a sfotte*
Posamezna številka stane 2 kroni.
Naročnina listu: Celo leto 53 dio., pol leta 13 din., čeki leta 9 din. izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inseraii ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravitištvo Sprejema naročnino, inserte in reklamacije. Telefon intenirban štev. 113
KEOOIIISEN POLI DČEN USI ZA SLOVENSKO LJUDSTVO
Poštnina plačana v gotovini.
„Slraže“ izhaja v ponoeljek, sredo in petek.. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12, ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113.
I k*1 üute«*

W* ».«**#■*«»*», dl vsa» sao ektobva 19S39U
Letni 1* XIV.
Objava Hrvatskega bloka.
Po listih čitamo resolucijo hrvatskega bloka, ki kaže, da prevladujejo v bloku zagovorniki nepomirljive politike proti vsem onim, ki so zadnji čas izrazili proli njej svoje pomisleke ter nameravali izvajati skrajne konsekvence kakor poslanec dr. Häusler, ki je iz stranke izstopil ter odšel v Beograd. Resolucija se glasi: '
Osrednji zbor hrvatskega bloka je razpravljal na svoji seji 14. oktobra t. 1. tudi o beograjskem kongresu demokratske stranke, ki je po tridnevnem zborovanju (dne 10., 11. in 12. oktobra) ob nemem,molku predsednika Davidoviča in poslanca Angjeliča sprejel na znanje in odobril vso dosedanjo Pašičevo in Pribičevičevo-nasilniško in centralistično politiko, ki znova enostavno prezira ustavno izraženo voljo hrvatskega naroda sploh, zahteve hrvaške republikanske polanske .večine pa še posebej. S to resolucijo je demokratska stranka torej pokazala, da v nji nima nihče poguma, javno priznati zločinov nasilnega beograjskega centralističnega režima proti hrvaškemu narodu in da demokratska stranka kot celota še vedno računa s tem, da bo z dosedanjim nasiljem in brezzakonjem zlomila enodušni odpor hrvatskega naroda. Kot prvi znak, da se v tem ljuto vara, zaključuje osrednji odbor hrvatskega bloka, da se z nobenim zastopnikom demokratske stranke in z nobenim njenim odposlancem ne more več razgovarjati o iskrenem in pravičnem sporazumu med Hrvati in Srbi.
Hrvatski blok pa upa, da bo srbsko ljudstvo preko takih državnikov in politikov, ki v glavnem pravilno razumevajo potrebo poštenega sporazuma med Hrvati in Srbi, kmalu, zlasti pa pri bližnjih volitvah, za vedno onemogočile današnje vlastodržce, ki so glavna ovira temu, da med Hrvati in Srbi kot med dvema enakopravnima narodoma ne pride do poštenega razgovora, kamo li do iskrenega in pravičnega sporazuma«.
K tej resoluciji piše «Narodna politika« pod naslovom «Stisnjene pesti«: Ne spuščajmo se za sedaj v podrobno kritiko' tega odločila in (udi ne mislimo opozarjati na krive supozioije, na katerih je osnovan. Spo- ■ minjamo samo na to, da je to odločila podpora Sveta- j zarja Pribičeviča. Borba v domokratski stranki še ni j končno zaključena. Davidovičevi pristaši so sicer pri- ! stali na nekak kompromis, ki pomeni za nje začasni poraz. Ali oni se vedno ne bodo mogli s tem zadovoljiti. V demokratski stranki sla še danes dve struji, ki se spopadeta, čim pride prava priložnost.
Objava hrvatskega bloka je voda na mlin pristašev Svetozarja Pribičeviča. Blok je mnogo pripomogel do kompromisne in začasne rešitve spora med Davidovi-čem in Pribieevičem že s tem, ker ni tam, kjer bi moral biti. Če bi bil hrvatski blok v parlamentu, bi se kriza centralističnega režima razvijala čisto drugače. Ustvarjene bi bile druge režimske in opozicijske kombinacije in sedanja radikalsko-demokratska koalicija bi se razbila. Odsotnost blokašev v parlamentu je rešila \ Pašiča in Pribičeviča popolnega poraza. Nova objava hrvatskega bloka še povečuje to pomoto. Pribičevič in Pašič sta lahko zadovoljna s takim zaključkom. Svojim strankarskim nezadovoljnežem bodeta sedaj še lažje dokazala, da so vse kombinacije o kaki drugi vladi nerealne in da je zato treba še z večjo energijo nadaljevati dosedanjo centralistično politiko.
Proces pomnjenja, ki je v zadnjem času toliko zanimal našo javnost, je zopet za neko dobo prekinjen in zaustavljen. Ljudje, ki se tako radi kažejo javnosti v ulogi borca s stisnjeno pestjo, bodo zopet vrgli naš narod v ogorčene pretrese. Pa tudi to ne bo preprečilo končnega izmirjenja in sporazuma, ki se mora doseči in izvesti med vsemi srbskimi in hrvatskimi elementi, ki so se otresli plemenskega šovinizma ali separatizma. Sporazum bo izceden prej ali slej. če najmočnejše srbske in hrvatske stranke ne bodo hotele delati na tem sporazumu, tem slabše za njih. ker se bo sporazum izvedel brez njih in bodo vrženi med nerabno ropotijo vseh onih, ki ljubijo politiko skrčenih pesti.
Vesti o kandidaturi zborničnega predsednika. Radikalni ministri so se posvetovali in sklenili, da bodo nastopili proti kandidaturi dr. Ribarja kot predsednika narodne skupščine in to samo radi tega, ker se je udeležil zagrebškega kongresa. Kakor znano, se še demo-kratje niso oficijelno razgövarjali o Riharjevi kandidaturi, a Pribičevičeva grupa kandidira za to mesto: ali Lukiniča, Žarka Jakšič, dr. Krstelja in Vojo Marinkoviča; Davidovičeva grupa pa je odločno na strani Ribarja. Razglašajo tudi, da bodo za Ribarja: Jugoslov-vanski klub, zemljoradniki, muslimani levičarji in samostojni. Radikali so tako nasprotni Riharjevi kandidaturi, da grozijo s takojšnjo demisijo vlade, ako bi demokratje računali z resnostjo Riharjeve kandidature.
Opozicija je sklenila postopati skupno z ozirom na vladno krizo in na volitev predsednika narodne, skupščine.
Nekaj o držanju Hrvatskega bloka. Poslanec Pavle Andjelič se je izjavil, da bodo blokaški poslanci posedli Kumanovo in bi tudi Prago, ako bi se ne bil dr. Ribar izjavil, da v inozemstvo — v Prago smejo samo oni poslanci, ki so prisegli v narodni skupščini. Blokaši pa odklanjajo vsako prisego dokler bosta pri vladnem krmilu Pribičevič in Pašič. Andjelič je celo mnenja, da bodo Hrvati prišli v Begorad, kakor hitro se začne vladna kriza in bodo stopili v stik z Davidovičem.
Izjava Radičevega poslanca. Ko je desident hrvatskega bloka poslanec dr. Hiusler nastopil v beograjski skupščini, je bil v novinarski loži kot poslušalec navzoč tudi Radičev poslanec Lovrekovič, katerega je Radič najbrž nalašč,poslal, da si vse ogleda in posluša. Po seji so ga politiki in novinarji obsuli, da zvedo od njega, kaj Radič misli in namerava. Poslanec Lovrekovič je med drugim izjavil, da je smatral za potrebno, da se. razgovarja samo z republikanci, socijalnimi demokrati in z g. Davidovičem. S sedanjo vlado se ne more pogajati, ker ta noče uvideti, da je hrvatski narod v pravici. Pred novimi volitvami sploh ni govora o sporazumu. Končno je izjavil časnikarjem: Če bi mi sedaj prišli v parlament, bi ne imeli od tega koristi niti Srbi niti Hrvati. Mi bi s tem skupno padli v še večji prepad.
Zavezniški spori. Rumunski listi poročajo, da ru-munsko-jugoslovanska razmejitev nikakor ne gre naprej, ker se rumunski in SHS člani'razmejitvenih komisij neprestano prepirajo za vsak pedenj zemlje, za vsak kamen, za vsako drevo in tako tudi ne morejo priti do zaključka, da bi potegnili mejo. Obrnili so se do Francozov, da oni razsodijo.
Nova stranka. V «Tribuni« čitamo: «V političnih krogih se govori, da je g. Veljkovič povodom svojega bivanja v Zagrebu sklenil sporazum z g. Tomljenovi-čem in dr. Smodlako, da se osnuje nova stranka, ki naj bi se imenovala Jugoslovanska narodna stranka«. Kakor se čuje, je tudi g. Davidovič obljubil svojo pomoč j tej novi stranki.« — To bi pomenilo, da se mislijo li- ! beralci z Veljkovičem na čelu popolnoma ločiti od Pri- j bičeviča ter nadaljevati akcijo začeto na zagrebškem j kongresu. Proti Veljkoviču so posebno ostro nastopili Pribičevičevi ljudje na demokratskem zboru, češ, da je on edini demokrat, ki je glasoval proti kraljevi civilni listi ter tako oškodoval stranko v odnošajih do
dvora«.
Politični položaj.
Pašičeva vlada daje po samem Pašiču izjavo, da ni nobenega vzroka za predajo ostavke. Tudi to se bo šele videlo, če jo bo treba «rekonstruirati«. Ministri hočejo vladati dokler še da in če mogoče vsaj tako dolgo, dokler bo na dnu državne blagajne še kakšen izposojeni ameriški dolar. Da se izrabi čas in prilika, hoče Pašič še ministrstvo trgovine nekemu svojemu človeku nakloniti, Turka pa odstraniti. Proti Protiču in svojim levičarjem ima pa drugo. V radikalnem klubu naméraya namreč predložiti resolucijo, s katero bi se klub izrekel proti vsaki reviziji ustave. To resolucijo bi morali seveda sprejeti tudi Protičevi pristaši ali pa izvajati posledice. Sprejem slične resolucije bi zahteval pozneje Pašič tudi od demokratov, kar bi prisililo demokratske levičarje, da opiiste svoje namere. Pašič računa, da bo večina še vedno videla v njem Miklavža z bogatimi darovi in se ga bo zato tudi oklenila.
Bolgarija in Bolgari.
Bolgarska javnost.
«Slovo«: Vprašanje soudeležbe Bolgarije na važni vzhodni konferenci še ni rešeno. Z Rusijo ali brez Rusije. Bolgarija bo morala braniti pravice in interese, zlasti Trakije, kjer Rusija nima neposrednih interesov, kakor v vprašanju morskih ožin. Velesile itak nimajo načelnih ugovorov proti stvarnim zahtevam Bolgarije; gre samo za spletke balkanskih sosedov in Turkov. Ako Ninčičeva izjava v Somboru odgovarja stališču beograjske vlade, zlasti male antante, tedaj upamo, da vsaj s te strani in s strani Rumunije ne bo resnih nasprotij proti soudeležbi Bolgarije na vzhodni konferenci.
«Zora«: Velesile imajo v rokah usodo Trakije. Bolgarija mora dobiti izhod na Egejsko morje in sicer preko ozemlja, ki naj ne bo ne Grško, ne turško. Končna rešitev je odvisna od Trakije. Z obžalovanjem u-gotavljamo, da turško časopisje ne pokazuje prave volje za avtonomijo Trakije. in je del tega časopisja celo nasproten skromnim zahtevam Bolgarije. Tu je očividno nesporazumljenje. Bolgari in Turki so preveč trpeji, da bi ponovfto padli v stare grehe, če Turčija dobi ozemlje do reke Marice, je to njej popolnoma dovolj. Sicer pa pričakujemo, da dalekovidni Kemal-paša ne bo prezrl interesov Bolgarije.
«Echo de Bulgarie«: Položaj v Trakiji je vznemirljiv. Stotine in stotine izbeglih prihaja dnevno v Bolgarijo. Prebivalstvo beži pred zasledovanjem Grkov. — Cele vasi so bile upepeljene in prebivalstvo masakri-rano. Bolgarska vlada je v veliki zadregi za vzdrževanje stotisočev izbeglih Trakijcev.
«Macedonija«: Predno se delegati na vzhodni konferenci odločijo za rešitev predloženih jim vprašanj,
morajo upoštevati stvarne in stalne moči na balkanskem polotoku, namreč naseljene narodnosti. Da bo njihovo delo trajno in dobro, se mora rešiti tudi ma-cedonsko vprašanje v smjslu volje prebivalstva. V nasprotnem slučaju bodo delegatje nosili vso odgovornost za bodoče boje in žrtve. Macedonci se drže pasivno in pričakujejo,, da jim velesile določijo take pogoje, ki bodo zadovoljili prebivalstvo.
«Slovo«: Bolgarija je neposredno zainteresirana na usodi Dardanel, na izhodu na Egejsko morje in na odločbi za Trakijo. Ti bolgarski življenski interesi ne morejo biti žrtvovani nobenemu razlogu, niti mirovni pogodbi ne. ker Trakija ni bila pogodbeno izročena Grkom Zadnji dögodki so jasno pokazali, da v mednarodni politiki ne more biti nobenih nedotakljivih dogem in da se ne sme potiskati stvari v skrajnost.
«L’Echo de Bulgarie«: Turki se vračajo v Evropo. Celo Ninčič, ki je izjavil, da pomenja njihov povratek nevarnost za Evropo, jim končno priznava to pravico. In res, zastopnik SHS v Carigradu je izjavil Hamid-beju, da je beograjska vlada soglasna s tem, da se vrne Trakija Turčiji. Vprašanje petaških vpadov je na potu skorajšnje poravnave. Beograjska vlada zahteva, naj se vsaj v četaštvu' kompromitirane osebe iz sosednih držav oddaljijo od meje. Bolgarska vlada je to sprejela na znanje, in izdala v tem smislu potrebne, najstrožje naredbe obmejnim oblastem. Upati je, da bo na ta način stvar rešena v obojestransko zadovoljnost. Pogrešno pa je mnenje beograjske «Politike«, da je s tem odtegnjen vsak vpliv Zveze narodov na sporno vprašanje.
«L’Echo de Bulgarie«:	Jugoslovanski poslanik v
Atenah je obiskal revolucijonarni odbor z važnimi izjavami. Grčija ni hotela priznati bolgarskih narodnostnih manjšin, kakor tudi Srbija ne, ki m priznala niti grške manjšine. Sedaj na enkrat so se spomnili na medsebojne manjšine. Grčija namreč ni bila zadovoljna z Jugoslavijo, ki je zaprla grške šole in cerkve v Ma-cedoniji. V grški Macedoniji srbskih manjšin sploh ni, pač pa je močna bolgarska manjšina. Beograjska vlada si namreč želi pridobiti simpatije teh Bolgarov zaradi svojega stremljenja na Solun. Vsi stvarni razlogi pa govore za to, da se Bolgarom v grški in srbski Macedoniji odpro šole in cerkve enako, kakor Grkom.
Isti list: Sultan Mehmed VI. je odstopil v korist Abdulu Međžida II., ki je v milosti velesil in liživa zaupanje parlamenta. Vse pogodbe pred 16. marcem 1920 smatra angorska vlada za razveljavljene.
«Den«: V Grčiji je zavladala splošna pobitost in obup. Celo venizelistično časopisje, ki je pričakovalo z vzpostavitvijo venizelizma rešitev Grčije, je postalo pesimistično.
Svetovna javnost.
«Kathimerini« (Grčija): Javnost je iznenađena z rezultati konference v Mudaniji in nikakor ne .more verjeti v stvarnost sprejetih sklepov, ki pomenjajo nevarnost za Evropo in kapitulacijo iste.
«Kronika« (Grčija): Nadaljevanje dosedanje francoske politike napram nam nas ne preseneča, pač pa nas preseneča, da so venizelisti razočarani. Dejstva govore, da ni šlo za justifikacijo prejšnjega režima v Grčiji, pač pa samo za povod. V bodoče bo treba bolj paziti na obljube tujcev.
«Pilithia« (Grčija): Del francoske javnosti je proglasil grško revolucijo za lažno, ker niso bili pobiti politiki prejšnjega režima. Ali je mogoče v tein jeza Francije napram Grčiji?
«Néa Himera« (Grčija): objavlja članek svojega rimskega dopisnika za italijansko-grško-rumunsko zvezo proti možnosti srbsko-bolgarskega sporazuma in lo z ozirom na trgovske in strategične interese- V Italiji je veliko prijateljev take zveze, vsekakor pa več, kakor za zvezo s Turki.
«L’Orient« (Rumunija):	Òe postanejo Dardanele
nevtralizirane in intemacijonalizirane, bo morala vsaka zainteresirana država vzdrževati določeno število svoje vojske v Carigradu. Če gre samo za rumunsko policijo na bosporskih obalah, nimamo nič proti temu. Nikakor pa ne gre. da bi se mi, ki s Turki nimamo neposrednih interesov, osovražili pri njih zaradi kakšne nepremišljene akcije proti njim. Naj nam nikdo ne prihaja z mnenjem, češ, da je Rumunija prva. ki je zainteresirana na Dardanelah. Da, mi hočemo absolutno svobodo in internaci jonalizaeijo plovbe pod kontrolo Zveze narodov. Anglija pa tega noče in zato noče niti Turkov, ker hoče postaviti na Dardanelah svoj Gibraltar. Francija in Italija z ozirom na to rajši podpirata Turke. Ko bo pa Rusija zopet kedaj velika in močna, pa bo Francija zopet z obema rokama podpirala predajo Carigrada Rusom. To vsekakor ni v interesu Rumunije, katere politika in gospodarstvo ne sme biti zasužnjena od te ali one gospodarice Dardanel. Za 'Rumimijo je dardanelsko vprašanje rusko vprašanje. Stotisočkrat rajse vidimo Turke v Carigradu, ako ni mogoča nevtralizacija, kakor pa Ruse.
«Corriere della Puglie« (Italija): Položaj v srbski Macedoniji je skrajno resen. Bolgarsko-macedönske organizacije zasledujejo s‘posebno pozornostjo grško-liirške dogodke. Beograjska vlada je v Macedoniji uved-

la režim, ki ga obsoja vsa jugoslovanska javjarosl. Dva velika zla vznemirjajo Macedonijo: korupcija urad-ništva in pomanjkljivost javne varnosti življenja in imetja. V Macedoniji je dovolj, da se kogarkoli označi za bolgaroiila in dotičnilc je takoj izven zakona. Ubo gi Macedonci morajo svoj zadnji vinar prepuščati raz nim policistom, uradnikom itd., da se izognejo preganjanju. Iz lega se je razvilo četaško gibanje, na katero so Macedonci ponosni. Krivica jih sili k osveti.
«Temps« (Francija): Po svetovni vojni Anglija vedno stremi, da postane gospodarica Dardanel. Dose-daj je vedno zlorabljala grško vojsko. Po porazu Grčije Anglija išče druge vojake. Ko jih ni našla med Francozi in Italijani, jih je iskala med Bolgari. Poskusila je mobilizirati tudi dominione (in na vrsto je prišla Jugoslavija) ter celo zahtevala avtonomijo Trakije, zato se sedaj Anglija maščuje nad Bolgarijo, da ne bo povabljena na vzhodno konferenco, dočim se «Daily Telegraph« poteguje za udeležbo Kanade in južne Afrike. Sedaj je Trakija izročena Turkom.
«Figaro« (Francija): Protežirajo se Trnki- To pa izziva Bolgare in Jugoslovane, ki zahtevajo kompenzacije. Bolgarom je itak obljubljen izhod na Egejsko morje; s tem je tudi vprašanje Dedeagača na površju. Jugoslovani sicer ne zahtevajo direktno del obaie Egejskega morja, pač pa se njihovo časopisje .zavzema za Busijo. Če pomislimo, kakšno stališče zavzema Čehoslovaška in Mala antanta sploh, je takoj spoznati, da stojimo glede dardanelskega vprašanja pred strahovito slovansko zvezo.
«Indreptarea« (Rumu ni j a): Vlada je sklenila, v sporazumu z velesilami, poslati čete v Carigrad. Ne gre za ofenzivno akcijo, marveč za varstvo naših interesov in svobode morskih ožin.
«Si. Tribuna« (Zagreb): Spalajkovič, naš poslanik v Parizu, je dal izjavo, v kateri pravi, da nam povratek Turkov ni sicer simpatičen, vendar pa neizbežen. Ta povratek je zmešal ves balkanski sistem. (Groš Turkom, če so v tem uspeli — op. stav.). Dosedaj smo računali samo s tremi balkanskimi krogljami — z bolgarsko, grško in srbsko. V bodoče bomo morali upoštevati tudi četrto. S tem je riziko večji, da ne dobimo nekega dne eno v glavo (če sedanji režim ne izvrši prej —harikiri — op. stavca). — To so glavne «misli« poslanika Srbije (!). Zunaj ne obstoja, da ne rečemo Jugoslavija, niti kraljevina SHS, marveč samo Srbija. Ako je nesreča za nas povratek Turčije v Evropo, 'bi moralo temu logično slediti, da podpremo bolgarsko stališče za avtonomijo Trakije. Spalajkovičeva izjava dokazuje vso brezglavost naše današnje diplomacije in poguba,-v katero goni našo domovino poslovična nesposobnost njenih državnikov. Ko bi bili plačani, hujše ne bi mogli uničevati državo.
Po svetu.
Avstrija bo povišala s 4. novembrom železniške tarife za 100 odstotkov.
Izza italijanske .vladne krize. Kriza v Factinem kabinetu samem bi se prebolela, ko bi ne bila izvenparla-mentarna kriza na vrhuncu. Odločitev o padcu Facti-ne vlade bo padla v narodni skupščini. Za političnimi «kulisami se govori, da je že dosežen sporazum glede sestave nove vlade in bi v ta novi kabinet vstopili: de-mokratje, liberalci in fašisti. Ako se bo udejstvila kombinacija kabineta Giolitti—Mussolini, potem bi vstopila v to vlado tudi Bonomi in Orlando. Gioliti je že v Rimu in je bil od kralja sprejet v avdijenci. Ako bi pri novi vladi sodelovali tudi fašisti, potem bi se nove vo litve odgodile preko novega leta.
Zavezniki zasedajo Trakijo. Zavezniške čete so začele z zasedanjem Trakije, katero izpraznjujejo Grki brez kakih spopadov. Zavezniški oficirji in kemalisti urejujejo nevtralno cono. Angleške čete so se utaborile ob morski obali, 6 zavezniških bataljonov je pa zasedlo Drinopolje, Kirkilis in Rodosto.
Kemal paša zahteva od Grčije plačilo vojne odškodnine za vso škodo, katero so napravile grške čete v Mali Aziji.
Egipt, kot samostojna država zahteva na orientali!i konferenci svoje samostojno zastopstvo, ker pridejo pri tej mirovni konferenci v poštev interesi Egipta.
Mogočnost odgoditve orientalne konference. Diplomatski krogi so uverjeni, da bo orientiina konferenca preložena radi krize italijanske in angleške vlade. Angleška politika v turško-grškem sporu se bo na orien-talni konferenci močno napadala in radi tega bo treba doma v Londonu trdne vlade.
Francoski predlogi za zmanjšanje vojne mornari-ce. Francoska vlada je izjavila, da je pripravljena zmanjšati število vojnega brodavja na polovico angleškega in sicer pod sledečimi pogoji: 1. da se uničijo velike vojne ladje do 10.000 ton; 2. da se uničijo podvodni čolni in 3. da se vzpostavi sorazmerje med francoskim vojnim brodovjem in italijanskim tako, da bi bila francoska vojna mornarica za 10 odstot. močnejša od italijanske.
Razpust angleškega parlamenta in razpis novih volitev. Angleški kralj že pripravlja dekret, s katerim, bo razpuščen sedanji parlament in razpisane nove volitve. V volitveno borbo bodo stopile 4 stranke. Mesto Ircev se bo osnovala nova stranka. Kako se bodo držale posamezne stranke pri volitvah še ni odločeno, največ je odvisno o zadržanju konservativcev. Ena struja zahteva, da se obdrži koalicija z liberalci in Lloyd Georgeem na čelu, druga pa je proti koaliciji in zahteva samo konservativce na vladi z lordom Derby na čelu, ki je izrazit protivnik koalicijske vlade.
Industrijske zveze med Rusi in Čehoslovakj, Y Berlinu se vršijo med rukkimi in čehoslovaškimi za-
STRAZA.
stopniki razgovori o sodelovanju čehoslovaške industrije z rusko. Radi industrijskih zvez Čehoslovakov z I Rusi so že odpotovali v Rusijo čehoslovaški delegati.
Nekaj o odnošajih med Francijo in Rusijo. «Jutarnji list« poroča iz Pariza: Predstojnik mesta Lyon ye je te dni povrnil iz Rusije in razglasil potrebo, da zopet stopi Francija z Rusijo v diplomatske odnošaje. Predvsem mora Francija gledati na to, da se da ruskemu brodovju mogočnost prehoda skozi Dardanele. Kakor hitro bi imela ruska mornarica prosti izhod iz Črnega morja, bi se moral dati Rusiji kredit za vzpostavitev ekonomskega življa in financijska moč, da si ustvari industrijo, izboljša poljedelstvo in izplača vsaj nekaj dolgov. G. Herriot iz Lyon a je celo mnenja, da bi bila Rusija pripravljena v slučaju francoske pomoči odreči se Nemčije in postati zopetna zaveznica Francije. Glede vprašanja gladovanja po ruskih gubernijah je izjavil Herriot, da v tem oziru nikakor ni tako hudo in strašno, kot se piše. Sovjetska vlada upa, i da bo letos celo izvažala žito. Glede brest-litovskcga miru sla izjavila Herriotu čičerin in Trocki, da je Rusija februarja 1918 prosila od Francije, da jim naj pošlje preko Rumunije 300 oficirjev za izvežbanje moštva. Ljenin in celotna ruska vlada so prosili CI einen c« aua za materialno podporo, da bi lahko nadaljevali vojno, a so prejeji brezžični brzojav iz Pariza: Francoska nima več nobenih interesov na ruski armadi!
Revolucija in židovstvo.
; Znano dejstvo je, da stoje v prvih vrstan pri vseli revolucionarnih prevratih Židje, pa naj se ozremo v pi va stoletja krščanstva ali v veliko francosko revolu-! cijo, v prevrate leta 1830 in 1848 ali pa na zlasti v današnji komunizem. P. Jan Urban, urednik poljske revije «Przeglad Powszechni« skuša v zadnji števili:i : tega lista dati zgodovinsko in psihološko razlogo za to ; dejstvo. Peča se zlasti z nazori onih raziskovalcev v ; poslednji dobi, ki razlagajoč revolucionarnost Židov j napadajo sv. pismo, predvsem knjige prerokov; tako ; delajo posebno nekateri antisemiti (Batault, na Polj-! skem Niemajevski i. dr.), ki udrihajo po Židih, hoteč j obenem udariti po krščanstvu in po knjigah, ki so tudi i kristjanom svete. P. Urban priznava: najmočnejši čini-! telj, ki Žida dela revolucionarnega, je religija, a ta vera ; ni vera neba, marveč zemlje, ne duha, marveč materije, j Revolucionarja napravlja kult zlatega teleta, po kate-; rem postane Žid — kapitalist: Žid je komunist, dokler i ne prekorači one črte, za katero se znajde i sam v vrsti ! bogatašev, katere je poprej tako obsojal. Ako k tema ; življenskemu materializmu dodamo še oni duhovni im : perializem, ki slika Židu perspektivo vlade nad vsemi I narodi, imamo glavna činitelja, ki delata Žida za rojenega revolucionarja in narod židovski za razkrojilni I element v vsaki družbi, ki ga sprejme kot gosta v svojo ; sredo. Divide et impera!
Te činitelje ima Žid zares iz svoje vere, toda nikdar ne iz religije sv. pisma, prerokov in psalmov, katere tu di kristjani vselej čitamo, marveč iz religije farizejiz-ma, poznejših «učenikov«, iz religije «Talmuda«, ki je Ì obljube božje enostranski umevala, zmaterijaliziraia j božjo besedo ter zavrgla tudi Njega, ki je razkrival nje , pravi pomen.
Tega tudi nič ne spremeni dejstvo, da je večina teh j Židov revolucionarjev že zavrgla vero svojih očetov: tu -j di ti so ohranili židovskega duha in židovski značaj, j Takšni tipični ateisti ali panteisti, kakor so bili Marx, Heine ali Spinoza, so bili hkrati tipični Židje, ki so v krščanski družbi vršili nalogo židovstva kot razkroj ilnega in revolucionarnega elementa. Da, baš taki, židovski : ateisti so dosegli svoj cilj potom zmaterijaliziranja živ-I (jenskega zmisla: znebili so se ritualističnega balasta j ter zavrgli ostanek vesti, zato pa morejo breobzirnejc j nego verni Židje izvajati obe zapovedi judaizma: iskati j celi raj na zemlji in gospodarsko zavladati celemu j svetu. Izkušnje, ki jih imamo tozadevno v zapadni Ev-j ropi in v Rusiji, nam izpričujejo: žid-ateist, ki je za-j vrgel vezi religije, kaftan in brado, je stokrat nevar-: nejši revolucionar, nego njegov bradati brat v kaf-S tanu.
Pot k ozdravljenju židovske duše torej ne vodi skj-I zi ateizem, ampak le skozi vzgojo v ozračju evangelija. (Po Brnski «Hlidki« 1922 str. 424 sl.)
Beležke.
Žerjavščina si je postavila za nosilca svoje občinske kandidatne liste gospoda dr. Milana Vidmarja, znanega šahista, ki je kar na enkrat zasledil v sebi politično žilo in pa spoznanje, da je v žerjavščini — največ idealizma. Mladodemokrati igrajo prvo bankrotarsko igro in zato so postavili na svojo listo dr. Vidmarja, ker se je v javnosti pokazal kot — šahist, ki je celo na internacionalnem turneju dobro odrezal, šahist bo tedaj vlekel, še bolje bi pa bilo, če bi postavili jutrovci kot prvega na svojo listo Svengalija, ki je imel tudi toliko uspeha in aplavza v Ljubljani, ali pa zamorca Toma Sajerja, odnosno katerega drugega rokoborbca iz cirkusa «Drina«, ker bi ti še bolj «vlekli«. Svengali bi vo-lilce hipnotiziral, zamorec Tom pa nasprotnike pobijal, da bi bili vsi «mat«, kakor bo šahovski mojster Vidmar na Žerjavovi listi.
Nekaj o naših uradih in uradovanju. Podjetnik, ki je prepotoval že lep kos sveta, pravi: Drugod po drugih državah, in če so še tako ubožne in gospodarsko ubite, kakor na primer Avstrija, se slabi za državni ugled z dostojnimi uradi in dostojnim uradovanjem. Tako so carinarnice lepo urejene, osobje je dostojno, obzirno, kulturno, uradovanje se vrši v miru in taktu, člotek
2n..	h
i stopi v dostojno sobo ter je dostojno sprejet, pri nas ga j pa vlečejo nekam v kako temno kalupo, klet, hodnik, j vežo, za vrata ali za kake deske in obkolijo ga taki ti-; pi, da ne ve, ali bo izropan, pretepen, ali pa samo «Igraj-i no surovo «uradno pregledan«. Kdor je pasira! ma; ì-i borsko in avstrijsko carinarnico v Špilju ima za dolgo j časa dovolj snovi razmišljati o razlikah med OrijenUnn in Okcidentom.
Višek lahkomiselnosti in cinizma. Pašič je predlagal in ministri so takoj soglašali za zakonski pred-; log zgradbe veličastne stavbe — Panteona, kjer bi -e ! shranjevale kosti zaslužnih mož. Vsako leto se bo v nes-j lo za to stavbo 30 milijonov dinarjev v državni pro-I račun. Neverjetno, ali resnično! — Na tisoče invalidov, vdov in sirot onih, ki so dali življenje, zdravje in delovno sposobnost za državo, kliče in vpije, naj jim vlada že enkrat ono malo izplača, kar se je obvezala, pa j noče dati, ker baje nima denarja. Na stotine milijonov ! dolguje vlada lačnim, golim in bosim siromakom, ker i nima denai'ja. Na tisoče uradniških družin kliče vla-j di, naj jim da, kar rabijo najnujnejše za življenje, via -S da pa ne da, ker nima denarja. Državni nameščenci I stradajo in umirajo, mnogi gredo iz obupa v smrt, via-j da pa vse to mirno gleda, ker nima denarja. Poraz bede j in lakote preti celim pokrajinam, vlada pa ne da dn-j gega kot nekaj besed in obljub, ker nima denarja- Po-j zanemarjenih progah se razbijejo vlaki, sestradan že-I lezničar vozi po preperelih pragih, kjer je prejšnji dan j njegov tovariš izgubil življenje, kjer se je pobilo -inno-i go potnikov j n kjer se korak za korakom vidijo sledovi in ostanlfi večkratnih nesreč, ker nima vlada denarja, da bi vzdrževala prometna sredstva v primernem stanju. Ceste so razrovane, mostovi porušeni, dobra zemlja se spreminja v pustinjo, tolovajske tolpe se množijo, ker ni denarja za gospodarske in varnostne potrebe. Nered, nesreče, lakota in siromaštvo na vseh straneh, beograjska vlada pa misli, kako bi z narodnim premoženjem, ki je še ostalo, poveličevala one, ki so sedanje razmere ustvarili, ki jih vzdržujejo in ki se z njimi osebno koristijo. Gospodje nimajo potrpljenja, da bi čakali, ter prepustili poznejšim generacijam izkazovanje časti in spoštovanja onim, ki to zaslužijo, temveč že sedaj v najtežjih časih izsiljujejo iz naroda sredstva, da se potomstvu pokažejo kot bogzna kako zaslužni. Le naj si postavijo svoj Panteon, bodo potomci imeli največje narodne sovražnike vsaj skupaj na enem mestu.
Ali je res? Po Beogradu se že dolgo govori o aferah pri nabavah za vojsko ter se v nje vpleta tudi vojni minister. «Tribuna« je ministru že enkrat stavila vprašanja, minister ni odgovoril in sedaj ga vprašuje v drugič: Ali je res, da so se vojne liferacije vršile preko naše znane subrete Zorke Vasiljevičeve, ki se je za časa avstrijske okupacije dala fotografirati v kostimu, v katerem se je rodila, in ali je res, da je radi provizije na račun aktivnega ministra odšla na Dunaj? — Ali je res, da je v liferacijo vpleten tudi g. dr. Mijalkovič, direktor zavarovalnega društva iu da je ta tudi odšel na Dunaj? — Ali je res, da je s to afero kompromitiran sam vojni minister? — Ali je res, da je bila prva ponudba tovarne Mandl 0.38 para za naboj, druga 0.65,. tretja pa 1.96 dinarjev in da se je kupilo nalašč po-tretji ceni? — Težka vprašanja so to in čaka se na odgovor g. ministra.
wwwwaaa—il———WWW».» » «»■» «— -■
Dnevne novice.
P. n. naročniki! Pozor na modri križ in potomko’ Opomin, da s 1. ali 15. novembrom naročnina poteč«, in da se naj pravočasno ponovi. Radi zaostale naročnin» izpadle številke se navadno ne morejo več doposlati Naročnikom, ki še za oktober niso poravnali naročnine, akoravno so že pred enim mescem bili opoxwrjetik. se list s 1. novembrom ustavi.
Upravništvo «Straže«.
Državni svet se je konstituiral v šest sekcij. Prvemu odseku, čegar naloga je proučevati in izdajati odločbe finančne narave, predseduje Milan Markovič. Člani so: Al. Stanišič, Mim. Karič, dr. Štefan Sagadin, Ivan Škarija. — Drugemu odseku načeluje dr. Tugoma Alaupovič, člani pa so: Dim. Popovič, dr. M. Djurdje-vič, dr. Fran Potočnjak, dr. Makso Rosič. Ta odsek se bo bavil z zadevami iz področja upravnega .sodišča v Sarajevu ter s predlogi in rešitvami in pritožbami iz področja sledečih ministrov: javna dela, železnica, narodno zdravje in kmetijstvo. — Tretji odsek: Živ. Živa-i novič, nač., člani: dr. Poličevič, II. Djukanovic, Živ-Arandjelovič. Delokrog: upravno sodišče v Beogradu in Skoplju ter zadeve sledečih ministrstev: ministrsko predsedstvo, notranje, šume in rude, pošta. — Če-i trti: Jer. Stankovič, načelnik; člani: Pet. Petrovič, Vel. j Vulovič, dr. dr. Dom. Mazzi, M. Mušicki. Delokrog: upravno sodišče v Dubrovniku ter ministrstva: pravda, prosveta, finance. — Peti: Rad. Filipovič, načelnik, člani: Mih. Radivojevič, Ibrahim beg Deftedarevič, dr., Radoje Jovanovič, Lazar Jankulovič. Delokrog upravnu sodišče v Celju, (tedaj slovenske zadeve) ter ministr-i stva: vojno, trgovinsko, agro, reforma, vere, soc. poli-! tika, izenačenje zakonov, —šesti odsek: Predsednik v 1 Miloš Paunovič. Člani: M. Rajčevič, M. Cerovifc, Jovan Bogdanov, dr. Sava Vukanovič. Delokrog: upravno sodišče v Zagrebu ter posebej še sledeče zadeve: ureditev okrožij in okrajev, o okrožnih, okrajnih in občinskih proračunih, zakonu o občinah in monopolih, Nadzira obč. samouprave, rešuje spore o pristojnosti itd
Lep uspeh Jugoslovanskega kluba. Kakor matto, je vojni minister vpoklical na kadrsko službo letnik 1898. In ravno ta letnik je tako nesrečen, da je moral, služiti že pod rajno Avstrijo in tudi v jugoslovanska armadi, čisto protipostavno je letos vpoklical*
ministrstvo ta letnik. Vpoklic letnika 1898 je posebno težko zadel naše kmetsko ljudstvo, ker mu je bilo z vpoklicem odvzetih tolikanj delovnih moči. Proti vpoklicu letnika 1898 so ostro in odločno nastopili pri voj. ministrstvu poslanci Jugoslovanskega kluba in zahtevali od vojnega ministra, da spusti ta letnik iz vojne službe. Gospod vojni minister se je slednjič udal zahtevam Jugoslovanskega kluba in odredil, da se oproste vojaške službe pri kadru vsi rekruti letnika 1898, ki so odslužili v bivši avstrijski vojski ali po prevratu v jugoslovanski vojski rok, ki jim gre po sedanjem zakonu o ustrojstvu vojske. Odpust tega letnika se izvrši še pred 1. novembrom.
Za gladno Dalmacijo. Poslanec Jugoslovanskega kluba Stanko Banič je posredoval pri ministru za socialno politiko v vprašanju prehrane Dalmacije. Razložil je obupno stanje ljudstva v Dalmaciji, ki mu je treba brez odloga pomagati, da se reši lakote. Minister dr. Žerjav je izjavil, da bo takoj poslalo ministrstvo svojega delegata v Rumunijo, da nakupi 1000 vagonov koruze za Dalmacijo, ki bi stala, postavljena v Dalmacijo 10 kron za kilogram. Za prehrano Dalmacije namerava ministrstvo organizirati medstrankarsko centralo v Splitu, v katero bi šle zadružne organizacije, občine in aprovizacijske ustanove. Poslanec Banič je zahteval, da minister za socialno politiko izposluje v ministrskem svetu izreden kredit za javne zgradbe, da ljudstvo dobi priliko, priti do denarja. Dr. Žerjav je izjavil, da je ministrski svet že odbil njegovo zahtevo za izredni kredit
7,000.000 dinarjev. — Za panteon pa vsako leto — 30 milijonov! Koruza je bila poprej obljubljena iz lastnih pridelkov, sedaj jo minister objavlja iz — Rumunije, prišla pa najbrž ne bo od nikoder, dokler se ne zruši la režim.
Etbin Kristan je, kakor poroča «Naprej« končno-veljavno odložil mandat. Na njegovo mesto pride neki Krušič iz Trbovelj, če se potaplja ladja, jo podgane in miši zapuščajo. In socijalnodemokratična ladja se je začela potapljati. Socijalni demokratje v mariborski oblasti so si po vzoru demokratov zgradili svojo ladjico. Ljudje okoli ljubljanske «Zarje« že tudi imajo svojo barčico. V teh razmerah je Etbin Kristan uvidel, da je najboljše zapustiti rdečo admiralsko ladjo ter se dati buržujski državi na razpolago kot uradnik. Upamo, da bo Etbin Kristan v Ameriki našel vsaj del one sreče, ki jo Anton Kristan v najobilnejši meri uživa kot upravitelj na Belju.
Državni nameščenci v službi Samostojne. Prijatelj lista nam piše: Zadnjič ste pisali v «Straži« o spremembi v tajništvu SKS v Mariboru. Res je, da namesto Brusa vršijo službo v glavnem tajništvu Pucelj-Mer-moljeve stranke državni nastavljenci. Vprašamo same: Kako je mogoče, da imajo državni uslužbenci, ravnatelj Puklavec, kletarski nadzornik Zabavnik, inštruktor Glaser, inženir Vedernjak ter nekateri strokovni učitelji vinarske šole in državni veterinarji toliko prostega časa, da vršijo tajniško in agitačno službo za Samostojno stranko. Ali jih država plačuje zato, da med uradnimi urami sedijo v okrožnem tajništvu SKS? — Menda bi med temi gospodi bila potrebna redukcija!
Vse je spoštovalo v Pišecah pri Brežicah in daleč na okoli pred par dnevi tamkaj umrlega oficijala državne železnice v pokoju gospoda Josipa Pleleršnik. Blagopokojni je brat vsem Slovencem znanega filologa : gospoda profesorja Maksa Pleteršnika. Blaga in obče j priljubljena duša slovenska, počivaj v miru.
Stanovanje in hrana za kmetijske srednješolce, i Državna srednja kmetijska šola v Mariboru se otvori okoli 15. novembra t. I. Naprošajo se vsi, ki bi mogli od- i dati učencem te šole sobo z eno ali več posteljami, s J hrano ali brez hrane, da pismeno javijo točen naslov j in ceno za stanovanje (s celo oskrbo ali brez nje) di~ j rekciji drž. srednje kmetijske šole v Mariboru (vinar- j ska šola) najdalje do 10. novembra.
Snežiti je začelo zjutraj dne 19. t. m po pohorskih ! planinah nad Ribnico in Sv. Lovrencom. Precej snega j je padlo tudi na Radiu krog Sv. Pankracija ob avstrij- S ski meji. Radi snega po planinah na levem in desnem j bregu Drave je tudi po Dravski dolini in v Mariboru ! mrzlo deževno vreme. Temperatura v Mariboru znaša ! še komaj nekaj stopinj nad ničlo.
Preklicani izgoni. V Zagrebu so oblasti prekli- j cale izgone nekdanjih funkcijonarjev komunistične stranke, ki so bili pred letom ob prvem divjanju ob- j znan in izjemnih zakonov razgnani na vse strani, naj- j več v domače občine, da so tam trpeli brez posla in za- j služka. Doslej so se vrnili v Zagreb narodni poslanec j Sima Miljuš, potem Horvatin, Mrkša, Ciliga in še ne- j kateri drugi. Kmalu bo zopet začel izhajati list «Bor- j ba«. — Skrajni čas je že, da so nekatere šikane prenehale, morale bi že davno poprej in oni, ki so izvajali , take nezakonitosti, bi se morali pregnati.
Nenavaden samomor. Minuli teden so obiskali ar- j heologi, ki so zborovali v Begoradu, po kongresu ne- j katere srbske samostane. Pri tej priliki so posetili tudi samostan Manasijo, kjer so se že vršile slovesne za- ; dušnice za Zrinskega in Frankopana, Štrosmajerja m druge pokojne Hrvate' ki so delovali za osvobojenje. i Arheologi so hoteli pozneje potovali v Rovanico, a jih je odvrnil od tega pohoda en zelo tragičen slučaj nenavadnega samomora. V ravanskem samostanu je izvršil v stanju ponorelosti samostanski sluga samomor in se obesil na oltar. V tem žalostnem slučaju je moralo predstojništvo samostana odkloniti slovesen sprejem arheologov.
Zloglasnega vlomilca Mijo Benšiča iz Pokupske Luke so prijeli in ga predali sodišču v Karlovcu. Ben-šič ima na vesti več vlomov in tatvin ter je že dvakrat pobegnil iz zapora.
Težko bolnega so pokradli. Neznani zlikovci so
urdli v noči od 12. in 13. v hišo posestnika Franca Kružića iz sela Tinjani okraj Sušak in mu odnesli raznega blaga v znesku 40.000 K. Kružič je ležal v sobi težko bolan, videl luč in tatove v sosedni sobi, a jih ni mogel pregnati ràdi bolezni. Tatovi so iz Reke in so odnesli ukradeno blago preko meje.
Smrtno zastrupljenje s plinom. Dne 15. t. m. so našli v hlevu načelnika Hensla v Osijeku dve trupli nepoznatih dečkov. Dečka sta se smrtno zastrupila s plinom od oglja, katerega sta ukradla na postaji, v hlevu večerjala, si nato zakurila z ogljem, a v spanju je plin oba zadušil.
j Poplave in sneg v Črni gori. Začetkom oktobra je padlo v okolici Savnika zelo veliko dežja, nastopile so velike poplave, ki so uničele vsa ozimna zita. Dne 2. oktobra je zagrnila snežena odeja vse višje planine po Črni gori.
Kako gradijo cesie? Že četrto leto gradijo cesto od Gračaca do Obrovca pri Gospiću, pa ne morejo zgotoviti 10 zadnjih kilometrov te ceste. Vršile so že štiri licitacije za dograditev, a Beograd ni dal doslej svojega dovoljenja.
Padanje cen v Vojvodini. Oblasti v Vojvodini so sc lotile z vso resnostjo pobijanja draginje. Prve dobre posledice teh korakov se že kažejo v tem, da so padle cc ne najvažnejšim živi jenskim potrebščinam. Padle st. cene govejemu mesu, svinjski masti in kruhu. V Su botici stane 1 kg govejega mesa 12 din. in policija strogo pazi na prodajo življenskih potrebščin, da jih ne morejo trgovci podraževati po svoji volji. Subotiška policija je dosedaj kaznovala 30 prodajalcev živil, zaplenila 500 kg mesa in 200 kg masti.
Dohodki iz naših glavnih carinarnic znašajo v III. j dekadi meseca, septembra 41,328.506 dinarjev. Največ j dohodkov izkazuje v tej dobi ljubljanska carinarnica in sicer 8,101.205 din., za njo pride beograjska 6 milijonov 946.450, nato zagrebška 4,294.117 din. Omejeni izvoz blaga je znatno zmanjšal carinske dohodke v zadnjem času.
Promet naših bankovcev. Promet bankovcev naše I narodne banke znaša po kurzu od 8. t. m. 5-236 mili-: jonov 671.600 dinarjev in je zrastel od 1.—8. t. m. za ! 15,039.575 dinarjev. Istočasno je padla bankina metalna ! podlaga za 24,402.531.88 pri 435,937.042.29 dinarjev. —
' Novih posojil je izdanih v znesku 32,610.757.62 dinar -! jev in vsa izdana posojila znašajo svoto 1.558,513.829.80 j dinarjev.
! Marijin misijonski koledar smo te dni razposlali j tistim preč. gg. duhovnikom in onim župnijam, kate-; rib katoliško navdušenje in požrtvovalnost za misi-j jonsko misel poznamo že z misijonov in drugih prilož-I nostih, ko smo bili med njimi. Prepričani smo, da bi ga j izmed teh prečastitih gospodov mnogi še več naročili,
! če bi jim bili poslali najprej na ogled samo en izvod.
! Toda stvar z naročili se dolgo vleče in še več stane truda in denarja. Prosimo preč. gospode, da bi blagohotn > sprejeli in svojim vernikom primerno priporočili. Prepričani smo, da bo ljudstvo ta koledar zelo rado kupo-! vaio, ker je bogat po vsebini in po slikah (40 slik), sad j dolgega dela in mnogih žrtev in pri vsem lem morebiti ; danes najcenejša slovenska knjiga. Prosimo samo, po-! glejte ga in sami presodite. Če bi ga kdo želel še več, ga i naj naroči na naslov: Misijonišče v Grobljah, p. Domžale. Osebno ga lahko dobi vsakdo tudi pri Sv. Jožefu uda Celjem in Cirilova tiskarna v Mariboru. Cena je 5 dinarjev in poštnina. Misijonska družba sv. Vincen cija PaYelskega.
Iz Maribora.
Novim podpredsednikom mariborskega okrožnega sodišča je imenovan z najvišjim ukazom od 14. t. m. dolgoletni poslanec in bivši član Jugoslovanskega kluba dvorni svetnik Josip Fon. Našemu zaslužnemu, vrle- j mu in neustrašenemu pristašu k imenovanju iskreno j častitamo.	-
Mariborski bogoslovec odide na pariško univerzo, j Bogoslovec II. letnika Janez Janžekovič, doma od Sv. Marjete nižje Ptuja, odide te dni na univerzo v Pariz, kjer bo s francosko denarno podporo nadaljeval bogo slovne študije.
Ravnateljstvo zasebnega žen. učiteljišča šolskih sester v Mariboru je prevzela s. Mr. Anastazija Kopitar. Dosedanja ravnateljica s. Stanislava Voh je s koncem preteklega šolskega leta odložila vodstvo. Pokrajinska uprava ji je ob tej priliki izrekla laskavo priznanje. To priznanje tudi v polni meri zasluži, saj je ona bila v zavodu prva učiteljica, prva ravnateljica in je stalno imela ravnateljstvo od leta 1908 naprej. Procvit zavoda in ugled je v prvi vrsti sad njenega truda in pa skupnega dela vseh -Sester-
Zavod šolskih sester v Mariboru je bil na obrtniški razstavi zastopan v oddelku za ženska ročna dela s številnimi in krasnimi deli svojih gojenk. Komisija je priznala šolskim sestram prvo priznanje: zlato kolajno. Na zasluženem priznanju in odlikovanju zavodu vsak prijatelj častita.
Iz veterinarne službe. V Maribor sta h okrajnemu glavarstvu prestavljena živinozdravnika Veble in Škof. Živinozdravnik Miklavčič je razrešen službovanja kot okrajni veterinar jn je prideljen železniški veterinar- j ski službi. Znano je, da je bil g. Miklavčič silno ne- j prijazen v občevanju s strankami in je radi svoje po- ] litične agitacije postal nemogoč v svoji službi na gla- 1 varstvu.
Kaj to pomeni? Slišimo, da nekateri Nemci mečejo ; slovenske hišnike na cesto in na njih mesta hočejo spraviti nemške stanovalce. Stanovanja hišnikov so na- j turalna stanovanja. Z njimi ne razpolaga stanovanjska s komisija, ampak hišni gospodar ali hišni upravitelj.
Ti ljudje kar enostavno pri sodniji odpovedujejo slovenskim hišnikom njih službe in jih mečejo na céstì». Tako ravna n. pr. neki Ig. Hann, upravitelj hiše Tatten bachova ulica 10. Brez vzroka meče ta zagrizen Nemec slovensko hišnico Mohorko na cesto. Na njeno mesto pa hoče spraviti Nemca.
Kričeč primer stanovanjskega škandala in socialne krivice se nudi vsakemur kdor se za to zanima, v prvi vrsti onim, ki bi se morali zanimati, na dvorišču Vetrinjske ulice št. 17. Tu prezidava hišni posestnik dvoriščno poslopje in sicer tako, da podira kot sobe, v ka-I teri prebiva dvoje sester, ki imata spodaj v hiši svoj » obrt. Hišni posestnik podira en kot sobe, v drugi kot sta se pa morali stisniti tako, da je njun počitek po težkem in obilnem delu sedaj ob tem vremenu v pravem pomenu besede neznosen — med ruševinami, apnom in j prašino. Kakor slišimo, prezidava ta lastnik to sobo že j drugič. Prej je bila ta soba četverokotna, imela je od ene strani eno, od druge pa troje okenj na dvorišč , predlansko zimo je pa šel hišni gospodar ter odbil sobi velik ogel, tako, da je soba do te nove prezidave bila peterokotna, da so vrata na drugem mestu, da je samo en » j okno ostalo svetlo na dvorišče, troje stranskih oken je pa ! slepih ter jc na njih strani prislonjen novo prizidan del.
; Pri predlanski prezidavi so morale stranke po lestvi plezati v svojo «sobo«, letos bo isto, ker bo, zopet vrata { prestavil, Že od predlani je soba tako temna, da -i rabi po dnevi luč, letos ji pa še zadnje svetlo okno g< -spodar odbije. Koliko trpi zdravje pri takem bivališč;’, je razumljivo, nerazumljivo je pa to, da oblasti: stav ■ bena, stanovanjska, socialna itd. takega početja ne vi dijo, da ne pridejo pogledat,- ko stanovalke v sve- i prošnji za stanovanje za to že leto dni prosijo in zakr- i j žrtvam takega posestniškega postopanja ne dajo vsa j j začasnega stanovanja, ki bi se pri malce dobri volji in j obzirnosti moralo najti, Če že imamo v inestu dame, l i j imajo pripravljene sobe za najemnike z dvatisoč h j večkronsko mesečno najemnino. Opisano «stanovanji j je še slabše kot vagonsko, ker vagonov vsaj pozimi ; nihče ne razdira.
Davek na nezazidane parcele. V današnji seji ot-I činskega sveta pride v razpravo davek na nezazidan, j stavbene parcele. Z predlogom se je bavil dne 18. t. bi. kombinirani finančno-gospodarski stavbeni odsek. Načrt se je v principu sprejel. Po predlogu bo izbrana pč-sebna komisija, ki bo cenila parcele. Od cenilne vred-1 nosti bo plačeval lastnik za koledarsko leto 5 odstot-I kov davka. Ta višina mestne davščine velja za pai-j cele, ki so velike 2000 kvadr. metrov. Za na daljni ; j 1000 metrov je predpisana doklada A predpisaneg a ! davčnega zneska. N. pr.: Parcela meri 2000 kv. m. Ct -1 nilna vrednost 200.000 kron. Od tega je 5 odstotkov, je 10.000 K davka na leto. Pri 3000 kv. m. pa se bo računalo 15.000 K in še ena četrtina, t. j. 3750 K, torej skupno 18750 K. — Za vrtove in stavbene parcele, ki so obsojane, bodo veljale posebne ugodnosti. — Ta davščine hoge vporabiti mestna občina za kritje tekočega deficita.
Stanovanjski davek po predlogu socialdemokratskega kluba v občinskem zastopu še v današnji seji , občinskega sveta ne pride v razpravo. Pri predposveto-vanju odsekov dne 18. oktobra je bil predlog odložen. Zastopniki Slov. ljudske stranke so glasovali proti iz razloga, ker je Bahunov predlog silno površen in nepravično razdeljen. Ta davek bi zelo obremenil revne■ in srednje sloje- Izvoljen je poseben redakcijski odbor, ki bo predloge o stanovanjskem davku presodil in re-digiral tako, da bo naložena davščina res takim, ki jo bodo lahko plačali. Predlog pride nato zopet v predpo-svetovanje konbiniranih odsekov, a nato šele v plenum ! občinskega sveta.	>
Seja občinskega sveta se vrši danes, v petek, 20. oktobra zvečer ob 7. uri. Vstop v sejno dvorano je dovoljen tudi drugim osebam.
Umetniška razstava v Mariboru. Klub upodabljajočih umetnikov «Grohar« v Mariboru pripravlja v slavnostni dvorani moškega učiteljišča razstavo slik' slikarja prof. Gvajca. Obsegala bo okrog 50 del. Kak. ; čujemo, se otvori 6. novembra.
Veliki divji maček se klati v mestnem parku. Odlikuje se po posebno košatem repu.
Vlak povozil železničarja. Pri lajtersberškem predoru je. vlak dne 13. oktobra povozil nekega železničarja. Bil je pri priči mrtev.
V nedeljo v Narodni dom! V nedeljo, dne 22..pii-lobra priredi ob 5. uri Katoliška omladina v Mariboru zabavni večer z bogatim sporedom. Glasbene točke in dve šaloigri sta na dnevnem redu. Vstopnice se bodo prodajale v petek in soboto pri vratarju frančiškanskega samostana ter v nedeljo od pol 5. ure pri blagajni. K prav obilni udeležbi vabi vse prijatelje mladine odbor- Čisti dobiček je namenjen za nove zvonove župnije sv. Marije ter za društvene potrebe.
Fantovski sestanek mariborskih Orlov se vrši nocoj ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici. Udeležba obvezna in točna. Na dnevnem redu so važne organizacijske zadeve. Bog živi!
Važno za one, ki imajo v zalogi življenske potrebščine. S členom 2. pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju draginje živilskih potrebščin in brezvestne špekulacije se nalaga vsem trimestnim proizvajalcem, trgovcem, skladiščem in prometnim podjetjem, v ka, tera spadajo tudi banke in denarni zavodi, ki imajo» v zalogi življenske potrebščine v svojih ali tujih prostorih ali jih hranijo za druge, da morajo najkasneje do vsakega desetega dne v mescu temu uradu prijavit» natančno količino življenskih potrebščin.
V smislu razpisa ministra za socialno politiko z dne 2. oktobra 1922 štev. 10790-II., je za sedaj prijaviti količine:* pšenice, rži, koruze, ječmena, ovsa, pšenične m*>-
ke — pesebej krušne in za kuhanje —-, kuruzne moke, otrobov, kokalja ter ' pšeničnega in koruznega zdroba. Zaradi enotnosti prijav, se morajo vršiti prijave po obrazcu, katerega se dobi pri policijskem komisarijatu pri vodstvu oddelka za pobijanje draginje. Interesenti se opozarjajo na prijavljanje v predpisanem času do vsakega desetega dne v mescu. — dotičniki, ki še niso za mesec oktober t. 1. prijavili, imajo to prijavo takoj predložiti, da se izognejo plačilu stroškov strokovnjakom, ki bodo pregledali poslovne knjige, pisma, račune in ostale papirje pri vseh onih, ki ne bi v omenjenem roku predložili predpisanih prijav.
GLADIATORJI.
(161. nadaljevanje.)
Nocoj je videla blaznost, je videla, gobavost stopati po mestnih ulicah. Videla je v hiši judovske žene nepopisno grozoto —. V njeni moči je bilo, da naredi konec vsem»«temu trpljenju, vsej tej grozoti —. Premišljevala je, ali jej ni morebiti naravnost od Boga poslana naloga, rešiti svoje ljudstvo —.
Ni pa se vprašala, kako bi bila zadovoljna s svojim nebeškim poslanstvom, če bi ne ležal gori v tempeljskem dvoru Eska, zvezan in obsojen, da umre ob prvem svitu jutrišnje zore —,	*
XIII.
»Izgubljena legija —.«
S takimi mislimi si je delala Mariamna pogum za svojo nevarno pot in hitela nazaj v očetove vrtove.
Prazni in zapuščeni so bili, blaznega človeka ni bilo nikjer več videti.
Koprneče se je še enkrat — morebiti zadnjikrat — ozrla gori na svojo rojstno hišo, ki je mimo in molče stala v bledi mesečini. In kako rada bi še enkrat pohitela k očetu, da bi ga videla, mu še enkrat poljubila čelo in ga tako prosila odpuščanja za svoj izdajalski korak —.
Pa preveč bi tvegala —.
Priporočila se je torej v Božje varstvo in se sklonila, da dvigne ploščo nad rovom.
Ni bilo posebno težko delo, ker je ploščo še le pred kratkim razmajal Kalha. Nezaupno in boječe je stopila po zasilih vlažnih stopnicah, ki so se zdele, da peljejo v osrčje zemlje.
Kamen je padel na odprtino in popolna tema jo je objela.
Previdno si je otipavala svojo pot ob opolzlih stenah in mraz jo je stresal in strah, ko je premišljevala, na kaj vse utegne naleteti, preden zagleda spet površje zemlje.
Groza jo je bila pred golaznijo, ki se morebiti plazi ob njenih nogah, s strahom je mislila, kaj bi bilo, če bi se pred njo in za njo sesul rov in jo živo, toplo pokopal v grob —, najhujše pa je bilo, če bi se bil naseli) v podzemeljskem rovu blaznež, kakršnega je pred par trenutki srečala na vrtu —,
Take in enake misli so ji delale pot skrajno neprijetno in bridko. Zato si je globoko oddahnila in je zahvalila Boga, ko se je končno zabliščala mesečna svetloba pred njo in jej napovedala, da je blizu konec rova.
Spretno razpostavljeno grmovje je zakrivalo izhod. Rahlo je odgrnila veje in pogledala skozi njega ter premišljevala, kaj naj stori.
Pa nesreča — Rimljan je stal na straži čisto blizu rova. Čula je žvenket njegovega oklepa, kadar se je zganil, in videla je celo rimskega orla na njegovi blesteči se, čeladi.
Neopaženo nikakor ni mogla iz rova. Rimljan je stal nepremično in ni kazal nobenega nagnjenja, da bi stopil svojih običajnih par korakov gorindol. Mesec je svetlo obseval vso krajino, zastonj se je ozirala za kakim oblačkom, ki bi ga za trenutek zakril. In nemi vojščak ni niti z glavo krenil, gori v mestò so bile uprte njegove oči —. Kakor okamenela ga je gledala in ni vedela, kako si naj pomaga.
Vkljub svoji vznemirjenosti je opazila, da je bil Rimljan vitke, nežne postave, njegovo telo je bilo polno in krepko in valovitih črt. Njegovo orožje je bilo dragocenejše ko navadnega vojščaka, njegova toga iz bogatega škrlata je bila na ramenih zapeta z zlatimi zaponami.
In čudno se je obnašal, ta vojak. Sedaj je dvignil roke k očem, kot da bi si brisal nepoklicane solze, pa jih je spet stezal proti Jeruzalemu, proseče in koprneče —, nato pa se je naslonil na sulico in sklonil glavo.
Sedaj se ji je zdelo, da je prišel zanjo ugoden čas.
Stopila je iz rova.
Pa v hipu je bil rimski vojščak ves pozoren, nagnil je sulico proti njej in »Stoj!« ji je zadonelo nasproti.
Pa opazila je Mariamna, da je bil njegov glas negotov in sulica se mu je tresla v roki kakor trstika v vetru.
Spoznala je, da je najbolje, ako se ne skriva več, pogumno je stopila k njemu in ga je zaprosila, naj jo ščiti in nemudoma popelje k šatoru vrhovnega poveljnika.
Stražnik se je zdel, da sam ne ve, kaj naj stori, in je sploh kazal le malo tiste vojaške odločnosti in duševne prisotnvsti, ki so se po njej odlikovali rimski legionarji.
Molčal je nekaj časa, nato pa odgovoril. Toda njegov mehki, prijazno doneči glas je bil nedvomno glas — ženske, ženske, ki je v svoji ljubosumnosti spoznala Ma-. riamno, še preden je ta zinila besedico.
I ,»Ti si tisto dekle, ki sem jo videla v amfiteatru?« je
rekla in položila svojo mehko, belo tresočo se roko Zi4' dinji na ramo. »Ti si ga gledala tisti dan, ko je ležal vi pesku pod mrežo. Poznam te! Opazila sem, da si pre-i bledela, ko je dvignil tribun svojo roko v smrtni sunek? Ti si ga ljubila tistikrat! Ti ga ljubiš še danesi Ne ugo-i varjaj, dekle! Sicer ti zabodem tole sulico skozi telo ali! pa te izročim straži kot vohunko! -—Bleda si, in. slabo izJ gledaš!« je pridjala mehkeje. »Čemu si tukaj? Zakaj si gai pustila sameda za obzidjem? — Jaz bi te ne bila zapustila v tvoji stiski, Eska, moj izgubljeni Eska?«	j
Mariamna je zatrepetala, ko jè v tako ljubečih gla-f sovih čula najdražje ime. iz ust te ženske.
(Dalje prihodnjič.) i
Fotograf A. KIESER
Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 20
ob gornji Gosposki ulici
se priporoča pri porokah, pritnicijah, družinah in društvenih prireditvah.	i
Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v mestu. Največji in najstarejši atelje v mestu.
S
Zimsko perilo,
čevlje, dokolenice(ga-maše), copate, odeje, P različno modno P? in galanterijsko
nogavice, roka- a,|wljI!bQ vice, kravate, lUUIrlmGg
I blago naiboljše vrste J.S.q flSalffil H in najceneje nudi . Uc&llG plOÄl.C
j Jakoblah.Maribor,Glavnitrg21
nrwwPü w w wvw
Veletrgovina n žel emulilo
PINTER & LENflRD, MARIBOR
V zalogi se nahaja :
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjska posoda, lita m pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni in vsi drugi v železninsko široko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne.
Postrežba točna.	Cee.o solidna.
TRGOVCI POZOR!	TRGOVCI POZOR!
Velika zaloga la mesnih konzerv «Tovarne za izdeli-vanje konzerv in mesnih izdelkov na Vrhniki« po Visokodebelna	\	najnižjih dnevnih cenah.
C§P®%^@SÜ j ZASTOPSTVO ZA MARIBOR IN DBA V. DOLINO*.
jablane, hruške se dobe cesta 15.
Ruška
491
Bt/EANO BS3EU IUB! SAM& OD ZUBNE PASTS
ZAHVJ fVAJTJE ^SAMO OVV MA&96V
nosne m svagdje
o
k».
J»
£3
O
Lepa kmetija
s 4 gospodarskimi poslopji, obokanimi svinjaki in kleti, ca 15 o-ralov prvovrsnih njiv, travnikov in gozda, vse pri hiši, se proda. Cena K 1,200.000. Več pod šifro: „Parcelacija 303“ na upravo lista. 1-2	_______ 487
Dvonadstropna bila
v ia Ibtira 9 stanovanji, v sredini mesta, se proda. Ponudbe na upravo lista pod „Dvonadstropna hiša“. 2—3 486
Denarja ni!
ViljemLinninger&Co
i MARIBOR - Cankarjeva ulica 1	- MARIBOR
Naslov za brzojavke: Linningerkomp Maribor. TELEFON št. 55.	TELEFON št. 55.
Za
prihodjo zimsko dolo sc?e™ ™e‘
se priporoča vsem p. n. gospem UMìiivG. v izdelovanje pidščev, kostumov — in oblek v najhčnejši in trpežnejši izvršitvi po zmernih cenah.
Ženski modni salon M. K L EM S C H A, MARIBOR,
Aleksandrova cesta štev. 12. 489
mesto za mesarskega Naslov pove uprav-ništvo lista. 495
Razširjajte Stražo" t
s*
Draginja je velika, zaslužek pa majhen. Kdor hoče z malim trudom gotovo do 3oo K na dan zaslužiti, naj poSlje svoj natančen naslov in znamko za odgovor.	2—10 477
Josip Batič, Litija 32
VAZELINO in KREMO za čevlje BAT EPI j É za žepne sveti Ike, GALANTERIJO, DROBNARIJO
priporoča na drobno in debelo
DRAGO ROSINA
MARIBOR, VETRINJSKA UL. 16.
sino
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSEr ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	32—333
OTVORITEV.
Nar*?»
Špedicija Klippstätter Maribor
Tel. int. 125 Mlinska ulica št.6 Brznslpečkiipp

oesrinjenje, reeksped cije, spremljanje, vskladiščenje, prevažanje.
493
Solidna postrežba. Večletna praksa. Najnižje cene.
Poljedelci! y^Jj (jan SIROVO IHasl®
FIŽOL	' '	'
• lielnl©«?®« •
(Wachtlbehnen) Cocc
kupi vsako množino in plača najvišje cene
Hmelak in drug
Maribor, Slsmškov trg 6.
______7 460
fino garniran liptavski sir, sir, smetano, mleko, namizno sadje, jajca, razne delikatese, zelenjavo, sveže pecivo, izborna vina v steklenicah, sladek hrušovec in jabolčnico priporoča po najnižjih cenah
Fanika JakolK • • Maribor
Jenkova ulica 6 (Schwarzgasse). 4-4 467
Totrarnilka zaloga beškega i«; angleškega ma-Rufakturnega blaga se
dobi po najniž. cenah pri
I. TRPIM
Maribor, Clami trg 1?
UTVAR JV A
v
za zvonove in kovine, poprej D a, l«8 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. —- CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgakuce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži i* medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne i. t. d. —	— Inž. J. & H. BBtoL
Tisk .tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,
Izdajatelj in založnik: Kotu. «Straž*«,