Ljubljana, 11. SEPTEMBER 2010
letnik 36
VSEBINA
AKTUALNO IZ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Obvestilo in vabilo na jesenske posvete z datumi srečanj	3
Izhodišča za nov statut Planinske zveze Slovenije	4
Primeri organiziranosti tujih planinskih zvez	9
Razpis ponovnih dopolnilnih volitev na Skupščini PZS	15
Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja	18
Vrh na vrhu	21 IZ DELA KOMISIJ PZS
Novo v Planinski založbi	22
Komisija za planinske poti	22
Komisija za varstvo gorske narave	27
Gašerbrum VI	28
Komisija za športno plezanje	28
Razpis najvišjih priznanj PZS za leto 2010	29
Javni razpis za podelitev priznanj Stanka Bloudka za leto 2010	29
Razpis priznanja Mednarodnega olimpijskega komiteja 2010	31
Planinski koledarček 2011	31
Seznam upravičencev do donacij za leto 2010	34
Sodelovanje s Slovensko vojsko	36
Helios, Hiša nevladnih organizacij, Brezplačni seminarji ZDOS	36
KJE, KAJ, KDAJ, ...	37
NOVICE IZ PLANINSKIH DRUŠTEV	40 MLADINSKA PRILOGA
Izdajatelj Planinska zveza Slovenije, Dvorakova 9 (p.p. 214), 1001 Ljubljana Urednik Bojan Rotovnik, bojan.rotovnik@pzs.si Tehnična urednica Hedvika Petkovšek, hedvika@pzs.si Tisk Tiskarna Ravnikar, Marko Ravnikar s.p. Naklada 680 izvodov, september 2010 Spletna stran www.pzs.si Facebook http://sl-si.facebook.com/people/Planinska-Zveza-Slovenije/ Naslovnica Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja (foto: Danilo Sbrizaj) Prispevke pošljite do zadnjega dne v mesecu na naslov obvestila@pzs.si
Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS.
Strokovna služba PZS (faks 01/ 43 45 690, info@pzs.si)
Uradne ure: ponedeljek 8.00—14.00, sreda 8.00—15.00, petek 8.00—14.00 Planinska založba: ponedeljek 8.00 -17.00, sreda 8.00—15.00, petek 8.00—14.00 8.00—15.00, petek 8.00—14.00. Odmor za malico: 10.30 -11.00
Generalni sekretar 01/ 43 45 682 generalni.sekretar@pzs.si
Tajništvo 01/ 43 45 680 mija.stegu@pzs.si
Planinska založba 01/ 43 45 684 planinska.zalozba@pzs.si
Obvestila, koledar, spletna stran 01/ 43 45 690 hedvika@pzs.si
Računovodstvo, Planinski vestnik 01/ 43 45 687 ursa@pzs.si, pv@pzs.si
MK, VK, KUP 01/ 43 45 689 veronika.susman@pzs.si
KA, KOTG, KŠP, KVGN, KTK, KTTK 01/ 43 45 686 matjaz.serkezi@pzs.si
Blagajna, KGP 01/ 43 45 688 katarina@pzs.si
Računovodkinja 01/ 43 45 692 vera.smid@pzs.si
Obvestila Planinske zveze Slovenije
letnik 36, številka 9-2010
2
OSREDNJA TEMA
Obvestilo in vabilo na jesenske posvete
Spoštovani člani Planinske zveze Slovenije!
Na skupščini Planinske zveze Slovenije, ki je bila 8. maja 2010 v Ljubljani, je bila jasno izražena želja PD po spremembah v naši osrednji planinski organizaciji. Novo izvoljeno vodstvo je pripravilo predloge za nov Statut PZS, skupaj z vašimi upoštevanimi predlogi.
Sprejem statuta PZS se bo sprejemal dvostopenjsko. Najprej izhodišča statuta PZS, na podlagi katerih se bo kasneje pripravilo besedilo novega Statuta PZS.
Ker želimo izhodišča za nov Statut naše organizacije predstaviti vsem PD, vas vljudno vabimo na skupne posvete po MDO-jih, ki se bodo razvrstili po naslednjih terminih (glej tabelo spodaj).
Predvidene vsebine, ki se bodo obravnavale na posvetih so:
1.	Aktualne informacije iz dela PZS
2.	Izhodišča za nov statut PZS
3.	Ostale teme, ki jih predlaga predsednik MDO
Na posvete ste vabljeni vsi funkcionarji planinskih društev, ne samo predsedniki PD-jev.
Ob tem naj vas še opozorim na datum, 4. december 2010, ko bo sklicana SKUPŠČINA PZS na katerem se bo sprejemal nov statut PZS.
V pričakovanju vaše aktivne udeležbe vas planinsko pozdravljam
Bojan Rotovnik, Predsednik PZS
Datumi srečanj MDO s predstavniki PZS
Zap. št.	MEDDRUŠTVENI ODBOR	DATUM	KRAJ SREČANJA	URA SREČANJA
1.	NOTRANJSKI	Predsednik ni sporočil datuma in kraja srečanja.		
2.	LJUBLJANSKI	16. 09. 2010	Športni center Triglav, Vodovodna 20, Ljubljana	17. uri
3.	POSOČJA	16. 09. 2010	TOLMIN, Rutarjeva 5-Tornijeva dvorana	18. uri
4.	PRIMORSKO-NOTRANJSKI	22. 09. 2010	OPD KOPER, Ulica agrarne reforme 15.	18. uri
5.	KAMNIŠKO BISTRIŠKEGA OBMOČJA	23. 09. 2010	DOMŽALE, Ljubljanska 58	18. uri
6.	PODRAVJA	28. 09. 2010	MARIBOR, Mestna četrt Tabor, Metelkova 63	18. uri
7.	SAVINJSKI	29. 09. 2010	ŽALEC	17.30
8.	ZASAVSKI	05. 10. 2010	Zavetišče Sv. Roka	17.30
9.	GORENJSKI	06. 10. 2010	PD RADOVLJICA	17. uri
10.	POMURJA	8. 10. 2010	KS SVETA TROJICA	18. uri
11.	KOROŠKI	12. 10. 2010	SLOVENJ GRADEC, Hotel Vabo	18. uri
12.	DOLENJSKE IN BELE KRAJINE	14. 10. 2010	Sejna soba PD Krka Novo mesto, Rozmanova ulica 10, Novo mesto	18. uri
Obvestila Planinske zveze Slovenije
3
letnik 36, številka 9-2010
OSREDNJA TEMA
Izhodišča za nov statut Planinske zveze Slovenije
1. UVOD
Na Skupščini PZS, ki je bila 8. maja 2010, je bil sprejet sklep o začetku postopka za prenovo statuta PZS. Glede na sprejeti sklep je predsednik PZS pozval vse zainteresirane, da do 30. 6. 2010 posredujejo pripombe na statut PZS. Javnemu pozivu se je odzvalo 10 posameznikov oz. skupin posameznikov, ki so posredovali številne predloge popravkov, dopolnitev in tudi več predlogov za temeljitejše posege v statut PZS. Predloge za spremembo statuta PZS je podalo tudi Predsedstvo PZS.
Glede na število in obseg predlogov za spremembo statuta PZS, katerih uveljavitev bi terjala zelo obsežen poseg v sedanji statut, se je predsedstvo PZS odločilo, da začne s postopkom sprejema novega statuta PZS.
2.	POSTOPEK IN TERMINSKI NAČRT
Glede na novo dejstvo, da je potrebno izvesti postopek sprejema novega statuta, je predsedstvo PZS prilagodilo tudi postopek sprejemanja in terminski načrt:
avgust: priprava izhodišč in razprava s predsedniki MDO in načelniki/predsedniki komisij september in oktober: javna obravnava izhodišč predvsem na sejah MDO 28. oktober: potrditev izhodišč na seji UO PZS 4. december: obravnava in sprejem izhodišč na skupščini PZS
do 31. januarja 2011: na podlagi sprejetih izhodišč priprava besedila novega statuta PZS februar 2011: javna obravnava predloga novega statuta PZS marec 2011: potrditev predloga statuta na seji UO PZS maj 2011: sprejem novega statuta na skupščini PZS
3.	OSNOVNA IZHODIŠČA ZA NOV STATUT PZS 3.1. Splošna vodila:
•	skrajšati besedilo in zmanjšati število členov - vsebinsko naj bo statut splošen in ne podroben (določene vsebine -volitve, članske kategorije, dodatne ugodnosti celovitih društev ... - bodo urejali izvedbeni pravni akti)
•	slediti racionalnosti in učinkovitosti na eni, ter preglednosti in vključenosti na drugi strani
•	uveljavitev prostovoljnosti delovanja, kot temeljne vrednote planinstva
•	izčistiti, utrditi in okrepiti pomen zveze društev
•	statut lahko zgolj minimalno posega v društvena pravila in notranji ustroj društev
•	navesti izvirne naloge društev in njihov prenos na zvezo in podružnice (sedanji MDO)
•	izpostaviti vsebino in usmeritve vseh starostnih in ciljnih skupin, posebno pozornost namenjati medgeneracijskemu sodelovanju, mladim in družinam
•	izhajati iz vrednot slovenskega planinstva in tradicije
3.2. Upoštevanje zunanjih dejavnikov, ki so se pojavili po sprejetju sedanjega statuta
•	samostojna Gorska reševalna zveza Slovenije (z izločitvijo gorskega reševanja v samostojno zvezo PZS ne izvaja več dejavnosti gorskega reševanja, pomemben del vsebine PZS pa ostaja varnost v gorah in preventivno delovanje)
•	odprtje Slovenskega planinskega muzeja (čeprav ni v neposredni organizacijski sestavi PZS, je potrebno dejavnost Slovenskega planinskega muzeja smiselno umestiti v statut)
•	Zakon o planinskih poteh (v sedanjem statutu je nekaj določb glede planinskih poti, ki jih je sedaj potrebno smiselno prilagoditi določbam zakona)
•	Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (dejavnost mladih je zaradi pomembnosti potrebno posebej izpostaviti v statutu in urediti avtonomnost organiziranosti tako, da bomo zadoščali zahtevam zakona)
•	Zakon o prostovoljstvu (v predlogu zakona je več določb, ki posegajo na področje dela PZS)
3.3. Poglavja (doslej 23 poglavij):
a)	UVOD
b)	SPLOŠNE DOLOČBE
c)	SIMBOLI
d)	ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE
e)	ORGANIZIRANOST
f)	ČLANSTVO
g)	ORGANI
h)	POSLOVANJE IN UPRAVLJANJE PREMOŽENJA
i) SODELOVANJE j) REŠEVANJE SPOROV k) STROKOVNA SLUŽBA
l) OBVESTILA, PLANINSKI VESTNIK IN SPLETNA STRAN m) PRIZNANJA n) PRENEHANJE DELOVANJA o) PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Obvestila Planinske zveze Slovenije
3
letnik 36, številka 9-2010
OSREDNJA TEMA
3.3.1.	UVOD
•	navesti pravne podlage za sprejem statuta
•	poudariti nasledstvo glede na SPD in kasnejše pravne oblike delovanja ter opredeliti, da PZS goji slovensko planinsko izročilo in tradicijo SPD
3.3.2.	SPLOŠNE DOLOČBE
•	PZS je zveza društev
•	PZS se ukvarja s planinstvom, alpinizmom, športnim plezanjem in drugimi dejavnostmi v gorah
•	PZS izvaja športno, turistično, gospodarsko, raziskovalno, naravovarstveno, humanitarno in kulturno dejavnost, povezano z gorsko naravo in deluje v javnem interesu (javni interes je splošna družbena korist oz. pravica širše, nečlanske javnosti, do bistvenih dobrin planinstva, kot je pravica do usposabljanja, uporabe planinskih poti in koč, preventive in varnosti v gorah, skrbi za varovanje gorske narave; je prispevek PZS k blaginji državljank in državljanov Slovenije)
•	temeljna vodila delovanja so varnost v gorah, varovanje gorske narave, nestrankarskost, prostovoljnost delovanja in načelo previdnosti (meje delovanja so določene z naravnimi danostmi in zakonitostmi; kadar vemo zanje se dosledno ravnamo po njih. Če smo v dvomu, se v prid gorski naravi prostovoljno odpovemo nepremišljenemu ravnanju.)
•	v pravni red PZS bomo vključili Tirolsko deklaracijo o gorskih športih in zavezo k uresničevanju Alpske konvencije (22. 3. 1995, ratificirana v Sloveniji)
•	poslanstvo PZS je Planinstvo kot način življenja.
3.3.3.	SIMBOLI
•	znak, zastava, prapor, himna (slednja sta slovesna simbola)
•	uvedba Častnega kodeksa slovenskih planincev kot novega simbola (in ga likovno upodobiti), ki izraža zlasti povezanost ljudi v gorah med seboj (tovarištvo, srčnost, iskrenost)
3.3.4.	ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE
•	zakoniti zastopnik in predstavnik je predsednik PZS
•	v primeru odsotnosti ga po predhodnem, stalnem pooblastilu, nadomešča podpredsednik PZS
3.3.5.	ORGANIZIRANOST
•	PZS deluje kot hierarhična organizacija od spodaj navzgor: društvo-podružnica (sedanji MDO)-PZS.
•	Določiti splošen namen delovanja društev, ki so včlanjena v PZS. Društvena pravila morajo biti usklajena s statutom PZS, kar ugotavlja pravni odbor PZS.
•	PD prenesejo na PZS naslednje svoje izvirne naloge:
^ oblikovanje sistemskih rešitev kakovostnega planinstva,
^ oblikovanje enotnega informacijskega sistema in vodenje centralnega imenika članstva ter izvedbo ugodnosti in
zavarovanja članstva (nezgodno, odškodninsko, reševanje doma in v tujini), ^ zagotavljanje podatkov (poročanje o delu na podlagi kratkega in preglednega standardiziranega obrazca in
vsebinskega poročila v obliki, ki ga društvo obravnava na občnem zboru), njihova analiza in uporaba, ^ usposabljanje planinskih strokovnih delavcev (ne samo planinsko usposabljanje, tudi za vodenje organizacije), ^ aktivna preventiva na področju varnosti ljudi in varovanja gorske narave,
^ zastopanje interesov planinstva doma (državni organi, sorodne organizacije, javnost ...) in v tujini (organi EU,
sorodne organizacije ...)., ^ promocija planinstva in založništvo,
^ planinske koče: ekološka prenova, standardi za koče, cene, izobraževanje oskrbnikov, vzpostavitev registra
nepremičnin v lasti PZS in PD, ^ vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poti, ^ koordinacija avtonomnih temeljnih dejavnosti, ^ razvoj informacijskih podpornih sistemov, ^ priznanja
•	PD prenesejo na podružnice naslednje svoje izvirne naloge (podružnice uveljavljajo predvsem projektno delo): ^ koordinacija izhodišč in dialog pri oblikovanju usmeritev PZS,
^ koordinacija planinskih dejavnosti na območju podružnice, ^ zastopanje PZS, zlasti na občnih zborih in prireditvah, ^ svetovalna in mentorska vloga društvom,
^ po predhodnem dogovoru skupni servis oz. koordinacija s področja računovodstva, tajniških opravil in skupnih
razpisov za nakup blaga in storitev, ^ izvedba skupne Planinske šole, vzpostavitev planinskih učnih središč,
Obvestila Planinske zveze Slovenije	3	letnik 36, številka 9-2010
OSREDNJA TEMA
^ skupno vzdrževanje lahkih poti, zlasti obhodnic in tematskih poti, ^ izvajanje večjih prireditev,
^ zastopanje interesov planinstva na področju delovanja podružnice predvsem preko izvedbe skupnih projektov.
•	PD o svojem delu seznanjajo podružnice in PZS
3.3.6.	ČLANSTVO
•	Člani PZS so društva, ki sprejemajo statut PZS, častni kodeks ter sprejmejo obveznosti za poravnavo članarine in izvajanje programskih vodil PZS. Posamezniki, ki se včlanijo v PD, enkratno plačajo članarino društvu in članarino PZS (sedanji stroški PZS v priporočeni članarini), zato PZS članstvo obravnava tudi kot lastno članstvo, zlasti pri predstavitvi planinske organizacije v celoti, pri zavarovanju članstva ter pri vzpostavitvi centralnega imenika članstva.
•	Novo društvo mora izpolnjevati vsebinske pogoje: številčnost članstva (vsaj 50 odraslih), ureditev dejavnosti mladih, skrb za usposobljenost strokovnega kadra, vzdrževanje vsaj ene planinske poti, uspešno prestana sprejemna doba (dve leti pod mentorstvom enega od društev). Nova društva se v PZS sprejema enkrat letno v jesenskem obdobju.
•	Dosedanja društva morajo v prehodnem obdobju petih let prevzeti skrb za vsaj eno planinsko pot, skrb za tradicionalno planinsko prireditev, urediti dejavnost mladih, usposobiti strokovne kadre ter povečati število članov na vsaj 50 odraslih članov (vsaj trikrat v opazovanem obdobju) oz. se kot planinska skupina/sekcija vključiti v večje sosednje društvo. V primeru neizpolnjevanja pogojev postanejo pridruženi člani PZS.
•	Specializirana društva (plezalni in alpinistični klubi), za katere veljajo nižji številčni kriteriji glede članstva, lahko prevzamejo skrb za planinske poti in/ali za plezališča oz. izvedbo plezalne oz. alpinistične šole na ravni podružnice. V primeru neizpolnjevanja pogojev postanejo pridruženi člani PZS.
•	Pridruženi člani so društva in pravne osebe (ne pa posamezniki), ki ne izpolnjujejo pogojev za polnopravno članstvo. Pridruženi člani nimajo pravice glasovanja na skupščini PZS, imajo pa pravico do sodelovanju v dejavnostih PZS. Pridruženi člani plačajo enotno članarino v višini, kot jo določi upravni odbor (predlog: 50 individualnih osnovnih članarin za odrasle).
•	Kategorije članov društev niso statutarna kategorija, ampak je to urejeno s pravilnikom, ki ga sprejema upravni odbor.
•	Članstvo v društvu ne zapostavlja nikogar - ne po starosti, ne po spolu, jeziku, veri, nacionalni ali socialni pripadnosti. Društvo s svojim delovanjem zagotavlja najvišjo raven spoštovanja človekovih pravic.
•	Društvo, ki izvaja vsaj pet osnovnih dejavnosti v okviru odsekov (alpinistični, gospodarski, vodniški, športnoplezalni, markacijski, mladinski, varstvo gorske narave ...) ima dodatna ugodnosti, ki so določene s posebnim pravilnikom.
•	Častni člani PZS lahko postanejo nekdanji predsedniki PZS ali veterani, ki so že prejeli svečano listino PZS. Častni člani so vabljeni na skupščine ter slavnostne dogodke PZS in brezplačno prejmejo naročnino na Planinski vestnik. Istočasno ima lahko PZS največ 5 častnih članov.
3.3.7.	ORGANI
•	Organi PZS so: skupščina, predsednik, upravni odbor, predsedstvo, komisije, stalni odbori, podružnice, nadzorni odbor, častno sodišče in varuh pravic gora.
•	Skupščina PZS je najvišji organ, ki sprejema statut, programska vodila, zavezujoče sklepe in usmeritve in se sestaja enkrat na dve leti. Sestavljena je iz glasov društev glede na absolutno število članov v društvih (delničarski princip). Udeležba na skupščini je za člane obvezna. Delegat na skupščini je praviloma predsednik PD. Društva lahko svoje glasove prenesejo na drugo društvo (ne pa na podružnico oz. MDO, ki ni član PZS). Skupščino PZS vodi dve leti predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina iz vrst veteranov nad 65 let. Predsednik skupščine po pooblastilu predsednika PZS zastopa PZS na slavnostnih dogodkih doma in v tujini. Sklepi skupščine so v naprej pripravljeni ob sklicu.
•	V letu, ko skupščina PZS ne zaseda, organizira PZS celodnevni festival planinstva (oz. planinski sejem), kjer potekajo usposabljanja vodstvenih kadrov društev ter predstavitev vseh dejavnosti PZS v obliki predavanj, delavnic, praktičnega dela in prikaza veščin.
•	Predsednik izvaja finančni načrt in predstavlja PZS tako doma kot v tujini. Ima omejen mandat: lahko je izvoljen največ dvakrat zaporedoma. Kandidat za predsednika PZS mora izpolnjevati pogoje vsaj fakultetne izobrazbe, planinske usposobljenosti, nekdanji predsednik PD, znanje tujega (svetovnega) jezika in da ni funkcionar politične stranke.
•	Funkcija voljenega funkcionarja PZS je nezdružljiva z voljeno funkcijo v politični stranki na lokalni ali državni ravni (zgolj članstvo v politični stranki ni ovira za opravljanje funkcije funkcionarja PZS).
•	Upravni odbor je sestavljen iz do trinajstih neposredno na skupščini voljenih članov - načelnikov podružnic (volitve potekajo po sistemu, da na skupščini prisotna PD iz področja določene podružnice volijo svojega načelnika podružnice), ter do deset voljenih članov (v to kvoto se ne štejejo člani predsedstva, ki so tudi člani upravnega odbora). Za voljene člane se uvede t.i. ženska kvota zaradi zagotavljanja enakopravnega zastopanja obeh spolov.
Obvestila Planinske zveze Slovenije
3
letnik 36, številka 9-2010
OSREDNJA TEMA
Upravni odbor sprejema letne načrte in poročila, sprejema gradiva za skupščino PZS, daje soglasja k pravnim aktom in določenim odločitvam komisij, opravlja imenovanja predstavnikov PZS v zunanjih organizacijah, sprejema sistem članarine, sprejema nova društva ter podeljuje najvišja priznanja.
•	Predsedstvo sestavljajo predsednik in do štirje podpredsedniki, ki so neposredno izvoljeni na skupščini po mandatarskem principu. Eden od podpredsednikov je zadolžen za področje mednarodne dejavnosti PZS. Predsedstvo operativno izvaja vsebinski načrt dela PZS, podeljuje osnovna priznanja, za strokovno službo sprejema sistematizacijo delovnih mest in druge predpise, potrjuje gradiva za seje upravnega odbora, izvaja odločitve upravnega odbora, daje soglasja k predstavnikom komisij v zunanjih organizacijah ter odloča o zadevah, operativnega pomena.
•	Komisije so jedro dejavnosti zveze: mladinska, alpinistična, za planinske koče in poti, vodniška, športno plezalna, varstvo gorske narave ter komisija za gorske športe. Te komisije imajo svoje lastne zbore dejavnosti, svoje lastne pravilnike in organiziranost, ki sloni na usposabljanju strokovnih delavcev. Komisije delujejo v okviru sprejeta letnega programa in finančnega načrta. Načelniki komisij so voljeni neposredno na zboru dejavnosti in niso člani upravnega odbora PZS, sodelujejo pa v delu predsedstva in upravnega odbora PZS. Upravni odbori komisij štejejo do 11 članov, komisije imajo do tri stalne odbore. K najpomembnejšim odločitvam komisij daje soglasje upravni odbor.
•	Stalni odbori PZS so štirje: za usposabljanje in preventivo, za članstvo, za pravne zadeve in za založništvo in propagando. Odbor za usposabljanje in preventivo prevzame vse naloge sedanje Komisije za usposabljanje in preventivo. Odbor za članstvo prevzame vse naloge s področja zagotavljanja kakovosti članstva, njihovega osebnega razvoja, upravljanja s človeškimi viri, stari (po stažu) člani, novi člani, družine, veterani in priznanja. Odbor za pravne zadeve sodeluje pri pripravi predlogov pravnih aktov, se opredeljuje do vseh drugih zadev pravne narave in daje pravno mnenje k razlagi statuta v času med dvema skupščinama (razlage sprejema upravni odbor, potrdi pa jih skupščina na svoji prvi seji). Odbor za založništvo in propagando prevzame usklajevanje planinskih medijev na ravni temeljnih usmeritev in skrbi za enotno založniško dejavnost PZS.
•	Podružnice ustanovijo društva s sklepom ob predhodnem soglasju upravnega odbora in so organ v sestavi PZS (podobno kot komisije). Podružnic je do dvanajst in so prostorsko zaokrožena in številčno čim bolj uravnotežena. Podružnice pospešujejo in olajšujejo društveno delovanje ter preprečujejo in blažijo spore med društvi in zvezo. V primeru mejnega spora meje podružnic določi upravni odbor PZS. Podružnico lahko vodi odbor, ki ga sestavlja načelnik in dva namestnika ter vodje dejavnosti. Načelnik je neposredno izvoljen na skupščini PZS za dobo štirih let iz vrst članic podružnice in je voljeni član upravnega odbora PZS. Načelnik mora biti nekdanji predsednik planinskega društva. Podružnica se sestaja vsaj enkrat letno, praviloma pa pred vsako sejo upravnega odbora PZS. Ustanovi se nova podružnica, ki povezuje slovenska planinska društva v tujini in ki smiselno povzema določila o organiziranosti podružnice.
•	Varuh pravic gora je ugleden član društev in od organov PZS neodvisen organ, ki ga izvoli skupščina in se operativno odziva na nedovoljene ali sporne prostorske posege v gorah. Strokovno pomoč mu nudi komisija za varstvo gorske narave in strokovna služba.
•	Tržne dejavnosti se organizira kot podjetje v 100% lasti PZS in prevzame pod svoje okrilje pretežni del sedanje dejavnosti Planinske založbe, trženje Planinskega vestnika, gorsko popotništvo, vzdrževanje in označevanje poti za zunanje investitorje, trženje PUS Bavšice, odnose z javnostmi, marketing ter trženje ostalih storitev PZS.
•	Organi uporabljajo enoten poslovnik in praviloma odločajo z dogovorom oziroma z večino glasov navzočih. Uvede se možnost izvedbe e-sej. V primeru neodločenega izida odloči glas predsedujočega. Sklepi so veljavni takoj. Uveljavi se nezdružljivost funkcij na ravni hierarhije organizacije in ločenost stroke od planinske politike.
3.3.8. POSLOVANJE IN UPRAVLJANJE PREMOŽENJA
•	PZS skrbi za zgrajene, nadelane, urejene, označene in vzdrževane objekte, naprave in oznake, ki sestavljajo društveno premoženje, ki je na voljo članom in nečlanom. Društveno premoženje je tudi nakopičeno planinsko znanje, veščine in izkušnje, vodniška in strokovna literatura, zemljevidi, materialne pravice in ugled, ki so ga s svojim delom člani ustvarili v preteklosti.
•	V desetletjih ustvarjeno premoženje PZS upravlja po načelu dobrega gospodarja. To premoženje je nerazdelno in si ga člani PZS v nobenem primeru ne morejo razdeliti, niti takrat, ko okoliščine privedejo do tega, da društvo preneha delovati. PZS ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti, ampak le kot dopolnilo osnovni nepridobitni dejavnosti. PZS s svojo dejavnostjo v nobenem primeru ne ustvarja dobička. PZS lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.
•	PZS opravlja predvsem nepravo pridobitno dopolnilno dejavnost, saj dejavnost PZS ni usmerjena v ustvarjanje presežkov prihodkov nad odhodki. Neprava pridobitna dejavnost PZS ne pomeni edinega vira sredstev za delovanje. Morebitni presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov, ki ga PZS doseže z neposrednim opravljanjem neprave pridobitne dejavnosti, PZS trajno namenja za uresničevanje svojega nepridobitnega namena, ciljev in nalog in se sme uporabiti le za doseganje namenov društva v skladu s temi pravili.
Obvestila Planinske zveze Slovenije
3	letnik 36, številka 9-2010
OSREDNJA TEMA
Nepremično premoženje, ki je v lasti PZS, sme PZS odtujiti samo s sklepom skupščine in s predhodnim soglasjem upravnega odbora PZS. Nepremično premoženje, ki je v lasti društev, sme društvo odtujiti samo s sklepom občnega zbora in s predhodnim soglasjem upravnega odbora PZS. V statut se vnese določba o solastnini za nekdanje skupno premoženje, ki jo je uveljavila skupščina PZS leta 1999 (PZS je do 10 % lastnik nepremičnin).
PZS ima pravico in dolžnost skrbeti za premoženje s svojim prostovoljnim delom. Vrednotenje prostovoljnega dela poteka po metodologiji predpisani s posebnim pravilnikom. Vrednost opravljenega prostovoljnega dela predstavi v poročilu PZS predsednik.
3.3.9. SODELOVANJE
•	PZS pri izvajanju programa sodeluje s člani, s sosednjimi in sorodnimi društvi ter zvezami, organi lokalnih skupnosti in države. V delo teh organizacij se lahko na različnih ravneh kot planinski strokovnjaki vključujejo predstavniki PZS. PZS usklajuje svoj interes z drugimi organizacijami ter se dogovarja in sporazumeva z njimi o skupnem delovanju. PZS je vključena v UIAA, CAA, OKS. V organe teh organizacij upravni odbor imenuje svoje predstavnike. Usmeritve za delo predstavnikov sprejema predsedstvo.
•	Pri sodelovanju je treba spoštovati načelo neodvisnosti pri določanju lastnih ciljev in dejavnosti ter se vzdržati vsakršnih ravnanj, ki takšno neodvisnost ogrožajo. Sodelovanje, ki temelji na vzajemnosti in skupnih načelih oziroma izhodiščih, morata spoštovati obe strani. Obe strani se zavezujeta, da bosta aktivnosti izvajali samo znotraj stvarnih materialnih in drugih okvirov.
3.3.10 REŠEVANJE SPOROV
Poleg arbitraže se v skladu z zakonom o društvih dovoli možnost reševanja na sodišču kot drugostopenjski organ odločanja.
3.3.11.	STROKOVNA SLUŽBA
Strokovna služba PZS skrbi za profesionalno podporo vsem dejavnostim v PZS.
Strokovno službo vodi generalni sekretar, ki ga s soglasjem upravnega odbora imenuje in razrešuje predsednik PZS s sklepom. Mandat generalnega sekretarja traja najdlje do prenehanja rednega mandata predsednika PZS, ki ga je imenoval (po preteku rednega mandata predsednika PZS je generalni sekretar vršilec dolžnosti do prve seje upravnega odbora). Generalni sekretar je po funkciji član predsedstva in upravnega odbora brez glasovalne pravice.
Strokovna služba se po vsebini dela deli na strokovni in administrativni del. Zaposleni v strokovnem delu morajo imeti pridobljen strokovni naziv v planinstvu in so po funkciji člani komisije, za katero izvajajo profesionalno podporo, brez glasovalne pravice.
3.3.12.	OBVESTILA, PLANINSKI VESTNIK IN SPLETNA STRAN
Obvestila, Planinski vestnik in spletna stran so planinski mediji. Z definicijami se v statutu določijo usmeritve v delovanju, odbor za založništvo in propagando pa skrbi za usklajeno delovanje.
3.3.13. PRIZNANJA
Poveča se pomen priznanj PZS, ki se podeljujejo stopenjsko, tako, da posamezne dejavnosti PZS podeljujejo samo omejeno število najvišjih priznanj za dolgoletne in izjemne dosežke na področju, ki ga posamezna dejavnost pokriva. Redna aktivnost se nagrajuje z osrednjimi priznanji PZS.
3.3.14. PRENEHANJE DELOVANJA
3.3.15. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4. UPORABLJENO GRADIVO:
•	statut PZS,
•	poslovnik upravnega odbora,
•	prispeli predlogi društev in posameznikov po pozivu,
•	operativni program izvedbe vodil (7. 4. 2000),
•	vodila (23. 10. 1999),
•	zaključno poročilo delovne skupine za organizacijo dela (16. 8. 2000),
•	Revizijsko poročilo Poslovanje ministrstev pri zagotavljanju javnega interesa društev (22. 11. 2008),
•	Pravila OKS, predlog 1. 6. 2010,
•	Statut Hrvatskog planinarskog saveza (2003),
•	pregled statutov PZ Južne Tirolske in PZ Nemčije (pripravil Danilo Škerbinek, 15.8.2010)
Obvestila Planinske zveze Slovenije	3	letnik 36, številka 9-2010
Primeri organiziranosti tujih planinskih zvez
Statuti planinskih organizacij Alpskega loka
Statuti planinskih organizacij Alpskega loka
(pripravil Danilo Škerbinek)
VSEBINSKI POVZETEK STATUTA PLANINSKE ZVEZE JUŽNE TIROLSKE (AVS)
AVS je samostojna planinska organizacija na področju severo-vzhodne Italije, predvsem na področju ozemlja južne Tirolske, ki ima okoli 350.000 prebivalcev. AVS šteje okoli 40.000 članov.
a.	Cilj in namen je
•	Pospešiti in gojiti planinstvo, pohodništvo, potovanja in druge zvrsti planinskega športa, razširiti vedenje o visokogorju, še posebej o lepotah in ohranitvi prvobitne planinske narave, njeno rastlinstvo in živalstvo
•	AVS vidi kot posebno nalogo v tem, da goji planinsko kulturo, nemški in ladinski jezik, skrbi za tradicijo in običaje svoje dežele in s tem goji ljubezen do svoje dežele,
•	Kot posebno obvezo AVS je čuvanje in zastopanje interesov svojih članov in negovanje tega,
•	Vse zgoraj zapisano dosega s planinskim usposabljanjem, podporo izletništva in planinske dejavnosti ter drugih planinskih športov, podpira delo z mladimi in družinami
•	Podpira delo gorske reševalne službe in z ukrepi skrbi za varnost in preprečevanje nesreč,
•	Skrbi za varstvo narave in gorske pokrajine, gradi in vzdržuje poti in opravlja še drugo, kar je zapisano v Vodilih AVS,
•	Za dosego gornjih ciljev lahko AVS izvaja vse posle, ki so direktno ali indirektvo vezani s premično in nepremično naravo, skrbi za potrebne kapacitete, pridobiva pravice, gradi, jih ponuja in najema,
•	AVS lahko tudi vodi vse posle, najema ali vzame iz najema karkoli, kar pospešuje njen razvoj
•	AVS lahko organizira zadeve in podvzame vse ostale ukrepe, ki vodijo k predstavljenim ciljem so koristni ali potrebni.
b.	Člani AVS:
•	Člani so sekcije (društva), zveze, združenja in organizacije, katerih statutu in cilji so v skladu z statutom AVS.
c.	Pravice članov AVS
•	Mesto za uveljavljanje pravic ter glasu članov je skupščina
•	Njihova pravica je, da sodelujejo pri načrtovanju AVS, da dajejo svoje predloge, stališča in sodelujejo pri oblikovanju načrtov zveze
•	Pri izpolnjevanju nalog bodo sekcije iz strani AVS podpirane in deležne vsestrane podpore
d.	Dolžnosti članov AVS
•	v uradnem naslavljanju svoje sekcije je njihov naslov AVS/sekcija yyyy xxxx
•	kar zadeva njihovo dejavnost, so jo dolžni izvajati samostojno in v smisli lastne odgovornosti
•	izvajati so dolžni statut, poslovni red in sklepe organov zveze,
•	voditi izravnalno gospodarjenje. Nakup in prodaja nepremičnin, najem posojil ali prevzem jamstev mora odobriti AVS,
•	poravnava članskih prispevkov v določenih časovnih rokih
•	udeležba na skupščini
•	razne spremembe, predvsem v sodelovanju z organi AVS, morajo sporočati pismeno.
e.	Organi Zveze (AVS)
•	skupščina
•	vodstvo Zveze
•	izvršni odbor Zveze
•	nadzornik zaključnega računa
•	arbitražno sodišče
Vsi izvoljeni organi opravljajo svoje funkcije častno. Mandat traja 3 leta, oseba lahko po izteku mandata ponovno kandidira
f. Skupščina
•	je najvišji organ, sestaja se 1 x letno. Sestaja se na rednih ali izrednih skupščinah, skliče jo vodstvo zveze, običajno po zaključnem računu, pobudo za sklic lahko da tudi 1/10 članov zveze
•	udeležence skupščine predstavljajo delegati članic z glasovalno pravico; člani Zveze, ki so poravnali članarino za predhodno leto, razpolagajo z toliko glasov, kot to določa poseben člen statuta
Obvestila Planinske zveze Slovenije
9
letnik 36, številka 10-2010
g.	Glasovanje in volitev
•	Na skupščini je dopustno glasovanje vsem predsednikom sekcij (društev). Če je kateri od njih zaseden, ga lahko nadomešča član predsedstva tega društva,
•	glasovalno pravico na skupščini določa število članov društva po naslednjem ključu:
n.pr. do 150 članov = 1 glas, 200 članov = 2 glasa, 250 članov = 3 glasovi, ...5000 članov = 24 glasov ; za vsakih nadaljnih 1000 glasov nad 5000 članov dobi društvo 1 nadaljni glas
•	v AVS so vključeni tudi razni Skladi in častni člani; ti razpolagajo z enim glasom
•	zaposleni v AVS nimajo glasovalne pravice
•	število glasov društev se ravna po njihovem številu članstva 31. 12. preteklega leta
•	za vodenje skupščine imajo poslovnik
•	za zagotovitev kontinuitete v vodenju AVS se trije predsedujoči volijo v enoletnem razmaku
•	če eden od izvoljenih članov v organe AVS iz katerega koli vzroka preneha z delom, se na to mesto na naslednji skupščini voli za preostali čas mandata novega odbornika do volitev lahko izvršni odbor zveze kooptira nadomestnega člana
h.	Vodstveni organ Zveze sestavljajo:
•	prvi predsedujoči
•	drugi in tretji predsedujoči (ta dva lahko vodita istočasno tudi posamezne referate)
•	zakladnik (skrbnik premoženja)
•	pravnik
•	vodja strokovnih referentov
•	zastopnik GRS
•	strokovni referenti (to so strokovni delavci, zadolženi za specialna področja dela v okviru AVS)
•	skupinski referati (predstavljajo posamezne povezave znotraj referatov Zveze); izvoli jih skupščina
•	do 3 kooptirani člani; potrdi jih naslednja skupščina, od takrat naprej imajo glasovalno pravico.
i. Izvršni odbor Zveze se sestoji iz:
•	prvega predsednika
•	drugega predsedujočega
•	tretjega predsedujočega
•	zakladnika
•	trije člani, ki jih izvoli vodstvo zveze
Izvršni odbor zveze odloča o nujnih poslih in ukrepih, v kolikor ne posegajo v avtonomijo referentov, vodstva zveze ali poslovodstva.
j. Strokovna služba Zveze
Služba skrbi za tekoče posle po smernicah in usmeritvah organov Zveze in predsednika, ki ji je predpostavljen. Poslovodja pripravlja in sodeluje na sejah/sestankih skuipščine, vodstva zveze in izvršnega odbora Zveze z svetovalnim mnenjem.
VSEBINSKI POVZETEK STATUTA PLANINSKE ZVEZE NEMČIJE (DAV)
DAV je planinska organizacija na področju celotnega ozemlja današnje Nemčije, ki ima po zadnjih podatkih okoli 83 milijonov prebivalcev. DAV je štela okoli 840.000 članov.
a. Cilj
je gojenje planinstva in športnih zvrsti, ki se izvajajo v gorah, predvsem v Alpah in nemškem sredogorju, pospeševanje in delo z mladimi in družinami, očuvati lepote gora in njihovo prvobitnost, izpopolnjevati znanje o gorah in ga še razširiti ter s tem negovati domovinsko zavest ter razvijati znanost. Iz navedenih ciljev ter nalog izhajajo dejavnosti sekcij (društev), ki jih je treba povezovati in voditi skupne naloge ter jih pospeševati.
Zveza zagotavlja tudi sredstva za uresničevanje načrtov sekcij kot tudi načrtov Zveze. Zveza je politično nevtralna, zastopa osnovna religiozno, svetovno in etnično toleranco in je pozorna na enakopravnost spolov.
b. Uresničevanje namenov DAV dosegajo z:
•	planinskim in alpinističnim usposabljanjem, pospeševanjem planinskih ter alpinističnih načrtov, izletništva, alpskega smučanja, s podporo znanju iz področja varnosti, reševanja ter gorskega vodništva,
•	organiziranjem in podporo alpinističnim odpravam,
•	organiziranjem tekem športnih plezalcev in odpravljanjem dopinga v skladu lastnih ukrepov za zagotavljanja reda v športu,
Obvestila Planinske zveze Slovenije
10
letnik 36, številka 10-2010
•	pospeševanjem ohranjanja in obratovanja koč sekcij ter lastnih koč kot izhodišča za planinsko usposabljanje in planinske športne zvrsti kot tudi vzdrževanje poti,
•	pospeševanjem urejanja, vzdrževanja in vodenja lastnih umetnih plezalnih naprav,
•	varovanje in nega narave, gorske pokrajine, živalskega ter rastlinskega sveta gora, še posebej pri planinski dejavnosti, planinskih športnih zvrsteh in pri vzdrževanju koč in potov,
•	pospeševanjem dela z mladino in družinami,
•	izdajanjem, pospeševanjem in zbiranjem znanstvenih, pisnih in umetniških del planinske tematike vključno z zemljevidi gorstev,
•	prirejanjem in pospeševanjem predavanj v povezavi z uresničevanjem namenov Zveze,
•	negovanjem domoznanstva,
•	negovanjem odnosov z Zvezami ki imajo podobne cilje,
•	podporo sekcijam pri njihovem gospodarjenju.
c. Člani DAV
•	DAV se sestoji iz sekcij (društev).
•	Vsaka pravno sposobna oseba oz. sekcija lahko postane član DAV. Njen član lahko postanejo tudi splošno koristne zveze, katerih cilj in statut je v skladu z statutom DAV.
•	O sprejemu v članstvo DAV z dvotretinsko večino oddanih glasov odloča kolegij zveze. Pred tem odločanjem je o novem kandidatu za člana DAV treba zbrati mnenja sosednjih sekcij.
•	Kolegij zveze lahko sprejme v članstvo tudi pravno sposobne splošno koristne Sklade, če je to v skladu z interesi DAV in če so nameni delovanja Sklada v soglasju z cilji DAV.
•	Osebe, ki so za DAV posebno zaslužne, so lahko imenovane kot častni člani. S tem so upravičeni do udeležbe na skupščinah DAV. Drugih pravic s tem nazivom nimajo. Podrobnosti v zvezi s tem določa ustrezen statut Zveze.
d. Pravice in omejitve odgovornosti
•	sekcije in Skladi (Ustanove) so kot člani DAV samostojni v okviru tega statuta in imajo sedež in glas na skupščini,
•	pri izvajanju svojih nalog so sekcije deležne podpore Zveze, po potrebi lahko koristijo tudi njeno inštitucijo,
•	člani sekcij so posredno člani DAV ter so pod tukaj navedenimi pogoji upravičeni udeleževati se njihovih prireditev in koristiti njihove naprave,
•	odgovornost za škodo, ki zadene člana sekcije pri uporabi naprav Zveze ali ga ta doleti na prireditvah Zveze, presega zavarovanje, ki ga sklepa DAV, saj je omejeno na primere, v katerih je član organizacije ali druga za DAV delujoča oseba, zaradi katere mora DAV na osnovi predpisov o državljanskih pravicah vstopiti v postopek, opredeljen kot namerna ali velike malomarnosti.
e.	Sekcije so dolžne:
• Izvajati sklepe, temelječe na statutu Zveze in še posebej tista določila svojega statuta, ki jih sekcije morajo vključiti v svoj statut in jih je skupščina Zveze označila kot obvezne, Poravnati prispevke v skladu s pripadajočim členom statuta Zveze, Spremembe upravičenega zastopnika predsedstva sekcije nemudoma javiti DAV, Pošiljanje letnih poročil na DAV, Javljanje sprejema in izstopa članov na Zvezo,
Pridobiti soglasje predsedstva Zveze ob izgubi ali obremenitvi javno dostopnih zemljišč ali lastništva nad kočo, Spremembe statuta sekcije dati v potrditev predsedstva Zveze, Negovati svoje delovno področje,
Pred ustanavljanjem krajevnih skupin na sedežu ali delovnem področju druge sekcije pridobiti za to soglasje predsedstva Zveze.
f.	Organi zveze
so predsedstvo, svet zveze in skupščina
Predsedstvo se sestoji iz predsednika in štirih podpredsednikov, med njimi predstavnik mladine. Za člana predsedstva je lahko izvoljen le kandidat, ki je aktivni član ene od sekcij, ki razpolaga z vodstvenimi sposobnostmi, je strokovno kompetenten in obvlada več področij društvenega dela ter je v stanju naloge in razvoj DAV v celoti podpreti. Člane predsedstva izvoli skupščina za dobo 5 let. Možno je ponovno kandidiranje za dobo 5 let. Člani predsedstva opravljajo funkcijo častno.
Zelo natančni in zahtevni so pogoji za kandidate predsedstva in omejitve v primeru, da so profesionalno zaposlenih v
Obvestila Planinske zveze Slovenije
6266	letnik 36, številka 10-2010
povezanih pravnih subjektih.
Člani predsedstva nosijo celotno odgovornost za vodenje DAV. Predsedstvo upravlja in vodi za sekcije v notranjih razmerjih delo strokovnih področij in odborov. Predsedstvo tudi odloča o
•	vseh zadevah zveze, razen gre za zadeve, ki so v pristojnosti skupščine ali sveta Zveze
•	skrbe za realizacijo sklepov skupščine in sveta Zveze
•	pripravljajo zaključni račun
•	pripravijo osnovni koncept organizacijske strukture pisarne Zveze
•	zaposlujejo vodjo pisarne Zveze ter usmerjajo in nadzorujejo dejavnost te pisarne; podrobnosti v delu pisarne Zveze ureja dokument o poslovnem redu
•	pripravlja osnovni koncept za naložbe likvidnih sredstev ter opravlja nadzor in vodenje podjetij, v katerih je DAV soudeležena
•	pripravljajo vzorce dokumentov ter predloge sklepov za sekcije ter jih predložijo svetu Zveze
•	pripravljajo ciljne dogovore med vodjo pisarne Zveze in strokovnimi področji/odbori
•	ustanavljajo strokovna področja/odbore ter projektne skupine
•	odobravajo finančne sklepe v skladu z finančnim planom do vrednosti 500.000 €
Predsedstvo ima Poslovni red, ki vključuje tudi posle Zveze, ki jim mora izvajati pisarna Zveze. Poslovni red mora potrditi svet zveze. Zasedanje predsedstva vodi predsednik, če je odsoten, vodi sejo najstarejši podpredsednik. Sestajajo se do 6 x letno. Vabila in gradivo, ki se bo obravnavalo, je treba razposlati najmajn 1 teden poprej. Nujno zadevo je mogoče obravnavati tudi dodatno, če se z dodatko in na osnovi argumenotv strinjajo vsi prisotni. Predsedstvo se najkasneje v 4 tednih skliče tudi, če najmajn sva člana predsedstva to pisno z obrazložitvijo zahtevata. Na seji sodeluje tudi poslovodni organ Zveze. Na seji sodeluje z svetovalno funkcijo in predstavlja predlog, razen če ni on predmet obravnave. Po potrebi sodeluje na seji tudi zastoipnik zveznega odbora, komisij, projektnih skupin in zunanji strokovnjaki, povabljeni kot svetovalci.
Predsedstvo je sklepčno, če je prisotno več kot polovica njenih članov. Svoje sklepe sprejema z enostavno večino prisotnih, razen če statut ne določa drugače. Pri enakem številu glasov odloča glas predsedujočega. O zaključkih se mora voditi zapisnik, ki ga mora podpisati vodja sestanka. Proti odločitvam predsedstva se lahko sekcije in Skladi pritožijo na svet zveze, razen če statut ne določa drugače. Pisno vlogo na svet zveze je mogoče vložiti najkasneje v roku 6 mesecev po objavi sklepa.
Svet Zveze sestavljajo:
•	člani predsedstva
•	11 predstavnikov sekcij, ki jih v izvolitev predlagajo zveze društev ali regije glede na število in
•	številčnost članov v sekcijah, v zvezah ali regijah in
•	predsednik zveznega odbora
•	Izvoljeni iz gornjih dveh alinej imajo mandat 5 let, delo opravljajo častno z možnostjo ponovne izvolitve, kandidati morajo imeti izkušnje iz opravljanja nalog ter problematike v svojih sekcijah. Če voljena oseba ne more več opravljati svoje funkcije, se za preostanek tekočega mandata izvoli na naslednji skupščini nadomestno osebo.
•	Svet Zveze ima naslednje naloge:
•	sklicuje skupščino in določa njene dnevne rede
•	pripravi finančni program, zaključni račun in letna poročila ter jih zagovarja na skupščini
•	pripravi srednje in dolgoročne cilje Zveze in težišče dela
•	pripravi letni program dela z določitvijo števila delavcev
•	svetuje in odloča o zadevah, ki jih da nato v obravnavo predsedstvu, razen če niso v pristojnosti skupščine
•	odloča o razdelitvi sredstev, koč, potov in plezalnih sten v okviru sprejetega proračuna
•	odloča o sprejemi in izključitvi sekcij ter Skladov
•	za skupščino pripravlja svoje predloge ter listo kandidatov
•	obravnava ter sklepa o predlogih in pritožbah proti sklepom predsedstva
•	so pristojni za vse vrste preizkav ter preverjanje prejetih poročil
•	sprejemati odločitve v okviru gospodarskega načrta v primeru, da posel za DAV presega vrednost 500.000 €
•	sklepa o zaposlitvi glavnega poslovodnega delavca Zveze
•	voli člane zveznega odbora
•	obravnava vzorčne statute za združenja sekcij, kot tudi pripravlja druge predpise in smernice, v kolikor niso v pristojnosti skupščine
Obvestila Planinske zveze Slovenije
12
letnik 36, številka 10-2010
Skupščina
je najvišji organ Zveze. Upravičeni do udeležbe so:
•	predsedniki sekcij ali če so ti zadržani od njih pooblaščeni člani sekcije in predsedujoči skladov
•	člani sveta zveze in revizor
•	predstavniki in predsedujoči združenja sekcij in pokrajinskih zvez
•	glavni poslovodni delavec Zveze in od njega pooblaščeni delavec iz pisarni Zveze
•	gosti na povabilo predsednika Zveze
•	skupščino vodi predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa najstarejši podpredsednik Nadaljnji organi Zveze
1.	Zvezni odbori, komisije, projektne skupine
Gornji organi imajo posvetovalni značaj in se jih vključi po potrebi. Funkcije so častne. Odborniki so voljeni za dobo pet let. Člani sveta zveze se lahko udeležujejo sej teh organov
2.	Najpomembnejša področja dela DAV vodijo na nivoju zveze odbori za: planinsko dejavnost (v najširšem pomenu te besede in dejavnosti), varstvo narave, koče/pota in plezalne stene, kultura in mladina. Zvezni odbor svetuje predsedstvu strateški razvoj v vsaki od navedenih petih dejavnosti. Za vsakega od zveznih odborov je zadolžen eden od članov predsedstva. Predsedniki zveznih odborov so izvoljeni na skupščini, ostale člane pa voli svet zveze. Zvezne odbore sestavljajo predsednik ter nadalje štirje do osem članov, izbrani so po strokovnosti in jih predlagajo v izvolitev sekcije.
3.	Predsedstvo ali glavni poslovodni delavec zveze predlaga ustanovitev komisij, ki poskrbijo za izvajanje strokovnih in drugih nalog ter poslov, ki jih evidentira pisarna zveze. Glavni poslovodni delavec zveze določi izmed zaposlenih na zvezi v vsako komisijo ustrezno strokovno usposobljenega člana, ki je polno veljaven član te komisije. Predsednika komisije izvolijo člani izmed sebe. Glede na obseg dela in strokovne naloge naj komisije nebi štele več kot 10 članov.
4.	Projektne skupine in predsedujočega imenuje predsedstvo ali glavni poslovodni delavec zveze. Njihova naloga so posebni, časovno omejeni posli ali potrebe, ki trajajo največ dve leti. Vanje je vključeno do 5 oseb nalogam ustrezne strokovnosti. Skupino vodi zaposleni na zvezi.
Zvezna poslovna pisarna
Zvezna pisarna je obvezana skrbeti za izvajanje tekočih poslov zveze v skladu z smernicami in navodili predsedstva. Pisarno vodi glavni poslovodni organ.
Osebe v pisarni se zaposluje v skladu z načrtom zaposlovanja, ki ga sprejme svet zveze V soglasju s predsedstvom. Zaposluje jih glavni poslovodni organ.
THE BRITISH MOUNTAINEERING COUNCIL (BMC), Planinska zveza Velike Britanije (pripravila Zdenka Mihelič)
Pri pripravi sprememb (oz. novega) Statuta PZS se je Predsedstvo PZS odločilo, da za primerjavo ali zgled organiziranosti planinske organizacije in samega statuta vzame nekaj planinskih zvez, med njimi tudi planinsko zvezo izven alpskega loka. Za BMC sem se odločila, ker:
•	so dobro organizirani,
•	po 'velikosti' (glede št. individualnih/ posameznih članov in števila klubov/ društev) so nekako podobni PZS in
•	ker jim število individualnih članov v zadnjih letih strmo raste.
Še en razlog sem imela v mislih, ko se odločala za BMC - najstarejša planinska organizacija na svetu - toda ta razlog je odpadel, kajti najstarejša planinska organizacija na svetu je The Alpine club (www.alpine-club.org.uk), ustanovljen leta 1857 v Londonu, kjer imajo še vedno svoj sedež. The Alpine club je samostojna organizacije izven BMC, s svojim računom, prihodki, prednostmi, ugodnostmi in pravicami. Da se lahko včlaniš v The Alpine club, moraš preplezati vsaj 20 alpskih smeri itd. Letno izdajajo The Alpine Journal.
1.	Mnenje Anne Arran o BMC.
Po besedah Anne Arran je BMC dobro organizirana planinska organizacija. Predvsem dobro je organizirana pisarna oz. strokovna služba UIAA, BMC pa ima tudi odlično spletno stran (www.thebmc.co.uk - Working for climbers, hill walkers and mountaineers) in kot sredstvo komunikacije s članstvom revijo Summit (http://www.thebmc.co.uk/Cgtegory.gspx? category=16).
2.	Revija Summit. Prejemajo jo vsi individualni člani 4-krat letno direktno domov, včlanjeni klubi pa 1-krat letno. Posamezne
izvode se da kupiti tudi preko spletne prodaje na BMC strani. Zanimivo imajo urejeno 'plačilo' sodelavcem (objavljalcem) v Summit - ne plačajo jim, temveč zastonj dobijo publikacije in vodnike BMC (odvisno od velikosti prispevka).
3.	BMC dejstva. Sedež: v Manchestru, predsednik: Rab Carrington. Člani v UIAA: od 1932.
4.	Poslanstvo BMC.
•	BMC promovira in podpira interese plezalcev, pohodnikov in planincev, in svobodo, da uživajo v svojih aktivnostih. Skozi demokratično strukturo se bo BMC pogajala za izboljšanje dostopa in pospešuje in podpira ohranjanje pečin in gora; spodbuja in svetuje o dobrih praksah, zmogljivostih, usposabljanju in opremi; podpira dogodke in prireditve ter strokovne programe, vključujoč mladino in odličnost; nudi storitve in pomoč članstvu.
Obvestila Planinske zveze Slovenije
13
letnik 36, številka 10-2010
•	BMC spodbuja svoje člane, da sprejmejo pozitiven pristop do enakih možnosti in odpravo diskriminacije. BMC ceni podporo vseh delov planinske skupnosti in pozdravlja priložnost, da pomaga vsem skupinam pri njihovem delu, da podpirajo in spodbujajo interes in pomen plezalcev, pohodnikov, planincev.
•	Kot nacionalni organ za spodbujanje in podporo interesov plezalcev, pohodnikom in planincem, in za svobodo, da uživajo v svojih dejavnostih, si BMC prizadeva zagotoviti, da:
^ se vsi predstavniki BMC, osebje, posamezni (individualni) člani, vključeni klubi in drugi planinski organi čutijo opogumljene ob pozitivnem pristopu do enakih možnosti in ob prizadevanju za odpravo diskriminacije.
^ se vsi deli planinske skupnosti čutijo opogumljene ob vključevanju v BMC in ob podpori dela BMC.
^ kjerkoli je mogoče, se v BMC publikacijah uporabljajo slike, ki odražajo široko in raznoliko članstvo.
•	Zapisano imajo tudi njihovo izjavo ob udeležbi: »BMC priznava, da so plezanje, pohodništvo in planinarjenje dejavnosti z nevarnostjo telesne poškodbe ali smrti. Sodelujoči pri teh dejavnostih bi se morali zavedati tega in sprejeti ta tveganja ter biti odgovorni za svoja lastna dejanja in sodelovanja."
5.	Organiziranost in struktura BMC.
•	Po statutu imajo predsednika in največ 3 podpredsednike.
•	BMC ima več strokovnih skupin (komisij/ odborov). Njihovo delo je določeno s področjem, ki ga zajemajo. Tako: Dostop do gora, ohranjanje in okolje; Plezalne stene; Tekmovanja; Usposabljanja in mladi; Mednarodna dejavnost; Tehnična komisija (zadolžen tudi za raziskave, standarde, opremo); Pravičnost (enake možnosti za vse, odstranitev diskriminacije); Vodnike - knjige; Koče; Članstvo (članarina in zavarovanja).
6.	Zaposlenih v pisarni BMC: 27, od tega med drugim 2 v financah, 1 na področju 'plezalnih sten in tekmovanj', 3 na raznih
projektih, 1 na področju prostovoljstva, 3 na področju 'dostopa gora vsem in njihovega ohranjanja', kar je v BMC zelo
pomembno področje. Imajo PR, ki mu pomagata tudi oba zaposlena v marketingu. Za članstvo (sem sodi tudi spletna
prodaja, zavarovanje, pomoč klubom itd.) skrbi 6 ljudi.
•	Strokovna služba nudi članstvu pomoč, strokovno delo in usklajevanje s prostovoljci na različnih razvojnih programih. BMC osebje je zavezano najvišjim standardom in učinkovitosti.
•	Zavezujejo se, da na vsa naročila za storitve, pomoč odgovorijo na dan prejema in odpremijo v dveh delovnih dneh; da na telefon odgovorijo znotraj treh (in največ petih) zvonjenj in če iščoči zaposleni ni dosegljiv, se ponudi pomoč ali spusti posneto tajnico; da se na korespondenco (z uporabo preproste angleščine) v najkrajšem možnem času (če pa je zahtevan dolg in kompleksen odgovor, se odgovori v petih dneh, in če tudi to ni mogoče, v 10 dneh); da vse baze podatkov uporabljene in varovane v skladu z Zakonom o varstvu (osebnih) podatkov; da obravnavajo vse obiskovalce enako, vljudno in učinkovito; da izdajajo račune in plačujejo v skladu z dogovorjenimi roki, s ciljem plačati v 30 dneh.
7.	Včlanitev kluba v BMC.
•	Klub se lahko včlani, če je njegov glavni cilj gorništvo; če je sedež kluba v Veliki Britaniji in če je pod nadzorom njegovih članov.
•	Vsako podjetje, organizacija, klub, združenje ali podjetja, ki se želijo vključiti v BMC, vendar niso primerna, da postanejo polnopravni klubi, imajo pravico, da zaprosijo za izredno članstvo ob izpolnjevanju zahtev, ki jih od časa do časa v pravilih (nanašajoč se na take klube in njihovo članarino) razglasi nacionalni svet BMC. Taki klubi -pridruženi člani - niso upravičeni do privilegijev, pravic in storitev, ki so na voljo včlanjenim klubom.
•	Med včlanjenimi klubi (nekateri klubi nimajo nobene oznake, nekateri pa jih imajo več izmed naslednjih naštetih) ločijo: klube začetnike; klube, ki se dobivajo v prostorih, dostopnih gibalno oviranim ljudem; klube z družinsko članarino; klube, ki sprejemajo posameznike mlajše od 18 let.
8.	Članstvo.
•	Imajo dve vrsti članarine za posameznike: individualna članarina (na zvezni ravni), klubska članarina (taki posamezniki so člani pridruženih članov-klubov). Individualni član ima več pravic in ugodnosti, članarina je dražja. Možno je iz klubskega člana preiti v individualnega člana BMC, in sicer z doplačilom. Te člane imenujejo kombinirani člani. Posameznik je lahko član tudi več klubov.
Št. individualnih članov v 2009: 46.852, kar je za 5565 več kot v letu 2008. Št. kombiniranih članov v 2009: 71.112, kar je za 3558 več kot v 2008. Št. klubskih članov v 2009: 24.260.
Št. klubov: 295 klubov (237 klubov + 57 študentskih klubov), to je za 12 klubov manj kot v 2008. Klubi prav tako plačajo prispevek BMC.
Glasovanje na Skupščini BMC: glasovalno pravico (1 glas) imajo člani BMC, stari najmanj 18 let in več. Člani pod 18 let nimajo glasovalne pravice. Prav tako niso upravičeni do glasov. pravice pridruženi člani-klubi in včlanjeni klubi.
9.	Viri: O BMC, organiziranosti, članstvu itd. je na moja vprašanja odgovarjala Anne Arran, predsednica YC UIAA in članica BMC.
Statut BMC mi je posredovala Kate Anwyl, koordinatorka za projekte v pisarni BMC.
Spletna stran BMC, http://www.thebmc.co.uk/.
Obvestila Planinske zveze Slovenije
14
letnik 36, številka 10-2010
Razpis ponovnih dopolnilnih volitev na Skupščini PZS
V skladu z 47. in 51. členom Statuta PZS, 10. členom Poslovnika UO PZS in P PZS, 15. in 17. sklepom ter rezultatov volitev na Skupščini PZS (8. maja 2010) in 1., 2. in 36. sklepom 1. seje UO PZS je bila sklicana 1. dopisna seja UO PZS, ki je potekala od 7. 9. do 9. 9. 2010, na kateri sta bila sprejeta naslednja sklepa:
SKLEP št. 1d: Upravni odbor PZS začenja pripravo postopka za dopolnilne kandidature za organe PZS, ki jih za mandatno
obdobje 2010-2014 voli Skupščina PZS, ki bo 4. decembra 2010, in sicer:
podpredsednik PZS (1);
člana Upravnega odbora PZS (1);
člana Nadzornega odbora PZS (1);
namestnika predsednika in namestnike članov Častnega sodišča PZS (5); tožilca Častnega sodišča PZS in njegovega namestnika (2).
Razpis volitev se javno objavi. Rok za oddajo kandidatur je 14. oktober 2010. Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo društva, člani PZS razen za funkcijo podpredsednika, ki ga skladno s 5. sklepom skupščine PZS 2010 predlaga v izvolitev predsednik PZS, ki mora kandidaturo vložiti do roka za oddajo kandidatur.
SKLEP št. 2d: Upravni odbor PZS za izvedbo postopkov za dopolnilne volitve na Skupščini PZS 4. decembra 2010 imenuje Komisijo za pripravo volitev v sestavi: predsednik Bogdan Seliger (PD Horjul) ter člana Breda Jurič (PD Slovenska Bistrica) in Borut Vukovič (PD Litija). Komisija je za svoje delo odgovorna Upravnemu odboru PZS ter pri svojem delu smiselno uporablja Statut PZS in Poslovnik o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS. Komisija za pripravo volitev pripravi razpis volitev, obrazec za prijavo kandidatov, zbira prijave in po opravljenem delu predloži UO PZS poročilo ter predloge kandidatov, ki jih javno objavi. Komisija na sejah ugotavlja skladnost kandidatur in predlagateljev. Nepopolne kandidature bodo izločene.
Na podlagi sklepov 1. dopisne seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije v trajanju od 7. do 9. septembra o postopku kadrovanja v organe PZS za mandatno obdobje 2010 - 2014 objavlja Komisija za pripravo volitev pri UO PZS
Komisija poziva člane PZS iz 14. člena Statuta PZS, da predlagajo kandidate za naslednje voljene člane organov PZS:
-	član UO PZS (1);
-	namestnik predsednika in namestniki članov Častnega sodišča PZS (5);
-	tožilca Častnega sodišča PZS in njegovega namestnika (2). Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so člani katerega od planinskih društev in drugih polnopravnih članov po 14. členu Statuta PZS,
-	da poznajo planinstvo in planinsko dejavnost,
-	da že uspešno delajo v planinski organizaciji,
-	da pristajajo na kandidaturo.
Za obravnavo kandidatur so predvideni sledeči termini: rok za pošiljanje vlog: 14. oktober 2010,
Obvestila Planinske zveze Slovenije	15	letnik 36, številka 10-2010
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Komisija za pripravo volitev
Dvora kova ulica 9, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana
WWW.pZ5.51r irfoiSfpis.si
Dopolnilni R A Z P I S ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA VOLJENE ČLANE ORGANOV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
AKTUALNO IZ PLANINSKE ZVEZE
Pravilno izpolnjene vloge z vsemi potrebnimi prilogami mora predlagatelj poslati v zaprti ovojnici na sledeči naslov:
Planinska zveza Slovenije Razpis KPV 2010a Dvoržakova ulica 9 1000 LJUBLJANA
Na kuverti mora biti na levem spodnjem robu napis NE ODPIRAJ.
Za vlogo je potrebno izpolniti obrazec Prijavnica kandidata Volitve_dopolnilne_PZS_2010a_Prijavni Obrazec.doc, ki je priloga tega razpisa. Na enem obrazcu je lahko podana le ena kandidatura za le enega kandidata.
Komisija za pripravo volitev šteje vloge za dokumente zaupne narave in jih bo tako obravnavala do zaključka svojega dela in predaje gradiva UO PZS.
Razpis je objavljen v Obvestilih PZS in internetnih straneh PZS, http://www.pzs.si, kjer je tudi možno dobiti obrazec. Ljubljana, 16. september 2010
Komisija za pripravo volitev Predsednik Bogdan Seliger
Dodatek
Citati členov Statuta PZS, ki so omenjeni v sklepu UO PZS o postopku kadrovaja.
Referenčni dokument je Statut Planinske zveze Slovenije (čistopis 2007)
40. člen
(1) Skupščina PZS:
sprejema statut PZS, častni kodeks slovenskih planincev, pravilnik o delu ČS PZS ter druge splošne akte, za katere je tako določeno z zakonom oziroma tem statutom PZS; sprejema program razvoja in dejavnosti (aktivnosti) PZS; potrjuje program dela, finančni načrt in zaključni račun;
odloča o nakupu in odtujitvi nepremičnega premoženja, katerega vrednost presega 25.000 EUR;
> - voli in razrešuje predsednika PZS, enega ali več podpredsednikov PZS ter člane UO PZS (ki niso člani po funkcijipredsednika in člane NO PZS, predsednika in člane ČS PZS in njihove namestnike, tožilca ČS PZS in enega ali več namestnikov ter druge organe, za katere je tako določeno;
razpravlja in odloča o poročilih UO PZS, NO PZS in ČS PZS; odloča o predlogih, vlogah in pritožbah članov PZS; odloča o ugovorih članov PZS zoper sklepe o izključitvi; sklepa o prenehanju PZS; odloča o pritožbah zoper sklepe ČS PZS;
odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom, predpisi in statutom PZS.
14. člen
(1)	Člani PZS so: planinska, alpinistična, plezalna, reševalna ali druga društva oziroma klubi, ki imajo lastnost pravne osebe s pravicami in obveznostmi, določenimi z ustavo Republike Slovenije, zakoni, tem statutom Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: statut PZS) in pravili društva.
(2)	Pravila članov PZS morajo biti usklajena s tem statutom PZS, društvo oziroma klub pa registrirano v skladu z zakonom o društvih.
Obvestila Planinske zveze Slovenije
16
letnik 36, številka 9-2010
AKTUALNO IZ PLANINSKE ZVEZE
Planinske zveza Slovenije
PRIJAVNICA KANDIDATA
ZA ORGANE PZS
PREDLAGATELJ:
ipcpnln noslai/!
meni, da je KANDIDAT:
/rm t m pnimek, leto roji ti,'a, član PO)
pripravljen iodelovaii v organih PZS kot:
(izpolni eno j
□	član Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije
D	namestnik predsednika Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije
O	namestnik čtc n o Častn ega sodišča Plan i nske zv eze SI oven ije
□	tožilec pri Častnem sodišču Planinske zveze Slovenije
O	namestnik tožile a pri Častn e m sodišču Pla n ii iske zveze Sloven ije
Kandidat za člana Upravnega odbora PZS naj navade področje dela na katerem bi želel sodelovati:
Kratka obrazložitev in aktivnost kandidata v planinski organizaciji (največ 150 besed):
Predlagatelj zagotavlja, da kandidat ustreza pogojeni iz dopolnilnega razpisa za voljene člane organov Planinske zveze Slovenije. Kandidat s svojim podpisom potrdi, da je seznanjen in se strinja s kandidaturo in bo njegovo sodelovanje aktivno, prizadevno in odgovorno.
PREDLAGATELJ	KANDIDAT
Podpre predstavnika predlagatelja
m
Po dpir
Datum:
Vo!itve_d$pc!nilnE_	Pj"yui/j7r Jbraiec.dac
Obvestila Planinske zveze Slovenije
6272	letnik 36, številka 9-2010
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja
Široko odprta vrata za vzpon na vrhove
Planinci iz vse države na svečanem odprtju
V soboto, 7. avgusta 2010, so že v jutranjih urah v Mojstrano začeli prihajati planinci z vseh strani Slovenije, da bi počastili 115-letnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in vstopili skozi vrata svojega muzeja, za katerega so si prizadevali dolga desetletja. Bilo je praznično vzdušje, polno pričakovanj. Premišljeno izbrani govorniki so imeli kratke, a vsebinsko bogate govore. 1500 prisotnim sta spregovorila župan Občine Kranjska Gora Jure Žerjav in vodja projekta Miro Eržen, ki se je posebej zahvalil vsem dobronamernim ljudem, ki so verjeli v muzej in doprinesli k uresničitvi ideje o njem. K nagovoru je bil povabljen tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je poudaril pomen planinstva in alpinistične dosežke kot del slovenske narodne identitete. Dodal je, da smo dokazali, da lahko uspemo, zato lahko uspemo tudi na drugih področjih. Prijazno planinsko vzdušje je zaokrožil kulturni program, ki so ga izvajali Obrtniški pevski zbor Notranjska, baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik, Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora in folklorna skupina Jaka Rabič Dovje Mojstrana. Pesem Slovenec sem je pustila sledove ponosa v srcih vseh prisotnih.
Po končanem programu je skupina za skupino disciplinirano vstopala v novi hram planinstva. Že na začetku sta nas pritegnila časovni trak z 68 fotografijami in prostor, ki resnično spominja na goro. Nanjo se lahko povzpnemo, ko izberemo vrh in opravimo vrsto nalog na poti. S kartico v roki smo spoznavali planinski svet in postajali del prostora ter aktivni udeleženci planinskega dogajanja. Posebej nas je privabila multivizijska dvorana Triglav, kjer smo si lahko ogledali film Svetloba gora režiserja Igorja Likarja, opremljen z besedilom Matjaža Kmecla. Kartica nas je peljala tudi do prijaznega kotička Želiš vedeti več?, kjer nas je pričakal računalnik, ki z dotikom prstov vrne odgovor na vprašanja. Slovenski planinski muzej je gotovo pridobitev, ki se lahko kosa s tovrstnimi muzeji v Evropi in svetu. Namenjen je vsem generacijam in vsem starostim, tudi invalidom, slepim in slabovidnim. Posebej razveseljiv je spodnji prostor Trisul, namenjen tematskim razstavam. Prva bo odprta že decembra in bo prestavila etnološko obarvano vsebino z naslovom Življenje pod Triglavom.
Vsi planinci se lahko odzovejo tudi prijaznemu vabilu, da prinesejo v muzej predmet z zgodbo. Če bo zanimiva, ga bodo
v muzeju za določen čas vključili v del stalne razstave. Skratka, na muzejskih eksponatih se ne bo nabiral prah. To je muzej, ki živi za nas in za bodoče rodove. Lahko ga sooblikujemo in spreminjamo - tudi mi, obiskovalci.
Na prireditvi v Mojstrani smo zbrali nekaj misli posameznikov, ki dopolnjujejo podobo muzeja, na katerega bi bil zagotovo ponosen tudi ustanovitelj in začetnik Triglavske muzejske zbirke Avgust Delavec.
Marinka Koželj Stepic, predsednica MDO PD Ljubljane: "Vesela sem, da sem kot ena izmed soavtorjev aktivno sodelovala pri vsebinski zasnovi razstave. Predstavila sem prostovoljno vodništvo in pripravila dve verziji gradiva. Dovolj ga bo tudi za kasnejšo predstavitev na eni izmed tematskih razstav. Vsebina predstavitve muzejske zgodbe me je prijetno presenetila, saj se je bilo težko odločiti za pravi koncept. Razstava nas ves čas zaposluje in skrbno vodi od začetka do cilja. Tudi veselje na vrhu gore ima svoj pomen. Menim, da je to res vseslovenski muzej in da so enakomerno prikazane vse slovenske regije. Muzej je postavljen na vhodu v dolino Julijskih Alp, zato se njegova zunanja oblika lepo prilagaja okolju. Želim, da bi ga obiskovale vse generacije in da bi ga v okviru šolskega pouka obiskal vsak devetošolec, pa naj bo iz Prekmurja, Gorenjske ali Dolenjske, saj smo Slovenci vendarle planinski narod." Aleš Arih, PD Maribor Matica, član projektne skupine SPM: "Planinski muzej je po moji oceni in oceni mnogih drugih muzej z dušo. V osnovnem konceptu je v celoti upoštevan sodobni muzejski pristop, ki ga uvajamo v muzealski stroki. K temu sta doprinesla tudi arhitektka Sonja Ifko in seveda celotna strokovna ekipa. Upam, da bomo muzej sedaj, ko je odprt, znali vključiti v planinsko in turistično ponudbo. Vključitev v marketinški pristop Gorenjske je na mestu, potrebna in nujna. Prav tako bo moral muzej dobiti status nacionalnega muzeja, država pa ga vključiti v nabor državnih muzejev. V nasprotnem primeru bo preveliko breme za občino, posebej v smislu vzdrževanja in nadaljnjega razvoja. Zelo se je, zlasti v vsebinski pripravi, aktiviral Gornjesavski muzej v Jesenicah s strokovnimi delavci, za kar jim gre vsa zahvala. Projekt je bil zelo zahteven, sedaj, ko je postavljen na ogled, pa odlično zaobjame vso slovensko planinsko zgodovino. Ne dvomim, da bo Miro Eržen s svojo avtoriteto in energijo, pravilnim pristopom ter ob podpori PZS, Občine Kranjska Gora, ustanove Triglavskega narodnega parka, planinskih društev in številnih
posameznikov znal peljati muzej in njegovo vizijo naprej."
Obvestila Planinske zveze Slovenije
18
letnik 36, številka 9-2010
Ob otvoritvi so povedali...
Dr. Danilo Türk o muzeju
Kaj menite o novem planinskem muzeju?
"Trenutno sem na dopustu v Livku nad Sočo. Sicer nisem nikakršen alpinist, a se vsakodnevno z veseljem sprehajam po grebenu Kolovrata in občudujem Krn, Matajur in Benečijo, pa tudi razgledi na dolino Soče so izredni. To je vsekakor lokacija po mojem okusu, saj omogoča preživeti kvaliteten teden dopusta. Kot ljubitelj gora tudi ocenjujem ta muzej, ki ni enostaven in pred obiskom zahteva nekaj osnovnega predznanja. V prvi vrsti bo zanj vsekakor najpomembneje, da postane čim bolj domač našim ljudem, treba pa bo razmisliti, kako bi ga lahko najbolje uporabili tudi v izobraževalne namene. Seveda bi morali z njim motivirati še turizem, saj imamo vendar zgodovino, ki jo lahko brez sramu pokažemo tujcem. Tu gre za važen del naše nacionalne biti, ki je ne smemo zanemariti. Rad bi tudi, da bi muzej razvil čim več specializiranih delavnic, ki bi namenjale pozornost določeni temi, kot na primer ekologiji, kajti kot sem lahko videl, je to objekt, ki to brez težav omogoča.
V muzeju se pri obiskovalcu sprostijo tudi stari spomini. Sam sem se na primer spomnil, kako sem še kot otrok bral o Kunaverjevi odpravi na Trisul leta 1960, o tem se je takrat veliko pisalo v časopisih in pri mladih ljudeh vzbujalo domišljijo. Za mojo generacijo so na primer podrobnosti iz tistega časa zelo zanimive."
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
muzeja bi morala postati temelj izobraževanja osnovnošolske mladine v okviru domovinske in okoljevarstvene vzgoje. Obenem naj bi bil tudi nepogrešljiva postaja dopolnilnih in specializiranih izobraževalnih programov v okviru šol v naravi in planinskih taborov. Obiskovalci bodo lahko na enem mestu dobili napotke o varnem gibanju in o naravovarstvenem obnašanju, turisti in naključni obiskovalci pa sveže informacije o možnih izletih, vzponih in možnostih prenočevanja."
Na kakšnem nivoju je pravzaprav današnja planinska zavest in kakšen pomen pri tem bi lahko imel planinski muzej?
"V zadnjem obdobju večkrat govorimo, da je planinska zavest slaba. To se odraža predvsem s pripadnostjo osrednji planinski organizaciji. Če bo muzej imel pravilno predstavitev in sporočilnost, in prepričan sem, da ju ima, bo predvsem mladi rod spoznal pomen organiziranega planinstva v najširšem spektru. Zasnova muzeja je takšna, da bo zanimiv tudi mladim. Prav tu lahko odigra ključno vlogo, saj bo s svojo zgodovinsko pripovedjo o delovanju Slovencev v domačih in tujih gorah ter prikazom lepot in vrednot gorskega sveta trajno ohranjal pomen naše planinske tradicije. Mlade rodove bo skozi vzgojno-izobraževalne vsebine vzgajal v planinskem duhu in spoštovanju narave. Naloga muzeja je tudi, da postane središče, ki bo z raznovrstnimi dogodki in aktivnostmi ustvarjalo nove možnosti za razvoj planinskega in pohodniškega turizma v Mojstrani, obenem pa bo dopolnilo turistično ponudbo Občine Kranjska Gora, Gorenjske in Slovenije."
Ko že govorimo o muzeju, velik del zgodovine je tudi revija Planinski vestnik, ki izhaja že od leta 1895. Ali ga poznate?
"Poznam. Ravno te dni, ki jih preživljam v Soški dolini, sem ga prebiral in naletel na članek o Mrzlem vrhu nad Tolminom, ki ima zelo težko zgodovino iz časa prve svetovne vojne, in sem ga z zanimanjem prebral. Na splošno pa ocenjujem, da ima revija sedaj zelo dobro grafično zasnovo, tudi oblikovno, in vsebuje lepe fotografije, tako da me nekoliko spominja na National Geographic. Mene rade pritegnejo zgodovinske teme, so pa v reviji tudi takšne, ki jih sam težje ocenjujem, ker potrebujejo nekaj več predznanja. A poglavitna je raznovrstnost člankov, tako da lahko vsak bralec najde nekaj zase. Tudi med današnjim ogledom muzeja sem videl, da je soška fronta, ki je zajela velik del naših Alp, lepo predstavljena, kar je tudi prav, saj gre za ogromno tragedijo in ogromen dogodek na našem ozemlju, ki še vedno ni v polni meri v naši zavesti, tako da menim, da boste v Planinskem vestniku lahko o tem še veliko napisali."
Tone Tomše o muzeju
Kaj je po vašem mnenju glavna sporočilna vrednost novega planinskega muzeja?
"Obiskovalci bodo dobili predstavo, da navezanost Slovencev na gorski svet ni le trend zadnjih desetletij, ampak je že zgodovinsko pogojena. Kot prebivalci večinoma gorate države so bili namreč primorani iskati dodatne možnosti preživetja tudi v gorah. Z razvojem organiziranega planinstva v 19. stoletju pa so gore poleg gospodarskega dobile tudi turistični, naravovarstveni in rekreativni pomen. Naloga muzeja je, da prek posameznih vsebinskih sklopov prikaže sistematično obdelavo in proučevanje dediščine slovenskega gorništva in planinstva. Vsebina in delovanje Slovenskega planinskega
^ Dušan Škodič
Stephen Goodwin,
urednik Alpine Journal o muzeju
Prepričan sem, da je bila postavitev takšnega muzeja dobra naložba. Na odprtje je prišlo izredno veliko ljudi in tudi vzdušje je bilo na izrednem nivoju. Že na daleč se je videlo, da je Slovenija dežela planincev. Sam muzej me je navdušil tako zunaj kakor znotraj. Že njegova oblika je nekaj posebnega, saj vsebuje pridih tradicionalne arhitekture, po svoji prisekani obliki pa spominja na ogromen balvan, ki se je prikotalil v dolino in tam vzbuja zanimanje. Razstava vsebuje vrsto različnih sklopov, ki vsak zase pripoveduje zgodbo vaših planinskih in gorniških prednikov. Menim, da so Miro Eržen in ekipa, ki je postavila razstavo, opravili odlično delo. Ni namreč zadosti le razporediti predmete v vitrine. Stare in funkcionalno mrtve eksponate je treba postaviti pravilno in smiselno, da lahko obiskovalcu povedo svojo zgodbo. Zelo domiselna se mi je zdela tudi postavitev bivaka, v katerega lahko vstopimo, nato pa se vključijo zvočni efekti, ki nam pričarajo atmosfero gorske nevihte. Po taki mali izkušnji ni nikomur več treba razlagati, čemu služijo ta zavetišča.
Na to ustanovo ste lahko upravičeno ponosni. Kot Angležu mi je prav nerodno, ker država, ki so ji gorniško zgodovino pisali Whymper, Mallory, himalajske ekspedicije v petdesetih letih in še pozneje v sedemdesetih pod vodstvom Bonningtona, ne premore takšnega objekta. Imamo naravnost bajno dediščino na tem področju, ne pa tudi prostora, kjer bi jo lahko videli na enem mestu. Imamo veliko zgodbo, imamo tudi eksponate, a na žalost nam ti propadajo po raznih kleteh in garažah. Vi pa imate sedaj to v veliki meri že urejeno.
Obvestila Planinske zveze Slovenije
19
letnik 36, številka 9-2010
Janez Bizjak o muzeju
Kako in kdaj' ste sodelovali pri izgradnji muzeja?
Prištevam se med soustvarjalce Triglavske muzejske zbirke, ki je bila odprta leta 1984 kot začetek vseslovenskega planinskega muzeja. Za delo nas je znal navdušiti neumorni Gustl Delavec, strokovno pomoč je nudil Gorenjski muzej, izvajalci pa so bili kar člani GRS iz Mojstrane in številni domačini. Ti so iz mojih skic sproti žagali, barvali in sestavljali vso potrebno opremo za razstavo. Vsi smo delali brezplačno. Čeprav smo v hiši opremili tudi informacijsko točko Triglavskega narodnega parka, mi takratni direktor ni dovolil delati v službenem času. Zato sem vzel dopust, da smo pravočasno končali do slavnostnega odprtja. Ljubljanska planinska srenja je bila ljubosumna in ni podpirala početja mojstranskih zanesenjakov, ki jim je uspelo uresničiti idejo, o kateri so v Ljubljani dolga leta le brezplodno modrovali, komisijsko prelagali dokumente in zaprašene makete planinskih koč, dokler ni veliko dragocenega gradiva shodilo v neznano. Z leti se je nezaupanje pomirilo in vodstvo PZS se je počasi sprijaznilo, da v Ljubljani z muzejem ne bo nič. Še zanimivost: pred letom 1984 sem v Trubarjevem antikvariatu večkrat kupil kakšno staro planinsko knjigo. Prijazna prodajalka mi je zaupala, da dva starejša planinca (znani imeni bom zamolčal) sproti odneseta vso staro dragoceno planinsko gradivo, ker ga, bojda, zbirata za planinski muzej v Mojstrani. V Mojstrani nikoli nismo videli eksponatov njune zbirateljske strasti.
Kot veteran iz leta 1984 in kot direktor TNP sem sodeloval tudi pri nastajanju SPM, največ v strokovni komisiji za pripravo vsebinskega koncepta. Naše delo je usklajeval trmasto zagnani Miro Eržen. Če ne bi bilo njega, SPM letos ne bi bil odprt. Zaradi nesoglasij v konceptu zadnje leto nisem bil več zraven.
Ali je prav, da je SPM v Mojstrani?
Vedno sem bil prepričan, da mora biti SPM nekje pod gorami in ne v Ljubljani. Našo prvo planinsko muzejsko zbirko so v zgodnjih šestdesetih letih v Trenti nabrali in uredili trentarski in tolminski gorski reševalci. V osemdesetih letih sem kot član gospodarske komisije PZS ter njene gradbene podkomisije deset let opazoval delo ljubljanskih planinskih velmož. Brezplodne debate in obljube, da bo slovenski planinski muzej enkrat na ljubljanskem gradu, drugič v Zoisovi palači, tretjič v futurističnem slovenskem muzeju športa, brezglavo kupovanje steklenih vitrin (da denar ne bi propadel) na zalogo, predvsem pa nobenega jasnega koncepta in resne volje, da bi opustili sestankovanja in začeli delati, so se končali v slepi ulici, ljudje pa utrudili. Ko sem spoznal navdušence v Mojstrani, ni bilo več dileme, kje naj bo SPM. V Mojstrani seveda! Bilo bi nepošteno do vloženega voluntarizma, ki je dihal iz Triglavske muzejske zbirke, ki je v 25 letih upravičila svoje poslanstvo. PD Dovje -Mojstrana in občina Kranjska Gora sta si prisluženo zaslužila SPM pod Triglavom.
Kako ocenjujete razstavo?
Obvestila Planinske zveze Slovenije
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
Bilo bi nekorektno, da bi kot avtor drugačnega koncepta ocenjeval razstavo. Ko sem na dan odprtja poslušal obiskovalce, so bili vsi navdušeni nad načinom predstavitve naše planinske in gorniške zgodovine. Naj taka ocena ostane. Sodelavci SPM se zavedajo, do bo treba vsakih nekaj let razstavo predrugačiti in dopolniti. Če ne bo ničesar novega, bo začel obisk upadati. Tudi občasne tematske razstave lahko popestrijo obisk. Osebno bi zelo rad videl, denimo, tematsko razstavo o prvih obiskovalcih slovenskih gora: Potočka zijalka, Divje babe, kamenodobni lovci pod Krnom, rudarji in pastirji pred 3000 leti. Nič še ni zamujeno. SPM potrebuje, tako kakor ministri, vsaj 100 mirnih dni, da se uspešno zasidra v slovensko zavest.
Kako ocenjujte arhitekturo?
Prej sem omenil, kako so na odprtju vsi udeleženci pohvalili notranjo razstavo. Nikogar pa nisem slišal, da bi pohvalil arhitekturo SPM. Večina se je zgražala in zmajevala z glavo. Sam mislim nasprotno: da je stavba SPM po svoji arhitekturi dobra in sveža novost v gorskem okolju. Bil sem član strokovne komisije, ki je izbirala najboljšo arhitekturno rešitev na javnem natečaju. Soglasno smo sklenili, da je od vseh natečajnih predlogov projekt dr. Leskovica in sodelavcev najbolj primeren. Lahko bi tudi ponovili natečaj, pa ni bilo časa. Torej sem sokriv za to, kar stoji v Mojstrani. Prepričan sem, da se bodo ljudje počasi navadili in sprejeli tudi drugačne poglede na novo arhitekturo v Alpah.
^ Vladimir Habjan
6275	letnik 36, številka 9-2010
Vrh na vrhu
AKTUALNO IZ PLANINSKE ZVEZE
da bo reanimacijski aparat čim redkeje treba uporabiti, če pa pride do nesreče, pa bo pomembno pomagal k reševanju življenj.
Tomaž Willenpart pa je poudaril:" Planinsko društvo Ljubljana -Matica je z veseljem sprejelo novico o predaji defiblatorja s strani dolgoletnega partnerja Zavarovalnice Triglav d.d. Ta bo pripomogel k boljši oskrbi planincev v Triglavskem domu na Kredarici in njegovi širši okolici. Prepričani smo, da bo naprava dobrodošla pomoč zdravstvenemu osebju in reševalcem. Zavedati se moramo namreč dejstva, da je prav hitrost posredovanja velikokrat tista, ki rešuje življenja."
V planinski postojanki na Kredarici, ki je odprta skozi vse leto, se vsako leto ustavi okoli 40 000 planincev, četrtina jih v gorah tudi prenoči. Postojanka, ki tudi po zaslugi Zavarovalnice Triglav mnogim planincem daje še varnejše in udobnejše zavetje, je letos vključena tudi v akcijo Očistimo slovenske
VRH NA VRHU, tradicionalno srečanje poslovnih partnerjev	in
prijateljev Zavarovalnice Triglav, d.d., je prvi septembrski konec tedna združilo planinsko	in
humanitarno noto. Najvišji slovenski postojanki - Domu na Kredarici je organizator ob tem dogodku namreč podarili
Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec in predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, ki sta se pridružila ekološki akciji Zavarovalnice Triglav Očistimo naše gore.
reanimacijsko napravo oz. defibrilator.
Nedavno je Zavarovalnica Triglav, že vrsto let naklonjena prijateljica Planinskega društva Ljubljana- Matica, v Domu na Kredarici pomagala obnoviti okna, letos pa je koča z njihovo donacijo bogatejša za opreme za reanimacijo (defibrilator). Namenjen bo oskrbnikom koče na Kredarici in njenim obiskovalcem. Osvajanje gorskih vrhov je lahko tudi nevarno, nesreča pa žal nikoli ne počiva, zato bo nova medicinska oprema dobrodošla pomoč pri reševanju življenj v primeru najhujšega. V planinskem društvu Ljubljana - Matica, ki je oskrbnik 2515 m visoko ležečega doma na Kredarici, odprtega skozi vse leto, so se skupaj s planinci, ki jih v svojih vrstah štejejo več kot 3150, razveselili nove pridobitve.
Preplet 110-letne tradicije, ki je skupna PD Ljubljana Matica in Zavarovalnici Triglav, ter stiski rok obeh prvih mož potrjujeta vzajemno skrb za izboljšanje varnosti in dobrega počutja obiskovalcev gora. Matjaž Rakovec, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, in Tomaž Willenpart, predsednik PD Ljubljana-Matica, sta ob predaji defibrilatorja izrazila željo, da bo planinski vsakdan na Kredarici odslej varnejši. Matjaž Rakovec je poudaril, da je družbena odgovornost ena izmed Predsednik uprave Matjaž Rakovec predaja defibrilator Dušanu Vidmarju, temeljnih vrednot Zavarovalnice Triglav. Izrazil je tudi upanje, oskrbniku koče na Kredarici.
U02 ODh v d
tud
m*
m
Tradicija velja
Tolminski planinci se že 26 let zbirajo na "POLETNEM DRUŽENJU V IN OB SVOJEM DOMU NA RAZOR PLANINI" na nedeljo okrog 22. julija. Srečanja, z bogatim kulturnim in zabavnim programom, se običajno udeleži več sto planincev iz PD Tolmin, planinskih društev POSOČJA, ter drugih planincev in ostalih obiskovalcev.
Letos je bilo srečanje 18. julija. Potekalo je v pričakovanju množične udeležbe, na katero so se društveni delavci pod vodstvom predsednice Milene Brešan najbolje pripravili. Vendar je nepredvidljivi dež množico zadržal doma. Prisotni pa
smo se družili v domu in ob njem. Program je bil izveden z zamikom, na katerem je ob pozdravu in vodenju programa z nastopom pevcev in folkloristov skupine Razor pozdravila predsednica Milena Brešan. V imenu vodstva PZS je na srečanju pozdravila Manja Rajh, koordinatorka za delo z MDO-ji. Posebej je izpostavila izjemno bogato dejavnost PD Tolmin, ter skrb za ohranjanje zgodovine planinstva na Tolminskem, kar je povezala z bližnjim odprtjem Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Programu je sledilo družabno srečanje v sicer skromni udeležbi. Velja poudariti, da se je srečanja tudi letos udeležil prvi organizator Rudi Rauh in oba častna člana PD Tolmin Janko Koren in Vlado Šorli.
^ Gregor Rupnik
Obvestila Planinske zveze Slovenije
21
letnik 36, številka 9-2010
Novo v Planinski založbi
IZ DELA KOMISIJ PZS
Planinska založba obvešča, da je izšel CD z naslovom Greva pod objem gora. Na njem najdete 9 pesmi: Greva pod objem gora; Na izlet; Danes pojdem jaz v gore; Tri planike; Za sanje; Spalka mojega šotora; Na Rombonu; Miss Slovenije in Nič več kot to.
Projekt je bil zasnovan leta 2007, ko je MK PZS zaznala praznino na področju mladinskih planinskih pesmi. Zasnovan je sistematično in zatorej skuša pokriti večino potreb na tem področju in hkrati podajati starostno prilagojena glasbena dela. Poleg kulture nosi zgoščenka tudi izrazito vzgojno izobraževalno noto. Vodilna ustvarjalca tega projekta sta Uroš Kuzman in Andrej Hočevar.
Projekt združuje profesionalne glasbenike, ki skrbijo za izvedbeno neoporečnost, in amaterske vokaliste, ki so praviloma močno vpeti v planinstvo. Tako so zgodbe podane osebno-izpovedno poudarjena pa je tudi motivika prostovoljnega, mladinskega. Vsi izvajalci projekta so mladi po stažu in projekt zanje predstavlja svojevrsten izziv in izkušnjo.
Cena CD-ja je 6,25 €.
Več informacij najdete na: http://www.planinske-pesmi.si/
Komisija za planinske poti
Obnovljena in prestavljena pot čez Durce na Raduho
Že dalj časa so se markacisti iz Koroške zavzemali za obnovo in prestavitev poti čez Durce na Raduho. Ta pot sicer v poletnih mesecih ni posebej težavna, se pa razmere v zimskem času bistveno spremenijo, saj je melišče v smeri Grohata celo zimo skorajda brez sonca, na osojni legi, zato je v tem času planinska pot večkrat povsem zaledenela. Prav tako je bil zadnji del poti nevaren zaradi padanja kamenja, še posebej pa
Slovenska pot na Mangrt odprta
Markacisti tehnične ekipe Komisije za planinska pota PZS so na delovni akciji od petka 30. julija do nedelje 1. avgusta na novo zavarovali in popravili del Slovenske poti na Mangrt, ki je bila zaprta od oktobra 2009 dalje. Pot je sedaj zavarovana in odprta.
takrat, ko so na severni steni Raduhe plezali alpinisti in se je kateremu po nesreči sprožil kakšen kamen. Meddruštveni odbor PZS je zato že v lanskem letu načrtoval obnovo in prestavitev te poti, vendar lani ta akcija ni bila izvedena zaradi pomanjkanja denarja in ker obnova ni bila načrtovana v okviru PZS. Za prevoz materiala je namreč potreben tudi helikopter, ki ga naši markacisti takrat še niso imeli na voljo.
Letos je prišlo končno do skupne, usklajene akcije tudi s Komisijo za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije. Ta je zagotovila tudi pomoč helikopterja, markacisti vse planinskih društev, ki delujejo na območju Koroške pa so obljubili tudi pomoč in sodelovanje. Tako so v zadnjih dneh meseca junija potekala obsežna dela pod Raduho, dela so bila v zadovoljstvo vseh tudi v roku opravljena, tako da danes lahko planinci že stopajo po novo nadelani poti na vrh Raduhe. Veliko organizacijskega dela in priprav je bilo potrebnih, zato gre ob tem posebna zahvala vodji markacistov Koroške regije Romanu Močniku, ki je tudi usklajeval in vodil vse aktivnosti pri tej obnovi.
^ Mirko Tovšak
www.pzs.si
Obvestila Planinske zveze Slovenije
22
letnik 36, številka 10-2010
Obvestilo Komisije za planinske poti
Komisija za planinske poti Ponovno objavlja R A Z P I S
za sofinanciranje postavitve usmerjevalnih tabel na izhodiščih in križiščih planinskih poti.
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje postavitve usmerjevalnih tabel na izhodiščih in križiščih planinskih poti.
2.	Višina sredstev, ki se namenja za postavitev usmerjevalnih tabel je 22.900 EVR.
3.	S prijavo na razpis se planinske društvo zavezuje, da bo na svoje stroške postavilo usmerjevalne table in o tem naredilo poročilo.
Komisija bo zagotovila usmerjevalne table po ceni, ki znaša 50% polne cene. Polne cene tabel in drugega materiala so naslednje:
smerna tabla mala	32,00 €
smerna tabla velika	42,60 €
kovinski drog	30,00 €*
Cevni nosilec table	07,80 €
* o načinu naročanja kovinskih drogov vas bomo obvestili posebej po podpisu pogodbe
Table so iz kvalitetnih materialov, katerih oblika in napisi so v skladu z zakonom o planinskih poteh.
4.	Na razpis se lahko prijavijo planinske društva, ki vzdržujejo planinske poti.
Prijava mora vsebovati:
skico posamezne usmerjevalne table, ki je predmet razpisa, podatek o mestu pritrditve usmerjevalne table,
fotokopijo zemljevida iz katerega je razvidno, na katerem stojišču stojijo posamezne usmerjevalne table.
Prijava mora biti poslana najkasneje do 20. septembra 2010 na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti, p.p.214, 1001 Ljubljana
ali osebno vročena v tajništvu PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Prijava more biti poslana oziroma vročena v zaprti ovojnici z oznako »Prijava na razpis KPP za smerne table«.
5.	O opravljeni postavitvi usmerjevalnih tabel mora biti narejeno poročilo. Vsebovati mora:
kratko informacijo o postavitvi table,
fotografijo križišča pred in po namestitvi usmerjevalnih tabel.
V kolikor bo prijavitelj ugotovil, da ne more namestiti tabel mora o tem nemudoma obvestiti KPP. Če bo komisija ugotovila, da table niso bile nameščene pravočasno zaradi malomarnosti prijavitelja, je le-ta dolžan plačati polno cene usmerjevalnih tabel.
Komisija za planinske poti
PRIJAVA NA IZVEDBO AKCIJ OBNOVE PLANINSKIH POTI V OKVIRU KOMISIJE ZA PLANINSKE POTI
V LETU 2011
V mesecu oktobru bo Komisija za planinske poti pripravila seznam akcij, ki jih izvedemo v okviru tehnične skupine KPP, predvsem s pomočjo sredstev Športne fundacije in Ministrstva za šolstvo in šport. Na visokogorskih akcijah planiramo tudi pomoč helikopterja, ki nam ga zagotovi Ministrstvo za obrambo. Če želimo kvalitetno pripraviti program akcij rabimo sporočila planinskih društev o večjih obnovah na njihovih planinskih poteh. Prednost imajo zahtevne in zelo zahtevne poti na katerih je potrebno obnoviti dotrajane in poškodovane varovalne naprave.
Prav tako lahko društva predvidite tudi poti, ki so množično obiskane in je zaradi posledic hoje tako pot potrebno ekološko urediti. Z montažo lesenih stopnic, ureditvijo odvodnjavanj. Tako pot zaščitimo pred nadaljnimi erozijskimi procesi in preprečimo nevarnost zdrsov.
Vsako predlagano pot si bomo skupaj z člani tehnične ekipe in markacisti planinskega društva, ki je skrbnik poti ogledali do konca planinske sezone. Ob tem bo narejen tudi plan popravil z popisom potrebnega materiala.
Pri obnovah poti, ki ne bodo navedene in zajete v letnem planu obnov poti za leto 2011, Komisija za planinske poti ne bo mogla finančno sodelovati.
Zaradi finančnih sredstev in kadrovske zasedbe letno lahko izvedemo od 10 do 12 akcij.
Planinska društva lahko predlagajo tudi večje obnove in ureditva na posameznih delih poti, ki jih bomo izvedli v okviru tečajev za markaciste, licenčnih izpopolnjevanj in srečanj odborov za planinske poti v posameznih MDO-jih.
Načelnik Komisije za planinske poti
Tone Tomše
Obvestila Planinske zveze Slovenije
23
letnik 36, številka 10-2010
Razpis Komisije za planinske poti
V	skladu s 25. členom Pravilnika Komisije za planinske poti in na osnovi sklepa Komisije za planinske poti z dne 06. julija 2010 o postopku kadrovanja v organe Komisije za planinske poti za mandatno obdobje 2010 - 2014 komisija za izvedbo kandidacijskih postopkov pri KPP objavlja
R A Z P I S
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA ČLANE ORGANOV KOMISIJE ZA PLANINSKE POTI
V	skladu s 25. členom Pravilnika Komisije za planinske poti se na Zboru markacistov voli načelnik KPP in osem članov KPP
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so člani katerega od planinskih društev,
-	da so aktivni in registrirani markacisti,
-	da dobro poznajo problematiko planinskih poti, planinstvo in planinske dejavnosti,
-	da že uspešno delajo na področju planinskih poti v planinski organizaciji,
-	da pristajajo na kandidaturo.
Kandidati za načelnika morajo predložiti kratek planinski življenjepis, vizijo dela za mandatno obdobje 2010 - 2014 ter pisno soglasje k svoji kandidaturi. Imeti morajo organizacijske sposobnosti. Zaželeno je znanje enega tujih jezikov (angleščina, nemščina).
Za obravnavo kandidatur so predvideni naslednji termini:
-	objava razpisa: 12. julij 2010;
-	rok za vlaganje kandidatur: 13. oktober 2010;
-	rok za dopolnitev nepopolnih kandidatur: 27. oktober 2010.
Pravilno izpolnjene kandidature z vsemi potrebnimi prilogami mora predlagatelj poslati s priporočeno pošto v zaprti ovojnici, ki ima na levem spodnjem robu oznako »NE ODPIRAJ - RAZPIS KPP 2010«, na naslov:
Planinska zveza Slovenije Komisija za planinske poti p. p. 214 1001 Ljubljana.
Kandidature se lahko oddajo tudi osebno v tajništvu PZS do 12. ure zadnjega dne roka. Ovojnica mora biti zaprta in enako označena kot za pošiljanje po pošti.
Potrebno je izpolniti obrazec Evidenčni list za kandidiranje za načelnika KPP ali pa obrazec za člana KPP PZS, ki sta priloga tega razpisa. Na enem obrazcu je lahko podana kandidatura le za enega kandidata.
Komisija za izvedbo kandidacijskih postopkov smatra kandidature kot dokumente zaupne narave in jih bo kot take obravnavala do zaključka svojega dela in predaje materialov za oktobrsko sejo KPP PZS.
Razpis bo objavljen tudi v Obvestilih PZS in internetnih straneh KPP PZS, http://kpp.pzs.si , kjer je tudi mogoče dobiti obrazec.
V	Ljubljani, 10. julija 2010
Komisija za izvedbo kandidacijskih postopkov KPP Bogdan Seliger, predsednik
Obvestila Planinske zveze Slovenije
24
letnik 36, številka 10-2010
EVIDENČNI LIST za kandidiranje za načelnika KPP PZS
V skladu s kandidacijskim postopkom za voljene člane Komisije za planinske poti kandidiram za zgoraj navedeno funkcijo za
mandatno obdobje 2010 -2014.
Ime in priimek: ______________________________________________
Naslov: ____________________________________________________
Ime pošte: GSM:_
Elektronska pošta:_
Kratek markacijski življenjepis:_
Poštna številka: Tel. št.:
IZJAVA KANDIDATA
S svojim podpisom zagotavljam: da se strinjam s kandidaturo;
da sem član planinskega društva _______________________________________________ ;
da so vsi navedeni podatki resnični in dovoljujem njihovo uporabo in objavo skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov; da bom v primeru izvolitve vestno opravljal zaupane naloge ter da bom pri svojem delu spoštoval Pravilnik Komisije za planinske poti in ostale akte PZS
Lastnoročni podpis kandidata: v/na ______________ , dne ____________ .	___________________________
IZJAVA PREDLAGATELJA
(ime planinskega društva) kandidira svojega člana (ime in priimek kandidata)
za ____________________________________________________________ (naziv funkcije).
Žig
v/na ______________ , dne ____________ .
Obvestila Planinske zveze Slovenije	25
Podpis odgovorne osebe:
letnik 36, številka 10-2010
EVIDENČNI LIST za kandidiranje za člana KPP PZS
V skladu s kandidacijskim postopkom za voljene člane Komisije za planinske poti kandidiram za zgoraj navedeno funkcijo za
mandatno obdobje 2010 -2014.
Ime in priimek: Naslov:_
Poštna številka: _ Tel. št.:
Ime pošte: GSM:
Elektronska pošta: _
Kratek markacijski življenjepis:
IZJAVA KANDIDATA
S svojim podpisom zagotavljam: da se strinjam s kandidaturo;
da sem član planinskega društva_;
da so vsi navedeni podatki resnični in dovoljujem njihovo uporabo in objavo skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov; da bom v primeru izvolitve vestno opravljal zaupane naloge ter da bom pri svojem delu spoštoval Pravilnik Komisije za planiske poti
Lastnoročni podpis kandidata:
v/na_, dne_.	_
IZJAVA PREDLAGATELJA
_ (ime planinskega društva) kandidira svojega člana
________________________________________________ (ime in priimek kandidata)
za ____________________________________________________________ (naziv funkcije).
Žig
v/na_, dne_.
Obvestila Planinske zveze Slovenije	26
Podpis odgovorne osebe:
letnik 36, številka 10-2010
Komisija za varstvo gorske narave
Ob mednarodnem letu biotske pestrosti in letu, ko naša država Še enkrat se najlepše zahvaljujem vsem markacistom, predseduje organom Alpske konvencije, je bila na Lovrenških varuhom gorske narave in vsem ostalim, ki so se nam pridružili
jezerih na Pohorju izvedena naravovarstvena sanacija planinske poti, pri kateri so uspešno sodelovale Komisija za varstvo gorske narave UO PZS, Komisija za planinske poti UO PZS in Odbor za varstvo gorske narave MDO Podravja. Varuhi gorske narave, markacisti in ostali planinci iz planinskih društev Podravja, smo v nedeljo 1.8.2010 izvedli drugi del naravovarstvene akcije na Lovrenških jezerih. Pred mesecem dni smo nosili težka smrekova bruna na deponijo do delovišča, tokrat pa smo začeli s polaganjem, na mehka zamočvirjena, že zelo poškodovana tla zaradi množičnega obiska in erozije. Prvi del akcije je naletel na zelo velik odmev v javnosti, zato se nam je tokrat pridružilo že več pridnih, delovnih	prostovoljcev.
Prostovoljcev, ki jim varovanje narave pomeni toliko, da so zato pripravljeni žrtvovati dan v tednu, ki je namenjen vsemu drugemu, kot težkemu fizičnemu delu. Z deli smo pričeli že hitro po sedmi uri zjutraj (markacisti) in delovni dan končali ob 15.00 uri.
Prav velika številčnost - 46 prostovoljcev, pa je pomenila veliko manj garanja za vsakega posameznika. Brune so bile hitro raznošene po celotni trasi predvidene poti za sanacijo. Tako, da je ostalo samo še delo za markaciste - strokovnjake za polaganje lesenih brun po tleh. Ti so opravili že več kot tretjino dela in to na najbolj zahtevnem in zamudnem delu poti.
Prav tako smo po navodilih Zavoda za varstvo narave, OE Maribor postavili leseno prepreko in obvestilno tablo »konec poti«, ki preprečuje vstop in obvešča obiskovalce, da naj ne vstopajo v območje, ki je namenjeno predvsem miru za tamkaj živeče živali.
Naša akcija je zelo odmevna, saj je o njej poročalo veliko različnih medijev na ravni države in lokalno. Pri komuniciranju z novinarji smo najbolj poudarjali, da je namen naše akcije poleg sanacije poti tudi ozaveščanje obiskovalcev narave. Predvsem obnašanja v naravi ob množičnem obisku, kot ga beležimo na Lovrenških jezerih. Najbolj pa so nam »prijale« besede zahvale in vzpodbude obiskovalcev, ki niso mogli verjeti, da še danes obstajajo ljudje, ki opravljajo takšna dela brez plačila. Spoznali so, da planinci nismo samo pohodniki in da markacisti ne rišejo po drevesih samo markacij s čopiči. Kljub marljivosti dela še niso končana. Ocenjujemo, da je za končanje del potrebno še kakšen dan in pol, kar planiramo do konca meseca avgusta.
Obvestila Planinske zveze Slovenije
pri delu ter seveda še posebej Planinskemu društvu Lovrenc na Pohorju.
Najlepša hvala donatorjem, ki so zagotovili material: Občini Zreče in podjetju Unitur d.d. Zreče; donatorjema podjetju TBP
d.d. Lenart in podjetju Gimas d.o.o.; ki sta s svojimi prispevki zagotovila, da nismo bili lačni in žejni ter seveda PZS. Upamo, da je bila naša akcija tudi vzpodbuda za ostale odbore za varstvo narave po Sloveniji in se bodo mogoče v sodelovanju s PZS tudi sami lotili kakšnega podobnega problema na svojem območju.

^ Rozalija Skobe, načelnica KVGN UO PZS Darko Lorenčič, vodja odbora MDO Podravja
6282	letnik 36, številka 10-2010
Gašerbrum VI (7003 m)
IZ DELA KOMISIJ PZS
Gasherbrum VI, JZ raz - poizkus
Plezali: Tadej Krišelj, Miha Zupin in Luka Ajnik
Težavnost: M5/85°/WI4
25 - 27. 8. 2010,
50 ur baza-baza
Tadej Krišelj, Miha Zupin in Luka Ajnik smo v okviru slovenske odprave Gasherbrum 2010 opravili vzpon (poizkus) v gori Gasherbrum VI. Mislili smo, da je vrh še neosvojen, vendar smo kasneje izvedeli, da so ga leta 1998 dosegli francoski alpinisti in z njega tudi smučali. Letos je bilo na tem področju veliko padavin. Preko dneva sonce premočno segreje ozračje, zato je snežna odeja zelo nestabilna. Zaradi tega smo si izbrali linijo po grebenu, zahodno od glavnega snežišča. Na srečo je bila v času našega vzpona polna luna, zato smo se odločili plezati ponoči in si s tem zagotoviti maksimalno varnost. V steno smo vstopili 25.7. ob 21.00h
in se dokaj hitro vzpenjali do prve skalne stopnje. Preko skal smo hoteli po ledenem slapu, a smo hitro ugotovili, da je bil zaradi visokih temperatur led neprimeren za varno plezanje. Nato smo izbrali prehode v desno, ki pa so nas presenetili s težavnostjo in nas močno upočasnili. Varovati smo se morali pet raztežajev, nad skalno stopnjo pa smo prišli precej desno. Ob prvih jutranjih žarkih je sledilo prečkanje celotnega snežišča, kar je ob vedno toplejšem dnevu porajalo zelo neprijetne občutke. Ob 10.00h a.m. smo si 6200 metrov
visoko uredili zasilen bivak na relativno varnem mestu, kjer smo sede počivali in kuhali, kaj kmalu pa je od vseh strani pričelo močno plaziti.
S plezanjem smo nadaljevali proti večeru in po enem raztežaju dosegli greben. Iz predhodnih ogledov stene smo upali na lažji teren, vendar so se prave tehnične težave šele začele. Greben je sestavljen iz mnogih stolpov in grap, kar zahteva težko orientacijo in mnogokrat preseneti z nepričakovanimi spusti in strmimi detajli. Tako smo naslednjo noč uspeli preplezati le 400 višinskih metrov in se ob 11.00h »utaborili« na višini 6500 metrov, misleč, da smo dosegli vršne snežišče. Po štirih urah kuhanja in počitka smo nadaljevali proti vrhu, vendar je teren zopet postal precej strm (70°), sneg pa zaradi odjuge ni bil primeren za plezanje. Kmalu smo se odločili, da se obrnemo, saj nam je poleg razmer v steni tudi zmanjkalo hrane in precej izmučeni nismo bili pripravljeni na še eno noč plezanja.
6600 metrov visoko smo začeli sestopati zahodno od naše smeri, opravili smo štiri spuste po vrvi, nato pa dosegli strmo snežišče, po katerem smo sestopili pod steno in 27.8. ob 23.00h, po 50 urah brez spanca dosegli bazo.
^ Luka Ajnik ^ Miha Zupin, Tadej Krišelj
Uspehi Komisije za športno plezanje
Iz Sheffielda se Grosova vrača s četrtim mestom
05.07.2010, Objavil:Tomo Česen
V finalu balvanske tekme svetovnega pokala v Sheffieldu Nataliji Gros ni uspelo ohraniti vodstva iz polfinala. Na koncu je bila na nehvaležnem četrtem mestu, vseeno pa zadovoljna. Klemen Bečan je tekmo končal na 8.mestu, Mina Markovič je zasedla 13.mesto, medtem ko se Jernej Kruder z 27.mestom ni uspel prebiti naprej iz kvalifikacij.
Pod Mont Blancom stopničke za Majo Vidmar
14.07.2010, Objavil:Tomo Česen
Na prvi letosnji tekmi svetovnega pokala v tezavnosti, ki je bila v francoskem Chamonixu, si je edini finale priplezala Maja Vidmar. Na koncu je bila po precej lahki finalni smeri na 3.mestu. Odlocilni je bil polfinale. Ostali rezultati na spletni strani IFSC.
Na Dunaju 5 kolajn za mladince
16.08.2010, Objavil:Tomo Česen
Druga tekma letošnje evropske mladinske serije, ki je bila pretekli vikend na Dunaju, je slovenski ekipi prinesla velik uspeh. Dekleta in fantje so domov prinesli 5 kolajn. V kategoriji mladincev sta bila Izidor Zupan in Urban Primožič druga in tretja, enaka rezultata sta v kategoriji kadetov dosegla Jure
Raztresen in Gašper Pintar, peto kolajno pa je s tretjim mestom prispevala Jera Lenardič pri st.deklicah. V finalu so bili poleg omenjene peterice še Živa Ledinek (st.deklice), Milan Preskar (st.dečki), Sergej Epih in Domen Škofic (oba kadeta). Tekma na Dunaju je bila tudi zadnja pred letošnjim svetovnim prvenstvom, ki bo od 9. do 12. septembra v Edinburghu.
SiOL/SPORTAL - STA:
Slovenska športna plezalka Natalija Gros je bila četrta na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v južnokorejskem Chuncheonu.

Seul - V finalu sta bili še dve Slovenki. Mina Markovič je osvojila sedmo mesto, Maja Vidmar, peta po polfinalu, pa je bila nazadnje osma. Majhna slovenska odprava je I uspešno končala azijsko turnejo v kitajskem Xiningu in južnokorejskem Chuncheonu s skupno petimi finali, čeprav se tekmovalke v Slovenijo vračajo brez osvojene kolajne.

Obvestila Planinske zveze Slovenije
28
letnik 36, številka 10-2010
RAZPISI
Razpis najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2010
Na osnovi 15. člena Pravilnika o priznanjih Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS štev.3/2005) objavljamo razpis najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2010.
SPOMINSKA PLAKETA
Spominska plaketa se podeljuje posameznikom za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke ob njihovih visokih življenjskih jubilejih (najmanj 60, 65, 70, 75, 80, 85 in več let). Podeljuje se le posameznikom, ki so za svoje dosežke in delo že prejeli zlati častni znak PZS.
Spominska plaketa se podeljuje tudi planinskim društvom ter organizacijam ob njihovih jubilejih za najmanj 60 letno delovanje. Spominska plaketa se lahko podeli posamezniku le enkrat. Jubilej mora biti dosežen v koledarskem letu 2010.
SVEČANA LISTINA
Svečana listina Planinske zveze Slovenije se podeljuje posameznikom ali planinskim organizacijam za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo. Podeljeno je lahko največ 10 Svečanih listin letno.
Predlogi za obe priznanji morajo biti na obrazcu za planinsko priznanje poslani v šestih (6) izvodih pristojnemu Meddruštvenemu odboru najkasneje do 30. septembra 2010. Meddruštveni odbori morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom in jih poslati Odboru za priznanja PZS najkasneje do 20. oktobra 2010.
Prepozno prispeli predlogi ne bodo obravnavani!
O dodelitvi razpisanih priznanj bo odločal Upravni odbor Planinske zveze Slovenije. Priznanja bodo podeljena na posebni slovesnosti ob koncu leta 2010.
ODBOR ZA PRIZNANJA PZS predsednik Jože Melanšek
OPOZORILO:
Čistopis Pravilnika o priznanjih PZS je objavljen v OBVESTILIH PZS štev. 3/2005 in na spletni strani www.pzs.si.
Javni razpis za podelitev priznanj Stanka Bloudka za leto 2010
Na podlagi Zakona o Bloudkovih priznanjih (Uradni list RS, št. 112/05) in Pravilnika o delu Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj (Uradni list RS, št. 9/06) pozivamo organe in organizacije na področju športa (Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez, nacionalne in druge športne zveze, športna društva), druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike priznanj Stanka Bloudka za leto 2010.
Bloudkova priznanja so najvišja priznanja Republike Slovenije, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj vsako leto podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih plaket. Prejemniki Bloudkovih priznanj so lahko posamezniki, športne ekipe ali organizacije.
A) Bloudkove NAGRADE se podeljujejo za:
-	izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa,
-	vrhunski mednarodni dosežek,
-	življenjsko delo v športu.
1.	Izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa
Nagrado za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa lahko prejme posameznik, športna ekipa ali druga organizacija v Sloveniji, zamejstvu ali organizacija slovenskih izseljencev.
Nagrada za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje:
-	deluje najmanj deset let v športu,
-	z organizacijskim delom razvija množičnost ter ustvarja nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim strokovnim delom dosega vidne uspehe.
2.	Vrhunski mednarodni dosežek
Nagrado za vrhunski mednarodni športni dosežek lahko prejme posameznik ali športna ekipa. Nagrada za vrhunski mednarodni dosežek se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje:
-	je član slovenske reprezentance,
-	je osvojil zlato, srebrno ali bronasto medaljo na uradnih mednarodnih tekmovanjih, ki jih organizirajo Mednarodni olimpijski komite, svetovne ali evropske športne federacije.
3.	Življenjsko delo v športu
Nagrado za življenjsko delo v športu lahko prejme posameznik.
Nagrada za življenjsko delo v športu se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje:
-	je v športu deloval najmanj 30 let,
- je bistveno prispeval k razvoju kateregakoli segmenta športa.
Obvestila Planinske zveze Slovenije	29	letnik 36, številka 9—2010
RAZPISI
B) Bloudkove PLAKETE se podeljujejo za:
-	pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa,
-	pomemben tekmovalni dosežek,
-	življenjsko delo v športu,
-	pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji.
1.	Pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa
Plaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa lahko prejme posameznik ali organizacija v Sloveniji, zamejstvu ali organizacija slovenskih izseljencev.
Plaketa za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa se lahko podeli kandidatu, ki je dosegel pomembne in v javnosti potrjene rezultate na področju organizacijskega ali strokovnega dela v športu.
Plaketa za pomemben prispevek k razvoju športa se podeli tudi v primeru, če je kandidat najmanj deset let deloval v športu in z organizacijskim delom razvijal množičnost ter ustvarjal nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim strokovnim delom dosegal vidne uspehe v športu.
2.	Pomemben tekmovalni dosežek v športu
Plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu lahko prejme športnik ali športna ekipa.
Plaketa za pomemben tekmovalni dosežek v športu se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje:
-	je član slovenske reprezentance,
-	je osvojil zlato, srebrno ali bronasto medaljo na uradnih mladinskih tekmovanjih, ki jih organizirajo svetovne ali evropske športne federacije oziroma na uradnih mednarodnih tekmovanjih, ki jih organizirajo Mednarodni olimpijski komite, svetovne ali evropske uradne športne federacije.
3.	Življenjsko delo v športu
Plaketo za življenjsko delo v športu lahko prejme posameznik. Plaketa za življenjsko delo v športu se lahko podeli kandidatu, ki je:
-	aktivno sodeloval v športu najmanj 20 let,
-	vidno prispeval k razvoju kateregakoli segmenta športa.
4.	Pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene panoge oziroma športa v Sloveniji
Plaketo za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji lahko prejme športnik.
Plaketa za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji se lahko podeli, če je kandidat:
-	končal svojo tekmovalno kariero,
-	v svojem tekmovalnem obdobju s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji.
Predlog za podelitev priznanja Stanka Bloudka je potrebno predložiti na obrazcu, ki ga zainteresirani lahko dobijo na spletnih straneh ministrstva http://www.mss.gov.si oziroma dvignejo na Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za šport, Masarykova 16, Ljubljana.
Obvezne sestavine predloga za priznanje so: ime in priimek oziroma naziv predlagatelja,
ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo,
naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacijo,
podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih,
podatki o prejemu Bloudkovega priznanja v preteklih letih,
vrsta predlaganega priznanja,
našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvijo, zaradi katerih se kandidat predlaga za dobitnika Bloudkovega priznanja, podpis predlagatelja in žig organizacije.
Pisni predlogi za priznanje morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, s pripisom "za priznanja Stanka Bloudka" in sicer najkasneje do srede, 15. decembra 2010.
Predlagatelje obveščamo, da bomo upoštevali le predloge, ki bodo prispeli v skladu z razpisom do predpisanega roka. Predlogi se štejejo za pravočasne tudi v primeru, če so bili zadnji dan predpisanega roka oddani priporočeno na pošti.
Tajnik:
Zoran VEROVNIK
PREDSEDNIK Miroslav CERAR
Obrazec je na voljo na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport
http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=1070
Obvestila Planinske zveze Slovenije
30
letnik 36, številka 9—2010
Razpis priznanja Mednarodnega olimpijskega komiteja 2010
Obveščamo vas, da je Mednarodni olimpijski komite objavil razpis nagrade za leto 2010. Tema tokratnega razpisa je »ŠPORT -NAVDIH ZA MLADINO«.
Mednarodni olimpijski komite vsako leto od 1985 dalje, objavi razpis in določi nosilno temo. Za priznanje MOK pa lahko predloge pripravijo vsi nacionalni olimpijski komiteji.
Nagrada za leto 2010 je namenjena posamezniku ali organizaciji, ki je vključena v šport in ima izrazito pomembno vlogo pri navduševanju in vključevanju mladine v šport.
S podelitvijo nagrade želimo izkazati podporo za delo na tem področju, ki je letos ob prvi izvedbi Mladinskih olimpijskih iger in izrazitejši vlogi kulture in izobraževanja, še toliko bolj pomembna.
Vse športne zveze, društva in posameznike pozivamo, da predlagajo kandidate za nagrado MOK za leto 2010. Predlogi naj bodo podani v pisni obliki z osebnimi podatki predlaganega kandidata in obrazložitvijo predloga.
Priznanja MOK bomo slavnostno podelili 15. oktobra na prireditvi ob Dnevu Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez.
Pri izboru bodo upoštevani vsi predlogi, ki bodo na naslov Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, Celovška 25, 1000 Ljubljana s pripisom »Nagrada MOK«, prispeli najkasneje do 15. septembra 2010.
Z olimpijskimi pozdravi!
Dr. Tone Jagodic, l.r.	Miroslav Cerar, l.r.
Generalni sekretar	Predsednik komisije za priznanja
Planinski koledarček 2011
Planinska zveza Slovenije bo tudi za leto 2011 izdala PLANINSKI KOLEDARČEK 2011.
Vse Meddruštvene odbore planinskih društev zato prosimo, da najkasneje do 25. oktobra 2010 pismeno na priloženem obrazcu sporočijo na sejah Meddruštvenih odborov usklajene prireditve, pohode in druga akcije, ki so širšega pomena, namenjene tudi planincem drugih društev. Osrednja akcije planinske organizacije za leto 2009 bo dogovorjena na sestanku s predsedniki MDO!
Pri načrtovanju akcij upoštevajte, da bo: • 7. maja 2011 zasedanje skupščine PZS 4. junija 2011 pa Dan slovenskih planincev
in zato na ta dva dneva ne načrtujte večjih planinskih prireditev, izobraževanj, izpopolnjevanj in tečajev.
Planinska društva še posebej naprošamo, da upoštevajo rok 4. oktober 2010 do katerega naj Meddruštvenim odborom planinskih društev posredujejo načrtovane akcije v letu 2011 in akcije za mesec januar 2011.
Prosimo - ne prezrite razpisa - in upoštevajte postavljene roke, saj drugače težko ustrežemo skupni želji, da bo koledarček natisnjen do konca meseca novembra, pregled prireditev pa posredovan športnim ustanovam in pravočasno dosegljiv na spletnih straneh PZS. Akcije, ki so namenjene društvom, zlasti vzgojne in izobraževalne, naj sporočijo tudi komisije/odbori Upravnega odbora PZS.
PRIJAV, PRISPELIH PO ROKU NE BOMO UPOŠTEVALI. Vsi obrazci (v prilogi) morajo biti podpisani in žigosani s strani predsednika MDO PD ali njegovega namestnika!
Akcije za tujino in vzgojno-izobraževalne akcije napišite posebej! Obrazec naj izpolnijo tudi komisije/odbori UO PZS!
Obvestila Planinske zveze Slovenije
31
letnik 36, številka 10-2010
MEDDRUŠTVENI ODBOR:
DATUM PRIREDITVE	NAZIV, NAMEN IN KRAJ PRIREDITVE, POHODA IN DRUGA AKCIJE	ORGANIZATOR AKCIJE	INFORMACIJE, NATANČNEJŠI PODATKI
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
DATUM:__MP	_
(podpis)
Obvestila Planinske zveze Slovenije
32
letnik 36, številka 10-2010
Podatki o obratovanju planinske koče v letu 2011
Za koledarček planinskih akcij potrebujemo podatke o obratovanju planinskih koč v prihodnjem letu, tako kot vsako leto, tudi letos. Večini planinskih društev, ki upravljajo planinske koče smo obrazec za vpis podatkov poslali že tudi v elektronski obliki, objavljamo pa ga tudi v tej številki Obvestil.
Prosim vas, da obrazec natančno izpolnite in ne mešate (velikokrat se to zgodi) termina Stalno odprto (SO) in odprto za weekende (OSNP). Orientirajte se le na najbolj pomembne podatke zlasti pri informatorjih, saj smo omejeni s prostorom, zato vpišite ime le ene osebe in eno telefonsko številko.
Prosimo vas, da nam podatke sporočite na PZS do 25. oktobra 2010.
Hvala za pomoč in lep pozdrav.
PLANINSKA KOČA
Koča bo odprta stalno (SO) od:
do
Koča bo odprta za weekende (OSNP) od:
do:
Telefon v koči:
Ime in priimek oskrbnika koče
tel:
Ali
Ime in priimek najemnika koče
tel:
Ime in priimek informatorja:
tel:
(informator je oseba, zadolžena s strani PD, da posreduje informacije obiskovalcem koče in PZS)
Če ima PD ali koča elektronsko pošto napišite naslov:
Če ima PD spletni naslov ga napišite:
Obvestila Planinske zveze Slovenije
33
letnik 36, številka 10-2010
Seznam upravičencev do donacij za leto 2010
Ur. List 62/2010—izvleček za PD
IME OZIROMA NAZIV	NASLOV SEDEŽA	DAVČNA ŠTEVILKA
PLAN IN KO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI	RECICA OB SAVINJI 078, 3332 RECICA OB SAVINJI	36352403
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE	DVORAKOVA ULICA 009, 1000 LJUBLJANA	62316133
PLANINSKO DRUŠTVO BLAGAJANA POLHOV GRADEC	POLHOV GRADEC 001. 1355 POLHOV GRADEC	87193710
PLANINSKO DRUŠTVO BOHINJSKA BISTRICA	TRIGLAVSKA CESTA 035, 4264 BOHINJSKA BISTRICA	55561675
PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO	TITOVA CESTA 106, 8281 SENOVO	43978045
PLANINSKO DRUŠTVO BRICNIK MUTA	GLAVNI TRG 022, 2366 MUTA	25487752
PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA	STANETOVA ULICA 020, 3000 CELJE	41198654
PLANINSKO DRUŠTVO CERKNO	BEVKOVA ULICA 009, 5282 CERKNO	25525263
PLANINSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE	VIDEM 048A. 1312 VIDEM-DOBREPOLJE	11678364
PLANINSKO DRUŠTVO DOBRNA	DOBRNA 19, 3204 DOBRNA	10657894
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE	KOPALIŠKA CESTA 004. 1230 DOMŽALE	70096864
PLANINSKO DRUŠTVO DONAČKA GORA	STOPERCE 013B, 2289 STOPERCE	84574232
PLANINSKO DRUŠTVO DRAGO BREGAR	BRODARJEV TRG 005, 1000 LJUBLJANA	49861999
PLANINSKO DRUŠTVO DRAMLJE	S VETE L KA 001, 3222 DRAMLJE	21256055
PLANINSKO DRUŠTVO F RAM	F RAM 047, 2313 FRAM	51175282
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD	M ENI NA 001, 3342 GORNJI GRAD	11641673
PLANINSKO DRUŠTVO GOZD MARTULJK	ZGORNJE RUTE 085, 4282 GOZD MARTULJEK	96913380
PLANINSKO DRUŠTVO GRMADA CELJE	ULICA MESTA GREVENBROICH 009, 3000 CELJE	13393928
PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL	SLOVENSKA CESTA 007, 1354 HORJUL	43660983
PLANINSKO DRUŠTVO IDRIJA	ULICA SV. BARBARE 006, 5280 IDRIJA	49761439
PLANINSKO DRUŠTVO IMP LJUBLJANA	DUNAJSKA CESTA 007, 1000 LJUBLJANA	16016637
PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA	STEGNE 021. 1000 LJUBLJANA	20922230
PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA KRANJ	LJUBLJANSKA CESTA 24A, 4000 KRANJ	25973991
PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK - ČRNI VRH NAD IDRIJO	ČRNi VRH 84, 5274 ČRNI VRH NAD IDRIJO	72993529
PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK - KOROŠKA BELA	CESTA BORISA KIDRIČA 037C, 4270 JESENICE	19089180
PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE	CESTA ŽELEZARJEV 001: 4270 JESENICE	29347947
PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ	KOROŠKA CESTA 027, 4000 KRANJ	87238136
PLANINSKO DRUŠTVO KRIŽE	VRTNA ULICA 006, 4294 KRIŽE	87490056
PLANINSKO DRUŠTVO UBOJE	KASAZE 098. 3301 PETROVČE	51952106
PLANINSKO DRUŠTVO LISCA	TABORNIŠKA ULICA 014, 8290 SEVNICA	80499414
PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA	ULICA MIRE PREGLJEVE 001, 1270 LITIJA	31901743
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA MATICA	TRDINOVA ULICA 008. 1000 LJUBLJANA	11994584
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI	CESTA V RASTKE 012, 3333 LJUBNO OB SAVINJI	85949345
PLANINSKO DRUŠTVO LJUTOMER	MIKLOŠIČEV TRG 004, 9240 LJUTOMER	43634346
PLANINSKO DRUŠTVO LOVRENC NA POHORJU	GORNJI TRG 060, 2344 LOVRENC NA POHORJU	18662471
PLANINSKO DRUŠTVO MAKS MEŠKO ORMOŽ	PTUJSKA CESTA 020. 2270 ORMOŽ	84000856
PLANINSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA	JURČIČEVA ULICA 008. 2000 MARIBOR	57438455
PLANINSKO DRUŠTVO MATICA MURSKA SOBOTA	MLADINSKA ULICA 003. 9000 MURSKA SOBOTA	32506252
PLANINSKO DRUŠTVO METLIKA	CESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI 023, 8330 METLIKA	12645826
PLANINSKO DRUŠTVO MEŽICA	TRG 4. APRILA 004, 2392 MEŽICA	16729820
Obvestila Planinske zveze Slovenije	34	letnik 36, številka 10-2010
PLANINSKO DRUŠTVO MISLINJA
SOLSKA CESTA 034, 2382 MISLINJA
48813737
PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE
VEGOVA ULICA 007, 1251 MORAVČE
67225179
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
SAVINJSKA CESTA 004, 3331 NAZARJE
44694920
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA
BAZOVIŠKA ULICA 004. 5000 NOVA GORICA
61579629
PLANINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO
ROZMANOVA ULICA 010, 8000 NOVO MESTO
40914917
PLANINSKO DRUŠTVO OJSTRICA CELJE
KIDRIČEVA ULICA 3, 3000 CELJE
78680522
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
ULICA RASISKE ČETE 4, 1236 TRZIN
38182858
PLANINSKO DRUŠTVO PALOMA SLADKI VRH
SLADKI VRH 007. 2214 SLADKI VRH
29776783
PLANINSKO DRUŠTVO PLANIKA MARIBOR PLANINSKO DRUŠTVO POLET ŠENTRUPERT
MACUNOVA ULICA 40, 2000 MARIBOR
ŠENTRUPERT 124, 8232 ŠENTRUPERT
22501223 92279465
PLANINSKO DRUŠTVO POSTA TELEKOM CELJE PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA
KREKOV TRG 009, 3000 CELJE
TRG OSVOBODILNE FRONTE 016, 1000
LJUBLJANA
85847909 79457339
PLANINSKO DRUŠTVO POSTE IN TELEKOMA MARIBOR
SLOMSKOV TRG 010, 2000 MARIBOR
69931569
PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ
PREŠERNOVA ULICA 027, 2250 PTUJ
10459936
PLANINSKO DRUŠTVO RADLJE OB DRAVI
KOROŠKA CESTA 001 A, 2360 RADLJE OB DRAVI
96226498
PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA
GORENJSKA CESTA 026, 4240 RADOVLJICA
35828633
PLANINSKO DRUŠTVO SATURNUS
AGROKOMBINATSKA CESTA 002, 1000 LJUBLJANA
18038344
PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA
SREBRNICEVA ULICA 001. 6210 SEŽANA
63617706
PLANINSKO DRUŠTVO SLAVNIK HRPELJE
REŠKA CESTA 014. S240 KOZINA
71529942
PLANINSKO DRUŠTVO SLIVNICA PRI CELJU
PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC
GORICA PRI SLIVNICI 098. 3263 GORICA PRI SLIVNICI_
GRADIŠČE 30, 2380 SLOVENJ GRADEC
49720767 67703496
PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENSKA BISTRICA
TRG SVOBODE 16. 2310 SLOVENSKA BISTRICA
79672787
PLANINSKO PLANINSKO PLANINSKO
DRUŠTVO DRUŠTVO DRUŠTVO
SVETI VID ŠKOFJA LOKA ŠMARNA GORA
SVETI VID 008, 1380 CERKNICA KAPUCINSKI TRG 013, 4220 ŠKOFJA
LOKA._
PLOČANSKA ULICA 008, 1211 LJUBLJANA ŠMARTNO
24304271 61972029 74398431
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ
KAJUHOVA CESTA 015, 3325 ŠOŠTANJ
86171658
PLANINSKO DRUŠTVO TOLMIN
TRG MARSALA TITA 016A. 5220 TOLMIN
42275954
PLANINSKO DRUŠTVO TREBNJE
GUBCEVA CESTA 999, 8210 TREBNJE
79579647
PLANINSKO DRUŠTVO VALENTIN STANIČ KANAL
GRADNIKOVA ULICA 3, 5213 KANAL
57801908
PLANINSKO DRUŠTVO VEČER
SVETOZAREVSKA ULICA 014, 2000 MARIBOR
73453404
PLANINSKO PLANINSKO
DRUŠTVO DRUŠTVO
VELENJE VIDEM
PREŠERNOVA CESTA 022D. 3320 VELENJE
CESTA 4. JULIJA 032. 3270 KRŠKO
79778798 31417817
PLANINSKO PLANINSKO
DRUŠTVO DRUŠTVO
VIHARNI K VINSKA GORA
GREGORČIČEVA ULiCA 020, 1000 LJUBLJANA
VINSKA GORA 031 A, 3320 VELENJE
63196522 69592730
PLANINSKO PLANINSKO
DRUŠTVO DRUŠTVO
VIPAVA VITANJE
TRG PAVLA RUSTA 006, 5271 VIPAVA GRAJSKI TRG 001, 3205 VITANJE
15492753 54536502
PLANINSKO DRUŠTVO VOJNIK
CELJSKA CESTA 23A. 3212 VOJNIK
26426005
PLANINSKO DRUŠTVO VRANSKO
VRANSKO 59, 3305 VRANSKO
25905538
PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA
TRŽAŠKA CESTA 011, 1360 VRHNIKA
51771900
PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZNIČAR CELJE
AŠKERČEVA ULICA 013, 3310 ŽALEC KREKOV TRG 001, 3000 CELJE
62S14125 97666475
PLANINSKO DRUŠTVO ZrlRI
TAVČARJEVA ULICA 10, 4226 ZIRI
54152135
PLANINSKO DRUŠTVO ŽIROVNICA
ŽIROVNICA 063, 4274 ŽIROVNICA
97591106
Obvestila Planinske zveze Slovenije	35	letnik 36, številka 9—2010
Sodelovanje s Slovensko vojsko v letu 2011
PRIJAVE POTREB PLANINSKIH DRUŠTEV IN PZS
S strani Poveljstva sil Slovenske vojske smo prejeli poziv za prijavo potreb po helikopterskih prevozih v letu 2011. Ne glede na to, da helikopterski prevozi v letu 2010 zaradi omejevanja sredstev, ki so bila v proračunu Ministrstva za obrambo načrtovana za sodelovanje s civilnimi organizacijami, niso bili realizirani, vas prosimo, da nam tudi za leto 2011 prijavite potrebe po helikopterskih prevozih za potrebe vzdrževanja planinskih koč. V ta okvir pa ne sodijo prijave za vzdrževanje planinskih poti. To morate skoordinirati s Komisijo za planinska pota UO PZS.
Ker se moramo s SV pravočasno uskladiti glede sodelovanja v letu 2011, vas vljudno prosim, da nam pošljete obvestilo o tem, ali boste v letu 2011 morda potrebovali pomoč SV bodisi pri obnovah vaših planinskih koč, bodisi pri organizaciji raznih prireditev, taborov in podobno. Prosim, da mi potrebe sporočite do 15. septembra 2010 na obrazcu, ki je na hrbtni strani tega obvestila po pošti in/ali tudi po e-pošti.
Generalni sekretar PZS: Danilo Sbrizaj l.r.
Helios
V Heliosu nadaljujemo sodelovanje z Olimpijskim komitejem -Združenjem športnih zvez pri obnovi športnih objektov. Letos smo že enajsto leto zapored pripravili razpis za obnovo, ki se je ravnokar zaključil. Naša prizadevanja so rodila sadove in do sedaj smo uspeli prebarvati in zaščititi že več kot 60 objektov po Sloveniji.
Med obnovljenimi objekti je bilo tudi preko deset planinskih koč, a ker nas od takratnega sodelovanja loči že kar nekaj let, tudi ti objekt verjetno že potrebuje nadaljnje vzdrževanje ali prenovo. Ko smo sodelovali pri obnovi, smo se dogovorili, da na vidno mesto na objektih namestite našo sponzorsko tablico ali transparent. Napis naj bi ostal nameščen eno leto od obnove, potem pa ste ga lahko odstranili. Tudi najboljša barva oz. premaz namreč služita svojemu namenu nekaj let, potem pa je v duhu
dobrega gospodarja potrebno poskrbeti za nadaljnje vzdrževanje oz. obnovo. Nevzdrževani objekti pač nikomur niso v ponos. Zato vas prijazno prosimo, da če imate na kočah še vedno nameščene naše tablice oz. transparente, le-te odstranite in nas o tem tudi pisno obvestite.
Obenem vas ob tej priložnosti vljudno vabimo, da spremljate naše vsakoletne razpise in se ponovno prijavite z objektom, ki potrebuje prenovo. Poleg tega vam sporočamo, da v prodajalnah Mavrica kot člani OKS lahko koristite popust, skladen s partnersko pogodbo (20%) med OKS in Heliosom.
Polona Stare, Služba za marketing, pomočnica direktorice
Hiša nevladnih organizacij
Obveščamo vas, da v Ljubljani poteka projekt Hiša nevladnih organizacij v Ljubljani, kjer želijo zbrati nevladne neprofitne organizacije za izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev Ljubljane. Hiša nevladnih organizacij bo v stavbi nekdanje Občine Bežigrad na Linhartovi 13. V primeru, da je katero od planinskih društev na ljubljanskem območju zainteresirano naj se obrne na Zvezo društev upokojencev Slovenije, kjer dobite podrobnejše informacije tel. 01/515 29 5, zdus@siol.net .
Brezplačni seminarji ZDOS
V	mesecu septembru in oktobru v sklopu projekta »ZDOS - integrator društvenega sektorja v Sloveniji« nadaljujemo z izobraževanji oz. usposabljanji za društveni sektor. Tokrat vas vabimo, da se nam pridružite na brezplačnih računalniških delavnicah in dveh seminarjih.
V	septembru in oktobru vas vabimo na:
- Računalniško delavnico Excela v Novem mestu: ponedeljek in torek, 6. in 7. 9. (od 13. do 16. ure), Šolski center Novo mesto, Šegova ulica 112, Novo mesto (rok za prijavo: 2. september 2010)
•	Delavnico izdelovanja spletnih strani za društva v Ljubljani: torek in sreda, 14. in 15. 9. 2010 (od 16. do 19. ure), Osnovna šola dr. Vita Kraigherja, Trg 9. maja 1, Ljubljana (rok za prijavo: 9. september 2010)
•	Delavnico izdelovanja spletnih strani za društva v Mariboru: torek in sreda, 21. in 22. 9. 2010 (od 15. do 18. ure), Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Smetanova 6, Maribor (rok za prijavo: 16. september 2010)
•	Računalniško delavnico Excela v Mariboru: torek in sreda, 5. in 6. 10. 2010 (od 15. do 18. ure), Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Smetanova 6, Maribor (rok za prijavo: 30. september 2010)
Več o posamezni delavnici si lahko preberete na spletni strani ZDOS v rubriki Izobraževanja, kjer si lahko ogledate tudi nekaj fotografij in preberete izjave udeležencev preteklih izobraževanj.
Kako se lahko prijavite? Odprite E-prijavo v rubriki Izobraževanja, izpolnite prijavnico in manjkajoča polja (v okenčku »Vrsta oz. vsebina izobraževanja« prosimo navedite, na katero izobraževanje se prijavljate).
Na naslov, ki ga vnesete, pa boste prejeli obvestilo ter tudi dodatne informacije o izobraževanjih ZDOS. Za dodatne informacije nam pišite na anja.sorsak@zdos.si ali pa nas pokličite po telefonu na 01 62 03 693.
Do konca našega projekta bosta organizirana še dva seminarja. Prvi je s področja projektnega managementa, drugi pa s področja vodenja in upravljanja NVO. Lokacije in datumi seminarjev še niso določeni. Seminarja sta enodnevna in navadno potekata od 9. do približno 14. ure. Lokacije in tudi ure pa lahko prilagodimo vašim željam in potrebam. Če bi se katerega od omenjenih seminarjev radi udeležili, nam to prosimo sporočite na anja.sorsak@zdos.si, mi pa bomo potem glede na želje določili kraj in datum izobraževanj.
Ekipa ZDOS
Obvestila Planinske zveze Slovenije
36
letnik 36, številka 10-2010
KJE, KAJ, KDAJ,
Napovednik dogodkov v organizaciji PD in MDO
11. 9. 10 Strma peč, 2379 m (Italija)
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
11. 9. 10 Viš, 2666 m (Italija)
PD Ljubljana—Matica
Nataša Kramberger 031 619 911
natasa.kramberger@telemach.net
11. 9. 10 10. jesenski pohod na Kotečnik, 772 m
PD Liboje
03 714 03 56, 031 627 923
11. 9. 10 Družinski pohod Zreče-Rogla-Resnik-Zreče
PD Zreče
Drago Črešnar 041 725 033
11. 9. 10 Pohod na Nebeško goro
PD Radeče
Irena Kampuš 041 626 136
11. 9. 10 Zeleniške špice—prečenje
PD Ljubljana—Matica Janez Levec 041 726 855
11. 9. 10 Jerebica
PD Ljubljana—Matica Borut Naglič 041 710 364
11. 9. 10 Osojnica, 756 m
PD Ljubljana—Matica Irena Košir 040 571 376
11. 9. 10 Mahavšček (Veliki Bogatin), 2008 m
PD Radovljica
pisarna PD 04 531 55 44, 031 345 209
11. 9. 10 Lipnik, 1950 m (prestavljeno z 8.8.) PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
11. 9. 10 Veliki vrh nad Jezerskim
PD Viharnik
Štefan Rojina 041 478 421
11.	9. 10 Pag in Baške Oštarije
PD Logatec
Alenka Mrak 041 564 757
12.	9. 10 60 let PD Oplotnica in Dan planincev Podravja
PD Oplotnica
Miran Čoh 041 327 266,
Tone Purg 031 331 042
12. 9. 10 Kepa
PD Podpeč—Preserje
Marko Goršič 01 363 11 75, 041 795 006
12. 9. 10 Lisca poje
PD Lisca Sevnica Tone Šeško 041 640 160,
tone.sesko@gmail.com
12. 9. 10 Mrzla gora, 2203 m čez Hudi Prask
PD Ljubljana—Matica Marko Jurič 041 572 893
12. 9. 10 Jalovec, 2645 m
PD Ljubljana—Matica Tomaž Stražar 041 399 011
12. 9. 10 Kokoš, 674 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
12. 9. 10 Kraljeva špica nad Predelom
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
12. 9. 10 Greben Mojstrovk, 2379 m— prečenje
PD Ljubljana—Matica Andrej Magajne 031 847 700
12. 9. 10 Sappada (Italija)
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
12. 9. 10 Ledenik Pastirica
(Pasterzengletscher-Grossglockner,
Avstrija)
PD Pošte in Telekoma Ljubljana Marina Pirš 040 709 400
12. 9. 10 XXX. Tradicionalni pohod bazoviških junakov 2010
16.	9. 10 Po Kostelski grajski poti
PD Pošte in Telekoma Ljubljana Stanko Jaki 041 696 925
17.	9. 10 Treking Čile—Peru—Bolivija
PD Železničar Celje Jože Cajzek 040 416 090
18.	9. 10 Srečanje srednješolcev in študentov Podravja
MDO Podravja
Urška Kocbek 031 424 416
18. 9. 10 Tradicionalno srečanje planincev na Črni prsti
PD Podbrdo
Lilijana Gatej 041 872 014
18. 9. 10 Pohod na Goteniški Snežnik
PD Kočevje
Franc Janež 041 507 853
18. 9. 10 Srečanje planincev železničarjev Slovenije
PD Železničar Ljubljana Marija Sever 031 280 415
18. 9. 10 Dan pohodništva v Ljubljani— PST
www.pzs.si
PD Drago Bregar Zvone Šere 041 355 589
18. 9. 10 Srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov
PD Trbovlje
Vili Treven 041 672 233 Bojan Gorjup 070 711 202
18. 9. 10 Rjavica, 1789 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
18. 9. 10 Lepa glava, 2049 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
18. 9. 10 Debeli vrh
PD IMP
Andrej Stuchly 041 961 643
18. 9. 10 Spalla del Duranno
PD Viharnik
Bine Mlač 031 604 311
18. 9. 10 Kumlehova glava
PD Hudournik
Grega Rihar 041 211 693
18.	9. 10 Monte Peralba, 2693 m (Gora nad izviri reke Piave—Karnijske Alpe, Italija)
PD Pošte in Telekoma Ljubljane Stane Tomšič 041 830 366
19.	9. 10 Po gradovih in graščinah Spodnje Savinske doline
PD Dobrovlje—Braslovče Natalija Marovt 041 560 117
19. 9. 10 Tradicionalni družinski pohod na Krim
PD Podpeč—Preserje
Marko Goršič 01 363 11 75, 041 795 006
19. 9. 10 Prestreljenik, 2499 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
19.	9. 10 Najlepše jesenske barve bohinjskih planin in doline Sedmerih triglavskih jezer
PD Pošte in Telekoma Ljubljana Martina Šuštar 031 234 911
20.	9. 10 Vršič—Planinski tabor za članice in člane društva
PD Pošte in Telekoma Ljubljana Ruža Tekavec 041 536 788
22. 9. 10 Gorenjska, Pokljuka
PD Ljubljana—Matica Luka Kočar 041 532 410
Obvestila Planinske zveze Slovenije
37
letnik 36, številka 9-2010
KJE, KAJ, KDAJ,
25. 9. 09 Breginj-Muzci-Breški Jalovec
PD Kobarid 051 681 684
25. 9. 10 Po poteh Soške fronte: Mala in Velika Črnelska špica, 2332 m PD Ljubljana—Matica Marko Habjan 031 241 843
25. 9. 10 12. pohod po poteh občine Polzela
PD Polzela
Rudi Divjak 031 525 790
25. 9. 10 Pohod po Kozari
PD Železničar Celje Alojz Ornik 041 431 264
25. 9. 10 Picco di Valandro, 2839 m— Dolomiti
PD Radovljica
04 531 55 44, 031 345 209
25.	9. 10 Žingarica
PD Viharnik
Borut Vukovič 031 805 686
26.	9. 10 4. pohod na Jugovo domačijo
PD Fram
Stanka Vobič 02 686 40 13
26. 9. 10 Montaž, 2753 m, pot A. Leva, Špik, Hude police
PD Ljubljana—Matica Marija Magajne 040 531 305
26. 9. 10 Pohod dveh slapov
PD Polž
Aleš Erjavec 041 746 825
26. 9. 10 14. pohod v okviru akcije »Živi zdravo za zabavo« Bašca, 1700 m PD Gozd Martuljk Oti Mertelj 041 363 730
26. 9. 10 Krničica—Zadnji vrh, 2142 m
PD Pošte in Telekoma Ljubljana Gregor Česnik 041 756 346
26. 9. 10 Pohorje
PD Ajdovščina Valter Pirjevec
1. 10. 10 Nepal—treking
PD Ruše
Mitja Plohl 041 522 091
2. 10. 10 Lukčev pohod Kope-Rogla (Tradicionalni pohod mladih)
PD Slovenska Bistrica Mihaela Resnik 040 422 656
2. 10. 10 Po Vinskih Goricah na Boč (Hošnica-Makole-Boč) ll. del
PD Poljčane
Jože Težak 02 80 25 338, 031 623 901
2. 10. 10 Pohod po gričih okrog Idrije
PD Idrija
Silvij Močnik 041 215 729
2. 10. 10 po Vorančevi poti
PD Ravne na Koroškem Veronika Kotnik 02 82 22 883
2. 10. 10 10. Brodarjev pohod
PD Solčava 040 418 518
2. 10. 10 Sovretov pohod v Šavno peč
PD Dol pri Hrastniku Tomi Paulič 051 303 463
2. 10. 10 Okoli Lastovic, 1767 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
2. 10. 10 Zeleniške špice, 2127 m PD Ljubljana—Matica Marko Jurič 041 572 893
2.	10. 10 Krajinski park Zgornja Idrijca
PD Viharnik
Helena Tepina 040 294 161
3.	10. 10 Spominski pohod na Golak
PD Ajdovščina
3. 10. 10 32. pohod na Slavnik
OPD Koper
05 62 73 060, 031 292 565
3. 10. 10 Pohod po obronkih Celja— Bohor
PD Grmada Celje Alenka Mirnik 041 623 413
3. 10. 10 Peca
PD Preserje - Podpeč
Marko Goršič 01 36 31 175, 041 795 006
3. 10. 10 Markov tek na Javorč
PD Žiri
Zvone Kopač 059 95 91 52
3. 10. 10 Zadnji Pelc, 2315 m, Nizki vrh
PD Ljubljana—Matica
01 231 26 45
7. 10. 10 Alpinistični tečaj
PD Celje Matica
03 492 48 50, 041 324 242
7. 10. 10 Začetna plezalna šola (jesen 2010)
AO Ljubljana—Matica 01 231 26 45
9. 10. 10 Poludnik
PD IMP
Katja Kadiš 041 600 678
9. 10. 10 Orientacijsko tekmovanje— Trdinov pokal
PD Krka Novo mesto
Tone Progar 041 693 195, 041 769 182
9. 10. 10 11. tradicionalni pohod po Steklasovi poti
PD Polet Šentrupert Bojan Brezovar 041 541 077
9. 10. 10 Tekmovalni pohod v spomin na Bena Dolinška, Ruše—Ruška koča
PD Ruše
Iztok Urlaub 040 706 032
9. 10. 10 Srečanje vodnikov Savinjskega MDO na Homu
PD Zabukovica
Alenka Tavčar 031 786 477
9. 10. 10 1. tekma Savinjske orientacijske lige
PD Polzela
Marko Jegrišnik 041 902 183
9. 10. 10 11. kostanjev piknik s pohodom Šentjur-Pečovniška koča
PD Grmada Celje Robi Koritnik 031 353 373
9. 10. 10 Jesenski pohod po RPP
PD Radeče
Irena Kampuš 041 626 136
9. 10. 10 Kostanjev piknik na Kalu
PD Hrastnik
m
1. 10. 10 60-letnica PD Gornji Grad
PD Gornji Grad Klemen Petek 031 501 250
1.	10. 10 Alpinistična šola
PD Grmada Celje
Tomo Videnšek 041 678 087
2.	10. 10 Bajtarski golaž
PD Bajtar Velika Planina Boris Pohlin 041 577 625
3. 10. 10 Slavnik, 1028 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
3. 10. 10 Veliki Golak, 1495 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
3. 10. 10 Jerebica, 2125 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
Marjan Pergar 031 539 945
9. 10. 10 Polhograjska gora, 824
PD Ljubljana—Matica Irena Košir 040 571 376
9. 10. 10 Vrtaško sleme, 2077 m
PD Radovljica
04 531 55 44, 031 345 209
Obvestila Planinske zveze Slovenije
38
letnik 36, številka 9-2010
KJE, KAJ, KDAJ,
9. 10. 10 Požgana Mlinarica, 1868 m— prestavljeno s 24. 7. 2010
PD Ljubljana—Matica Marjeta Dajčman 040 830 427
9. 10. 10 Babji zob, 1128 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
9.	10. 10 Stojna, Koča pri Jelenovem studencu
PD Viharnik
Aljoša Dornik 040 523 394
10.	10. 10 10. pohod po Stoperški planinski poti
PD Donačka gora Albin Lorber 031 320 325
10. 10. 10 pohod po Banjšicah
PD Nova Gorica 05 302 30 30,
planinskod.novagorica@siol.net
10. 10. 10 Po Pomurski planinski poti (štirje letni časi na PPP—poletje)
PD Matica Murska Sobota
Jože Ružič 041 614 672, 02 542 10 53
ruzicjoze@siol.net
10. 10. 10 23. pohod po poteh Andraža
PD Polzela
Simon Grajenšek 031 393 499
10. 10. 10 Kostanjev piknik na Resevni
PD Šentjur
Miro Rožej 041 359 447
10. 10. 10 Srečanje krajanov iz vasi po Kriško goro v Gozdu in obletnica požiga vasi Gozd PD Križe
Ivan Likar 041 784 175
10. 10. 10 Kostanjeva nedelja na Grmadi
PD Videm
Irena Lekše 041 357 018
10. 10. 10 Vajnež, 2102 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
10.	10. 10 Jezerska Kočna, 2540 m
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
11.	10. 10 Monte Capanne, 1018m (Elba)
PD Ljubljana—Matica 01 231 26 45
Jože Zupan: Tukaj tam onkraj (zbirka pesmi)
Prizanesljivo se smehljaš, ko hitimo mimo. Na pragu templja žebraš molitve z brezzobimi usti. Z dlanjo nam dajaš neke čudne, pomenljive znake.
Zbirka pesmi na 47 straneh avtorja Jožeta Zupana, alpinista in člana uspešne odprave na Everest leta 1979. v njej je zbranih 25 pesmi, misli o življenju, gorah, duhovnosti. Notranji nemir avtorja, ki za večnim iskanjem miru tega najde v izražanju svojih čustev s

7-



Knjigo je moč dobiti kot darilo ob donaciji za pomoč pri obnovi slovenske šole v Nepalu.
Sredstva nakažite na račun št.: 05100-8010489572 sklic 10.4000
V septembrski številki Planinskega vestnika
V septembrskem Planinskem vestniku poročamo z otvoritve planinskega muzeja, pri čemer smo zbrali nekaj zanimivih izjav udeležencev, med drugim tudi predsednika republike dr. Danila Turka. Svoje spomine in razmišljanja o alpinizmu je v intervjuju strnil bivši >Everestovec< Vanja Matijevec. Visoko nad Trebušo se je sprehajal in razmišljal Rafael Terpin, svoje vtise pa je shranil tudi na lepih pastelih. Humorno zgodbo o nesrečnem padcu fotoaparata je opisal naš redni dopisnik Gorazd Gorišek. Svoje spomine na profesorja dr. Toneta Wrabra je zapisala Nada Praprotnik. O Blagajevem volčinu, predvsem pa o obisku saškega kralja Friderika Avgusta II., ki je v letih 1838 in 1841 obiskal naše kraje in si ogledal novoodkrito cvetico, piše Eva Holz. Naša urednica Slavica Tovšak je ob sprejetju novega Zakona o Triglavskem narodnem parku zbrala nekaj zanimivih mnenj planinskih delavcev in naravovarstvenikov. Iztok Rutar je v zgodovinsko-alpinističnem prispevku predstavil Kugy-Hornovo smer v Montažu. V rednih vzgojnih prispevkih pišemo o vremenu (Miha Pavšek), encijanu, rdečkah in metulju (Dušan Klenovšek), sidriščih in moči ter gibljivosti (Tadej Debevec). Čez poletne mesece se je nabralo obilo vesti iz alpinističnih krogov, tako doma kot iz tujine, ki sta jih zbrala Peter Mežnar in Urban Golob. Poročamo o vrsti novih knjižnih izdajah in zemljevidu (Bohinj), na koncu pa je še cela paleta vesti iz PZS in planinskih društev. 72 strani zanimivega branja!
Želimo vam veliko veselja pri branju Planinskega vestnika!
Uredništvo ^ www.planinskivestnik.com
Planinska zveza Slovenije se predstavlja tudi na Facebooku, kjer ima svojo »fan« in osebno stran preko katere vse člane obveščamo o novostih, dogodkih in zanimivostih. Povezava na Facebook profil je možen tudi preko spletne strani PZS. Pridružite se Planinski zvezi Slovenije tudi na Facebooku!
Obvestila Planinske zveze Slovenije
39
letnik 36, številka 9-2010
Naravovarstveni pohod pod in nad Mirno goro
Pri koči na Kamniškem sedlu se je v nedeljo, 18. julija 2010 ob 11. 30 uri, odvijala kulturna prireditev Planinskega društva Kamnik, Dan Kamniških planin. Tradicionalno srečanje, namenjeno kamniškim in vsem ostalim planincem, ki radi zahajajo v gore nad Kamnikom, je bilo tokrat že šestindvajseto po vrsti.
Slabša vremenska napoved je verjetno marsikoga odvrnila od poti na sedlo in naprej v gore, vseeno pa so prvi obiskovalci pričeli prihajati že ob sedmi uri zjutraj, da so lahko še pred prireditvijo odšli na Brano ali Planjavo.
Prireditelji še uro pred začetkom nismo bili prepričani, če bomo lahko kulturni del izpeljali zunaj pred kočo, saj je vmes deževalo, ves čas pa je pihal tudi močan veter. Ob pol dvanajsti uri smo se vsi prisotni vseeno zbrali pred kočo. Vse navzoče je pozdravil starosta našega društva Stane Simšič in v govoru poudaril dobro delo kamniškega planinskega društva, ki je lepo vidno po vzdrževanih markiranih poteh, za katere skrbijo delovni markacisti društva ter po uspehih, ki jih dosegajo naši alpinisti doma in v svetu. Vsekakor je srečanje namenjeno druženju, srečevanju starih prijateljev in tkanju novih vezi ter kratkemu pregledu dela društva, ki skrbi tudi za vzdrževanje in sanacijo obeh koč -letos bo nekaj "osvežitve" deležna Kamniška koča. Pozdravil je tudi prijatelje iz pobratenega Trofaiacha ter zaželel vsem obiskovalcem srečno pot nazaj v dolino. Za kulturni program so poskrbeli: Prvo slovensko pevsko društvo Lira, citrar Tomaž Plahutnik in Vokalna skupina Veronika, ki so peli in igrali. Prireditev je v sproščenem vzdušju vodila Vladka Vremšak.
Obiskovalce sta pozdravila tudi predstavnik planinskega društva iz Trofaiacha Armin Hoffman, ki že vrsto let zahaja med kamniške planince in je že zjutraj pred prireditvijo plezal v Wisiakovi grapi v Planjavi ter podpredsednik PD Kamnik Zdravko Bodlaj, ki je pohvalil in se zahvalil nastopajočim, strežnemu osebju v koči in obiskovalcem za prihod na sedlo. V imenu markacistov je apeliral na obiskovalce gora, ki hodijo po markiranih poteh, naj ne ubirajo bližnjic teh poti, saj zaradi tega nastane precej škode in uničenja v naravi. Letos smo v dogajanje okrog te prireditve želeli vključiti tudi mlade planince iz osnovnih šol v kamniški občini, zato smo razpisali literarni razpis na temo gore in vse, kar je povezano z njimi. Razloge in rezultate je predstavila Irena Mušič Habjan. Prvo nagrado sta si "napisala" Neža Lanišek in Matej Sedeljšak, ostali si zaslužijo pohvalo, saj so svoje izdelke pisali že na
NOVICE IZ PLANINSKIH DRUŠTEV
koncu šolskega leta, z mislimi na počitnice. Za nami je še en dan Kamniških planin, tokrat sicer z nekaj manjšo udeležbo, še vedno pa je bilo veselo v koči, kjer so za dobro razpoloženje poskrbeli mladi glasbeniki ansambla Grintovci in "okrepitve" brata Kregar, flavtist Samo Resnik in ostali. Zahvala gre tudi marljivemu osebju v koči z oskrbnikom Simonom na čelu.
^^ Irena Mušič Habjan
PD Zabukovica
www.pzs.si
Po petih dneh, 5852 metrih višinske razlike in preko 158 kilometrih prišli na cilj
Ekipa planincev iz Zabukovice Cveto Jančič, Mito Kot, Miha Bračko, Štefan Matjaž - Stepa (PD Ljubno ob Savinji) se je skupaj z organizatorje odprave Andrejem Veligošekom ob 60-letnici Planinskega društva Zabukovica 31.julija 2010 odpravilo peš iz Zabukovice proti Triglavu. Prva dva dni jih je spremljala še Vanja Vovk. Kot podporna logistična ekipa sta se odlično izkazala Rado Kot in Milan Polavder. Prvi dan nas je pot vodila od Zabukovice do Doma na Čemšeniški Planini. Naslednji dan smo zgodaj zjutraj krenili proti Kamnik. Pot je povečini potekal po asfaltu. Dodaten napor je predstavljala tudi vročina. Po 10 urah hoje, 39km in premaganih 608 m višinske razlike smo prišli v Kamnik, kjer smo prespali v kampu. Tretji dan hoje je bila pot pretežno razgibana mimo Cerkelj na Gorenjskem do cilja etape kampa v Zg. Duplje. Za kraljevsko smo poimenovali četrto etapo od kampa v Zg. Dupljah mimo Bleda do Pokljuke, kjer smo prespali v Šport hotelu. V 11 urah hoje smo prepešačili 38 km in premagali 1300 m višinske razlike. Zadnjo etapo vzpona sta se pridružila tudi Rado Kot in Milan Polavder. Tako so skupaj po skoraj 12 urah, 21km in premaganih 1900 višinske razlike prišli na vrh očaka. Sledil je še sestopi nazaj do Planike, kjer smo zaključili naš pohod. Podvig so lahko sproti spremljali preostali člani društva in drugi prijatelji ter
znanci preko interneta na strani facebook.
^Štefan Matjaž - Stepa ^ Mito Kot
Obvestila Planinske zveze Slovenije
40
letnik 36, številka 9-2010
Obhodnica Ratitovec
Pri Planinskem društvu za Selško dolino Železniki smo letos uredili in odprli novo vezno pot, ki smo jo poimenovali Obhodnica Ratitovec. Namenjena je vsem planincem saj jo zaradi manjše zahtevnosti z lahkoto prehodijo vsi - otroci, družine, starejši in vsi ostali gorniki. Pot časovno ni omejena, zato bo nekomu predstavljala cilje za več let, drugi pa jo bodo lahko prehodili v enem zamahu od začetka do konca. Kot dokaz za prehojeno obhodnico je predvidenih 12 posebnih žigov. Večina žigov je na vrhovih, le na planinah Pečana in Klom je žig pritrjen v bližini tamkajšnjih stavb. Pot se začne na Šavniku, obišče vse pomembnejše vrhove okoli Soriške planine, se obrne proti Ratitovcu, kjer prav tako obišče vse najpomembnejše vrhove grebena in obe še delujoči planini. Pot se zaključi v Krekovi koči na Ratitovcu. Vrstni red obiskanih kontrolnih točk je poljuben. Do vseh kontrolnih točk vodijo obstoječe markirane poti, zato obhodnica nima posebnih oznak. Kot osnova služi planinska karta Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. In še nekaj tehničnih podatkov:
Pot je dolga približno 24 km, da jo bomo v celoti prehodili, pa
bomo porabili približno 11 ur zmerne hoje.
Dnevnike je možno kupiti v Krekovi koči na Ratitovcu, na
sedežu društva v Železnikih v času uradnih ur, v muzeju v
Železnikih, ter v obeh kočah na Soriški planini.
Za enkrat prehojeno pot prejme pohodnik bronasto
spominsko značko.
Za petkrat prehojeno pot prejme pohodnik srebrno spominsko značko.
Za dvajsetkrat prehojeno pot prejme pohodnik zlato spominsko značko.
V primeru, da nekdo želi obhodnico večkrat prehoditi, je potrebno najprej končati prejšnjo in šele zatem začeti novo.
Podrobnejše informacije o Obhodnici Ratitovec lahko poiščete tudi na spletni strani http://www.pd-zelezniki.com
NOVICE IZ PLANINSKIH DRUŠTEV
stavniki društva z veseljem posredovali strokovne nasvete o gorniškem življenju, o varni hoji in kolesarjenju ter vse druge informacije o raznolikem delovanju društva, ki so si ga lahko zelo nazorno ogledali na velikem platnu pred stojnico.
Koper: Oživela ulica 2010
^ Rado Goljevšček
www.pd-zelezniki.com
Obalno planinsko društvo Koper (OPD Koper) se je tudi letos z veseljem odzvalo vabilu na prireditev Kluba študentov občine Koper, ki je v tem tednu potekala že enajsto leto zapored. Glavni namen projekta je ponovno oživeti nekdaj najbolj živahno Kidričevo ulico. Predstavile so se mnoge različne organizacije, društva, podjetja... Letos je bilo celotno dogajanje zbrano pod sloganom " Poleti z nami", rdeča nit pa močna vpetost v istrsko - obalno okolje. Zato prisotnost OPD Koper ne preseneča, saj je že 61. leto s svojo obširno planinsko dejavnostjo še kako povezano z istrskim prebivalstvom, izpolnjevanjem njegovih potreb po zdravem življenju v naravi, pa tudi s skrbjo za poti in Tumovo kočo na Slavniku.
Ob njihovi lično opremljeni stojnici je bilo živahno. Mimoidoči so radi segli po hladnem planinskem čaju, ki ga je tudi letos odlično pripravila vodnica Vladka. Prav tako pa so jim pred-
m
m mA
i**
Pot zdravja in prijateljstva
Maruška Lenarčič ^Valter Valenčič in Aldo Zubin
PARENZANA: poletno čiščenje
Akcija čiščenja in urejanja priljubljene mednarodne rekreativne poti Porečanka ali Parenzane od Dekanov do Bertokov, je kljub dopustom in vročini uspela. V avgustu je bila že šesta akcija letos, saj se pot zaradi obilice padavin izjemno hitro zarašča.
Delalo je 21 udeležencev iz vseh odsekov Obalnega planinskega društva Koper in dva udeleženca, ki sta prišla celo iz Ajdovščine. Prizadevno in predvsem hitro so upravljali s 6 motornimi kosami, z eno strižno koso na motokultivatorju, s pihalnikom za pometanje in z množico ročnega orodja. Odstranili so na kupe podrasti. In kakšna pestrost vrst (tudi na to so bili pozorni, kako ne, saj poteka mednarodno leto biološke raznolikosti)!
Udeleženec mi je pripovedoval: "Vročina ni bila prehuda, pijača ohlajena, morala na višku. Na koncu vsi preznojeni (zastonj savna), utrujeni in ob pogledu na široko in v nulo očiščeno traso nadvse zadovoljni. Tu in tam nas je kdo iz množice sprehajalcev, tekačev in kolesarjev celo uspel pogledati ali nekaj posameznih primerkov celo pozdraviti!?" Padel je zanimiv komentar dveh nadebudnih mladeničev na skuterjih, ki sta se pretegovala in dolgočasila na mostu čez Rižano: "Kaj so to kakšni Šiptarji, da delajo v taki vročini?" Torej planinskim Šiptarjem vse spoštovanje in zahvala, saj že deset let skrbijo za Pot prijateljstva in zdravja od Škofij do Kopra. Prostovoljne akcije, ki jih je na leto od 5 do 10 sicer finančno podpira MO Koper in samo lahko upajo, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Predvsem pa prostovoljcem ne sme zmanjkati volje, še posebej ne organizatorjem in stalnim delavcem.
Zdaj pa na kolo ali rolke ali peš in prepričajte se, kako zgleda povsem očiščena pot, ker ne bo dolgo, saj letos narava ne skopari z dežjem. Ob užitkih,ki jih nudi pot pa ne pozabite na neutrudne prostovoljce,ki bodo morali kmalu spet zavihati rokave.
^ Maruška Lenarčič
Obvestila Planinske zveze Slovenije
41
letnik 36, številka 9-2010
Pohod na našega očaka
Veličina,	neskončna
lepota, razkošje narave človeka na pusti ravnodušnega.
V zgodnjem jutru, v nedeljo 22. avgusta, sredi prostranih pokljuških smrekovih gozdov, se nas je 31 odločenih pohodnikov podalo po zmerno vzpenjajoči se poti na Triglav.
NOVICE IZ PLANINSKIH DRUŠTEV
svet v vsej svoji razkošnosti. Preperevanje in spreminjanje doline je nenehen proces.
A takrat se je naša idila spremenila. Ker se vse pripeti enkrat, Si predstavljate, kakšni se je zgodilo tudi nam, da si je naša planinka poškodovala občutki so preplavljali gleženj. Naša prva pomoč ni zalegla. Glede na okoliščine, smo naše prvopristopnike, ko poklicali reševanje. Moramo se zahvaliti oskrbniku v koči na so vedeli, da so končno Triglavskih jezerih, ki je hitro sprožil reševanje in vsem ostalim stopili na najvišjo točko, v sistemu reševanja ter nenazadnje helikopterski posadki in ko višje ni šlo več? reševalcem za tako hiter odziv. K sreči se je na koncu vse
dobro izteklo, brez večjih posledic.
Kljub neljubemu dogodku, se nas je večina napotila dlje do koče pri Triglavskih jezerih. V tem času nas je že preletel helikopter in v hitri reševalni akciji odpeljal poškodovano planinko. Kljub upoštevanimi vsemi varnostnimi ukrepi in primerni obutvi se je zgodilo. Zadnji daljši počitek smo izkoristili za malico, ker nas je potem čakala še pot na Komno
Sprva so naš razgled omejevali tema, gozdovi in, da ne in sestop po serpentinasti mulatjeri v dolino. Na nebu so se že pozabimo, še nizka nadmorska višina. Smo pa lahko opazovali zbirali kumulusi, oblaki, ki so že napovedovali napovedano različno planinsko cvetje. Marsikdo še ni slišal za Alpsko spremembo vremena.
mastnico, mesojedko, kar se čudno sliši, mar ne? A vendar. Ker je za večino zajtrk sredi nočnih ur prezgodnji, smo za postanek izkoristili pobočje pod Studorskim prevalom. Pravijo, da prazen "žakelj", po fizikalnih zakonitostih, ne stoji pokonci. Najbolj pa človeka jezi, ko prideš na vrh sedla, gredo vsi, težko prigarani višinski metri v nič, čemu? Malo šale. Preden smo hoteli videti kakšen konkreten dvatisočak, smo morali obhoditi debeli Tosc. Potem pa kot na dlani, vse. Še Vodnikova koča se ni mogla več skrivati pred nami. Počitek, sendviči, energetske ploščice, kava, pijača in marsikaj še za nove moči, smo izvlekli iz nahrbtnikov. Do Konjskega sedla, ki že preseže 2000m, ni bilo daleč. Požirek ali dva potem pa
Tura je bila zelo lepa, a zaradi dolžine prehojene poti kar naporna. Glas harmonik na koncu in pa veselo razpoloženje že prispelih v dolino, je tudi nam, ki smo še zadnji prihajali k avtobusu narisal nasmeh na obraze.
Najvažnejše pa je vedno in s tem lahko merimo uspešnost pohodov, varna vrnitev. Utrujenost mine, lepi spomini pa ostanejo.
^ Matjaž Bohinc
Še ena generacija vodnikov PZS kategorije A
V
preklop pogona na vse štiri in sopihanje do našega prenočišča. času od 26. junija do 7. julija 2010 je Planinsko učno središče v
Koča se je uspešno skrivala
Bavšici nudilo zavetje 26 tečajnikom, ki smo bili zbrani z vseh
do zadnjih nekaj minut pred ciljem. Osnovni cilj smo, kljub vetrov in sicer iz planinskih društev Brežice, Celje Matica,
veliki skupini kar hitro dosegli. Planotast svet, kjer stoji koča ponuja tudi nekaj s travo pokritega sveta. Za počitek in poležavanje po naporu kot naročeno. Če pa se ti je pogled obrnil višje, kamor smo bili še istega dne namenjeni tudi mi, si opazil številne pikice, ki so se vztrajno premikale vse višje.. Kljub vsakoletni organizaciji, se je letos prvič povzpelo na vrh
Dobravlje -Braslovče, Dobrna, Dovje - Mojstrana, Galicija, Iskra Kranj, Krka Novo mesto, Lisca Sevnica, Lovrenc na Pohorju, Matica Murska Sobota, Miklavž na Dravskem polju, Nazarje, Radovljica, Ruše, Sloga Rogatec, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Vransko in Vrhnika. Vsi smo v mesecu maju predhodno uspešno opravili sprejemni izpit in preizkusno turo
Slovenije enajst pohodnikov. Spet veliko dela za biriče..Po za 1. letošnjo izmeno strnjenega tečaja.
opravljenih zabeleženih formalnostih, fotografiranju in še K odličnemu dvanajstdnevnem počutju so v največji meri
marsičem, smo se vrnili v dolino po smeri pristopa, preko pripomogli vodja tečaja, Janko Mihev in predavatelji, poleg
Malega Triglava.
vodje tečaja še Darja Jenko, Katja Kadiš, Jože Kamenšek - Joža,
Pretresljiv zvok budilke in izgubljeni obrazi, ko se je prižgala luč Aleksander Kelnerič - Sandi, Adolf Kirbiš - Adi in Ivan Šturm
v sobi, sta povedala vse. Jutranji razgled je bil lepši od prejšnjega dne. Vijolično rdeči odtenki iz smeri sončnega
Ivek, kuharici Betka - Rožica in Betka - Sonček ter maskota središča, gospodar Jelko, ne smemo pa pozabiti lepega
vzhoda so bili fascinantni. Začetek sestopa od Planike in vsi	gorskega okolja doline Bavšice z okoliškimi gorami in vremena,
nabrušeni, smo kmalu obšli piramidasto Šmarjetno glavo do	ki nam je bilo vse dni neverjetno naklonjeno. Tržaške koče na Doliču, kjer se je prilegel zajtrk pa kakšna ne Ob strokovni pomoči predavateljev smo se tako zavzeto lotili prav poceni kava. Vmes še malo orientacije kaj se vidi in kaj naj izobraževalnega programa, ki obsega vsebine po predmetniku se ne bi. Melišče pod Hribaricami je poleg strme poti ponujalo tudi veliko Alpskega maka.
Po vzponu, ki ni od muh, se je morda kdo le vprašal, kako si mi	pripravo za izpitno turo, ki predstavlja praktični del izpita.
predstavljamo sestop? Hm? Prostrani podi, številnih kraških	Seveda ne smemo pozabiti množice testov, ki so sledili
in učnem načrtu za vodnike PZS kategorije A. Izvedli smo predpisane gorske ture, izdelali seminarsko nalogo kot
oblik le niso bili edino, kar smo videli. Prelepi kozorogi so nam s svojim gibanjem in vedenjem dali vedeti, kdo je gospodar
posameznim predavanjem.
Pomemben del tečaja je bil poudarek na družabnosti oziroma
prostranih območij. Končno smo se začeli spuščati in pred smo utrjevanju vezi med tečajniki in vodstvom tečaja, delovali smo že zagledali Zeleno jezero. Dolina Triglavskih jezer poleg kot dobra naveza, ki smo jo potrdili s praznovanjem rojstnega prelepih jezer in številnega planinskega cvetja, razkriva kraški dne udeleženke tečaja, s skupnim raftingom na Soči in
Obvestila Planinske zveze Slovenije
42
letnik 36, številka 10-2010
čudovitim zaključnim večerom ob tabornem ognju. Obljubili smo si, da se v enaki zasedbi srečamo v mesecu oktobru na lažji turi, ki jo bomo zaključili s prijetnim druženjem. Med samim tečajem smo se razveselili obiska predsednika Planinske zveze Slovenije, Bojana Rotovnika, ki si je s predstavnikoma Fakultete za šport, prof.dr. Stojanom Burnikom in doc.dr. Blažem Jerebom ogledal učno središče naše zveze in plezališče v bližini središča, nas pa so »presenetili« ravno sredi predavanja, ki je še kako povezano s področjem, za katerega sta zadolžena na fakulteti -gorništvom, športnim plezanjem in aktivnostmi v naravi. Preživeto obdobje na tečaju nam je dalo polno novih planinskih izkušenj, znanj in novih prijateljev. Tečaj smo vsi uspešno opravili in tako postali pripravniki za planinskega vodnika kategorije A in medtem, ko to pišem, so nekateri že začeli pod nadzorom registriranih vodnikov enake ali višje kategorije nabirati prve od petih različnih tur na lahkih kopnih turah, v želji, da bi si čim prej pridobili registracijo kategorije A ali nadaljevali z usposabljanjem za vodnika Planinske zveze Slovenije zahtevne kopne ture - B kategorija.
Še posebej smo bili veseli obiska predsednika PZS - Bojana Rotovnika
Naj bo še naprej varen njihovim pohodnikom.
in čvrst korak vsem vodnikom
Milan Jerman
PD Vrhnika V »svečani« opravi in s potrdili o uspešno opravljenem tečaju v rokah
Otvoritev planinske koče na Šentjungertu
Še danes slišim besede, ki mi jih je lani 20. februarja v zgodnjih jutranjih urah po telefonu izrekel Matej: "Viki, naša lesena hiša na Gori gori". Obnemel sem, v tistem trenutku sem najprej pomisli na skavte, ki so bili med počitnicami naši gosti. Vprašal sem ga, kaj je z njimi. Odgovor je bil, ne vem. V tistem trenutku sem prekinil dopust in se odpeljal proti domu. Ko sem prišel na pogorišče, se mi je stemnilo. Naša lesena hiša, ki je bila leta 2002 v celoti obnovljena, je pogorela. Na staro leseno hišo smo bili ponosni, bila je zavidljive starosti, a ko je bila obnovljena, je bila prava lepotica. Številni obiskovalci smo v njej preživeli mnogo prijetnih trenutkov. V njej je bilo ogromno smeha, petja in tudi kaj resnega smo modrovali. V hipu se je naša hiša spremenila v pogorišče. Ves naš trud, znoj, vso naše prostovoljno delo in vse skrbi - vse se je spremenilo v pepel.
So koče v gorah, ki planincu prav posebno prirastejo k srcu. Imajo neko čarobno moč. To lahko rečemo krajani Galicije za našo planinsko kočo na Šentjungerti.
Žalostni smo bili ob pogledu na pogorišče stare lesene hiše, vendar trdno odločeni, da bomo zgradili novo. Po prvem čustvenem pretresu smo se lotili dela. Planinci smo se ponovno organizirali in pričeli z delom. Pripravili smo načrte in poslali ponudbe. V tem času nam je Zavarovalnica Triglav ocenila škodo in tudi v zelo kratkem času nakazala avans finančnih sredstev. To nam je omogočilo, da smo se lahko zelo hitro odločili za nov projekt. Ogledali smo si nekaj primerov lesenih hiš in se po naši oceni odločili za najboljšo. Sklenili smo pogodbo z ALP-lesom iz Celja.
Pričeli smo s prostovoljnim delom. Odstranili smo požgane lesene in zidane dele hiše, ter pripravili temeljno ploščo in jo obzidali s kamnom. Posebno poglavje je bil prevoz materiala lesene hiše na gradbišče. Ekipa je pričela s sestavo hiše in po nekaj dneh je nova lesena hiša dobila svojo podobo. Nas pa je
ponovno čakalo prostovoljno delo, saj smo morali ostrešje najprej polatati, narediti žlebove, vetrne obrobe in pokriti s kritino. Hišo je bilo potrebno v notranjosti in zunanjosti v celoti prepleskati. Delo smo nadaljevali z vgradnjo oken in vrat ter montažo stopnic. Opravili smo elektro in vodovodno instalacijo, pozidali kamin in dimnik ter položili topli pod. Uredili smo mize, klopi in točilni pult. Na okna še obesili ročno narejene zavese. Uredili smo še zunanjo okolico hiše. Naš skupni prostor je tako dobil domačo podobo. Ponovno vabi vse obiskovalce na prijetno druženje.
Investicija, ki smo jo opravili je znašala okoli 100.000€. S prostovoljnim delom naših planincev in krajanov nam je uspelo to narediti za bistveno manjšo vsoto. Bilo je opravljenih okoli 2000 ur prostovoljnega dela, a sem vesel in ponosen, saj so bile to ure trdega fizičnega dela, a tudi radosti, smeha in veselja. Pred nami je rasla in se kitila nova lesena hiša, ki je bila plod naših izkušenj, znanja in sposobnosti. Skozi delo so se plemenitila naša prijateljstva, večala se je tudi čustvena navezanost na Goro in pripadnost društvu. Ponovno se je potrdilo, da v slogi je moč.
Na tem mestu se moram najprej zahvaliti vsem našim dežurnim družinam, krajanom - s tem tudi vsem društvom v kraju za opravljeno prostovoljno delo, finančna sredstva in moralno podporo. Zahvala velja tudi sponzorjem in donatorjem, saj brez njih ne bi zmogli sestaviti mozaika naše uspešnosti.
Vesel in ponosen sem, da mi je uspelo povezati vse, ki so imeli interes in željo pomagati pri izgradnji nove lesene hiše. Hiša je dokaz, da smo ljudje kljub kriznim časom, ki nas pestijo, še vedno solidarni in pripravljeni narediti tudi kaj zastonj. Najvažnejše pa je to, da nas je hiša še bolj povezala in utrdila naša prijateljstva.
^ Viktor Furman
Obvestila Planinske zveze Slovenije
43
letnik 36, številka 10-2010
KOLEDARJA 2011
www.pzs.si e-mail: maja@pzs.si tel.: 01 43 45 690
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Dvoržakova 9 p. p. 214
1000 Ljubljana
-	posnetki slovenskih vrhov
-	legenda o ajdovski deklici
-	obogaten z verzi
-	pregleden koledarski del z luninimi menami
-	format 33 x 48 cm
-	pasica za dotisk logotipa
cena 4,80 €*
*DDV je vključen v ceno. Poštnino plača naročnik.
JAMLMR
iLifib
Mladinska priloga Obvestil PZS
NEKAJ MEDNARODNIH...
Evropa je polna priložnosti. Da jih lahko izkoristimo, potrebujemo le prave informacije. Eurodesk je brezplačni infoservis Evropske komisije in je namenjen tako mladim kot tudi tistim, ki se pri svojem vsakdanjem delu srečujejo z mladimi in njihovimi vprašanji. EURODESK SLOVENIJA, ZAVOD MOVIT NA MLADINA, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, tel: 01 430 47 48, faks: 01 430 47 49, e-pošta: info@eurodesk.si, spletna stran: www.eurodesk.si, skype: skype:eurodesksi. Vabljeni.
> RAZPISI ZA MLADINSKE DELAVCE, MLADINSKE ORGANIZACIJE IN ŠOLE:
•	Razpis za program Mladi v akciji, akcija
4.5 - Podpora informacijskim aktivnostim za mlade in aktivnim na področju mladinskega dela in mladinskih organizacij,
http://eacea.ec.europa.eu/youth/fundi ng/2010/call action 4 5 en.php. Rok za prijavo je 10. september 2010.
•	Natečaj za mlade prevajalce Juvenes Translatores,
http://ec.europa.eu/translatores/index_ en.htm. Rok za prijavo je 20. oktober 2010.
akcijo 4.3 in izmenjav
podpora mladinskih
•	Razpis za mobilnosti delavcev,
http://eacea.ec.europa.eu/youth/fundi ng/2010/call_action_4_3_en.php. Rok za prijavo je 22. oktober 2010.
> RAZPISI ZA MLADE
•	Nagrada za evropske novinarje 2010 "Za raznolikost. Proti diskriminaciji",
http://journalistaward.stop-discrimination.info/. Rok za prijavo je 17. september 2010.
Natečaj "Z glasbo proti revščini", http://www.ifightpoverty.eu/act/music-contest. Rok za prijavo je 30. september 2010.
Nagrada Mladi Evropejec leta,
http://www.schwarzkopf-stiftung.de/area.11.Promotion.html. Rok za prijavo je 30. september 2010.
Program pripravništev Bogliasco,
http://www.bfny.org/. Rok za prijavo je 1. februar 2011.
>	UPORABNI SPLETNI VIRI:
•	Culture	Jobs	International
Spletna stran, preko katere lahko ostanete informirani o kulturnih zaposlitvah v Evropi in širše ter o kulturnih organizacijah, ki zaposlujejo v Evropi.
http://www.culturejobsinternational.org /Jobs
>	ISKANJE PARTNERJEV ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
•	Romunska organizacija išče partnerje za projekt v okviru akcije 5.1: neformalno izobraževanje: poti do družbene	prepoznavnosti«
Projekt je namenjen prepoznavanju spretnosti mladih in učenju preko participacije v aktivnostih mladinskega dela, povečati vidnost mladinskega dela in njegov vpliv na življenja mladih ljudi, povečati družbeno prepoznavanje mladinskega dela v družbi, povečati zavedanje o različnih stopnjah prepoznavanja in deliti izkušnje ter primere pri poizkusih povečevanja prepoznavanja mladinskega dela v različnih	družbah.
tineriisecolluixxi@yahoo.com .
•	Mladinska izmenjava v Belgiji "Art connection	2011" Organizatorji prirejajo multilateralno srečanje "ART CONNECTION", na katerem bo sodelovalo 60 mladih, starih med 15 in 20 let iz različnih evropskih držav. Vsi mladi bodo delali, ustvarjali in uživali v umetnosti, izmenjava pa bo potekala v mestu Antwerpen, ki je v tem
su tudi evropska prestolnica mladih
ča
Letnik 14 / številka 8
1
Mladinska priloga Obvestil PZS
(www.aeyc2011.be). Izmenjava bo potekala avgusta 2011, če imate v vaši organizaciji ustvarjalne mlade ljudi, pišite na veerle@villanella.be.
Srečno, kjerkoli se boste potepali, si nabirali moči za novo šolsko leto, pazite nase in na naravo ter ... 'mejte se radi. ©
Nekaj mednarodnih pripravila: Zdenka Mihelič
PLANINSKA ZGOŠČENKA - GREVA POD OBJEM GORA
Tako, pa se je le zgodilo! V okviru založbe PZS je izšla povsem nova planinska zgoščenka Mladinske komisije PZS. Že prej poznanim »Greva pod objem gora«, »Za sanje« in »Miss Slovenije« so se prinesle še štiri povsem sveže avtorske stvaritve in eno prirejeno delo.
Projekt je bil zasnovan leta 2007, ko je komisija zaznala, da je področje mladinskih planinskih pesmi skoraj povsem prazno. Literatura s planinsko motiviko je obsega zgolj ljudske in umetne pesmi s poudarkom na geografski motiviki gora in nekatera individualna doživljanja gora. Zato je bilo v programih in izvedbi planinskih vsebin moč zaslediti predvsem »sposojeno« motiviko sorodnih organizacij (skavti, taborniki) in ponarodele pesmi brez močne vsebine (npr. Siva pot, Slovenskega naroda sin, Gorska roža). Projekt je zasnovan sistematično in je skušal pokriti veliko mero potreb na tem področju. Kakorkoli, preteklo je mnogo misli, ki so stkala besedila, mnogo strganih kitarskih strun je ostalo na smetišču. V majhni sobici se je pred mikrofonom znašlo več kot 30 mladih glasbenikov, ljubiteljev gora. Pesmi so sedaj pred vami, naj ne ostanejo na zgoščenki.
Vodilna ustvarjalca Uroš Kuzman
Šestindvajseti predsednik MK PZS. Neumorni matematik, ki dodatne probleme išče v glasbi. Svoje amatersko (ne)znanje uspešno dopolnjuje z energijo in glasbenimi poznanstvi. Pri projektu je skrbel za vsebino in organizacijo.
Andrej Hočevar
Diplomant kontrabasa na akademiji za glasbo. Nekdanji Urošev učitelj bas kitare. Prvo članarino PZS mu je Uroš prodal na tretji uri. Pri projektu je skrbel za glasbene aranžmaje, snemalna dela, zvočno obdelavo in produkcijo.
Letnik 14 / številka 8
2
Mladinska priloga Obvestil PZS
Ostali sodelujoči ustvarjalci: Zmago Štih (harmonika), Bojan Bahč (banjo, saksofon), Sašo Vollmaier (klaviature), Igor Feketija (klaviature), Tomaž Rebernak (bobni, tolkala), Jerneja Pačnik (back vokali), Andrej Hočevar (bas kitara, kontrabas, kitara), Miran Šumečnik (trobila), Rok Bastl, Alen Gostečnik, Franci Podbrežnik, Janja Stopar, Uroš Kuzman, Ambrož Kvartič, Tomaž Hudomalj, Jože Doberšek, Nejc Kosednar (vsi vokalisti), Šaleški študentski oktet, Ambrož Kvartič (klaviature), Domen Strupeh (tolkala), Otroški zborček Župnije Žalec, Beno Supovec, Aleš Kajtna, Boštjan Čuvan (vsi snemalci), Manca Čujež, Sebastjan Reven (oba fotografija), Domen Strupeh, Vesna Lenart (oba oblikovanje), Anže Boh (izdelava spletnih strani).
Besedila, akorde in posnetke najdete na: www.planinske-pesmi.si
Nakup možen v založbi PZS, cena: 6,25 EUR
Z nakupom zgoščenke boste podprli Mladinsko	komisijo	in
omogočili nove projekte na področju dela z mladimi!«
Mladinsko prilogo izdaja:
Mladinska komisija PZS
Odgovorna urednica: Vesna Lenart
Mednarodne novice:
Zdenka Mihelič
Tehnični urednik:
Aleš Pregel
Prispevke, pohvale, ideje in pobude pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana
MLADINA IN GORE
Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana tel.: 01/434-56-89 fax: 01/43-45-691 (za MK) elektronska pošta: mladinska.komisija@pzs.si
Vsak izmed nas se je odpravil na zaslužene počitnice. Nekateri ste se odločili za hribe, drugi za
morje, spet tretji spoznavat neznane kraje, četrti pa...
Pred nami pa v jeseni že 22. državno tekmovanje Mladina in gore.
Regijska tekmovanja bodo potekala 6. novembra 2010 in sicer na naslednjih področjih:
1.	regija - Podravje, Pomurje, Koroška, Savinjska dolina Izvajalec: OŠ SVETA TROJICA, PD HAKL
2.	regija - Primorska; Notranjska, Posočje Izvajalec: OŠ DESKLE, PD VALENTIN STANIČ KANAL
3.	regija - Ljubljansko območje, Gorenjska, Dolenjska in Bela Krajina, Kamniško - bistriško območje, Zasavje
Izvajalec: OŠ ŠENČUR, PD KRANJ
Državno tekmovanje bo potekalo 15. januarja 2011 v GORICI PRI SLIVNICI.
Prijave:
Štiričlansko ekipo sestavljajo učenci in učenke od šestega do devetega razreda osnovne šole. Prijave pošljite do 19. septembra 2010.
o
Letnik 14 / številka 8
3
Mladinska priloga Obvestil PZS
Za dodatne informacije se obrnite na koordinatorico tekmovanja Brigito Čeh ( 041-977-469 ).
Veliko lepih gorniških užitkov in naj bo vaš korak varen, kjer koli boste hodili po naših in tujih gorstvih.
Lp, koordinatorica tekmovanja Mladina in gore Brigita Čeh
PRIJAVNICA
22. TEKMOVANJE MLADINA IN GORE 2010/11
REGIJSKO TEKMOVANJE: 6. NOVEMBER 2010
POIMENSKA PRIJAVNICA ZA TEKMOVANJE MLADINA IN GORE 2010/11
IME EKIPE: _
PLANINSKO DRUŠTVO:_
OSNOVNA ŠOLA:_
IME IN PRIIMEK, TER DOMAČI NASLOV MENTORJA:
TELEFONSKA ŠTEVILKA MENTORJA: ALI GSM: ________________________
ELEKTRONSKI NASLOV MENTORJA:
ZIG PD ALI OŠ	Podpis mentorja:
P.s.
Izpolnjeno vrniti na naslov:
Mladinska komisija Planinska zveza Slovenije Dvoržakova 9 1000 Ljubljana
» za 22. državno tekmovanje MIG »
NAJKASNEJE DO 19. SEPTEMBRA 2010.
Letnik 14 / številka 8
O
4