pasova za vsako smer. Gradnja tega odseka „Savske magistrale" se je začela 1972. leta in je stala 80 milijonov dinarjev. Dela je izvedlo beograjsko podjetje „Autoput". Na sliki: Kolone avtomobilov na novoodprtem odseku ceste od Beograda do Ostružnice. ZADNJE DNI PO SVETU, • CIPRSKA DRAMA SE NADALJUJE Drama na Cipru, sredozemskem otoku bogate in včasih tudi s krvjo obarvane zgodovine, se nadaljuje v znamenju negotovosti. Usoda Cipra se odloča na več krajih — tako v New Yorku (kjer nenehno zaseda Varnostni svet Združenih narodov), Ženevi (kjer še vedno niso končani razgovori treh zunanjih ministrov — namreč Grčije, Turčije in Velike Britanije) ter seveda v Ate-^nah in Ankari. Neuvrščene države si prizadevajo ohraniti Ciper v svojih vrstah. To pomeni, da se zavzemajo za neodvisen, samostojen in neuvrščen Ciper, državo, ki ne bi prišla v okrilje NATO pakta kot to nedvomno želijo nekateri krogi. Novo v zvezi s položajem in usodo Cipra je dejstvo, da je medtem v Atenah odstopila stara vojaška garnitura (ki je tudi pahnila otok na rob največje nevarnosti) in da so oblast prevzeli civilni politiki. To je dober obet za boljše čase, toda v tem trenutku je izjemen optimizem še vedno preuranjen. Res je, da se Grčiji obetajo lepši časi z več svobode in demokracije, toda to še ni zagotovilo, da se bo to zgodilo tudi na Cipru. Mimogrede rečeno: v Grčijo se vrača vse več uglednih osebnosti, ki so se med vladavino vojaških diktatorjev morali potikati po tujini. Tako je prišel sloviti svobodomiselni glasbenik Teodorakis, pa znana filmska igralka Mercouri, pa soproga slovitega znanstvenika Fleminga... ni pa znano, če se bo za kaj takega odločil tudi grški kralj. Trenutno je položaj tak, da vsi še vedno čakajo odgovor Ankare na zadnje predloge grškega in britanskega zunanjega ministra na pogajanjih v Ženevi. Za zdaj — namreč v trenutku, ko to pišemo — še ni znano, kakšen bo turški odgovor, vsekakor pa je mogoče domnevati, da Turki, ki so izkrcali na Cipru močne enote, ne bodo tako zlahka znova prepustiti negotovosti svojo manjšino na otoku. Na Cipru namreč živi več kot 100.000 Turkov, ki so bili doslej v primerjavi z Grki na tem otoku v podrejenem položaju. Stanje je torej na Cipru in okoli njega še vedno skrajno negotovo, dramatično in tudi (ter še posebej) nevarno. • NIX0N: ZAČETEK KONCA? Medtem pa se je v Wa-shingtonu zgodilo nekaj izredno neprijetnega za ameriškega predsednika Richarda Nixona. Pravni komite predstavniškega doma je namreč sklenil predlagati, naj predstavniški dom začne razpravljati o uvedbi postopka za* odstavitev predsednika. Ce se bo predstavniški odbor strinjal z mnenjem svojega pravnega komiteja, bo o tem razpravljal še senat in če bodo tudi tam enakega mnenja, bo kongres začel razpravo o tem, ali je treba Nixona odstaviti ali ne. Menijo, da se utegne to zgoditi najkasneje konec leta, razlog pa je seveda znan: zloglasna afera Watergate, ki je doslej terjala že mnoge žrtve v Nixonovi vladi. Samo da spomnimo: zaradi watergatske afere (šlo je za vlom republikancev v glavni štab demokratov med predvolilno predsedniško kampanjo) so se morali iz Bele hiše že umakniti vsi najpomembnejši Nixonovi sodelavci in med tistimi, ki nekaj štejejo, je, ostal praktično samo še Henry Kissinger, ameriški zunanji minister. Sedanji razplet dogodkov v zvezi z afero Watergate bo imel (ne glede na končen I izid) izredno pomembne in hude posledice ne samo za bodoče ameriške notranjepolitične odnose, marveč tudi za položaj predsednika samega. • SPINOLA NADALJUJE SVOJO POT Novice, ki prihajajo iz Portugalske, pa so veliko boljše. Predsednik Spinola očitno uspeva ohraniti svojo politično usmeritev in kljub odporom izvaja program vojaškega gibanja, ki je izvedlo državni udar. Tako je general Spinola potrdil, da bo Portugalska priznala neodvisnost svojim afriškim kolonijam in pri tem povedal, da bo prva prišla na vrsto Gvineja-Bissao. To je izzvalo v Lizboni in drugih portugalskih mestih veliko navdušenje med množicami, ki so že site dolge, drage in nesmiselne kolonialne vojne, katera doslej prinesla nič dobrega. • PRIPRAVE NA PETO SREČANJE NEUVRŠČENIH Medtem pa so se že začele organizacijske in politične priprave na peto srečanje neuvrščenih držav na vrhu, ki bo leta 1976 v Colombu v Šri Lanki. To so sporočili v pripravljalnem komiteju neuvrščenih. . FESTIVAL - Na 21. jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju, ki se bo končal ta teden, bodo prikazali 18 jugoslovanskih filmov. Pokroviteljstvo nad festivalom je prevzel predsednik Tito. DOPUST - Več kot 20.000 delavcev Crvene zastave iz Kragujevcaje do 19. avgusta na kolektivnem dopustu. Zaradi precejšnjih zalog, saj je v skladiščih 19.000 avtomobilov, ni dopusta za komercialno službo in za službo opreme vozil. Te službe bodo poskušale v tem času prodati zalogo, saj je pričakovati, da se bodo avtomobili pocenili, ker se bo verjetno zmanjšal temeljni prometni davek. ELEKTRIKA - Glede na spremembe in dopolnitve odloka in treh zakonov, ki sta jih sprejela zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine in se nanašajo na zbiranje sredstev za financiranje elektroener- getskih objektov, se bodo morda že v kratkem zvišali skupni izdatki za porabljeno električno energijo. V gospodinjstvih se bo energetski prispevek, ki je namenjen za izgradnjo energetskih objektov zvišal od sedanjih 25 na 40 odstotkov. Za zdaj pa še ni znano kdaj se bo električna energija podražila. Morda že s 1. avgustom. POKOJNINE -- Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je sprejela sklep o uskladitvi pokojnin med letom. Pokojnine se povečujejo za 8 odstotkov z močnim degre-sivnim načinom. Starostne in invalidske pokojnine se povečajo za 5 odstotkov in 45 dinarjev, družinske pokojnine pa za 5 odstotkov in ustrezni fiksni znesek (glede na število družinskih članov). Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo skupaj s tem dodatkom za 5 odstotkov. K tem zneskom se prišteje še 45 dinarjev pri starostnih in invalidskih pokojninah oziroma za fiksni znesek odvisen od števila družinskih članov. ...IN DOMOVIN EFEKTOR - Zagrebško podjetje Juvent bo že letos jeseni za- čelo izdelovati efektor, napravo, ki zmanjšuje onesnaževanje zraka iz avtomobilskih izpušnikov. Napravo sta izumila 20-letni delavec Stjepan Posleka in 37-letni Vlado Perički. Pravijo, da bo ta naprava, za katero je tudi velikansko zanimanje v tujini, veljala od 400 do 600 dinarjev, odvisno od vrste avtomobila. TURISTI - Po oceni turističnih delavcev je zdaj v Dalmaciji okrog 220.000 domačih in tujih turistov ali za približno 5 odstotkov manj kot jih je bilo v istem času lani. Zanimivo je, da jih je na Makarski rivieri več kot 53.000, toliko jih julija še nikoli ni bilo v teh krajih. Manj pa jih je v dubrovni-škem primorju, pa okrog Zadra in Biograda. HIŠA - Hiša in garaža za samo 300.000 dinarjev. Novica je skorajda neverjetna, toda v združenju hrvaških opekarn trdijo, da se to utegne že jutri spremeniti i stvarnost. Gre za uvedbo polmontažnih družinskih hi po francoskem sistemu, ki omogoča zelo poceni zida nje. Prvi izračuni kažejo, dj takšna hiša ne bi bila dra5$t kot 300.000 dinarjev. Ope-karnarji predlagajo, da bi čimpreje ustanovili konzor cij, v katerega bi se vključili gradbena podjetja, sindikati, banke in sklad za solidarnostno gradnjo stanovanj, ki bi se morda lahko odločila za odkup licence. PREMOG - Rudarji v Ju goslaviji so v prvih šestih mesecih letos nakopali 16,570.000 ton premog več kot v enakem obdo lani, pa vendar še vedno p malo, da bi gabilo dovolj! vse potrebe. Vendar pa ni darje ne skrbi samo to, da morejo nakopati dovolj p moga, otepajo se še s -manjkanjem vagonov in i lične opreme. ZA NAMI SO ČASI AKTIVIZMA V KULTURI UVPH - -.voV-- ■■ ■ PIP H P . j£ Minili so časi, ko smo v prosvetnih društvih in Svobodah za vsako ceno hoteli čim več prireditev. Čimveč, samo, da bo število prireditev ob koncu leta čim višje. Gotovo so časi takega aktivizma za nami. Drugi mediji, predvsem pa televizija, so zaostrili oko in uho prebivalstva. Delovni človek se v procesu nenehnega razvoja samoupravljanja vedno bolj 'izobražuje. Človek, ki se izobražuje, postaja štva ali kulturne skupine, da delo, ki ga upri- skrivoma tu in tam ukradli kakega gledali- pomanjkljivega vodstva nikoli ne razvijejo zori, čim bolj približa umetnini, ki bi se ji «----;—— ip na' Wi hi "h vodl1 ooklicm igral nihče ne smejal brez potrebe. Zato je potrebno, da vse tiste ljubitelje, ki želijo pripravljati mlade in stare za javno delo na odrskih deskah, usmerjamo. Kdo jih lahko usmerja? Gotovo lahko le strokovnjaki na določenih področjih: klubskem, gledališkem, pevskem in drugje. vse bolj kritičen. Oboje nas zavezuje, da preidemo od čimveč prireditev na tem bolj kakjvostna. Na odru nočemo več biti smešni klo ',ii, da bi nam ploskali, ker smo igro izmaličili v neokusno šalo. Nočemo več peti tako, da bo malce razvajeno uho boleče še nekaj dni, ker je bila melodija 7 izpeta za pol tona više ali niže. Končno pa je naloga še tako oddaljenega prosvetnega dru- . _ __ _———- Vsako, še tako neznatno, drobno delo, ki ga bomo predstavili delovnemu človeku, potrebuje vaje, mnogo vaj, mnogo časa. ln če vemo to, potem lahko računamo z dejstvom, da si katerokoli podeželsko gledališče ne bo moglo privoščiti več kot eno, največ do dve deli letno. Celjski primer odprtosti za amaterske odre bi se moral še poglobiti. Doslej smo škega igralca in ga pretentali, da je prišel na podeželje. Skupine, ki delujejo pri Gledališkem združenju Slovenije, ne morejo pokriti vseh potreb. Posameznim igralskim skupinam lahko pomagajo s tremi, štirimi vajami. Skupine, ki so v bližini večjih središč, so zaradi tega na boljšem. Zato dosegajo na teh področjih tudi boljše uspehe. Vemo, da tudi gledaliških igralcev ne bomo mogli raztrgati, ker jih je premalo. Zato bi bilo najbolj umestno šolati kadre od dveh, treh najboljših skupinah v občini. Seveda bi te morale imeti stalno strokovno vodstvo, ki bi mentorsko usmerjalo celotno dejavnost skupine, od bralne vaje do generalke. Vsi vemo, da je tudi na podeželju dovolj mladih in nadarjenih igralcev, ki pa se zaradi HllOllJIUjivvgu ------J J Na vaje, ki bi jih vodil poklicni igralec občini, bi morali vabiti ljubitelje vseh drugih igralskih skupin občine. Seveda o kaki ljubo sumnosti in egoizmu tu ne smemo govoriti. P Menimo pa, da bi se le na tak način lahkol veliko hitreje in veliko bolje usposabljali vsil tisti, ki preživijo prosti čas na odrskih deskah.1 ln še nekaj! Zamislite si, koliko bolje bi biloj če bi v neki občini namesto desetih iger piij pravili tri kvalitetne in z njimi gostovali v vselil krajevnih skupnostih. Seveda bi s takim na&P nom dela ne zavirali veselja in ljubiteljske vn&J me v posameznih društvih. Nasprotno! Dajal bi jim večje možnosti medsebojne povezav? tovariških odnosov in več pogojev, da bi del« dozorelo tudi na njihovih odrih. BO ZA ZIBIKO NA KOZJANSKEM PRIŠLO DRUGAČNO ŽIVLJENJE? KOT, DA SE BO ZEMLJA ODPRLA Kozjanskem ni kraja in zaokroženega okoliša, da ga potres ne lel. Raztreseno Kozjansko na prvi pogled ne daje katastrofa videza. Ko pa se človek odpravi v domove, ne more verjeti, ozjanci še vedno prebivajo v njih.. |šli smo v Zibiko, vasico v kateri so imeli vsaj šolo. Zdaj pa je i uničil potres. Morali jo bodo porušiti. Sicer pa v tem kraju ni b niti ena hiša nepoškodovana. Ikaj smo izbrali prav Zibi- Že ko govorimo s prvo prcbi-i Velenjčani so se odločili, valko Zibike, opazimo, da je v njenih besedah še vedno strah: „Tako sem še preplašena. Še vedno nas trese, kot bi se zemlja ne hotela umiriti." Nato povprašamo po učiteljici Nadji Jagodič. Sprejme nas temperamentna Primorka in nas povabi v stanovanje. „Bolj skromno je. Vse v eni sobi. Prijatelji so po potresu odstopili klet. V o v Žibiki solidarno zgra-ovo štirirazredno šolo. aiško, kot so v tej občini rajeni. 'osledice potresa Zibiki čne se s cesto. Pravzaprav Slovek težko prisodil ta po- I družina se z britkostjo v srcih spominja potresa, ki jim je sad njihovega dolgoletnega varčevanja. Avto skače kot konjiček, i luknjam nii mogoče iz-. Naslednja težava je Ravno ga popravljajo in hko prideš Le peš. „Pa ni e dmge poti za Zibiko? " mo. Odkimajo, torej je peš v 3 km oddaljeno Zi-Pot se vleče. JAGODIC,, tajnik kra-skupnošti 2Zibika: „Po-felenjčanov maj bo vzgled »talim občinnam". Zibiko sem prišla pred sedmimi leti. Tu poučujem prvi razred in likovni pouk. Število učencev se vedno giblje od 170, učiteljev je le osem. Zdaj nam je pa še šolo uničil potres. Učenci so prihajali iz vseh koncev, tudi uro in pol daleč. Težko je življenje v teh krajih. Ko bi vsaj kaka tovarna bila tu. Tako pa ljudje gredo že ob treh zjutraj v Celje ali Štore, ko pridejo domov jih čaka še delo na polju." Vprašamo jo, kako se spominja potresa. „Moža ni bilo doma. Z otroki sem bila na vrtu, poleg šole. Sprva nismo vedeli, kaj je. Odprla so se okna, s šole je začel padati omet in nato še opeka. Strašno je bučalo. Vendar mislim, daje prvi sunek vse le narušil, drugi pa opravil svoje. Prej smo stanovali v šok. Po potresu pa nismo imeli kam. Prijateljeva klet nam je bila še kako dobrodošla. Lahko si gremo ogledat šolo. Pritličje smo izpraznili, iz vrhnjega nadstropja pa ne smemo nositi ničesar. Je komisija prepovedala. Menda bo prišla posebna ekipa, da ne bi bilo nesreče." • Otroške risbe pod ometom Učiteljica Nadja pripoveduje žalostno: „Dobili smo novo opremo za razrede, uredili ogrevanje in stranišče s kopalnico. Pa poglejte, kaj imamo zdaj od tega". S težkim srcem zapuščamo šolo. Nikoli več se ne bo v njej slišal veseli vrišč otrok. Nadja pristavi: „Še sreča, daje bil potres ob takem času. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi bili otroci v razredih. Zdaj pa vam pokažem Drčevo domačijo. Ves denar so vložili v obnovo hiše, zdaj je pa tako, kot bi ga vrgli stran." Dvainšestdesetletna Cilka Čoki nas povabi v hišo. „Res, daje nevarno stanovati v njej. Toda, kam naj gremo? Takrat so bili naši vsi na travniku, jaz pa sem jim pripravljala malico. Hiša se je stresla in zalučalo je. Mislila sem, da gorijo saje. Stopila sem do praga, ko je že začel padati po meni omet in me ranil. Zdaj še vsak dan malo trese. Danes zjutraj nas je zbudilo ob treh." Takrat se oglasi še gospodar: „Prišla je komisija in ocenila hišo v tretjo kategorijo. Pa kako naj tako hišo popravim? Saj je za podret. Betonske injekcije ne bi pomagale. Če še enkrat malo bolj strese, bo vse na kupu. Sicer pa lahko pogledate." V taki hiši se res ne da živeti. Ponekod so razpoke tako velike, da skoznje prihaja sončna svetloba. Preden se poslovimo, še povedo: „Tale solidarnostna akcija Velenjčanov je pa res nekaj lepega. Šola bo spomin za vedno. Vedno bomo lahko rekli: To so nam zgradili Velenjčani". • Kmetijo razpadlo Tovarišica Nadja nato predlaga, da gremo na bližnjo kmetijo, kjer bo treba znova postaviti hišo in gospodarsko poslopje. Gobčeva kmetija je ena najbolj vzornih daleč naokoli. Vzpnemo se na bližnji hribček, kjer med sadnim drevjem počiva prijetna domačija. Sedemo pod lipo. Pridruži se nam še Nadjin mož Jože Jagodič, tajnik krajevne skupnosti Zibika. „Nepoškodovanih hiš skoraj ni. Ljudje ne pričakujemo večje pomoči. Radi bi posojilo, da bi popravili, kar nam je potres uničil. Saj bi vrnili. Potem je tu pri nas problem material. Še kvadrov ne moremo dobiti, kako bomo pa zidali. Velenjsko akcijo je treba pozdraviti. Če bi tako priskočile na pomoč še ostale občine, bi bil naš problem rešen". Oglasi se še Jože Gobec (32), bodoči gospodar na kmetiji: „Našo hišo bo treba zgraditi znova. 130 let je stara. Kamen in blato sta se osušila. Ob potresu je bila hiša vsa v dimu. Nisem se bal potresa, ker ga še nikoli nisem doživel. Ljudje so vreščali. Pri sosedu starček ni hotel iz hiše. Rekel je: Jaz sem jo zgradil in nočem je zapustiti. Res je Takole nasmejano sta se buldožerista Ivan Kos in Milan Barle lotila dela. potres nekaj hudega. Prej smo se bali le ognja, na potres še pomislili nismo. Ves denar smo vlagali v popravilo hiše. Vse je bilo zastonj ... Še bolj preplašeni smo zdaj, kot prvi dan, ker vidimo, da gre zares. Bobnelo je celo noč, zamolklo kot bi grmelo. Bili so gosti in kratki sunki." V pogovor se vplete mati Ana, nekoliko osivela, prijazna ženska. „Bili smo na njivi. Mislila sem, da se bo zemlja odprla, s streh je letela opeka, dimniki so se rušili. Živina je bila vznemirjena: Še sreča, da je bilo. podnevi. Imela sem zaklenjene omare, pa je vse odprlo in stekleno posodo pometalo na tla. Ponoči si ljudje sploh niso upali v hiše." Sin posluša in dopolni: „Več let smo hranili denar za stroje, ker posojila nismo dobili. Meni se je šlo, da obdelam zemljo. Oče je star 70 let in težak srčni bolnik, žena je učiteljica in vso delo je padlo name. Le kako naj bi obdelal brez strojev. Prišel je potres. Če hočem zdaj tu živeti, moram graditi. Zemlje ne morem kar tako zapustiti, čeprav Le živopisane risbe otrok so ostale na hodniku, ki je bil nekoč poln veselega vrišča. sem opravil ekonomsko šolo in bi se lahko zaposlil v industriji. Komisija je bila nerealna. Naj zvežem kamenje skupaj, da se ne bo sesulo? " • Gradi naj velenjski VEGRAD Ko se pogovarjamo dalje, je Jože Jagodič mnenja, da bi bilo dobro, če bi se gradbenih del lotil velenjski Vegrad: „Za denar že ne bi bil tak problem, ampak material in slaba gradbena podjetja. Vegrad pa bi tu že imel stroje." Na zakoličenem mestu za šolo solidarnosti že stoji buldožer iz Velenja. Nasmejana buldožerista Ivan Kos in Milan Barle se kar lotita dela in stroj se zarije v zemljo. Jeseni bo na tistem mestu stala lepa osnovna šola z urejeno okolico, kot spomenik solidarnostne pomoči prebivalcev velenjske občine Zibiki. V krajevni skupnosti Zibika je okoli 270 gospodinjstev. Ljudje se srečujejo z mnogimi težavami. Ukvarjajo se predvsem s poljedelstvom in sadjarstvom. Dobro tu uspeva vinska trta. Vendar pa pridelkov največkrat sploh prodati ne morejo, česar je kriva slaba cesta. V kraju ni niti ene gostilne, trgovina je zelo slaba. Zadruga kar naprej nekaj obljublja, naredila pa še ni ničesar." Zdaj si prebivalci Zibike prizadevajo, da bi dobili telefon. Vedno pa je problem denar. Kot na drugih področjih Kozjanskega, se tudi tu kaže zaostalost. Brez pomoči, je nikakor ne bodo mogli odpraviti. Le s solidarnostjo ljudi bodo tudi prebivalci krajevne skupnosti Zibika lahko začeli drugačno življenje. i ■ l nami se odjipre slikovita Stopamo proti šoli. Visoka in 0 valovita ddolina. Hišice ponosna zgradba, postavljena ti spokojno ppočivajo med 1895. Debeli zidovi so popoka- 1 travniki. Naa nekaterih je ni, a še ne izgleda tako hudo. sl omet, drugige so razpo- Vstopimo, na lastno odgovor-Vendar bi ččlovek težko nost seveda. Povsod so velike da se je 20. ..junija tu res razpoke, povsod leži omet, po odilo. Navajajeni smo na klopeh in otroških risbah, ki so ofalne potrefese v mestih, padle na tla. Višje gremo, slabše išijo stolpnicece, kako je na je. Zdi se, da bo zdaj zdaj padel i ne vemo. ZZunanji videz na nas kup opeke in čudimo se, ije napačno p podobo. kaj še strop sploh drži skupaj. Jože Gobec z materjo Ano: „Gradili bomo, saj zemlje ne smemo zapustiti." Buldožer iz Velenja je na zakoličenem mestu za šolo solidarnosti pripravljen za delo. ČAS k IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC AKTUALNO NAČELNIK ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC, ZDENKO VAUPOT, ODGOVARJA NA VPRAŠANJA »NAŠEGA ČASA««_____ Dosežki ne smejo uspavati Na prvi seji so delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec imenovali Zdenka Vaupota za novega načelnika oddelka za gospodarstvo in finance ter za člana izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec. Med pogovorom smo lahko ugotovili, da je njegovo skoraj 14-letno delo v gospodarstvu pomembno vplivalo na to, da ga cenijo v Mislinjski dolini kot človeka, ki dokaj realno ocenjuje položaj gospodarstva in po svojih močeh prispeva pri reševanju problemov, s katerimi se srečujejo v organizacijah združenega dela. Zdenka Vaupota smo naprosili, da posebej za „Naš čas" odgovori na več vprašanj v zvezi s položajem gospodarstva, načrti za prihodnji razvoj in z ukrepi, ki so potrebni, da bi zagotovili uspešnejši prihodnji razvoj Mislinjske doline. Kakšen je bil položaj gospodarstva v prvih mesecih tega leta? Že uvodoma je treba poudariti, da so bili doseženi zelo dobri rezultati. Govoriti je mogoče celo o nadpo-prečnih dosežkih, saj dosegamo na posameznih področjih uspehe, boljše od poprečja koroške regije, pa tudi boljše od slovenskega poprečja. Tako ugodno gospodarsko rast pa je pogojevalo trenutno stanje na tržišču, ko je vladalo veliko povpraševanje po vseh vrstah blaga. Seveda pa ob tem ne gre prezreti vplivov kadrovskih premikov, izvršenih v nekaterih organizacijah združenega dela posebej še v zadnjih 2 letih ter nekatere uspešne povezave naših delovnih organizacij z drugimi organizacijami združenega dela, svoje pa je prispevala tudi boljša organiziranost nekaterih organizacij združenega dela. Doseženi so torej uspehi, ki pa morajo spodbuditi nove akcije? V komisiji izvršnega sveta in v izvršnem svetu Skupščine občine Slovenj Gradec smo nekajkrat podrobno preučili gibanje gospodarstva. Ugotovili smo, da se morajo organizacije združenega dela nemudoma pripraviti za poslovanje v času, ko bo več težav. Ugotavljati je mogoče, da se počasi že umirja povpraševanje po izdelkih in da se bo v drugem letošnjem polletju verjetno zmanjšala konjunktura. Ob tem smo posebej opozorili tudi na trenutno največji problem gospodarstva Mislinjske doline, na velik porast terjatev, to pa že bi- • Nova Izmena šolarjev V torek zjutraj je odpotovala iz Slovenj Gradfca v Fieso na počitnice nova izmena šolarjev iz Mislinjske doline. Kot smo že zapisali v zadnji številki, bo počitnice v počitniškem domu v Fiesi preživelo okrog 300 otrok iz občine Slovenj Gradec. Letovanje so začeli v prvi izmeni gojenci vzgojno varstvene ustanove, zdaj pa se bodo v 4 izmenah zvrstili učenci od 1. do 7. razreda. Organizator letovanja v Fiesi je Skupščina občine Slovenj Gradec, ki krije v poprečju tudi več. kot polovico stroškov letovanja. Starši plačajo za 14-dnev-no letovanje in prevoz do največ 500 dinarjev. Temeljna izobraževalna skupnost pa bo, kot pričakujejo, prispevala sredstva za plačilo nagrad vzgojiteljem. Letošnje počitnice ob Jadranu bodo mladi iz Mislinjske doline zaključili 27. avgusta. • Ureditev PovCkovih bolnišnic Temeljna kulturna skupnost Slovenj Gradec si prizadeva, da bi z mariborskim Zavodom za spomeniško varstvo čimprej pristopila k ureditvi Pavčkovih partizanskih bolnic na Zahodnem Pohorju. Tako naj bi tudi novim rodovom ohranili ta pomemben dbjekt iz časov NOB v Mislinjski dolini. mm Zdenko Vaupot, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance stveno vpliva na likvidnost posameznih organizacij združenega dela. Bili smo mnenja, da morajo strokovne službe v organizacijah združenega dela storiti vse, da se zmanjša poprečni plačilni rok, ki je že dosegel 90 dni. Izdelati je treba podrobne programe za rešitev teh težav, posebno pozornost pa ob tem nameniti izbiri kupcev: Znano je, daje Skupščina občine Slovenj Gradec na predlog izvršnega sveta priporočila vsem organizacijam združenega dela izdelavo internih stabilizacijskih in protiinflacijskih programov? Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je pripravil več stališč, ki so jih delegati občinske skupščine tudi sprejeli. V organizacijah združenega dela morajo v prihodnje nameniti večjo pozornost obveščanju zaposlenih o položaju organizacij združenega dela. Organe samoupravne delavske kontrole je treba čimprej usposobiti za delo. Kadrovanju moramo v prihodnje nameniti večjo pozornost, posebej tudi zaradi številnih novih naložb. Organizacije združenega dela naj bi osebne dohodke izplačevale zaposlenim na hranilne knjižice, saj bo tako na voljo več denarja za kratkoročna posojila za gospodarstvo. Posebno pozornost pa bo treba v prihodnje nameniti komunalnemu gospodarstvu, posebej zato, ker posluje z izgubo in ker vsi ugotavljajo, da ni primerno organizirana. Dogovarjate se tudi za enotno metodologijo spremljanja uspehov? Občinska skupščina Slovenj Gradec je priporočila Službi družbenega knjigovodstva, da pripravijo dogovor o enotni metodologiji spremljanja rezultatov poslovanja organizacij združenega dela. Tako bi v prihodnje strokovne službe občinske skupščine spremljale uresničevanje razvojnih načrtov organizacij združenega dela, SDK pa bi pripravljala analize gospodarjenja. Dogovorjeno je tudi, da bo Služba družbenega knjigovodstva ob polletju analizirala tudi dejanske obremenitve gospodarstva ter pripravila primerjalni pregled razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti v občini in v republiki. Trenutno stanje gospodarstva je torej zadovoljivo? Osnove za optimizem vsekakor so. Vse bolj je čutiti voljo delavcev, da bi posamezne organizacije združenega dela hitreje napredovale. Seveda pa je treba sprejeti potrebne ukrepe, da bodo želje tudi uresničene. Vodstva organizacij združenega dela, posebej pa še strokovne službe, čakajo pri tem odgovorne naloge! Tiskarski škrat V zadnjih nekaj številkah nam jo je tiskarski škrat (verjetno je ušel iz priprave dela v Dolenjskem listu) par-krat krepko zagodel. Bralcem, posebej pa še prizadetim, se za napake opravičujemo. V predzadnji, 27. številki (19. julij) je na 5. strani zamešal vsebino pogovora z dobitnikom „Zlatega znaka slovenskih sindikatov", Petrom Bernardom. Zadnje vprašanje, .kot ste verjetno že sami opazili, je objavljeno v uvodu članka „PRIZNANJE ZA DELO". V zadnji, 28. številki (26. julij) pa je na 6. strani napačen naslov (Vodja občinskih inšpekcijskih služb pojasnjuje) v razširjeni vesti o obisku namestnika sekretarja Izvršnega komiteja Predsedstva CK ZK Slovenije, Vlada Janžiča, na Koroškem. ..Izgubil" pa se je pravi naslov „Vlado Janžič na Koroškem". UREDNIŠTVO PO KOROŠKI • Slavje v Mežiški dolini V počastitev dneva vstaje slovenskega ljudstva - 22. julija so pripravile organizacije Zveze združenj borcev NOV iz Mežiške doline več slovesnosti V Črni je bilo srečanje koroških borccv, partizanov in aktivistov, na katerem sta govorila organizator partizanstva na Koroškem Pavle Žavcar - Matjaž in komisar Vzhodnokoroškega odreda Franc Sever. Pozneje so na Pobeižnikovi domačiji na Ludranskem vrhu odkrili spominsko ploščo 4 padlim partizanom. Karavlo Reht na jugoslovansko-avstrijski meji pa so ob prazniku vstaje slovenskega ljudstva poimenovali po komandantu 1. Koroškega bataljona Francu Pasterku-Lenartu, narodnem heroju, doma iz Lobnika pri Železni Kaplji. Praznik v Šentjanžu Prebivalci Šentjanža v občini Dravograd so slavili krajevni praznik. 11. Julija letos je poteklo natanko 30 let. ko je okupator odpeljal v taborišče 12 družin iz tega kraja v Dravski dolini. Slavje je pripravita krajevna organizacija ZZB NOV, ob lej priložnosti pa je bitov Šentjanžu tudi več zanimivih tekmovanj. Hlevov ne kaže izprazniti V Jugoslaviji večkrat v kriznih obdobjih skačemo iz ene skrajnosti v drugo. Težko se znajdemo in le s težavo streznemo. Največkrat to občutijo kmetovalci, ko začnejo pridelovati eno kulturo pa zanjo na trgu naenkrat pojema zanimanje. Tržišče je trenutno nasičeno in določeni kmetijski pridelki ostajajo. Zdaj je prišlo krizno obdobje mesom in teletino. Zaradi tega pri prodaji živine in mesa. Živinorejci so v izredno težavnem položaju. Zaprli so izvoz v dežele evropske gospodarske skupnosti, padle pa so tudi cene na domačem in svetovnem trgu. Vse to hudo pritiska na živinorejce v Jugoslaviji. Kot kaže se na področjih, kjer je živinoreja v večjem razmahu, sedanje mesne krize lotevajo preudarno. V Vojvodini so mnenja, da se bo mesna kriza v svetu končala že konec leta in znova bo sledilo novo konjuk-turno obdobje. Do takrat pa je važno, da ohranijo stalež živine in s polnimi hlevi pričakajo konjukturo na svetovnem tržišču. To so vsekakor daljnosežne poteze, ki kažejo na treznost odločitev. Tako veliki živinorejci, klavničarji in proizvajalci mesnih izdelkov kot so v Vojvodini, imajo že dobre izkušnje iz preteklosti. Zato ne želijo, da bi tudi v tej mesni krizi naredili napačen korak in se znašli v povsem nasprotni skrajnosti. Predsednik izvršnega sveta AP Vojvodine Nikola Kmezič je skupini slovenskih novinarjev govoril o kritičnem položaju-v živinoreji in pri tem povedal, da si v govedoreji sledijo krizna in konjukturna obdobja v zaporedju šest let, pri prašičjereji pa na tri leta. „V Vojvodini sodimo, da bo kmalu prišlo do novega povpraševanja po mesu", je dejal Nikola Kmezič. Povedal je, da imajo informacijo, da so v deželah EGS v zdajšnji krizi poklali okrog 600 tisoč krav. „Ze ta podatek je katastrofalen in dovolj zgovorno pove, kaj bo, ko bomo prišli na trg z govejim je predvsem važno, da ohranimo stalež živine in z njim pričakamo novo konjukturno obdobje na svetovnem^ mesnem trgu", je povedal predsednik Kmezič. Živinoreja pa je sedaj v Vojvodini v izredno težavnem položaju. V hlevih čaka okrog 35.000 glav godnih za zakol. To živino bi lahko zaklali že pred mesecem. Zavoljo tega imajo živinorejci občutno izgubo. Nekoliko učinkovita je intervencija Z IS, ko naj v Sovjetsko zvezo izvozijo 10.000 ton. Vendar je dogovor o izvozu zelo neugoden, ker so ga sklenile zunanje trgovinska podjetja, ki ne vedo kakšne so razmere pri živinorejcih in predelovalcih. Dogovorila so se namreč za izvoz zmrznjenega mesa, kar pomeni, da bi morali pripraviti globoko zmrznjeno meso. Vojvodini pa manjka globokih zmrzovalni-kdv. Vojvodinski živinorejci skušajo neugodni položaj rešiti na več načinov. Najvažnejša odločitev je, da ne bodo izpraznili za vsako ceno hlevov. Pravijo, da bi se nam to kaj kmalu maščevalo. Še naprej bodo vztrajno iskali nova. tržišča. Iz izkušenj vedo, da je zelo škodljivo navezovanje zgolj na eno ali dve deželi. Vojvodini pa manjka primernih hladilnic. V živilskem kombinatu Vrbas smo videli, da so vse hladilnice (v eno zložijo do 150 vagonov mesa ali mesnih izdelkov) nabito polne. Podobno je tudi drugod. Zato se sedaj trudijo, da bi zgradili čimveč novih hladilnic. V njih lahko meso shranijo tudi po pol leta. To pa je dovolj šen č kriza mine. Za izgradnjo hladilnic imajo zdaj v Voji na voljo 400 milijonov dir Polovico tega denarja bod spevale banke in delovne nizacije, dmgo polovic družbenopolitične skupni svojih skladov. Tako ba prihodnjega leta v Jugo zgradili manjkajoči hladili stor. Živinorejci v Vojvodi opozarjajo še na druge r Zlasti na dolgoročnejše u ki bodo bolj trdno zagot obstoj živinoreji in mesni striji. Gre za podpis druži dogovora o zagotovitvi ročnih pogojev za proia in prodajo .živine, mesi delkov in živinske krme. jo, da odkup v korist di materialnih rezerv, prei in drugi začasni ukrepi i dovolj. Zato se zavzem dolgoročnejše rešitve. Te kot smo že omenili, sk družbeni dogovor in pre zagotovitev stalnega vira stev za napredek kmetijsl izvodnje v Jugoslaviji. V Vojvodini smo lahi znali, da ne tarnajo spri danje krizne situacije. Ze na noben način ne name izprazniti hlevov, kaže na vo treznost in preudarno cer opozarjajo na družbe moč, vendar obenem ve bi z njo prebrodili le tn težave. Ta pomoč bi zago da bi jugoslovanski živii stopili pripravljeni predi tržni trenutek. Zlasti budna pa je njihova odlo da prebijejo in pokreni časnost pri uveljavitvi di čnejše kmetijske politike goslaviji. Slednje smolah venski novinarji spozna smo se mudili v Vojvodin LJUB AN M IMENOVANJA V OBČINI MOZIRJE Nov sestav komisij Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Mozirje so na zadnji seji na predlog komisije za volitve in imenovanja sprejeli tudi vrsto sklepov o imenovanju predsednikov in članov komisij. KOMISIJO ZA STATUT IN DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM sestavljajo naslednji člani: Franc Šarb — predsednik, Ivan Berložnik, Hinko Cop, Martin Hajdinjak, Hubert Herček, Vlado Košir, Stane Kranjc, Rudi prof. Kuhar, Franc Miklavc, Kristian Planovšek, Lojze ing. Plaznik, Matevž Požarnik, Stane Prodnik, Jože Rakun, Anka Si-vec, Franc ing. Tratnik, Rudi Zager. V KOMISIJO ZA DRUŽBENO NADZORSTVO so bili imenovani: Franjo Gerdina - predsednik, Jelka Rojten, Ivka La-mut, Ivan Purnat, Franc Lih-tineger, Franc Robnik in Nina Vršnik. KOMISIJO ZA VLOGE IN PRITOŽBE sestavljajo: Rok Klemenšek, Anton Glojek, Jožica Pečovnik, Rudi Zager in Janez Žerovnik. V KOMISIJI ZA BORCE so: Matevž Požarnik — predsednik, Alojz Brezovnik, Rok Klemenšek, Vlado Košir, Anton Krefelj in Jože Planovšek. V KOMISIJO ZA OBČINSKO NAGRADO so bili imenovani: Ivan Kramer - predsednik, Franc Hriberšek, Stane Kranjc, Franc Omladič, Matevž Požarnik, Jože Rakun, Marija Štrbenk, Franc ing. Tratnik, Rudi Zager. KOMISIJO ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA sestavljajo: Milan Re-penšek, Ivan Tajnik, Anton Funtek, Jože Kožar, Jože Poznič in Ivan Purnat. Izbrali in potrdili so tudi nov izdajateljski svet „Savinjskih novic" in štab civilne zaščite ter 'potrdili iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva in odbor za formiranje interesne skupnosti gozdarstva. Ta odbor, šteje petnajst članov iz občine Moziije in občine Velenje : Franjo Gerdina iz Mozirja — predsednik, Franc Miklavc iz Gornjega > Grada, Miklavc iz Ljubnega, Knapič iz Luč, Franc Lt Velenja, Avgust Vergelj lenja, Franc Drofenik i vasi, Jože Urank iz Nazai do Gorlov iz Velenja, Hastran iz Kamnika, Kovšek iz Bočne, Zdravi nik iz Zavodenj, Anton iz Nazarij, Marjan Dob Nazarij in Martin Hajdi Mozirja. Dan savinjskih flosarjev Na Ljubnem ob Savinji bodo to nedeljo priredili dan savinjskih flosarjev. Praznovati bodo začeli že v soboto. Popoldne bo prej nogometa! turnir, na veseličnem prostoru pa bo čer kulturni spored. Tu bodo stari splavatji pripovedoi svoje dogodivščine s poti po Savinji in Savi. V nedeljo se bo najprej oglasila godba na pihali Rečice ob Savinji, ki bo priredila koncert. Nogomet bodo odigrali dopoldne še finalno tekmo. Flosarski spored pa bodo pričeli ob 14. uri Ljubno bo krenil sprevod do Vrbja ob Savinji. Ta osrednja prireditev. V prazničnem sprevodu bodo sodi vali flosarji, gozdarji, lovci, ribiči in drugi. Flosaiji b« zatem prikazali potapljanje flosa, spravilo lesa in voi po deroči reki. Seveda pa bodo dan savinjskih flos; Ljubnem zaključili v veselem razpoloženju ob godbe, dobrih jedilih in pijači. • Načrt nove organiziranosti trgovine Hkrati z gradnjo blagovnice ljubljanske NAMEi venj Gradcu poteka priprava predloga nove orgai nosti trgovine v Mislinjski dolini. Računajo, da I četku avgusta že izoblikovan predlog za novo orgi ranost trgovin v okviru slovenjgraške poslovne Trgovskega podjetja NAMA Ljubljana. PRISPEVKI MLADIH BRALCEV »NAŠEGA ČASA« I POPOTNI DNEVNIK V zloglasnem taborišču Auschvvitz Nadaljevanje) - Na češko-poljski meji smo imeli skoraj dveurni počitek. Se sreča, da niso bili poljski cariniki poleg počasnosti tudi tako strogi kot češki. Tu smo namreč smeli iz avtobusa, kljub temu da smo morali še prej točno popisati koliko denarja in v kateri valuti nese-mo preko meje. Preden pa so lističe (obrazce) pregledali, pa so se naše denarnice že kar precej stanjšale, saj smo v obmejni trgovini kupovali vse od jantarja do vodke. Da bi postopek pregleda skrajšali, smo carinikom postregli s pravo kavo, ki smo jo na plinskem gorilniku skuhali kar na avtobusnih stopnicah. Končno je minil tudi ta pregled in odpeljali smo se proti Varšavi. Na cilj smo prispeli šele zjutraj. Ustavili smo se pred hotelom. Ker v tem hotelu ni bilo prostora za vse, so nas kar na licu mesta razdelili v dve skupini. Prva skupina se je poslovila in skupaj z vodičko ostala v tem hotelu. Ostale pa nas je šofer odpeljal v precej oddaljen hotel Nova Praga. Z nami je šel tudi naš novi vodič, ki nas je po dogovoru počakal pred prvim hotelom. Med potjo do našega hotela, smo se z njim tudi malo bolj spoznali, kajti zelo dobro je govoril srbo-hrvatski jezik. V recepciji sva s kolegico dobili ključ sobe in se že med vzpenjanjem po stopnicah pogovarjali o hladnem tušu -in prijetnem spancu. Dolga pot naju je utrudila tako kot tudi vse ostale potnike, zato sva kar brž odklenili vrata. Presenečenje! V sobi samo razmajan umivalnik, dve trdi postelji, okno brez zatemnitvene zavese, na mizi pa večerja za vso skupino. Sopotniki — člani naše skupine — so se nagnetli v majhno sobo in povečerjali deloma sede na posteljah, deloma stoje. Nekateri pa so svoje krožnike odnesli v svoje sobe, vendar so jih po večerji prinesli spet nazaj. Kasneje so v najino sobo servirali še čaj. Že lep dan, ostanki hrane in kup krožnikov ter rrahla jezica, nam niso pustili prav zaspati, kcer je bilo treba že k zajtrku, nad katerim se ni nihče pritoževal. Ker je prva skupina prišla po nas šele ob 9. uri (dogovorjeni za „točno" ob 8. uri), smo imeli v tem času čast spoznati človeka, ki je skoraj vsem - na skrivaj seveda - menjal denar, da smo kar v hotelu lahko kupovali spominčke. Ob srečanju s prvo skupino je padlo par pikrih besed, vendar so se ob ogledovanju Varšave nemimi duhovi kar brž polegli. 6. 6. VARŠAVA - CZESTOCKOWA Mesto smo si ogledovali bolj iz avtobusa, saj pomembnejših starin ni, ker je bila Varšava med II. svetovno vojno skoraj popolnoma porušena. Tako smo si mimogrede ogledali Geto - židovsko četrt in spomenik v vojni padlim Židom. S tridesetega nadstropja palače Dom kulture in znanosti, smo si ogledali vso Varšavo. Mesto se na obširni ravnini razprostira zelo na široko, kajti med ulicami je prostor za zelenice. Sprehajali smo se tudi po renoviranem srednjeveškem delu mesta in v nekakšen ogromen hranilnik, ki zbira denar za obnovo starih kulturnih spomenikov, spustili tudi svoj prispevek. Preden smo vzeli slovo od Varšave, smo si ogledali še menjavo straže pri spomeniku neznanemu vojaku in nekaj najmodernejših trgovin, v katerih prodajajo tudi pojzelske hlačne nogavice. Skupaj z vodičem smo zapustili Varšavo in se odpeljali proti Czestockowi, kjer smo večerjali in prespali v prvorazrednem hotelu. To pa nas je nekoliko čudilo, saj je Czestoc-kova le manjše romarsko mesto. V mestu je namreč Marijina cerkev, ki sojo postavili na mestu, kjer se je nekoč baje zgodil „čudež". Zvečer, ko sem bila že v postelji, so me obšli tesni občutki, kajti za naslednji dan smo imeli v programu obisk taborišča Auschvvitz, katerega že ime vzbuja grozo in obup. (dalje prihodnjič) SLAVICA TOSTOVRŠNIK NAŠ MATURANTSKI IZLET Po sliktoviti dolini Neretve smo popoldan prispeli vi Mostar, mesto, ki je nastalo ob starem mosttu. Tu so Turki 1. 1566 sezidali slikovit moost s 30 m na široko razpetim pol-krožnim (obokom. Na bregovih reke pa seje razvilo mnesto s stolpastimi kulami, prodajalnami in ddelavnicami, kjer se je prodajalo blago iz Malde Azije. Med drugo svetovno vojno so okupabtorji mostarce množično obešali in uničevali.i. Danes se mesto hitro razvija, vendar pa žeielijo prebivalci ohraniti staro jedro ob mostuu. Vsekakor nas je najbolj zanimal most. Ko o ga gledaš, vzbuja v tebi neko skrito spoštovaninje. Počasi pa so se začeli oglašati tudi naši S želodci in Miran je postal tako lačen, da a bi pospravil celega medveda s kožo in kostmi. Naložili smo se s čevapčiči in kar lažje je bilo nadaljevati pot. Ker smo se bližali morju, smo sklenili tudi nekaj stav -kdo bo prej zagledal morje. In ko se je naenkrat pokazala pred nami neskončna modrina, smo hkrati zavpili: „Hura, morje!" Vendar pa je nebo postajalo vedno bolj temno in težki oblaki so plavali čisto nad vodo, kot bi se hoteli okopati. Kar malo žalostni smo bili, ko je nekdo strokovnjaško razložil, da so to znaki slabega vremena Res, ko smo zvečer prispeli v Dubrovnik, so že padale prve škraplje dežja. Ponoči se je vlilo kot iz škafa. Razočarani smo zaspali in lahko si mislite, kako veselje je bilo zjutraj, ko nas je pozdravilo sonce. Ves Dubrovnik' se je kopal v sončnih žarkih in nebesna modrina se je zlivala z morsko. Mesto ujeto v oklepu močnega obzidja vrhu skalnega pomola, ima med vsemi našimi mesti najbolj aristokratsko preteklost. Še danes je prava zakladnica umetnin. Če bi si mesto hotel podrobno ogledati, bi potreboval najbrž več kot tri dni. Zato smo se povzpeli le na mestno obzidje iz 12.-13. stoletja. Z njega se nam je odprl čudovit razgled na stari del mesta s tipičnimi primorskimi hišami in ozkimi ulicami. Zanimala nas je še lekarna iz Načrti, načrti načrti Načrti, načrti, načrti - neprestano nekaj načrtujemo, planiramo in se odločamo, pa vendar mine toliko časa, preden zraste kakšna nova šola. Saj veste, takšna velika, svetla s sodobno opremljenimi učilnicami Saj morda niti ni tako dolgo, kot se meni zdi, toda vsakič, ko zagledam razigrane malčke v Topolšici, kako se ob poslednjem zvoncu z radostnimi kriki vsujejo skozi vrata, nehote pomislim: „Le kako ta naša uboga šola, ki komajda, komajda zasluži to ime, zdrži ves ta hrup, vso to mladost, ki divja skozi njene temne in vlažne hodnike. Res, le kako? Le tri učilenice ima v prvem nadstropju ta šola, trije razredi imajo pouk dopoldne, štirje pa popoldne V kleti, temni in nepobeljeni, najdemo za trhlimi vrati majhno, kaj majhno, majceno kuhinjo, ki kljub prizadevnosti in vztrajnosti kuharice in snažilke nikakor ni in ne more biti prostor, kjer naj bi se pripravljala hrana za sto otrok. Saj ne zahtevajo razkošne, svetle jedilnice, kot jih imajo mnogi njihovi vrstniki, želijo le malo večjo in sodobnejšo kuhinjo, kjer bi kuharica lažje pripravljala malice zanje. Pri gradnji šole bi vsekakor morali misliti rta tiste najmlajše, ki vsako jutro prvi prihitijo v vrtec. Veste, kakšen je ta njihov vrtec? Prijetno jc že v njem, kot pravijo naši malčki, toda pro-. štora ni, kjer bi se otroci ob svojih igračah resnično razživell Tako pa je ta njihov vrtec sestavljen iz majhne predsobe in skoraj nič večje sobice. Nimajo garderobe, njihovi plaščki, jopice in čevlji so zloženi, pravzaprav stlačeni ob dveh stenah na obešalnikih. V edini sobici imajo nekaj mizic s stolčki, to je pa razen kock in nekaj pa-jackov vse. Otroci, ne da so le stisnjeni v premajhnem prostoru, temveč imajo premalo igrač in ostalih pripomočkov, ob katerih naj bi se tudi učili in zaposlili. Najteže je pozimi. Obešalniki so prepolni, otroci so najsrečnejši, ko se skupaj odpravijo na sneg. Glavni problem skoraj vseh vrtcev je ta, da ne morejo sprejeti več kot določeno število otrok. Največkrat zaradi premajhnih prostorov in pomanjkanja vzgojiteljic. V Topolšici imamo eno vzgojiteljico, ki bi gotovo bila pripravljena sprejeti več otrok, pa kaj ko ni prostora . . . Poleg vsaj dveh prostorov, namenjenih vrtcu, bi potrebovali še en oddelek in sicer jasli. Le kam naj dajo matere, ki so zaposlene, svoje dojenčke, ki prav gotovo zahtevajo največ pozornosti, nege in gotovo tudi ljubezni. Topolški dojenčki glasujejo: „Dajte nam jasli!" In še nekaj! Naši šolarji se nimajo kje razgibati Pred nami je preblatno in zanemarjeno šolsko dvorišče končno dobilo lepšo obleko. Sedaj je asfaltirano, ograjeno z ograjo in tudi travnate površine ob straneh so urejene. Sedaj bi potrebovali le še večji prostor z blazinami in vsaj dvemi mizami za namizni tenis, kjer bi se ob popoldanskih urah tudi mladinci pomerili „v športu zelene mize". Takšna dvorana bi bila zelo dobrodošla tudi za ostale prireditve in proslave. Pišem in pišem. Morda tega nihče ne bo bral. To so moje misli in moje želje. Toda moje želje, pa naj bodo še tako velike in goreče, ne bodo zgradile nove šole, šole, ki bi vlivala našim šolarčkom še večje veselje do šolanja, do samostojnega dela. Za takšno šolo so potrebne želje vseneh nas in vztrajnost, volja, ter predvsem denar. Čeprav zadnjega ni ravno veliko, je treba poskušati Kajti kjer so želje iskrene, vztrajnost in volja, se bo našlo tudi nekaj denarja. Kajne? AJŠA PUČNIK Žrtvujmo svoj delež Šaleška dolina je sredi svojega razvoja, ki bo dosegel svoj višek le, če bomo prebivalci te lepe doline humani in žrtvovali majhen delež za lepši jutri. Prebivalstvo se je zelo razmnožilo, zato je mnogo ljudi brez stanovanj; ali pa se morajo zadovoljiti s podstrešno sobico, kjer še za enega ni dovolj prostora. Otroci so le delček te skupnosti, pa vendar morajo imeti svoje. Imeti morajo svoj dom, ki pa ne sme biti le pusta soba, biti mora prostor, kjer se bodo lahko sprostili. Prav tako je s šolami. Učenci, ki prihajajo iz oddaljenih, visoko v hribih ležečih vaseh, pridejo v šolo pozimi premraženi in utrujeni od dolge poti. Zamislimo se malo, koliko pretrpe ti otroci, pa so vendar solidni učenci. Vsi vemo, da je premalo šolskih usranov, ne le osemletk, temveč tudi srednjih. Marsikateri učenec bi se po končani osnovni šoli vpisal v nadaljnji študij, vendar mu to onemogoča bodisi denar, ali pa so šole predaleč. Za denar so že poskrbele TIS, za oddelke pa moramo vplivati tudi mi. V naši občini bi bilo nujno zgraditi vsaj nekaj srednjih šol, ki bi izobraževale dijake za tiste poklice, ki so za razvoj in napredek najbolj potrebni. Imamo gimnazijo, v katero se jih vpiše precej več, kot bi bilo pričakovati. Gimnazija je najprimernejša pot za nadaljnji študij na univerzi ali kaki visoki šoli. Mora pa imeti take prostore, v katerih bodo vsi kot doma, potrebe pa so tudi posebne sobe za športno in kulturno izobraževanje, pa tudi za igre in druge zabave. Prostori pa mora- jo imeti zadovoljivo opremo, če že ne vse sodobne naprave,, ki bi omogočile enostavnejši način učenja. Poleg gimnazije premore Šaleška dolina še RŠC, ki pa je zadnje čase bolj šolski center, saj niso več samo rudarsko usmeijeni. V šolski center pa ne zahajajo samo nadarjeni Velenjčani, ampak se tu zberejo vsi zainteresirani iz naše ožje in širše domovine. Za vse pa žal ni dovolj prostora. Seveda se tisti, ki niso Velenjčani, ne morejo vsak dan prevažati v šolo, ampak morajo imeti vsaj majhen kot, kjer se bodo lahko učili. Prenatrpani internati so vsemu bolj podobni kot študentskemu domu. Zaželjene bi bile tudi knjižnice, da bi lahko odkrivali vesele in žalostne trenutke junakov, ki so jim priljubljeni. Tako pa lenarijo po mestu, kjer je gost promet in zahteva vse več mladih žrtev. Dajmo, ljudje, združimo svoje moči in misli, ki so pri vseh enake. Le tako bomo dosegli tisto, kar nam je najbolj potrebno -šole. Kajti če ne bi bilo srednjih šolskih ustanov, bi ne bila tehnika danes tako razvita, bi človek ne bil gospodar narave in razvoja. Kaj bodo morala ta pomanjkanja res zaustaviti razvojno črto? Nič drugega nam. ne preostane, kot to, da s samoprispevki omogočimo rast izobražencev, ki potrebujejo svoje. Še pred leti so bile glavne šole v Ljubljani, zadnje čase pa se te grade v mestih, ki še niso dosegle tega, kar bodo sčasoma s humanostjo. ZDENKA SENOVRŠNIK 1. 1317, ki že od takrat naprej nepretrgoma dela. No, človeku se zgodi tudi kaj smešnega. Tako smo dekleta (saj poznate naše navade) zjutraj rade dolgo poležale. Pa smo se enkrat dogovorile, da gremo na zajtrk v mesto. V privlačni in čisti restavraciji smo sedle za mizo in čakale natakarja. Ko je prišel, smo naročile zajtrk. Prav čudno nas je gledal in šele po drugem zatrdilu, da res želimo zajtrk, je šel ponj. Pa je Marija ugotovila, da je ura nekaj čez enajst in vse nam je bilo jasno. Je bil zajtrk potem kar za kosilo. Dubrovnik nas ni privlačil samo zaradi lepot in zanimivosti, ampak tudi zaradi morja. Takoj prvi dan smo si nataknili kopalke, pa hajd na plažo. Vsak je hotel čimprej potem-neti, da bi potem doma znanci čimbolj hvalili njegovo polt. .Cvrli smo se kot čevapčiči in se mazali z vsemi mogočimi mastmi. Velika rumena krogla na nebu pa je vsak dan bolj pripekala. Po treh dneh je marsikdo postal rdeč, da le kaj. In slednjič se je olupil. Saj ljudje pravijo, da vsaka šola nekaj stane. Oh, skoraj bi pozabila na naša spremljevalca: prof. Mediča v vsej njegovi dolžini in prof. Cesarja. Na plaži sta bila zelo zadržana, zlek-njena v senci. In kadar se je prof. Cesar lotil maratonskega plavanja, si je prof. Medič varno namakal noge - previdnost je mati modrosti. Preden smo se poslovili od Dubrovnika, smo zavili še v akvarij. Čudovit je. V njem lahko vidiš vse prebivalce od želve do morskega psa. Sošolci so ugotovili, da bi bila dovolj velik zalogaj za morskega psa. Kar hitro sem jo odkurila ven .., V sredo zjutraj smo zapustili Dubrovnik in se peljali do Bileče. Ta je znana po krvavih bojih partizanov med NOB in taborišču za internirance Cvetkovičeve vlade. Na trpljenje ljudi nas spominja tudi pesem Bi-lečanka. Kmalu nato smo se že peljali po slikoviti dolini Sutjeske. Voda se je zajedla med grmovja in vanja vrezala tesno dolino. Med Zelengoro in Magličem je bila med NOB 5. sovražna ofenziva. Tu so partizani preko Tjentišta 1.4943 prebili sovražnikov obroč. Nasprotnikov načrt, da uniči partizansko glavnino, je kljub velikim žrtvam naše vojske, propadel. Danes počivajo borci padli med Durmitorom in Romanijo v skupni kostnici. V spomin pa jim je postavljen ogromen marmornat spomenik, vreden občudovanja. Na Tjentištu smo obiskali še grob Save Kovačeviča, legendarnega komandanta 3. divizije, ki je padel na čelu svoje enote pri preboju preko Sutjeske. Skromen grob v srcu mogočnih gozdov, ki so bili med vojno prepojeni s krvjo, govori o junaštvu nekega človeka. . (dalje prihodnjič) MELITA VOVK I ČAS 5 IMAŠ ROMAN — K dejstvu torej! Srečal sem Bigota, čisto slučajno. V petek zvečer, ko sem pri prijateljih igral bridge. Povlekel me je na stran. Pripovedoval mi je o precej zanimivem odkritju, ki pa je prišlo žal prepozno. Pritrdili ste, da z Andrejo niste pazili tako, kot ste bili navajeni z drugim ženskami. Tudi ona ni poskrbela za varnost, vi pa se zaradi tega niste vznemirjali. Tako bi lahko porotnike prepričali, da se niste bali, da bi Andreja zanosila. Tony je radovedno čakal, kaj bo sledilo. - Kot sami veste, je Andreja v koledarček zapisovala datume mesečnega perila. Bigota je zanimalo in je te datume primerjal z dnevi vajinih srečanj v Triantu skozi vseh enajst mesecev. Tega se Diem ni spomnil. Jaz tudi ne. In veste, da si datumi ustrezaio? Res, brez izjeme • GEORGES SIMENON nala je, da bo ves dan likala. — In vi? — Vstal sem ob pol sedmih. — Sta skupaj zajtrk ovala? Sta se pogovarjala o stvareh, ki jih boste morali opraviti čez dan? Poskusite biti točni. Diem je pred sabo razgrnil zapisnike drugih zaslišanj na začetku preiskave, ki sta mu jih po vrsti prinesla žandar-merijski poročnik Gaston Joris iz Trianta, s katerim sta cesto popivala pri njegovem bratu, potem pa še inšpektor Mani, kije bil po rodu s Korzike. — Že prejšnjega dne, se pravi v torek zvečer, sem ji povedal, da bom imel precej težak dan in da ne bom prišel na kosilo, na večerjo pa da bom morda zakasnil. — Ste ji podrobno opisali svoj urnik? — Omenil sem ji le sejem v Ambassi, kjer me čakajo odjemalci in pa neko opravilo v Bolin-sur-Sievre. — Kaj ni to že zunaj vašega območja? — Bolin je le kakšnih petintrideset kilometrov od Saint-Justina, sicer pa sem si tako ali tako prizadeval povečati okvir svojega delovanja. Andreja v Triantu ni bila nikoli plodna. Z drugimi besedami, Andreja ni tedaj ničesar tvegala. To je detajl, ki bi bil v vašo korist, če vmes ne bi izjavili že toliko drugih stvari. Vsekakor se bom tega dokaza posluževal na sodišču, toda ne bo imel tolikšne teže. Tony je spet postal malo-dušen, zato odvetnik ni več vztrajal. - Mislim, da vas bodo na sodišče odpeljali danes popoldne. - Njo tudi? - Ne. Tokrat boste sami. Še vedno ne želite, da bi bil na zaslišanjih z vami? Čemu? Demarie je bil tak kot drugi. Nič bolj ni razumel kot ostali. Njegovo posredovanje bi utegnilo povzročiti le komplikacije. Pa kljub vsemu je bilo Tonyju všeč, ko je zvedel, da je malemu sodniku všeč. Dobila sta se ob treh v njegovi pisarni. Padal je droben dež in v kotu sobe se je odcejal dežnik, verjetno pisarjev, kajti sodnik se je na sodnijo pripeljal v svojem črnem 4 CV. Diem ni dobil sončarice. Sicer pa je silno preprosto priznal: - Izkoristil sem konec tedna in še enkrat pregledal dosje od začetka do konca. Kako se počutite danes, Fal-cone? Bojim se, da bo današnje zaslišanje trajalo, zakaj začela bova s sredo sedemnajstega februarja. Bi mi hoteli povedati kar se da točno, kakšen dnevni red ste imeli tedaj? To je pričakoval. Vsakokrat, ko so ga pripeljali na sodnijo in ga niso vprašali tega, je bil začuden. Sedemnajstega februarja je bil konec, konec prav vsega. Konec, ki se ga ni nadejal niti v najbolj morečih sanjah, toda po premisleku se mu je zazdel edino logičen, usoden. — Želite, da vam pomagam s podrobnimi vprašanji? Prikimal je. Če bi bil sam, bi ne vedel, kje začeti. — Je vaša žena vstala kot ponavadi? — Nekoliko bolj zgodaj. V torek je vse dopoldne deževalo in perilo se je posušilo šele enkrat popoldne. Raču- Kot v vsaki hiši, je bilo treba iti vsak dan v različne trgovine, med drugim tudi k mesarju in trgovcu s prekajeriim mesom. Gisele se je izogibala, da bi hodil po teh trgovinah: povsod je bilo treba čakati. — To ni posel za moške, je govorila. Tisto sredo pa je čimprej želela začeti z likanjem. Meso je ostalo še od prejšnjega dneva in potemtakem ni bilo treba ponj v mesnico. Tako je ostala le ena trgovina. — Torej ste se odpeljali s hčerko. Spominjal se je, kako je v vzvratnem ogledalcu na pragu hiše videl Gisele, ki si je brisala roke v predpasnik. — Marianne je izstopila pred šolo, potem ste se odpeljali na pošto. In nato? — Nato sem odšel v špece-rijo. — In koliko časa medtem niste bili v špeceriji? — Morda dva meseca. — Se niste vrnili tja, ko ste prejeli zadnje pismo s tistimi tremi besedami: „Na tebi je! "? -Ne. — Ste bili vznemirjeni, gospod Falcone? — Niti ne. Raje pa bi videl, ko se ne bi srečal z - Ste tedaj že vedeli, da je vaša razlaga nekoliko napačna? - Ne popolnoma. - Ob sedmih ste šli gor in zbudili hčerko? Ste to storili pogosto? - Skoraj vsako jutro. Zbudil sem jo, še preden sem se sam uredil. - Oblekli ste najboljšo obleko, modri komplet, ki ste ga imeli ob nedeljah. - Zaradi sestanka v Poiti-ersu. V očeh Garcie sem hotel izgledati silno uspešen. - K njemu se bova vrnila kasneje. Ko ste prišli spet dol, se je vaša hči v kuhinji pripravljala za šolo. Preden ste lahko obrnili proti Ambassi ali pa Bolin-sur-Sievre, ste morali mimo pošte in kolodvora, kjer vas je čakala pošiljka. - Bat za motor, ki sem ga naročil za klienta iz Bolina. Dvakrat ali trikrat je podzavestno pogledal proti praznemu stolu pred Diemovo pisalno mizo in sodnik je naposled razumel, da je tam prejšnji teden bila zaslišana Andreja. Bil je čisto navaden stol, vsekakor ga nihče ni premaknil od prejšnjega petka, pa vseeno je vznemirjal Tonyja. Sodnik se je nekaj časa sprehajal gor in dol po sobi, potem pa je stol umaknil ob steno. - Hčerki ste predlagali da jo s tovornjakom odpeljete do šole. -Da. - Kaj ni bilo to nenavadno? Ali niste tisto jutro imeli nobenega vzroka, da bi bili še posebno nežni in dobri z njo? - Ne. - Žene niste vprašali, če bi ji lahko kaj prinesli iz vasi? - Ne. To sem povedal že inšpektorju. Bil sem že na hišnem pragu, ko me je Gisele poklicala. - Bi hoteli iti mimo špe-cerije? Prinesi mi kilogram sladkorja in dva zavitka pralnega praška. Tako se mi ne bo treba obleči. Natanko tako je rekla." - Vas je prosila velikokrat? Kaj je bilo res treba še enkrat začenjati s temi gospodinjskimi detajli? O tem je že razpravljal z Manijem. Andrejo, predvsem pred očmi drugih ljudi. - Ste se bali, da bi se izdali? - Slabo sem bil razpoložen. - Kdo je bil v trgovini, ko ste vstopili? - - Spominjam se nekega smrkavca, nisem ga niti pogledal, potem je bila ena izmed Molardovih sestra in še neka stara ženica, ki so jo vsi klicali Louchote. - Je bila za pultom tudi stara gospa Despierre? - Nisem je videl. - Ste morali počakati, da pridete na vrsto? - Ne. Andreja me je takoj vprašala: „Kaj želiš, Tony? " - Vam je postregla pred drugim? In ni nihče nasprotoval? - Takšna je navada. Skoraj povsod postrežejo najprej moškim. „- Kilogram sladkorja in dva zavitka pralnega praška." Vzela jih je s police in mi potem rekla: - Še trenutek. Dobila sem slivovo marmelado, ki jo tvoja žena čaka vsaj že štirinajst dni." Izginila je za zaveso in se čez hip vrnila z lončkom marmelade, takšnim, kot je ponavadi doma ..." - Je bila dalj časa v prostoru za trgovino? - Niti ne. - Eno minuto? Dve? - Čas se mi je zdel popolnoma normalen. - Da s police povleče lonec in ga prinese v trgovino? Ali pa, da ga poišče med množico najrazličnejših predmetov? - Tako nekako vmes. Ne vem. - Je bila Andreja Despierre vznemirjena? - Izogibal sem se, da bi jo pogledal. - Pa vseeno ste jo videli. In slišali ste tudi njen glas. - Mislim, da je bila srečna, ko me je zagledala. - Vam ni rekla ničesar drugega? - V trenutku, ko sem odprl vrata, je poklicala za menoj: - Dobro se imej, Tony!" - Se vam je zdel njen glas naraven? - V tistem trenutku nisem bil pozoren, saj je bil dan tak kot vsi dnigi. Ženska, ki je postala nov predsednik Argentine, je bila rojena 1931. leta v Riohi, v malem mestu zahodno od Bouenos Sairesa. Po končani gimnaziji je obiskovala šolo za klasični balet in se posvetila tej umetnosti. Toda zaradi ..neupoštevanja" klasičnega baleta v „deželi tanga", se je mlada umetnica kmalu preusmerila k modernemu baletu in prispela v skupino, ki je gostovala v kabaretih po vsej Latinski Ameriki. Na enem izmed gostovanj v Panami, leta 1956. je spoznala Perona, ki je tam živel v izgnanstvu. Mlada balerina, ki je imela 25 puške. V boju med pripadniki let in bivši predsednik, ki je vstopal že v sedmo desetletje svojega življenja, sta postala ne-razdružljiva. Maria Isabela je bila sprva njegova tajnica, ki je pretipkavala rokopise Perono-vih spominov. Kasneje sta odšla v Dominikansko Republiko, potem v Venezuelo in končno v Madrid,.kjer sta se leta 1961. poročila. Življenje poleg Perona, ki se je ves čas zanimal za dogodke v dalnji Argentini, ni moglo pustiti njegove tretje žene izven politike. Isabela je začela vstopati v politiko, morda celo hitreje kot je vstopala v skrivnosti baleta. Peron jo je dvakrat poslal v Argentino z nalogami, ki jih je odlično opravila. Prva vrnitev v deželo, po tolikih letih izgnanstva, je prepričal Perona, da še ni napočil njegov čas. Takoj, ko je stopil iz letala na argentinska tla, so zagrmele levice in desnice peronističnega gibanja je našlo smrt več kot sto ljudi. Peron je spoznal, da mora takoj zapustiti deželo. Vojaške junte, ki so se menjavale na oblasti že od leta 1955., so postale ne samo nepriljubljene ampak tudi nesposobne za vladanje v državi. Na volitvah, marca 1973 je zmagal „zagrizeni" peronist. Ektor Kampora. Njegova dolžnost je bila, da je pripravil državo na vrnitev „ljubljenega diktatorja". Septembra istega leta je Kampora odstopil in na kandidatski listi za predsednika in podpredsednika Republike, sta se pojavila Peron in Isabela. V tem trenutku Isabela uživa polno podporo ne samo pero-nistov ampak tudi podporo močne Radikalne stranke, kar je v tem trenutku najvažnejše, vojske. Tudi Isabela ima politične sovražnike, posebno med .■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"•■■■■■■■■a i ■ Suzy Carol iz Miami Beacha na Floridi jg^dobila eno izmed J S javnih vlog v filmu „Sirene prihajajo". Suzy je hodila v i S baletno šolo, obiskovala dramski studio in kot dobra pla- i S valka je dobila absolutno prednost pred številnimi tekmica- ■ S mi. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ELEGANTNA RESNA LETA HB1I1 „ desničarji, ki še mirujejo njej o „najzaslužnejšim."~ vedujejo celo, da niti sar oda to ni glavni argentinski pora ni zadovoljen, da je blem. Morda se največja postala voditelj države. F >a vodi med levo in desno kaj dnevi je odstopil s p lerjenimi peronisti. V zad-ambasadorja v Mehiki, l mesecih je državo zajel val V vsakem primeru no ilja. Skoraj vsak dan se zgodi fa Argentine ne čaka lat politični umor. Zaradi tega lo. Čeprav je država v če Argentincev, ki oprav-mesecih zabeležila naprf 1 razne politične in sindi-ekonomskem polju, utrd |e dolžnosti, trepetajo za vpliv in ugled v svetu, a življenja. Posebno zaskr-ron, niti Isabela nista m ni so tuji predstavniki, ki česar storiti proti ekstre jo v Argentini. Če se bo ta-ganizaciji EPA (Narodna nadaljevalo, se lahko zgodi, cionarna armija), katere »o desnica s pomočjo vojske dosi s svojimi podvigi »spodarila v deželi. To bi bi-dnevno vznemirjajo dri ijslabša rešitev, prebivalstvo. Odločili a oborožene napade na b Isabela, ta inteligentna ugrabitve diplomatov, p »ka, krhe postave, toda ener-kov in oficirjev. Postali »h potez imela dovolj moči vrsta države v državi: im posobnosti, da doseže svoj časopis, svoj vozni park, je vprašanje, ki si gane po-in celo odlikovanja, kipjajo samo Argentinci. Princ Chailnjo" lady Jane KflICA NA STNICI Angleži stavijo na nejše stvari in nikogar i netilo, ko so začeli sta na bodočo kraljico Angj slednik prestola, princ ima petindvajset let in • Mod kreo Staš še Za resnejša leta, koii mo oblačila bolj prei in preudarno, so najl merna preprosta enostavnih krojev, pi vzorcev in umirjenih bi Če se potrudite in te za tisto, kar vam stoji, lahko poletje pi takorekoč v teh o bi veda pa je vsaka od nj ko želimo biti čim lep se bp moral poročiti, itno skriva svoja čustva in ni še mogel ugotoviti, ka-_izmed njegovih znank iz vi-aristokratskih krogov mu ijbolj všeč. Poslovneži so to izkoristiti in stava na 0 je postaja enaka stavi oljskih dirkah, na nogo- in golf te;renih in na na-za lepotic(e. tem deklet ,„konkurira" za angleške kraljice. Na 1 mestu je trenutno lady Wellesly, hcči vojvode od gtona, edirnega potomca vojskovodje, ki je pre-Napoleonaa. Stara je 23 dela v neki londonski sta-Njena najjvečja tekmica rgina Russesl 25, hči špan-ambasadoij.ja. Princ Char-z njo večkirat igral polo. me njenaJ drugačni pr» ^tjem maestu je i*dy sti J nora Grousvennor 24, hčerka Za tiste dneve, ki^ P«estnMa, ki ga Char- ste preživeli v službi,: ozna ze 12 °ttroških let. Na kupovanja, v mestu i 'f"1., mfst" je, 2J .letna dobno, potrebujete šp ^ Nevile. Naajmlajsa tn naj- krojeno udobno obld od vseh pa j(je pnncesa Ka- lahkega, a nekoliko M* Monaca.! Stara je osem- trpežnega materiala. J" » za an8^že ™a neko Drugi model vas miklJlvost: je J katoliške ve- spremljal na počitni« ato f° J° poostavilr šele na morju, pa tudi v mej mest0; DvHe "adnJ». P™cf boste rade oblekle ob * odA LRo™J! 24, nih popoldnevih. J?da lady A+stst°r ft sta na Nekoliko svečanej* em mest"' tooda P"- ko pa imamo pripravlje »Presenečenjaja, saj sta zelo vse tiste poletne prir^tem trenutk;ku stavijo na Jane en funt,t, za Georgino mladostnejše. Prav to, = ™ ^ ^ dosežemo ravno poletip^ * ■ ■■■■■■■SHBliHIBB*1 INKU za lady / Astor deset 1 ■HBH ■■■■■■■■H 3 John Kennedy je bil zadnji v vrsti žrtev... Ali je atentat na predsednika mogoče zanesljivo preprečiti? in atentatorjev Nekatere med njimi so prav zanimive. Decembra leta 1941 so, na primer, agenti Tajne službe prevzeli nalogo zavarovati nekatere zelo dragocene dokumente ameriškega ljudstva. Tega leta je Japonska napadla ZDA v Pearl Har-bourju in vlada ni hotela dopustiti nobene možnosti, da bi posamezni japonski agenti ali pa kdorkoli drug iz sovražnega tabora dobil v roke dragocene listine, ki jih sicer v Washingtonu čuvajo kot najbolj dragocene relikvije. Tajna služba je dobila nalogo, da prenese na varno listino, na kateri je zapisana Deklaracija o neodvisnosti, Usta-v a Združenih držav Amerike, Gutenbergovo Biblijo, inauguralni govor predsednika Abrahama Lincolna. Te listine so običajno v knjižnici ameriškega kongresa, med drugo svetovno vojno pa so bile skrite nekje drugje (kje, vedo še dandanašnji le redki posamezniki) in so jih vrnili v knjižnico kongresa šele po koncu vojne. Ko so ustanovno listino Združenih narodov z vsemi spremljajočimi dokumenti leta 1954 prenesli iz San Frančiška v Washington je to opravila posebna skupina agentov tajne službe. Morda se še spominjate, s kakšnimi izjemnimi varnostnimi ukrepi so prepeljali v Združene države Amerike znamenito sliko Leonarda da Vincija Mona Liso. Tedaj so vsi časniki sveta pisali, kako zelo skrbno je bila varovana slika med potjo prek Atlantika. Toda kdo je bil odgovoren za njeno varnost od decembra 1962 do marca 1963, ko je bila slika razstavljena v ZDA? Ameriška Tajna služba! Ducat agentov je bilo nenehno zadolženih za sliko in za to so dobili tudi izjemno plačilo: bili so med tistimi redkimi ljudmi na svetu, ki so si lahko ogledovali dragoceno sliko ure in ure . . . kar je sicer čisto nemogoče, kajti obiskovalci pariškega Louvra, kjer je slika običajno razstavljena, se drenjajo pred znamenitim platnom od jutra do mraka. EXECUTIVE PROTECTIVE SERVICE Če boste kdaj obiskali VVashington, ali pa če ste ga že, si boste skoraj gotovo ogledali tudi slovito Belo hišo, uradno rezidenco predsednika Združenih držav Amerike. Veliko belo poslopje je ograjeno z več kot dva metra visoko železno ograjo. Na južni strani poslopja se začenja velik travnik, poraščen z grmovjem in skupinami dreves. Lahko se sprehodite ob vsej tej nekaj sto metrov dolgi ograji, lahko pa, če vas je volja, s transparenti protestirate f pred vhodom v Belo hišo proti čemerkoli. Tu je s tipično ameriško domiselnostjo in posluhom za demokracijo, vsaj te vrste, dovoljeno marsikaj, kar si ne . morete privoščiti povsod na svetu pred uradno rezidenco predsednika države. f Toda tod okoli vendarle ni vse tako nebogljeno in prepuščeno naključju. Če boste dobro napeli oči, boste od časa do časa videli na travniku ah ob stezah, ki križajo ta travnik, enega ali dva moža. Običajno sta ostrižena prav na kratko, strogo vojaško, čeprav boste morda videli tudi take, ki nosijo daljše lase. Toda vselej bodo ti možje brezhibno oblečeni in čevlji so zloščeni do najvišje možne mere. Bele srajce sicer prevladujejo, toda videli boste tudi plave in celo rožnate .. .pa tudi tisto značilno vzboklino pod suknjičem, ki priča, da nosi lastnik nekaj med njim in srajco. In tisto ni zavitek lizik, ampak čedna jeklena stvarca, ki vas lahko v trenutku napolni s svincem. Razen tega boste pri vsakem izmed teh mož zasledili tudi majhno, toda zelo močno radijsko oddajno in sprejemno postajo. In ko smo vse to povedali, ste gotovo že uganili, za koga gre. Da, gledate agente, zadolžene za varnost Bele hiše. Strogo vzeto ne sodijo k Tajni službi, kajti naslov ustanove, pri kateri so zaposleni, je nekoliko drugačen: The Ex^ cutive Protectiv Service. Po naše bi se reklo nekako Izvršilna varnostna služba. Možje, ki delajo v tej službi, imajo izključno nalogo va rovati Belo hišo in poslopje tujih diplomatskih predstavništev v Washingtona (V Beli hiši so razen agentov te varnostne službe tudi agenti tajne službe, ki sodelujejo pri skupni nalogi varovati tako poslopje kot njegovega gospodarja. Toda medtem ko skrbijo agenti Executive Protecti-ve Service zgolj za varnost poslopja Bele hiše, imajo agenti Secret Service nalogo varovati skupaj z njimi Belo hišo. razen tega pa še predsednika, kadar ni v njej. Aganti EPS ne skrbijo za predsednika ZDA, kadar ni v Beli hiši.) Del agentov EPS je v civilu, del pa nosi črno-zlate uniforme. Zlate v toliko, da so kar precej načičkani z zlatimi trakovi, značkami in našivki po sicer črni uniformi z brezhibno belo srajco. Poleti (in poleti je v Washingtonu, ki leži precej južno, zelo vroče) nosijo samo bele srajce in črne hlače z zlatimi progami od pasu do tal Okoli pasu jim binglja revolver v tipičnem kavbojsko-šerifskem slogu. Na glavi nosijo kape s ščitniki. The Executive Protective Service (ki se je nekoč imenovala kar preprosto The White House Police, Policija Bele hiše ) je pod neposrednim nadzorstvom Tajne službe, nekakšna njena podružnica, zadolžena samo : zavarovanje Bele hiše, tujih diplomatskih misij v Washingtonu in poslopij, v katerih so še nekateri predsednikovi uradi. Varovanje tujih diplomatskih predstavništev je še le nedavno postalo sestavni del nalog EPS, ki se je, kot že rečeno, razvila iz leta 1922 ustanovljene White House Police. Zadnja leta se je namreč število napadov na tuie diplomate v Washingtonu povečalo kar za sedemkrat in zato je predsednik Richard Nixon leta 1969 zahteval, naj Kongres odobri posebno varstvo tudi za tuje diplomate in poslopja, v katerih živijo. ■■■ mmmmmmmmmmmmam Ojej, brž se kam skrij, moj mož prihaja! - Bojim se, da se boste razjezili, kapitann .... ladjo sem zaigral na kartah! Križanka VODORAVNO: 1. umetnost, pa-metnost, 8. Azijka, 9. voditelj kneževine, 10. vrsta italijanskega kamiona, 11. pila za obdelavo lesa, strgu-ljka, rašpla, 13. starorimsko ime za 13. ali 15. dan v mesecu, 15. tvor, čir, gnojna bula, 16. kmečko prevozno sredstvo; vagon, 17. medmet ahanja, 18. ime francoskega filmskega) igralca Delona, 20. avtomobilska oznaka za Novo Gradiško, 21. Skit pripadnik nomadskega kavka-škega naroda, 24. venec gorovja skozi CSSR, Poljsko, ZSSR in Romunijo, 26. letovišče pri Kopru. NAVPIČNO: 1. rdeča poljska cvetlica, 2. kratica za Organizacijo združenih narodov, 3. razloka, pre-molk v verzu med dvema stopicama, v medicini ločenje, oddelitev, 4. praska, razpoka, 5. gora v Švici, 6. sti-skač, skop človek, 7. rusko žensko ime, gruzijska kraljica, 12. kdor se ukvarja s štancanjem, 13. ime slovenske pevke Krašovčeve, 14. slo- venska kiparka m profesorica, Milena, 19. podstrešje, podstrešna izbi-ca, 22. del psevdonima prve jugoslovanske filmske igralke, Rine, 23. ime hrvaškega pisatelja Ujeviča, 25. kratica humane človekoljubne organizacije. r- 1 « 1 • 1 t t i 'f II II n M % It N | % II M II M > II M II M H li JOŽE HUOALES ŠALEŠKA DOLINA SKOZI ZGODOVINO Zapis v nadaljevanjih r Velenje spada po svoji aihitektonski zasnovi nedvomno med urbanistično najbolj dognana mesta v Jugoslaviji. Živimo v tem mestu in le malokdaj se vprašamo, kaj je bilo na njegovem mestu pred stoletji. Pa je vendar zgodovina naše doline tako zanimiva in bi jo vsaj v grobih obrisih moral poznati vsak prebivalec. Zato sem se odločil, da v svojem zapisu napišem nekaj o preteklosti Šaleške doline. Še posebej me zanimajo gradovi, zato sem jim posvetil več pozornosti. Pomagal sem si z različnimi zgodovinskimi deli in pri tem naletel tudi na nekaj nasprotij, ki jih sam nisem znal rešiti. Vendar pa upam, da sem s tem prispevkom vsaj malo posegel v bogato preteklost naše doline, Šaleške doline. Prve sledi človeka v naših krajih najdemo v jami Špehovki pri Hudi luknji in v Mornovi Žijalki pri Belih vodah. Špehovko je raziskoval prof. Brodar, ki je odkril tudi znano Potočko Zijalko na Olševi. Ugotovil je, da so jo ljudje naselili že v stari kameni dobi (paleolitik), višje plasti pripadajo zgodnjemu avrognacienu in gravecienu iz mlajšega pa-leolitika, krovna plast pa je skrivala v sebi ostanke iz me-zolitika. Tudi v Mornovi Žijalki so našli sledove paleolit-skih kultur, vendar pa še ni dovolj raziskana. Na osnovi teh najdb lahko domnevamo, da so v naši dolini še ostanki iz tega obdobja, saj je tu še precej jam, ki so našim davnim prednikom služile kot naravna zavetišča. Zelo pomembna je tudi najdba skromnih ostankov ilirske kulture iz Hallstatske dobe pri cerkvi Sv. Jošta na Paškem Kozjaku, ki kažejo na precej gosto naseljenost v dolini. Vendar pa bi raziskava korenov krajevnih imen dala kake bolj otipljive rezultate o naseljenosti ilirskih plemen pri nas. V začetku našega šteti? »-> Rimljani južno od Drave ustanovili pro1 '"oo Norikum, kamor je spadala tudi Šaleška dolina. Tudi iz tega časa imamo nekaj ostankov. Ohranil se je del rimske vicinalne ceste, ki je iz Velenja vodila proti Šoštanju in nato proti severu čez Graško >to v Slovenj Gradec, odcep pa je vodil celo v Šmartno ob Paki. Sledove rimske ceste so našli še na Basališču (Paški Kozjak), ki je vodila do Lošperka nekje med Vitanjem in Mislinjo. To je sicer izven m«ja naše doline, toda že bežen pogled na karto nam pove, da se je nadaljevala preko Kozjaka v Dobrno ali Velenje. Naj bo kakor koli, še vedno ostane dejstvo, da je bil Sv. Jošt pomembna naselbina. Iz časov celjskega municipija so se pri nas ohranili rimski stavbeni in kiparski ostanki Najvažnejše najdbe so iz Šmartnega ob Paki. Tam so za cerkvijo našli štiri nagrobne kamne. Zdaj sta ohranjena samo še dva v celjskem muzeju. Iz istega časa je tudi rimski nagrobni napis, najden 1822. leta na takratni župnijski njivi pri Šaleku. Kamen ima obliko kvadrata, spodnji levi in zgornji desni rob pa sta odkrhojena. Na kamnu piše: D. M. BAEP SPERATI NUS OBIT AL SPERATUS FILIUS ET CANDIDE UXORI kar pomeni: Bacbu Speratiju, kije umrl sedemdeset star, postavil sin Speratus, in ženi Candidi. Zdaj je kamen vzidan v župnijskem gospodarskem poslopju v Šmartnem. Že v prejšnjem stoletju so našli skromne ostanke rimskih opek v Gorenju. Ob naselitvi Južnih Slovanov na našem ozemlju, so se ti iz prvotne kolonizacijske baze na Gosposvet-skem polju širili tudi niže proti jugu, in domnevamo lahko, da so na- selili tudi Šaleško dolino. Pojavljajo se tudi domneve, da sta bila grad Lilgeeberg nad Pesjem in Schaumburg nad Zavodnjami zgrajena na temeljih staroslovanskega gradišča. Politično je Posavinje v celoti spadalo pod veliko Karanta-nijo, po uporu Ljudevita Posavskega, pa je 822. leta Karantanija izgubila večino svojih političnih pravic, poleg tega so jo tudi razdelili. Po tej razdelitvi je pripadlo Posavinje Posavski krajini kot navadni upravni enoti frankovske države. O srednjem veku smo dosti bolj poučeni, saj je .ohranjeno precej dokumentov iz te dobe, pa tudi same zgradbe iz tega obdobja nam lahko marsikaj povedo. Prvotni lastniki tega ozemlja so bili Selško—brežiški gospodje, nato oglejski partiarhi, Vovbržani, Celjani in nazadnje še Habsburžani. Seveda pa so bili na naših gradovih različni fevdniki, ki so se precej hitro menjavali. Kdaj in kje so zgra-, dili prvi grad v naši dolini je težko reči, saj se omenja grad Katzen-stein v Šentflorjanu šele 1173. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da jih je mnogo nastalo veliko prej. Tako ' nas že omenjeni Schaumburg nad Zavodnjami po zasnovi mogočnega grajskega jedra in trojnim sistemom vodnih jarkov spominja na prastaro gradišče. Tudi najstarejši šoštanjski grad kaže s svojo stol-pasto osnovo na nastanek v romanski dobi Isto bi lahko trdili še za Turn, Forthenek, Packstein in morda še Šalek. Vsi ti gradovi kažejo očitne znake zgodnjega frankovsko-bavarskega stila ne le po tem, da so sinteze obrambno-stanovanjskih faktorjev, ampak tudi po izbiranju mest, na katera so gradove postavili. Vsi so zgrajeni na vzvišenih mestih, hkrati pa obvladujejo najvažnejše poti, križišča in rečne ter gorske prehode. Prvotna grajska oblika vseh je stolp, ki je v romantiki in tudi še v gotiki zelo masiven. Značilno zanj je tudi, da izrazito določljivih stilnih znamenj nima, ampak je poudarjena njegova utilitarnost. Šele pozna gotika je prinesla lepotne gradnebe elemente in takrat je postalo datiranje nekoliko lažje. Ko so se življenjske razmere v 14. stoletju nekoliko izboljšale, trdnjavska stanovanjska zasnova ni več zadoščala, zato so stolpu prizi-dali stanovanjske trakte, vse pa obdali z obzidjem in vodnimi jarki, ki so prevzemali obrambno funkcijo. V 15. stoletju, ko so se začeli turški vpadi, so obzidja še okrepili z novimi obrambnimi stolpi, in v taki obliki so gradovi ponavadi ostali do danes, le včasih nekoliko spremenjeni, z raznimi renesančnimi, baročnimi in klasicističnimi dodatki. (dalje prihodnjič) # VELENJSKI RUDARJI SO SE ZNOVA IZKAZALI DODATNE TONE ZA ŠIROKO POTROŠNJO ! „SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA VELENJE, 27. julija - Čeprav bi se tudi velenjskim rudarjem danes prilegel počitek na prosto soboto, pa so se odločili, da bodo vseeno odšli v jamo in delali v vseh 3 izmenah. Celotno sobotno proizvodnjo pa bodo, kot je sklenil delavski svet Rudnika lignita Velenje, odpremili trgovskim podjetjem, da bi tako zadovoljili vsaj najnujnejše potrebe po lignitu. Gospodinjstva so se že lani na jesen prvikrat soočila s pomanjkanjem premoga. Rudniki so morali povečati dobave premoga termoelektrarnam. Stanje se je letos še poslabšalo, premogovniki pa so v planih prodaje predvideli za široko potrošnjo lahko le manjše količine premoga. Rudnik lignita Velenje, na primer, je za potrebe široke potrošnje predvidel le 18.000 ton lignita skozi vse leto, saj je bilo treba najprej zadovoljiti potrebe termoelektrarn in industrije. Ob sprejemu letnega plana pro- /O ainnbOs Mzagatmia zaupnost« natančnost h etapedffivooet izvodnje in prodaje za leto 1974 pa so velenjski rudaiji sklenili, da bodo ves lignit, ki ga bodo nakopali več, kot so določili s proizvodnim načrtom, namenili za široko potrošnjo, da bi prišle do premoga vsaj družine z najnižjimi dohodki. In čeprav manjka trenutno okrog 200 jamskih delavcev bodo v prvih sedmih mesecih nakopali velenjski rudaiji nekaj več lignita, kot so načrtovali s planom proizvodnje. To kaže na veliko prizadevnost in požrtvovalnost delovnega kolektiva velenjskih rudarjev. V avgustu bo — zahvaljujoč preseganju proizvodnega načrta in sobotnemu delu v vseh 3 tretjinah na voljo za široko potrošnjo dodatno okrog 25.000 ton lignita. Rudarsko elektro energetski kombinat Velenje je priporočil vsem trgovskim organizacijam združenega dela, ki jim bo odpremil ta dodatni premog za široko potrošnjo, da ga prodajo najbolj potrebnim, to je predvsem družinam z najnižjimi dohodki, saj vedo, da so potrebe po velenjskem lignitu POLLETNO GOSPODARJENJE V ORGANIZACIJAH ZDRU2ENEGA DELA ZDRUŽENIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ GORENJE Prizadevanja za višii dohodek V prvih šestih mesecih letos so dosegle organizacije združenega dela v okviru združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje 1 milijardo 820 milijonov dinarjev bruto produkta, ali 570 milijonov dinarjev več kot v istem obdobju preteklega leta. Doseženi bruto produkt je sicer za 1 % nižji od planiranega, vendar pa velja ob tem poudariti, da je bila vsa leta doslej proizvodnja v drugem polletju precej višja kot v prvem, torej je mogoče pričakovati, da bodo planske naloge dosežene. To obeta tudi za 44,5 višji bruto produkt, če letošnjega primerjamo z lanskim. Na tuje pa so združena industrijska podjetja Gorenje izvozila za 18,7 milijonov dolarjev izdelkov; v primerjavi z lanskim letom so prodajo na tuje povečali za 36 %. Ob tem v Gorenju poudarjajo, da je povečana proizvodnja v drugem polletju vpliva tudi na prodajo na tuja tržišča. Zadnja leta so prodali v razdobju julij-december na tuja tržišča za enkrat več izdelkov, kot so jih bili v prvem polletju. In kako so gospodarili v posameznih organizacijah združenega dela? V Gorenju so dosegli polletne planske naloge, v primerjavi z letom 1973 pa so povečali bruto produkt za 44 %. V Tovarni poljedelskega orodja in livarni Gorenje Muta so za 5 % presegli polletne naloge-itd. V primerjavi z lanskim letom so povečale bruto produkt vse organizacije združenega dela, in sicer Gorenje-Fecro za 109 %, Gorenje-Elrad za 67 %, Gorenje Velenje za 44 %, Gorenje-Sever za 41 %, Gorenje-Muta za 30 %, Gorenje-Lesna pa za 21 %. V združenih industrijskih podjetjih Gorenje Velenje so prepričani, da bodo dosegli za letos predvideni bruto produkt, in sicer v višini 3 milijarde 800 milijonov dinarjev. Zagotovo bodo dosegli, kljub velikim težavam, s katerimi se srečujejo pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, načrtovani obseg proizvodnje. Osnovna naloga vseh zaposlenih pa bo, da dosežejo v okviru predvidenega bruto produkta tak dohodek, ki bo omogočal kritje višjih življenjskih stroškov zaposlenih in naložbe v družbeni standard. Materialni stroški so v letošnjem letu precej nad predvidenimi. Lani poleti, ko so pripravljali gospodarski in finančni načrt za leto 1974, so sicer računali na zvišanje stroškov proizvodnje, vendar na tako občutno povečanje materialnih stroškov niso računali. Zato je dohodek manjši, kot so računali. Interni ukrepi za stabilizacijo in za boljše gospodarjenje niso mogli nadomestiti vseh zvišanj, zato so se morali v združenih industrijskih podjetjih • Gorenje Velenje odločiti tudi za sicer nepopularni ukrep — ža zvišanje cen izdelkov. še precej višje in da vsem ne bo mogoče ugoditi. Odločitev, da gredo velenjski rudarji tudi danes na delo in da bodo delali v vseh 3 izmenah, zasluži vso pohvalo, saj z njo velenjski rudarji znova izpričujejo visoko stopnjo zavesti in solidarnosti, kot so jo tudi že nekajkrat doslej, posebej še v času, ko smo se soočali z velikimi težavami zaradi pomanjkanja premoga in električne energije. Zdaj je na trgovskih organizacijah združenega dela, da prodajo velenjski lignit res družinam z najnižjimi dohodki, saj je premog iz drugih republik precej dražji. Pomagati je torej treba predvsem tistim kategorijam prebivalstva, ki so jih najbolj prizadele zadnje podražitve. Tudi za to, da pomagajo, kolikor je pač mogoče omiliti gmotne težave teh družin, so delali ve-- lenjski rudarji danes v vseh 3 izmenah, pa čeprav je bila v proizvodnem načrtu današnja, zad-_ nja sobota v mesecu, predvidena za počitek. velenje NOVO NA TRGU PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov - gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem - velik emajliran bojler kapacitete 1501 - odlični izkoristek - moderna oblika - mali gabariti - avtomatsko delovanje - kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal/h GRADBENI ODBOR IN KOMISIJE Mm m V velenjski občini s solidarnostno izgradnjo štirirazredne nove osnovne šole v Zibiki na Kozjanskem ne želijo samo pomagati prizadetim po potresu, temveč želijo na tem področju tudi prispevati k odpravljanju zaostalosti. Zato so se solidarnostne akcije lotili obsežno. Z njo hočejo mobilizirati čimveč ljudi in ustvariti širše politično vzdušje, da bi vsa slovenska javnost solidarnostno pomagala Kozjancem in slednjič rešila večletne težave na tem predelu slovenske zemlje. Zadelj tega so v Velenju vključili v solidarnostno akcijo pri gradnji nove šole v Zibiki, ki prav gotovo ne bo edina pomoč Velenjčanov, širok krog ljudi. Izvršni svet skupščine občine Velenje je imenoval gradbeni odbor in osem komisij. V gradbenem odboru so Nestl Žgank, predsednik, Franjo Korun, namestnik in člani Ivan Basle, Mirko Bizjak, Ivan Atelšek, Jože Veber, Marcel Medved, Milan Štimac, Vlado Videmšek, Martin Primožič, Franjo Arlič, Lado Zakošek, Avgust Jeriha, Slavko Janežič, Oto Mravljak, Ivo Jamnikar, Viktor Barle, Ivan Gaber, Ivan Fece, Valči Žohar, Franc Pečovnik in Franjo Kljun. Poleg gradbenega odbora pa je še osem komisij. V operativni komisiji so Ciril Grebenšek, st., Oto Mravljak, Ivo Jamnikar, Franc Hočevar in Ivan Štajner; v komisiji za projekte in lokacijo Ivan jGaber, Franc Pečovnik, Ivo Jamnikar, inž. Kogoj, inž. Tof, Valči Žohar in Lado Zakošek; v komisiji za finance so Ciril Pilih, Ivan Fece, Rudi Satler, Anton Glu-šič, Lojze Napotnik, Karel Vrečko in Ivo Klopčar; v komisiji za izvedbo akcije v krajevnih skupnostih so Jože Veber, Dra- ^ ! s s' <-f J go Tratnik, Vlado Videmšek, Alojz Ramšak, Lado Zakošek, Ivan Kolar, Milan Štimac, Bogo Gnezda, Ivo Gorogranc, Stane Ravljen in Stane Krevzel; v komisiji za izvedbo akcije v TOZD šo Marcel Medved, Janez Pukl, Slavko Janežič, Milan Šterban, Janez Miklavčič, Vlado Ore-muž, Herman Lešnik Milan - ' 1 *' Vrabič, Miha Macur in Štefan Dolejš; v propagandni komisiji so Milan Valnečak, Štefan Do-lejši, Lado Zakošek, Ljuban Naraks, Stane Vovk, Jože Ve--ber, Janez Pukl, Marjan Marinšek, Božo Vračko in Marjan Li-povšek; v komisiji za zbiranje materiala so Franjo Kljun, Ivan Kolar. Rudi Hudovernik, Janez Basle, Viktor Barle, Ivan vak, Alojz Zakrajšek in Vei slav Tajnik; v komisiji za ad nistracijo in evidenco pa Fe Kukovec, Viktor Mazej, Pašič, Martina Potočnik, I ka Zorko, Marija Čebul, M Plesec, Majda Ganter, Fužir, Marjana Venek in Leban. Zibika, idilična vasica sredi zelenja, je potrebna pomoči. i DELEGATOVO VPRAŠANJE NA SKUPNI SEJI ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Kaj je naredila komisija za ugotavljanje izvora premoženja? /prašanje delegata )o kdaj še veliko sme-v Lokah pri Moziiju? " 0 vprašanje delegata na ibčinske skupščine. Res to smetišče kaj malo nega z varstvom okolja! 1 se kopičijo poleg od-ih jam, veter pa vso mo- kramo veselo raznaša izu in daleč. „Pet košev bila sem nabrala na na-lavniku, preden smo šli > kosit!" je dejala kme-ki ima travnik blizu šča. „Namesto jurčkov š ob grmo\ju plastično epirno embalažo," je Sil vnet gobar. Doklej Izlet na frimorsko lani ZB NOV Šmartno 'aki in njihovi svojci so tos odločili, da obiščejo ijnsko jamo, bolnico a, Idrijo ter letališče L 20. julija se jih je v avtobusih otdpeljalo na 94. Z izletorm so bili vsi zadovoljni iin presene-nad lepotami, ki so jih i v Postojnsiki jami. Z hanjem so tuidi poslušali junaškega dejanja parti-v, ki so med dmgo sveti vojno uničili Nemcem t zaloge bencina, ito so si ogledali bolni-ranja. Vsi so se čudili dljivosti tistih, ki so vojno našli taiko skrit in zgradili bolnico. Po tku in dobrem kosilu v i so se napotili preko n in Škofje Loke ter ja na letališče Brnik, so občudovali živahen tet z letali. Šmartno so se vsi vrnili roljni in dob re volje ter izklopili po svojih doli. ! Z. KOTNIK Za vsklajeno delo . julija so komunisti GOZ-STVA IN LESNE INDU-JE NAZARJE sprejeli o organizirainju osnovnih Zveze komunistov v i organizacijah združena. iranje osinovnih orga-ZK v TOZD' spada k ure-lju nalog, kiijih nakazuje ja sedmeg;a kongresa te tem podrcočju ter novi f ZKS. V GLIfN sejerazde-inovna organizzacija na štiri ■e organizacijee. akšno organiziranostjo bo-E komunisti in \ vsaka organi-| odločilno vpblivali na ves | samoupravnifih družbenih Bv v vseh TOD Z D Gozdar-n lesne industtrije Nazarje. ZA PODPEČA\N-KUHAR Delegat Vlado Videmšek je na skupni seji zborov skupščine občine Velenje vprašal: Občane zanima dosedanje delo komisije za ugotavljanje virov premoženja. Komisija je sedaj razrešena, ne da bi občinski skupščini poročala o svojem delu. Predlagam, da komisija do prihodnjih sej delegacij in občinske skupščine pripravi poročilo o svojem delu, zlasti o tem, koliko postopkov za ugotovitev neupravičeno pridobljenega premoženja je uvedla, koliko jih je ustavila in zakaj, ter koliko jih je speljala do konca. Predlagamo, da se poročilo objavi v Našem času. Takšno je vprašanje delegata, ki ga je zadolžila konferenca delegacij 24. volilnega okoliša. ODGOVOR Objavljamo celotno poročilo o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja skupščine občine Velenje. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja je bila v občini Velenje imenovana na seji občinske skupščine dne 31. julija 1972. Komisija je bila sprva 7 -članska, v letu 1973 pa je občinska skupščina imenovala še namestnike članov komisije. Komisija je imela tajnico, ki je bila obenem pri Davčni upravi referent za kaznovanje prekrškov in za upravne zadeve. Zdaj komisija nima tajnice, ker je dosedanja prenehala delati pri Davčni upravi in se je zaposlila drugje, kjer iz objektivnih razlogov ne more več opravljati naloge tajnice komisije. Komisija se je sestala na 7. sejah, posamezni njeni člani pa so delali za komisijo tudi izven sej. Komisija je prejela 5 predlogov za uvedbo posebnega postopka, ki so vsi rešeni. Od navedenih 5 predlogov je komisija v enem primeru posebni postopek uvedla, po opravljenem postopku pa je bil postopek ustavljen, ker je stranka dokazala izvor premoženja s tem, da je predložila ustrezne dokaze. Komisija je obravnavala skupaj 238 obvestil o premoženjskem stanju. Na javni poziv je obvestila o premoženjskem stanju poslalo 174 občanov. Da bi komisija ugotovila, ali so ta obvestila poslali res vsi tisti občani, ki so bili dolžni to storiti na javni poziv, je komisija od vseh delovnih organizacij na območju občine zahtevala, da ji posredujejo imena vodilnih delavcev in članov samoupravnih organov, ki so bili dolžni poslati obvestila v smislu 5. točke poziva. Po prejemu seznamov teh ljudi je komisija vsem poslala opomine, nakar je prejela še 64 obvestil. Od vseh prejetih obvestil je komisija izločila 5 primerov, pri katerih so bile evidentne razlike med dohodki in premo- ženjem. Komisija je namreč izvršila analizo poslanih obvestil, pri čemer je preverila na eni strani dohodke, na drugi strani pa prijavljeno premoženje. Od dohodkov je komisija odštela življenjske stroške na podlagi statističnih podatkov zavoda za statistiko SRS. Seveda je komisija upoštevala tudi razne kredite in druge vire premoženja. Po naknadni preveritvi navedenih 5 primerov se je izkazalo, da ni pogojev za uvedbo posebnega postopka. Sankcij proti tistim občanom, ki v roku niso poslali obvestila, nismo predlagali. Ugotovili smo namreč, da ni šlo za namerno izmikanje tej obveznosti ampak bolj za nevednost oziroma nejasnosti. Vsem občanom, ki so poslali obvestila, smo posamično sporočili, da so bila njihova obvestila obravnavana na seji komisije. Pri svojem delovanju je komisija razkrila 3 primere kaznivih dejanj davčnih utaj in ponarejanja listin. Postopke smo prekinili in poslali prijave javnemu tožilstvu. Po približni oceni znaša znesek utajenega davka v posameznih primerih od 50.000 do 100.000 din. Pristojni organi (sodišča) teh primerov še niso zaključili. Velja ugotovitev, da so v glavnem vsi predlogi za uvedbo postopka prispeli v prvih mesecih delovanja komisije, nato pa so predlogi usahnili. V zadnjih mesecih sploh ni bilo nobenega predloga. . Menimo, da je za tako stanje več vzrokov. Prvi izmed vzrokov, da ni bilo več primerov, ki bi bih zreli za posebni postopek je ta, da je občina Velenje izrazita industrijska občina, kjer prevladujejo delavci — neposredni proizvajalci, med katerimi normalno ni zaslediti pojavov neupravičenega bogatenja. Obrtnikov, gostilničaijev in avtoprevoznikov je sorazmerno malo. Izgleda, da so v prvi fazi prišli pred komisijo vsi najbolj na zunaj očitni primeri. Ne bomo trdili, da primerov, ki bi bili zreli za ta postopek, ni več, vendar menimo, da jih ni večje število in da so bolj prikriti javnosti, oziroma je premoženje teh občanov prikrito. s S * s s s s * POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI, OBČINSKEGA IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE: Uveljaviti j delegatska razmerja Nadaljnji vzrok je kadrovsko šibko zasedena Davčna uprava in premajhna podpora komisiji s strani krajevnih skupposti, družbeno političnih organizacij in občanov. Komisija dobiva predloge za uvedbo posebnega postopka v glavnem od Davčne uprave, ki ima zelo slabo zasedene inšpekcijske službe. Končno pa moram tudi priznati, da komisija iz subjektivnih in objektivnih vzrokov ni bila dovolj aktivna in iznajdljiva. Člani komisije so namreč močno angažirani na svojih delovnih mestih in z družbenimi funkcijami. Pri pomanjkanju gradiva je komisija samoiniciativno raziskala nekaj primerov, ki so jih člani komisije iznesli na sejah in kateri so jim poznani iz okolja, kjer delajo in živijo. Preverili smo obrtnike, ki kooperirajo z industrijo preko tukajšnjega trgovskega podjetja „ERA" Velenje. Preverili smo tudi popoldanske obrtnike. Pripravljamo pregled podatkov v anketi o zasebni gradnji. Poslali smo pismene pozive k sodelovanju vodstvom družbenopolitičnih organizacij, krajevnim skupnostim in organom delavske kontrole v podjetjih, vendar za enkrat še ni opaziti rezultatov. Pismenih poročil o delovanju komisije doslej še nismo predložili nobenemu organu ali organizaciji v občini. O delu komisije smo ustno poročali na občinski konferenci ZKS in na seji komiteja občinske konference ZKS. V časopisu „Naš čas" smo objavili dva krajša članka z naslovom „Kaj dela komisija za ugotavljanje izvora premoženja", prav tako pa sta bila objavljena dva članka o delu komisije in delu drugih komisij s področja celjske regije v Novem tedniku. Po naši oceni je dosedanje delo komisije zadovoljivo. Število obravnavanih primerov sicer ni veliko, vendar to ni glavno merilo za ocenjevanje dela komisije, kajti ne more biti dvoma, da je komisija odigrala pomembno družbeno preventivno vlogo. V bodoče bo nujno potrebno več družbene podpore in pomoči ter okrepiti sodelovanje z zainteresiranimi dejavniki v občini. Predvsem pa je treba takoj imenovati novega tajnika oziroma tajnico komisije in kadrovsko okrepiti Davčno upravo. I S ! Pred dnevi so se v Velenju sešli predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti, temeljne kulturne skupnosti, temeljne telesno kulturne skupnosti in skupnosti otroškega varstva, predstavniki Izvršnega sveta Skupščine občine ter Občinske konference SZDL. Na posvetovanju so govorili o programu dela izvršnega sveta in o usklajevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti ter o pripravah na oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti na delegatski osnovi. Za kar najbolj uspešno delo v prihodnje je potrebno tudi kar najbolj usklajeno delo med občinskim izvršnim svetom ter samoupravnimi organi samoupravnih interesnih skupnosti, posebej pa tudi sodelovanje med interesnimi skupnostmi. Zato so tudi vsi udeleženci posvetovanja podprli predlog, da bi bili takšni sestanki pogostejši, saj bi lahko na njih izmenjavali delovne izkušnje ter se dogovarjali o skupnem reševanju nalog in zahtev. Tesnejše sodelovanje je potrebno tudi za dosego enakopravnega vrednotenja družbenih dejavnosti, predvsem pa hitrejšega urejanja nalog pri oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi delegatskih razmerij. Udeleženci posvetovanja so se dogovorili, da bodo takoj začeli z akcijo oblikovanja samoupravnih interesnih skupnosti na delegatski osnovi. Predlagali so ustanovitev posebne koordinacijske kadrovske komisije, ki bi preučila naloge v zvezi z volitvijo delegatov v posamezne interesne skupnosti. V komisiji pa naj bi bili predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, občinskega izvršnega sveta, Socialistične zveze, Zveze komunistov in Zveze sindikatov. „ Predlagano je nadalje, da naj bi pri podpredsedniku občinskega izvršnega sveta za družbene dejavnosti ustanovili poseben kolegij za družbene dejavnosti, v okviru katerega bi pripravljali predloge za usklajevanje programov, nalog in dela med občinskim izvršnim svetom ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Ta kolegij hi bil vez med občinsko skupščino in interesnimi skupnostmi, v njem pa bi sodelovali predstavniki skupščine, interesnih skupnosti in strokovnih služb. Že v mesecu avgustu je treba pripraviti vse potrebno za oblikovanje delovnih programov in finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975. Pri pripravi delovnih usmeritev bi morali dosledno upoštevati tudi naloge, zapisane v srednjeročnem programu' razvoja občine Velenje do leta 1980. Pri tem kaže še posebej opozoriti na naloge samoupravnih interesnih skupnosti v zvezi z investicijami, „ izoblikovati pa morajo še predloge za akcijsko reševanje na-£ log, zapisanih v programu občinskega izvršnega sveta. ^ Na posvetovanju so obravnavali tudi predlog za obliko-w vanje skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. To naj ustanovijo na osnovi dogovora med samoupravnimi interesnimi skupnostmi, o predlogu pa naj bi spregovorili na posvetovanju ob koncu avgusta. Predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti so predlagali Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje, da najpozneje do oktobra pripravi predlog skupne in splošne porabe v občini. V novembru naj bi potekala javna razprava o predlogu, v decembru pa ga naj bi podpisali. Hkrati z razpravo o programu skupne in splošne porabe v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organih pa naj bi tekla tudi razprava o oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti na delegatskih osnovah. Na posvetovanju je bilo še dogovorjeno, da bodo v mesecu avgustu vse samoupravne interesne skupnosti pregledale problematiko uveljavljanja samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja v prvem letošnjem polletju ter pripravila predloge za morebitno usklajevanje porabe. In končno so udeleženci nedavnega posvetovanja menili, da je treba nameniti večjo pozornost procesont sodelovanja in povezovanja tudi na vseh področjih družbenih dejavnosti. Zato naj bi samoupravne interesne skupnosti čimprej pripravile idejne zasnove mogočih procesov posvetovanja na področju otroškega varstva, kulture in telesne kulture, pri čemer bi zlasti še zasledovali višjo kvaliteto dela ter racionalno trošenje družbenih sredstev. S 5 * S * * S 5 * S S J <» 4 I I V PAŠKI VASI REDIJO PREKO 90 TISOČ PIŠČANCEV V vasi čivka pernata armada Tisti, ki hodijo skozi Paško vas, so že prav gotovo opazili nizke, dolge stavbe, ki so na prvi pogled prej podobne delavnicam, kot pa hlevom. V njih namreč čivka na tisoče in tisoče piščancev, ki čakajo na to, da jih bodo gospodinje postavile na mize. Te „kuije farme", kot jih jih vprašali, zakaj so se odločili imenujejo vaščani, so se začele pojavljati pred nekaj leti in nato vedno bolj rasle, dokler niso dosegle razsežnosti, ki jih imajo danes. V Paški vasi se kar devet kmetij ukvaija s to vrsto dejavnosti, ki jim poleg zaslužka prinaša nedvomno tudi veliko skrbi in napornega dela. Ni lahko vsak dan nakrmiti nekaj tisoč piščancev in poleg tega skrbeti še za to, da so hlevi vedno čisti. Dela je torej več kot dovolj. Zato smo obiskali nekatere izmed rejcev piščancev in ravno za to, razmeroma redko kmetijsko panogo. Franc Drofelnik je pripovedoval. „Farmo piščancev imamo že od leta 1971. Najprej smo redili kure nesnice. Imeli smo jih približno štiri tisoč. Nato smo na predlog kombinata „Emona" presedlali na tako imenovane brojletje, ki jih "redimo zaradi mesa. Zaradi tega smo morali spremeniti tudi opremo, pri čemer nam je poleg naših investicij pomagala tudi Emona. Trenutno jih imamo deset do enajst tisoč. Vsi imamo prek domače kmetijske zadruge kooperacijsko pogodbo z Emono, ki dobavlja enodnevne piščance in jih nato odkupi, tako, da smo mi le vzrejci. Tudi krmo dostavlja Emona. Najprej so jo vozili iz Ljubljane, sedaj pa iz Srbije, vendar je manj kvalitetna, kar se pozna tudi na piščancih. Krmimo jih strojno, na dan pa pojedo od 1200 do 1500 kilogramov hrane. Kljub temu, da je z njimi izredno veliko dela, nam ni žal, da smo se odločili za to. V Paški vasi smo skoraj vsi kmetje z malo zemlje in smo morali poiskati zaslužek drugje. Poleg tega vzreja piščancev prinaša tudi velike količine gnoja, ki ga uporabljamo za travnike in za pitanje bikov.." Tudi pri Ažmanovih, Obuje-vih, Bizjakovih, Ježovnikovih, UrlepovBi, Drevovih in Letonje-vih redijo brojleije. Vsi jih imajo približno po deset tisoč in vsi so pogodbeno vezani z ljubljansko Emono. Edina, ki redi kure nesnice je Matilda Dvornik. „Pri nas redimo piščance že devet let. Ker sem bila doma, sem iskala vir zaslužka in se odločila za piščance. Najprej smo imeli brojlerje, sedaj pa imamo pet mesecev jarčke za nesnice, v ostalem času pa še vedno broj-. lerje. Zadruga Mozirje nam pripelje po 2000 enodnevnih „Kiseks" piščancev, ki jih po petih mesecih zopet odpeljejo. Jajce, ki jih znesejo na začetku obdržimo sami, saj še niso dobre za prodajo. Medtem, ko so pri nas, jih dvakrat cepijo in jim odrežejo kljune, da se ne pobijajo. Dokler so pri nas, poje vsaka po deset kilogramov krme, ki nam jo dobavlja kmetijska zadruga iz Mozirja." Takšno je torej delo z vzrejo piščancev. Škoda, da se za to panogo ne odloča še več kmetovalcev. Potem nam ne bi bilo treba uvažati toliko mesa iz Argentine, Kitajske in od drugod in bojazen o tem, ali je pokvarjeno ali ne bi bila povsem odveč. i J. KRAJNC VAJENCI Ključavničarskega vajenca sprejmem, lahko tudi z nedokončano osemletko. Jušnik Viktor, Paka 14/a, Velenje STANOVANJE Manjša zidarska skupina ššče stanovanje v Velenju za določen čas, proti dobremu plačilu. Cenjene ponudbe pošljite v uredništvo NČ pod sfro ..SOLIDNI". KUPIM BETONSKI MEŠALEC rabljen, kupim. Jušnik Viktor, Paka/14a, Velenje. MANJŠO GRADBENO PARCELO kupim v okolici Velenja. Cenjene ponudbe pošljite v uredništvo lista pod šifro „Parcela". PRODAM OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 125 dobro ohranjen, ogodno prodam. Jušnik Viktor, Paka 14/a, Velenje. IZ DOLOČIL ZA ŽIVLJENJE • IZ DOLOČIL ZA ŽIVLJENJE • IZ DOLOČIL ZA ŽIVLJENJE • IZ DOLOČI REDNI KINO VELENJE Torek, 6. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem RANČARJ1 NAPADAJO. Režija: Kersnell Daogherty. Igrajo: Brain Keith, Robert Culp Sreda, 7. 8. ob 17,30 in 19.30 Zahodno nemški barvni film HEINTJE. Režija: Hans Heinrich. Igrajo: Heintje, Heinz Reinecke, Gerlinde Loker. Četrtek, 8. 8. ob 17.30 in 19.30 Zahodno nemški barvni film HEINTJE. Petek, 9. 8. ob 17.30 ameriški barvni vestem CHATOVA DEŽELA. Režija: Michael Winner. Igrajo: Charles Bronson, Jack Pa-lcinc6 Sobota, 10. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem CHATOVA DEŽELA. Nedelja, 11. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem CHATOVA DEŽELA. K1NOGLEDALIŠČE VELENJE Ponedeljek, 5. 8. ob 20. uri ameriški barvni vestem RANCARJI NAPADAJO. Režija: Kersnell Daogherty. Igrajo: Brain Keith, Robert Culp. UPRAVA OZD KLEPARSTVO-VODOVOD ŠOŠTANJ RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO FINANČNEGA KNJIGOVODJE POGOJI: — da ima končano ekonomsko srednjo šolo in najmanj 3 — 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu finančnega knjigovodje v gospodarstvu. Osebni dohodki po pravilniku o OD. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Razpisna komisija za imenovanje direktorja Čevljarstva Velenje razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še tele pogoje: - da je VK delavec čevljarske stroke z mojsterskim izpitom ali da ima končano delovodsko šolo. - da ima najmanj 5 let prakse v tej stroki od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. ZAHVALA Ob nenadni boleči in težki izgubi moža in očeta Vladimirja Cizeja rudarja iz REK se zahvaljujem vsem, ki so nam v težkih dneh s toplo in iskreno besedo izrekli sožalje. Posebna zahvala primariju dr. Fijavžu in dr. Zupancu, ki sta ga dolga leta zdravila; članom kolektiva REK in RSC za vsestransko in nesebično pomoč, govornikoma ob odprtem grobu: tov. Planincu kot dolg. stanovskem tovarišu in tov. Zlodeju iz ribiške družine; pevskemu zboru in godbi ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence. Žalujoča žena Marica in otroka Vlado in Jana Telesna kultura v ustavi SRS Temeljna načela VI. II. odstavek Socialistična družbena skupnost ustvarja možnosti, da delovni ljudje v prostem času s svobodnimi dejavnostmi razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti, bogatijo svojo osebnost, povečujejo svoje umske in telesne sposobnosti in utijujejo svoje zdravje. - 64. člen V samoupravnih interesnih telesnokulturnih skupnostih zagotavljajo delovni Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni ljudje in občani v občini, se določijo kulture in rckreacije in v ta namen združujejo sredstva ter skupaj z delavci na področju telesne kulture oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, skrbijo za množično vključevanje delovnih ljudi v te dejavnosti, razvijajo tekmovalni šport, odločajo o graditvi in uporabi športnih in rekreativnih objektov, skrbijo za strokovne delavce, določajo položaj vrhunskih športnikov in uresničujejo druge skupne interese. 73. člen Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da s te-lesnokulturnimi skupnih interesov in o opravljanju nalog ter solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanju naselij in drugega prostora ter prebivanje, upravljanje stanovanj, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, javno obveščanje, telesna kultura ter rekreacija, komunalne in- druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb družin in gospodinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in de- la' 104. člen Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo; stanovanje, počitek, kulturo in rekre- acijo, kakor tudi, da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. 186. člen — 2. odstavek Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni ljudje in občani v občini, se določijo s statutom občine v skladu s to ustavo. Delovni ljudje in občani zlasti: ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, . usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokul-tiTrne in rlnipe skunne potrebe. 239. člen Delovni ljudje, in občani imajo pravico in dolžnost, da s telesnokultumimi dejavnostmi ohranjajo in razvijajo svoje telesne in umske sposobnosti. 314. člen Socialistično republiko Slovenijo predstavljajo s to ustavo določeni republiški organi. V okviru z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti Socialistična republika Slovenija po republiških organih: točka 23. odloča o temeljnih vprašanjih organiziranosti in razvoja kulturne in telesnokulturne dejav- nost1' 324. člen- Zakon lahko določi temeljna načela na naslednjih področjih, ki jih delovni ljudje in občani samostojno urejajo v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. • Telesna kultura v statutu občine Velenje Delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo zaradi izboljševanja zdravstvenega stanja, produktivnosti dela in obrambnih sposobnosti materialne, organizacijske in druge pogoje za množičen razvoj telesne kulture, za telesno vzgojo otrok in mladine v vzgojno-varstvenih zavodih in šolah ter za gradnjo in čim širšo uporabo telesno-kulturnih objektov in naprav, v organizacijah združenega dela razvijajo aktivno športno in rekreacijsko udejstvovanje zaposlenih ter jim omogočajo ustrezne telesno-kulturne aktivnosti in opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v širši družbeno-politični skupnosti. PLAVALNI TEČAJ ZA UČENCE IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Splavali so vsi Letošnjih lepih julijskih dni so se posebno razveselili učenci osnovne šole Bratov Letonje Šmartno ob Paki. Učiteljski zbor jim je namreč že drugo leto zapovrstjo organiziral plavalni tečaj na bazenu v Šoštanju. Tečaja se je udeležilo 40 učencev. Prijavljencev je bilo mnogo več, toda prednost pri vpisu so imeli učenci četrtih razredov (za katere bi naj bila to neke vrste šola v naravi, ki predvideva, da se morajo učenci 4. razredov naučiti plavat) in starejši učenci neplavalci. Učenje plavanja je potekalo v treh skupinah. Vodili so jih Bojan Prašnikar, Slavko Kokot in Lija Modrijan. Tečaj je trajal 10 dni. Ob koncu tečaja je ostalo 34 učencev, ki so vsi splavali. V spomin na tečaj in uspešen zaključek so dobili diplome. Ker so dejansko splavali vsi učenci, je to velik uspeh. Zato je učiteljski zbor sklenil, da bo prihodnje leto plavalni tečaj obvezen za vse učence 4. razredov. Tudi med starši je veliko zanimanje za ta tečaj-ne nazadnje zaradi nizke cene (30 din). Ostale stroške je namreč poravnala šola. LIJA MODRIJAN Telesna kultura v Šmartnem Društvo Partizan je med naj-inartjivejšimi organizacijami v Šmartnem ob Paki. Društvo ima veliko članov, saj so Smarčani zelo navdušeni za šport, še zlasti za nogomet. Vodstva posameznih sekcij že sedaj pripravljajo programe za skupščino, ki bo predvidoma meseca novembra, da bi bilo njihovo delo v bodoči sezoni kronano s še večjimi uspehi. S predsednikom Mirom Trav-nerjem smo kramljali o njihovem delu., Ali lahko opredelite področja vašega delovanja? „Vsi vedo, da je pri nas na prvem mestu nogomet, nato nekaj časa nič, zatem pa pridejo namizni tenis, smučanje in rekreacija. Zavedamo se, da delujemo mnogo ožje od programa, ki si gaje Partizan, kot tclesno-kulturna organizacija zastavil. Razširitvi delovanja bomo v bodoče . posvetili največ pozornosti, seveda pa bomo ostali pri nogometu kot edinem tekmo-" valnem športu, saj imamo tu -veliko zaledje." In kje so po vašem mnenju vzroki za tako ozko delovanje? ,,Nedvomno je eden poglavitnih razlogov v pomanjkanju objektov. Z novo šolsko telovadnico smo sicer ogromno pridobili, saj jc v njej potekala rekreacija vseh, od pionirjev in pionirk do članov in članic. Pogrešamo pa druge objekte kot igrišče za tenis, atletsko stezo m druge. V urbanističnem načrtu kraja ji tudi izgradnja športnega centri Upamo, da bo s tem ta proble« rešen. Velike težave pa imami tudi s pomanjkanjem vaditeljsle ga kadra." In kako je z nogometom, ko najbolj delavno vejo vaše orgam zacije; eki NAS CAS narocilnioa Naročam tednik NAS CAS Ime in priimek.................................................................................................................... Kraj ............................................. Ulica ...........................................................................••-••• Naročnino bom redno plačeval. Nurotilnico pošljite na naslov: NAS CAS, B3320 Velenje, Tilov Ir« 2. Miro Travner, predsedn društva Partizan „Izpadli smo iz Slovenske ge, kar pa za nas vsekakor i uspeh. Imeli smo dobro t in, po prikazani igri nismo ; žili izpada. Z malo več šport sreče bi si vsekakor lahko za) tovili obstanek. Izvolili smo« vo vodstvo s predsednike Avgustom Reberšakom, s pripi vami igralcev, pa bodo zacelil avgusta." In kakšni so vaši načrti zap hodnost? „Omenil sem že, da imam« načrtu izgradnjo športni parka. Pri tem računamo na delovanja zlasti mladine, saj iu bo udarniško delo še kakoj trebno. S tem bomo prišli do klubskih prostorov in adap rali garderobe pri telovadni Uredili bomo okolico nn metnega igrišča, predvsem postavili tribune. Smučarjem! mo skušali postaviti vlečni Seveda bo vse to izvedljivo le,i bomo imeli zadovoljivo rr denarno vprašanje. Sedaj na dobivamo denar le za vzdi vanje objektov, ne pa za gradnjo. Se danes smo dolžni izgradnjo novega nogometi igrišča 100.000 novih dinarji ker se nekateri niso držali dog vorov o finansiranju." Težav jim torej kljub deli nim uspehom ne manjka, i mo jim, da bi jih imeli vi manj, da bi končno prišli do dovotjivih delovnih pogajer, katerimi bi lahko dosegli Ijene cilje. Za to so vselt sposobni. J. KRA Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula - Tehnični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 — Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fo ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAS C plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. I VOLILNA KONFERENCA V TOVARNI GORENJE Vidno mesto mladim Predsedstvo tovarniške konference Zveze mladine Sloveni-B Gorenje TGO Velenje je 25. julija sklicalo 9. volilno kon-erenco. Udeležili so se je delegati, izvoljeni na sestankih mladinskih aktivov v TOZD, pa tudi gostje, izvoljeni dele-jatje so predstavljali 3000 mladih, ki so zaposleni v Združenem podjetju Gorenje, in so včlanjeni v 12 mladinskih aktivov. v je. Vendar pa se mladi akcij lotevajo še premalo pripravljeni. V njih je ogromen polet ir le s pametno organizacijo mladine bodo lahko dosegli delovni uspeh. Vse akcije pa naj bi stremele k temu, da bi mladega človeka čimbolj idejno obvestili in ga motivirali, za zavestno doseganje boljših delovnih rezultatov. Miro Travner, predsednik TK ZM je v svojem referatu povedal, da je v delo potrebno vključiti več mladine in bolj jasno postaviti stališča mladih komunistov. Vsekakor pa morajo biti mladi še bolj povezani s sindikalno organizacijo. Blagajniško poročilo je prebral a Nada Zrebl, poročilo verifikacijske komisije pa Andrej Šile. Od 148 povabljenih mladincev, se je konference udeležilo 99 in 14 gostov. Razprava, ki je sledila, je bila dokaj plodna. Nakazali so problem mladinskih funkcionarjev, ki so zaradi svojega dela v družbenopolitičnih organizacijah odtrgani od dela, kar pa čuti proizvodnja. Je pa potrebno, da izhajajo iz delavske baze. Važno je tudi, da v mladinski organizaciji bolj sodeluje kmečka mladina. Pasivnost pa se lahko zmanjša z dobrim informiranjem, ki mora biti vsem razumljivo. Da bi pri delu dosegali boljše rezultate, morajo organizirati dodatno izobraževanje, ki naj sloni na marxistični osnovi. Med razpravljalci je spregovoril tudi Jože Mastnak, predstavnik občinske konference ZMS Velenje. Mlade sta pozdravila še gosta iz Iskre in Elektro-mehaniiče Kranj. Posebno zanimiv je bil pozdravni govor generalnega direktorja Ivana Atelška. Poudaril je vlogo mladih v Gorenju. Ti naj bi imeli vidno mesto v podjetju. Svoje ideje naj uresničujejo in uživajo rezultate. Seveda pa so pri delu potrebna prizadevanja in napori. Potrebni so zdravi medsebojni odnosi in povezava mladih s starejšimi. Zaključil je z besedami: „Zelim, da angažirate vse mladince in pokažete, da so to najbolj kulturni in pridni ljudje. Mladina naj daje ton vsemu prizadevanju, da nam bo jutri res lahko lepše!" Za novega predsednika tovarniške konference je bil izvoljen Jože Krebl. Nato so se dogovorili še o plačevanju članarine. Ta se bo odslej plačevala procentu-alno in sicer 0,1 % od neto mesečnega dohodka. MELITA VOVK Sekretar tovarniške kon-erence Jože Krebl je podal celoletno aktivnost mladinskih aktivov, ki je bila res pestra. Mladi so se udejstvo-rali na raznih straneh, prire-ali idejnopolitična preda-ranja, se dopolnilno izobraževali in imeli stike z raznimi organizacijami. Niso po-tabljali na rekreacijo, saj so irganizirali več izletov in joznavnih večerov. Veliko ispehov so poželi na špOrt-lem področju. Pomembna >a je tudi njihova akcija za manjšanje odpadnega mate-iala. Seveda je njihova iktivnost bila preobširna, da >i jo opisali z nekaj beseda-ni. Sekretar Krebl je pouda-il, da je v tovarni beseda liladih pomembna: V orga-lih samoupravljanja je 43 % Slanov mladinske organizaci- OB ROBU zamudo, a še zmeraj aktualno Za praznične: dni z javnih adb in stanovanjskih ponj izobesimo zastave in i sicer poskrbimo za znični videz naših krajev, idtem, ko smo prejšnja le-| skorajda na vsakem kora-»tavljali, da tisti, ki so zastave, kaj malo ajo, kako visijo zastave. *ia srečo je zdaj vse manj »v, da zastave ne bi prav izobešene. Zato 1 se pred praznikom vsta-toliko bolj začudili, ko na zadružnem domu v iliču zagledali zastavo komunistov, že obledelo ter raztrgala Zastava je visela še v po-29. julija. Vprašu-> se lahko, kdo je dal na-da se izobesi taka zastali koliko časa bo z za-doma v Doliču zbledela in raztrgana Zveze komunistov Z JADRALNIM LETALOM JE EVGEN KHUN IZ MEZINGENA PRI STUTTGARTU STRMOGLAVIL V BLIŽINI PARTIZANSKEGA DOMA NiA ZAHODNEM POHORJU:__ TRAGIČEN ZAKLJUČEK DOPUSTA Na letališče Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu prihajajo iz leta v leto številne skupine jadralcev iz Zvezne republike Nemčije, da bi pri nas preživele del dopusta. Za skupino letalcev iz Metzinge-na pri Stuttgartu so se dopust-niški dnevi iztekali. Med jadralci iz Zvezne republike Nemčije je bil tudi 53-letni Evgen Khun, ki je prišel na dopust v Mislinjsko dolino četrtič. Bil je izkušen jadralec, saj je bil v zraku nad 500 'ur. V soboto, 27. julija, se je odločil, da bo popoldne preživel v zraku. Nekaj po enajsti uri je vzletel, v lepem vremenu pa se je odločil tudi za kroženje nad Zahodnim Pohorjem. Nekaj pred 17. uro pa je Evgen Khun nenadoma treščil v daljnovod visoke napetosti v neposredni bližini Partizanskega doma na Zahodnem Pohoiju. Pri strmo-gljavljenju je dobil Evgen Khun take poškodbe, da jim je podlegel na kraju nesreče. Jadralno letalo Cirus - standard, last letalskega kluba Metzingen pri Stuttgartu, pa je povsem uničeno. V času poročanja vzroka za nesrečo zahodnonemškega jadralca še niso ugotovili. # Otrok pred avtomobil Zaradi neprevidnosti pri igri otrok, je bil 7. 7. lažje poškodovan Janez Razboršek. Fant je na vozišču Koroške ceste postavljal kamne za gol. Simon Strmoglavljeno jadralno letalo blizu Partizanskega doma na Pohorju škodovana. Škode na obeh vozi-lihje za okoli 15.000 din. • Zapeljala na bankino Voznica kolesa Zofka Avberšek se je peljala po cesti III. reda iz Podkraja proti Velenju. Peljala se je po skrajni desni strani ceste, ko pa je zapeljala na bankino, ki je bila zaradi dežja razjedena in luknjičasta, jo je vrglo po cestišču. Avber-škova je dobila manjše praske po rokah in obrazu. ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ROGAŠKA SLATINA Cvikl je opazil os. avto CE 456-35, ki ga je vozil Janez Gu-benšek, in opozoril fanta, naj miruje. Vendar je otrok skočil naravnost pred vozilo. 0 Sopotnica poškodovana Dne 5. 7. je voznik tovornjaka K 134-009 s prikolico peljal po cesti II. reda iz Velenja proti Slovenj Gradcu. V Paki je bil ob cesti postavljen osebni avtomobil, iz nasprotne strani pa je Otschku Dominikusu pripeljal tov. avtomobil s prikolico. Do-minikus je ustavil, vendar pa je za njim ravno takrat pripeljal voznik os. avtomobila Ce 414-22 Jože Šumah. Nožna zavora mu ni prijela, zato se je hotel izogniti trčenju. Vendar je moral zapeljati v zadnjo levo gumo prikolice, da ne bi trčil v tovornjak. Pri nesreči je bila sopotnica Jožica Šumah lažje po- Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer votrTvsok dan nudimo sve-2e postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici Igra glasba za ples in prijetno razvedrilo. Partija MINI GOLFA za vas, vašo druilno in prijatelje. V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico kegljanja, nato pa si oglejte nov BARSKI SPO^ RED. Ne bo vam žal! hotel parna • Pes poginil Dne 7. 7; 1974 je voznik os. avtomobila CE 588-46 Franc Skaza pripeljal po cesti II. reda iz Slovenj Gradca proti Velenju. V Šaleku,_ nedaleč od gostilne Verdev, mu je nenadoma izza vogala hiše skočil na cesto lovski pes. Skaza ga je zadel s prednjim odbijačem. Pes je takoj poginil. • Preozko cesto Prejšnji teden je prikolica tovornjaka, ki ga je upravljal Srečko Gostečnik zadela kombi Franca Podlesnika iz Ljubnega. Nesreča se je zgodila na ozki makadamski cesti Ljubno -Smrekovec. V nepreglednem ovinku je prikolico zaneslo v kombi. Škode je za okrog 20.000 dinarjev. • Izsiljeval prednost 16. julija je voznica osebnega avtomobila Ana Hudournik vo žila po cesti II. reda iz Velenja proti Šoštanju. Po neprednostn cesti Lole Ribarja v Šoštanju je pripeljal voznik mopeda Branke Goltnik in zapeljal v križišče Pri tem je zaprl pot Hudourni kovi, ki je zadela z desnim blat nikom v mopedista, nato pa za peljala še preko pločnika' ir trčila s sprednjim delom avto mobila v drog obcestne razsvetljave. Pri nesreči seje voznica poškodovala, škode pa je za okoli 6.000 din. • Verižno trčenje 18. julija jc voznica osebnega avtomobila Olga Svečnik pravilno ustavila vozilo na semaforiziranem križišču za TGO GORENJF. Za njo je pripeljal Karel Knez in zaradi ne- primerne hitrosti in vinjenosti spregledal rdečo luč na semaforju, prepozno zavrl in zadel v zadnji del avtomobila Svečnikove. Tudi Slavko Marš, ki je pripeljal za Knezom, je spregledal rdečo luč ter se zaletel v Knezov avto. Škode je za okoli 30.000 din. • Neprevidnost otroka - kolesarja 23. julija je na Koroški cesti voznik osebnega avtomobila Oto Gantar dohitel v bližini križišča kolesarja - otroka Matjaža Tepeža. Ta je, ne da bi nakazal smer vožnje z roko, nenadoma zavil v levo. Voznik Gantar, ki nesreče ni mogel preprečiti, ga je zadel z desnim blatnikom avtomobila. Pri tem je deček dobil poškodbe na stegnu leve noge. # Mopedista trčila 24. julija je voznica mopeda Vida Šubl peljala iz Šoštanja proti Šent-flcrjanu. Iz nasprotne strani je z neprimerno hitrostjo pripeljal mo-pedist Marjan Kumer. Zaradi prehitre vožnje je na blagem ovinku zapeljal na levo stran ceste in trčil v voznico Šublovo. Pri čelnem trčenju sta si oba voznika zlomila levi nogi, Marjan Kumer pa je dobil tudi pretres možganov. Na obeh mopedih je škode za 3.000 din. Strela kosila po Pohorju SLOVENJ GRADEC, 28. julija — Nad Zahodnim Pohorjem je popoldne divjalo neurje, ki je terjalo tudi dve smrtni žrtvi. Med neurjem je strela uljila 46-letno Terezijo Pačnik in njenega nečaka Marjana Pačnika, starega 10 let. Zdravka Pačnika pa je strela le oplazila in ga za nekaj časa ohromila. Pod Črnim vrhom so sušili seno. Na travniku so bili Pačnikovi, Marjanova in Zdravkova oče in mati, oba fanta ter teta Terezija. Ker se je začelo pripravljati k nevihti, so naložili prvi voz sena, da bi ga odpeljali domov. Pri vozu sta bila Pačnikova, oče in mati, zadaj pa so pešačili teta Terezija in Marjan ter Zdravko. Malo pred domačijo je udarila strela. Teta Terezija in Marjan sta šla pod dežnikom, Zdravko pa par korakov pred njima. Vse je pometalo po tleh. Ko je prišel Zdravko k zavesti, najprej ni čutil nog, saj mu jih je strela ohromila. Ko se je povsem zavedel, je zagledal na tleh teto in brata. K sreči je prišel kmalu mimo Šima- Desedetni Zdravko Pačnik nov Jože iz Mislinja, ki je dvignil Zdravka in ga odnesel do domačije ter obvestil Pačnikove o hudi tragediji, ki se je odigrala pravzaprav pred domačijo. ♦ «., » « i • »; * 4 • *•■ > ► V * * •.. '' LJUDJE MED NAM! • LJUDJE MED NAMI • LJUDJE MED NAMI • LJUDJE MED NAMI • LJUDJE MED NAMI • LJUDJE MED NAMI • LJUDJE MED N • Naš znanec Franc Jevšnik Franc Atelšek PRI FRANCU ROGELŠKU DIRKAČA BREZ STRAHU Ljubiteljem motociklizma, tistim, ki z zanimanjem opazujejo pogumne može, ki v črnih kombinezonih in na hitrih motorjih drvijo iz zavoja v zavoj, je gotovo znano, da je v Sloveniji le kakih sedem dirkačev-prikoličarjev. Vsi poznajo imena Salobir, Camlek, Berden in druga. V zadnjih dveh sezonah pa je z dobrimi rezultati opozoril nase voznik Rogelšek s sovozačem Češnovatjem. Franca Rogelška, ki je po poklicu avtoprevoznik, smo obiskali na njegovem domu v Gavcah pri Šmartnem ob Paki in rad je odgovoril na nekaj vprašanj. Zakaj ste se odločili ravno za ta šport in kje so vaši začetki? „Že ko sem se učil za avtomehanika, so me neveijetno privlačili motorji, zato sem se odločil, da bom poskusil z njimi malo dirkati. Sam sem si kupil rabljen motor in začel. Malo časa je bil moj sovozač Kari Gaber iz Murske Sobote, nato pa vse do danes Viki Češnovar iz Skorneea. Prvič sem sodeloval na dirki v Arandielovcu leta 1971." Kje ste dobivali sredstva za velike izdatke? „Ud vsega začetka tekmujem za klub Ljudske tehnike iz Šmartnega ob Paki, ki mi je pomagal pri nakupu drugega motorja. Za vzdrževanje stroja pa dajem precej tudi sam. Vsa popravila, ki so zelo pogosta, nam izvaja tvrdka Mueiler v Nemčiji. Veliko pa skrbim za vozilo tudi sam, kar terja precej prostega časa." Kakšne uspehe ste dosegah? ..Sodelovala sva na enajstih dirkah. Z rezultati sem izredno zadovoljen, saj nimava najboljšega motorja pa tudi trenirava skoraj nič, ker bi bilo predrago vzdrževati stroj tudi za trening. V moji vitrini TEŽKO JO JE NAJTI DO Vse manj je tistih družin, kjer imajo domač kruh, v mestu pa sploh ni gospodinjstva, kjer bi lahko pogrešali dnevno sveži kruh. Trgovine so zdaj razmeroma dobro založene z njim, pomanjkanje je čutiti le ob koncu tedna, pred prazniki ali ob odvzemu elektrike. Zanimalo me je, kako izgleda peka kruha. Oglasil sem se v Merxovi pekarni v Velenju in se pogovarjal z delavci. Iz pogovora med delom, ki je bil zelo zanimiv, sem povzel naslednji zapis. STEVO LOVRIČ (29) iz Dervente v Bosni, KV pek: Kdor ne opravlja dela z veseljem, gotovo ne bi vzdržal. Nočno delo, nedeljska izmena in tempo dela, gotovo tvorijo težje pogoje. Posebno naporno je delo pri pečeh, pri peki žemelj. S pekarskim poklicem v tovarni ne bi uspeval, zato moram včasih tudi potrpeti. Povsod je treba delati. , DUŠAN SKUTNIK (22) iz Velenja, KV pek: Poklica sem se izučil v pekarni Gaberje v Celju. Na delovnem mestu sem zaposlen kot tehtalec kruha. Pri delu je treba paziti na točnost. Ker je stroj že dotrajan, je potrebna še posebna pozornost in vmesne kontrole z ročno tehtnico. Delo z veseljem opravljam, vendar moram reči, da smo preslabo plačani za tako težke delovne pogoje. Vročina in prepih, prašno ozračje in mnogo mnogo dela - to zahteva celega človeka. RUDI GROBIN (19), Velenje, pek: Poklica sem se izučil pred dvema letoma, ko sem končal poklicno živilsko šolo v Mariboru. Do poklica imam veselje. Če bi se še enkrat odločal za poklic, bi se zopet za peka. Pri delu mi ni dolgčas, saj je treba tako hiteti, da se ne da dolgočasiti. Stroj me tako priganja, da komaj sproti naložim v štruce oblikovano testo na police. ■■B FRANC ATELŠEK (49), vodja izmene: V pekami sem v službi že 25 let. Na sedanjem delovnem mestu opravljam različna dela. Pomagamo eden drugemu. Tu se delo razlikuje od tistega v tovarnah, za trakovi. Mojster ne more biti le organizator, prijeti je treba za vsako delo, če je stiska. Kruh mora biti pečen. Pred pekarno čakajo v vrsti vozila, v trgovinah pa ljudje. Mislim, da se preveč hiti, saj se kruh skoraj nima časa speči. FRANC JEVŠNIK (36), Velenje, KV pek: Pri vsajanju kruha v peč, kjer delam, je velika vročina. Še ponoči čutim veliko žejo. Ker ne dobimo okrepčevalnih pijač v podjetju, se moramo sami znajti. Kljub temu me poklic veseli. Moti me, da je naše delo med ljudmi manj cenjeno. Saj rečejo včasih: zabit je kot pek. Če bi to držalo, bi verjetno jedli slabši kruh, ali pa ga sploh ne bi bilo. MIRKO REDNAK (35), vodja obrata: Kadra za naše delo ni. Že tri leta je razpis za učna in prosta delovna mesta, toda odziva ni. .Tudi ni čudno. Obrtniški poklici imajo čedalje slabše pogoje, industrija pa ima primernejše delo in plače. Pri poklicnem usmerjanju bi morali posvetiti več pozornosti tem redkim poklicnim smerem, če ne, mesarjev in pekov kmalu ne bo več. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom in so vsklajeni za vse pekarne našega podjetja enakopravno. Nimam kaj dodati. Ko bomo imeli svež kruh pred seboj ali kadar ga ne bo, se bomo prav gotovo spomnili na delavce, ki vsako noč in vsak dan prašni in prepoteni vsajajo testa za hlebce. Toda, ali je to dovolj? JOŽE MIKLAVC Mirko Rednak Dušan Skutnik Stevo Lovrič raj". V začetku sem hodila sama, pa sem našla stalno družbo in med nami se je razvilo pravo prijateljstvo. V planinski koči srečaš mlade planince iz čisto drugega konca, pa se počutiš kot v veliki družini. Sedemo za mizo, vsak privleče iz nahrbtnika svojo malico in jo razdeli med ostale. Če kdo kaj potrebuje, mu vsi priskočijo na pomoč. Ne moreš si misliti, kako prijazni so kmetje,, pri katerih se ustavimo. Nikoli nas ne pustijo lačne naprej. Imaš kakšen konjiček? To sta pa biologija in jamarstvo. V naših gorah in jamah vedno najdeš dovolj zanimivega. Poleg tega pa me narava zelo privlači. Pozabiš na vse skrbi in si nabereš novih moči za življenje. Živali in rastline so moj svet, v katerem odkrijem vedno kaj novega. Prej si omenila planinski krst na Raduhi. Kako je bilo? Pravi planinec postaneš šele po planinskem „krstu". Na Raduhi smo zvečer zakurili ogenj, izvolili sodišče, rablje in odvetnika, obsojenke pa smo bile tri. Miša Falle Meni so sodili zato, ker sem bila prekratko ostrižena. Potem je vsaka dobila tri vprašanja. Vedno .so takšna, da odgovoriš narobe. Če za odgovor ne veš, se lahko odkupiš z vinom ali pa ti rablji naložijo tri udarce na zad- vrnitev v domovino 500 izseljencem." Vojna je bila končana, naša domovina pa opustošena. Ljudje so si želeli nazaj, da bi jo s svojim delom obnovili. Tudi družina Hajsinger se je želela vrniti Najprej sta se vrnila sin in hči ter se vključila v mladinsko delovno brigado, ki je gradila progo Šamac-Sara-jevo. Kmalu za njima pa še Martin z ženo in otroka. Martin se z žalostjo spominja: „Vendar pa se vsi niso vrnili. Mnoge je pobrala siliko- za in druge bolezni, katerih so se nalezli v prašnih in umazanih rovih. Bile so tudi nesreče, no, jaz sem se srečno vrnil." Zdaj je Martin že deset let v pokoju. Vendar pa se mu zdi zgrešeno, da bi upokojen človek sameval doma. Zato se je tudi honorarno zaposlil. Sicer je pa aktiven član hortikultur-nega in še drugih d m štev. Po-govaijala sva se tudi o zdomcih. Nasmehnil se je in rekel: ..Veste, kljub temu da se v tujini dobi denar, pa ni tako kot doma. Vsak se rad vrne v svojo domovino." Precej se danes govori tudi o pokojninah. Martin meni: „Po-kojnine niso tako zelo slabe. Seveda bo nova podražitev prizadela tudi upokojence. Obljublja se povišanje pokojnin. Mislim pa, da kdor živi varčno, lahko živi. Tu v Velenju posveča družba kar precejšnjo skrb za upokojence. Posebno vesel sem doma upokojencev, v katerem sem dobil stanovanje. V Velenju sem že od 1950 in ' všeč mi je." Na koncu, kot je že navada, povprašaš po konjičku. Martin se je malo zamislil, potem pa povedal, da rad bere knjige. Delo v družbenih organizacijah mu je vedno vzelo preveč časa, da bi se s čim še posebej ukvarjal. Rad ima naravo in z nečakom sta postala že kar redna gosta na trim stezi MELITA VOVK njo plat. Nikoli ne bom p la zadnjega vprašanja: drži planinka dežnik nai ko gre v hribe? Mislila s za to, ker bi bila mokra. Pa ga vendar čaj. Nekaj krepkih sem d plezalno vrvjo, da sem 5 nosila klobase na zadn Tako je krst vedno boleč. Misliš, da se ljudje d« nimajo za planinstvo? Ne. Mislijo, da je do se z avtom zapeljejo do|j ske koče in tam preživijo ljo. V takem planinstvu i rejo najti užitka. In kakšni so tvoji nači Že tradicija je, da I tedna preživim nekje v J Avgusta nameravani | Grossglockner s KoroS nističnim odsekom, P' še kam. Poskusila sem i plezanjem, pa so mi odsvetovali. Klepetali sva in kle tem sva pregledali cel 1 grafij in čudovit ilrdiap Od Miše se pa človek n poslovi. Vzbuditi, zna I do tistega, kar vsi bolj j zanemarjamo - narave,, r Rudi Grobin Franc Rogelšek stoji šest pokalov in ena kolajna. Letos in lani sva v skupni razvrstitvi na državnem prvenstvu zasedla tretje mesto; Na posameznih dirkah pa sva bila v Arandjelovcu in Kraljevu druga." Ah vas je na dirkališču kdaj strah? Ne, strahu ne poznam. Le včasih me na startu skrbi, če bo z motoijem vse v redu. Žena Lidija me spremlja na vseh tekmah, ker 4oma bi bila preveč živčna. Dvakrat sva že padla, vendar na srečo brez poškodb. ' Ah je po vašem mnenju na dirkah opravljenih dovolj varnostnih ukrepov? „Mislim, da je za varnost voznikov poskrbljeno. Paziti bi morali na gledalce in jih bolj odstraniti od steze. Škoda, da so na slovenskih stezah prepovedali dirke, saj so nekatere druge mnogo slabše od njih." In vaši načrti? . Pomenljivo je pogledal ženo in dejal: „Letos se bova udeležila se dirk v Srebrenici, Kraljevu, Arandjelovcu in Opatiji. Potem bomo pa še videli Lahko se tudi zgodi, da ne bom več dirkal. Pri nas je premalo tekem, da bi se nam vse to izplačalo. Sicer me bo pa čez nekaj let verjetno zamenjal sin Evgen, ki že sedaj rad skače po jeklenem konjičku." Tako bomo Rogelškovo ime še slišali. Upajmo, da bo tudi sin tako uspešen voznik kot oče. Francu Rogelšku in Viktorju Cešnovarju pa na koncu zaželimo še veliko tekmovalnih uspehov in srečno vožnjo! J. KRAJNC Težko jo je najti doma. Prej bi jo srečal na Raduhi ali Peci, kot pa v Slovenj Gradcu. Povsod jo poznajo kot veliko ljubiteljico gora in narave. Zato so se mi usta kar sama razširila v nasmeh, ko sem jo našla doma pri šivanju. Bronimira Felle oz. Miša, kot jo vsi kličejo, je sicer dijakinja velenjske gimnazije, kjer sva se nekoč spoznali. Zelo mirno dekle je, a njeno pripovedovanje vsakogar pritegne. Miša, kdaj si začela s planinstvom? Že zelo zgodaj. Z očetom sva hodila po bližnjih hribih, predvsem na Pohorje in Uršljo goro. Ko sem prišla prvič na Peco, pa me je prevzelo pravo planinstvo. Svoj planinski krst sem preživela na Raduhi, in je ta najbrž zato moja največja ljubezen. Sicer me pa najdeš v Julijcih ali Savinjskih alpah, med počitnicami pa odrinemo tudi kam dalj. Zakaj te planine tako privlačijo? Veš, ko prideš enkrat v gore, se od njih ne moreš več ločiti. Vedno znova zahajaš v „zeleni Martin Hajsinger tin Hajsinger je pobral svoje stvari in šel za drugimi Trinajst let mu je bilo takrat, ko je prvič stopil na tla Francije. Ta mu je zamenjala domovino za 22 let V tem času si jc ustvaril tudi družino. Šele stopil je v življenje, pa se je že moral pridružiti rudaijem in spoznati njegovo težko stran. V Franciji ga je zajela tudi okupacija. „Bilo nas je precej Slovencev in Hrvatov, katere je okupacija zatekla v Franciji. Priključili smo se osvobodilnemu gibanju. Po vojni pa sem s pomočjo konzulata organiziral „Dober dan. Kam pa želite? Aha, soba ta in ta . . ." Tako nekako se glasi njegov vsakdan na delovnem mestu recep-torja občinske skupščine. Delo z ljudmi je zahtevno, zato sem obiskala Martina Hajsingerja. Veder in prijazen človek je. Rad mi je povedal nekaj o svojem življenju. Njegova mladost ni bila rožnata in polna svetlih trenutkov, kot je naša. Po prvi svetovni vojni se je začenjalo krizno obdobje tudi v naši domovini. Ljudje so se izseljevali, da MARTIN HAJSINGER bi prišli do boljšega kruha. Rili so pod zemljo in garali, da bi bilo otrokom leDŠe. Tudi Mar-