Poštnina plačana v gotovini. Maribor, i9©ned©5*ek 2, novembra 1936 Štev. 251. Leto X. (XV!!.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERMK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ni. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostsvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 „ JUT RA” Preokret Stojimo pred preokretom v jugoslovansko italijanskih odnošajih. Že pred dnevi smo izčrpno poročali o preobratu, ki ga zadnje čase kaže pisava italijanskega časopisja do Jugoslavije. V državi, kjer vlada jasen sistem, ni moglo to biti golo naključje ali zadeva sentimenta te ali one osebe. -J? Direktor tržaškega »Piccola« Alessi je objavil v soboto drugi članek, v katerem Prikazuje z ekonomskega vidika koristi italijansko jugoslovanskega sodelovanja, zavzemajoč se tudi za politični sporazum Ried Italijo in Jugoslavijo. Alessi pravi: »Odjek, ki ga je pokazal moj prvi članek v Jugoslaviji, dokazuje, da je Jugoslavija zrela za razgovor v Mussolinijevem stilu. So momenti v življenju narodov, v katerih postaja jasno vse, kar je bilo doslej nejasno. Ta moment je sedaj nastopil v italijansko jugoslovenskih odnošajih. Kakor povdarja Alessi so italijansko ju-goslovenski gospodarski odnošaji navzlic Političnim peripetijam in splošni gospodarski krizi pokazali toliko vitalnosti, ki naravnost preseneča ter se to smatra kot najboljši dokaz, kaj bi se lahko sčasoma doseglo, ako bi izkoriščujoč povoljne prilike razvili Italija ter Jugoslavija gospodarsko ter politično sodelovanje, ki bi ne bilo dragoceno samo za cilje jadranske Prosperitete, ampak splošno za evropski mir.« Ta preokret italijanske politike napram Jugoslaviji se jasno kaže tudi ob izjavah lovega italijanskega poslanika na našem dvoru Maria Indellija, ki jih je dal novinarjem v Beogradu: »To, kar ste čitali v našem tisku o odnošajili z našo zemljo, je izraz čustvovanja vsega italijanskega na-roda. To čustvo v našem narodu je stvar-,;,o ter je preko tiska dobilo svoj glavni izraz. Še se bom z vami sestal ter se o 'tem razgovarjal.« Ta izjava je umevno 'zbudila v beograjskih krogih precejšnjo senzacijo. Tej novi liniji italijanske politike pa je dal čisto jasen in točen povdarek M u s-s o I i n i, ki je ob priliki včerajšnje fašistične manifestacije v Milanu dejal: »Četrta dežela, ki je Italiji soseda, je Jugoslavija. V zadnjem času se je ozračje med °bema državama temeljito spremenilo. Spominjali se boste, da sem pred dvema etoma na tem mestu jasno podčrtal možnost prisrčnih prijateljskih stikov med Qbema džavami. Ponavljam danes to mi-in izjavljam, da obstoje sedaj vsi po-^■'“bni in zadostni pogoji, moralni, politi-£ni ter gospodarski, da postavimo resnično in konkretno prijateljstvo med obe-^ državama na nove osnove.« V tem novem političnem okviru gre tu-ona politična smer, v kateri naj se u-s*varijo pogoji za sodelovanje med drža« Vam; Male antante In rimskega pakta. “ Priliki poseta čehoslovaškega posla-Jka v Rimu Svajkovskega pri italijan-zunanjem ministru grofu Cianu se obravnavala možnost sodelovanja med ema navedenima blokoma. Ob priliki avedene konference je čehoslovaški poči Svajkovski stavil grofu Cianu sle-Qec:i vprašanja: 1. Na kakšna načela se ^.ira sporazum med Italijo in Nemčijo. 2. iz]' w.s*°ja trdna volja, da se teritorialna Vn°c*° xz vsa^e debate vsa teritorianla ohras^ja revizionističnega značaja ter ljet,le’nih sporov. 3. Ali je Italija priprav-v na- priznati popolno enakost med dr-tan,ani’ Podonavskega bloka in Malo an-st j1: 4- Kako si italijanska vlada pred-niHM !)?.stoPek bodočih pogajanj. 5. Ali “1 »talija z državami rimskega bloka Senzacionalne vesti iz Potiske Fred mmšrn odločit- VARŠAVA, 2. novembra. V poljski javnosti vlada popolna nejasnost glede načrtov poljskega režima za bližnjo bodočnost. Polkovnik Koc, ki dela na u-stvaritvi nove vladne organizacije, je objavil izjavo, v kateri označuje informacije časopisja kot izmišljene ter škodljive. Navzlic tej izjavi pa se zatrjuje v dobro poučenih krogih, da so v opozicijskih listih objavljene informacije izvirale iz vladnega tabora in siccr od strani one skupine, ki se Je izrekla proti fašističnim tendencam in kj je hotela a človeških žrtev. Ob navedeni uri je privozil tovorni auto, last tvrdke Reinchard, iz Koprivnice proti Ptuju. V navedeni vasi pa mu je privozil nasproti osebni auto, last Dragotina Čekada iz Slovenjgradca Sunek je bil tako silen, da je osebni auto popolnoma razbit. V osebnem avtu so bile 3 osebe, ki so pa ostale nepoškodovane razen Maksa Pilka, iz Slovenjgradca, ki je dobil precej teške poškodbe na glavi. Tovorni avto je dobil le neznatne poškodbe in so ostale osebe na njem ne poškodovane. Materialna škoda na osebnem autu je visoka, ker je isti, kakor o menjeno, popolnoma razbit. Požar na Dravskem polju. Pretekli večer so imeli v šikolah zopet požar. Po sestniku Francu Fakinu so zgorela gospo darska poslopja do tal, žrtev požara pa je tudi nad 10.000 kg sena in slame. — Škoda znaša okrog 25.000 Din. Vzrok požara še ni dognan. Slovo. Komisar sreskega načelstva v Ptuju gospod Andrej Jarc je bil nepričakovano premeščen v Kočevje. Komisar Jarc, ki je štiri leta služboval v Ptuju, bo že v prihodnjih dneh zapustil naše mesto, kjer si je tekom svojega službovanja radi svojega korektnega, vestnega in simpatičnega nastopa pridobil v vseh krogih prebivalstva občo priljubljenost ter mnogo prijateljev. Tukajšnji krogi so vzeli vest o njegovi premestitvi le z obžalovanjem na znanje. Hovke a fkutske$a ftaifa Lep življenjski jubilej. V Hrastju živi vpokojeni inšpektor finančne kontrole g. Menhart Franc. Pretekli teden je obhajal v krogu svojih domačih 751etnico. G. Menhart je znan po vsem Murskem polju kot krepka korenina, ki je kljuboval kot dober narodnjak vsem, ki so za časa Avstrije preganjali naše ljudi. Njegovo delo med našim slovenskim življem je bilo vestno in plodovito in je vedno držal okoli sebe krog zavednih Slovencev. Njegovi sinovi in hčere, ki so danes v različnih službah, so vzgojeni v zelo narodnem duhu. K temu lepemu jubileju želimo g. Menhartu in vsej njegovi družini, da bi še bili mnogo let snsčni s svojim očetom. Osebne zadeve. Že zopet se je spremenil stalež našega javnega nameščen-stva s premestitvijo višjega veterinar- Ljutomeru g. Škofa Alojzija, ki je premeščen v Bugojno. Na njegovo mesto je imenovan veterinarski pripravnik Jakelj Gregor iz Kučeja. Z odhodom g. Škofa iz Ljutomera izgublja Ljutomer dobrega značajnega naprednega delavca, ki je sodeloval pri vseh narodnih organizacijah in bil vedno član sreskega odbora JNS. Na njegovem novem mestu mu želimo obilo zadovoljstva z željo, da se čimprej vrne zopet k svoji ženi in svojim petini otrokom. Med nami povedano. »Kako je bilo na zadnjem zborovanju žena? Kdo je vse tovoril?« »Govorile so vse žene, izvzemši govornice, ki ni prišla do besede!« Pogovor med plesom. »Dve stvari bi bili, gospod Stopač, ki vas ovirajo, da ne morete postati dober plesalec!« »In to bi bilo?« »Vaše noge!« LEON BLUM, ki mu je francoski komunistični vodja Thorez stavil ultimat radi sodelovanja, pozdravlja svoje pristaše Dežela zlata in skrivnosti Kakor so se začele dvigati cene za zlato in srebro, tako se je tudi pospešilo raziskovanje zakladnice sveta, Mehike, posebno v puščavah Sierre Madre, ki še niso raziskane. To gorovje, dasi je na meji Združenih držav, vsebuje številne skrivnosti. Nedavno je priobčil neki ameriški učenjak, prirodoslovec Robert Moore, poročilo o Baranci del Cobre, neki doslej neznani soteski. Moore, ki je s svojo ekspedicijo prodrl v neraziskane pokrajine ob reki Uriqui, je Baranco odprl civiliziranemu svetu. Tu je tudi odkril neko indijansko pleme, Tarahuma-ra, ki doslej še ni nikoli videlo belega človeka. Moore je dognal, da so v tej soteski tudi brez dvoma veliki zakladi dragocenih rudnin. Neki drugi ameriški raziskovalec pa jo na svojem potovanju po pokrajini reke Fuerta dobil domačine, kako so z domačimi, lesenimi ponvami zajemali pesek, kjer je bilo mnogo zlata. Vsa družina, žene, otroci, se ukvarja s pridobivanjem zlata. Moški odnašajo zlato do bližnje postojanke belih ljudi in ga zamenjavajo za živila in blago. Tak barantač z zlatom je pripovedoval raziskovalcu, da domačini vedno le toliko zlata izperejo iz peska, kolikor ga potrebujejo za nabavo živil, tako da ni niti moči dognati, koliko zlata imajo. Ker je ondi v reki mnogo grušča, bi bilo težko izpirati zlato s stroji. Dr. Hogle je zares dobil dva in-ženjerja, ki sta z največjim trudom spravila dva stroja za izpiranje zlata v tisto pokrajino, pa vprav zaradi grušča nista ničesar dosegla. Dognano pa je, da je v tisti reki prava zakladnica zlata. Indijanci Tarahumara, ki živijo v go- rovju Madre, lovijo še z lokom in puščico in imajo tudi sicer še iste običaje, kakršni so bili v navadi, preden je bila Amerika odkrita.. Nimajo nobenih želja in priroda jim daje vsega, česar so potrebni. Mnogi mislijo, da je nekje v kaki skriti, nedostopni dolini Sierre Madre fonih sedem pravljičnih mest iz Cibole. Brez dvoma so te gore, kjer živijo razna neznana indijanska plemena, vprav hvaležno polje za nadaljnja raziskovanja. Izza onih dni, ko si je Cortez prisvojil deželo Aztekov, so dajale te gore neizmerna rudninska bogastva. Mehika je še zdaj na glasu, da ima največ rudnin na svetu. Od 1. 1521 do 1922 so pridobili v Mehiki 155.000 ton srebra v skupni vrednosti treh milijard dolarjev. Ta množina srebra je dve tretjini vsega srebra, kar ga na svetu sploh pridobivajo. Me- hika izvaža šest sedmin svojega srebra v druge države, iz ostale sedmine pa si kuje denar. Skoraj po vseh mehiških srebrnih rudnikih pa je tudi obilo zlata. Najimenitnejši srebrni rudnik v Mehiki je Real del Monte v okraju Pachuca. Deluje že iz časov, preden so prišli Španci tja (že 400 let) in daje vsak dan še zdaj po 3 in pol tone srebrne rude. Cortez je zahteval, naj. naredi »udniško vodstvo predor • rudnik, ki bi bil tako visok, da bi mogel jezdec na konju skozi. Španski kralj naj bi, če bi sj zaželel, ogledal rudnik, ne da bi mu bilo treba razjahati. Najbogatejši zlati rudniki so zdaj v dolnji Kaliforniji, v Chihuahui,. Puebli, Sinaloi in Sonori. Pridobivanje vsega mehiškega zlata se je dvignilo od 20 ton leta 1919 na 24 ton leta 1926. Dve tretjini so Sa uporabili v Mehiki za denar, ostanek so izvozili. Razen srebra in zlata pa ima Mehika v rudnikih še svinec, baker, cink, grafit, arsenik, živo srebro, antimon, kositer in železo. Ob Jenšačevem grobu V M a r i 1) o r u, ‘dne 2. XI. 1936. UMUimniil I M I| -raf.r imiiw flteeišmke m dtešiske *wUe Mariborčani na grobovih dragih svojcev jkm Kino Union. »Stenka Razin« - Volga«. Danes grandiozni film po znani legendi »Volga %šd$4e vesti Vseh svetih, vseh mrtvih dan, Maribor se ie navzlic deževnemu vremenu zgrnil včeraj ob grobovih dragih svojcev. Že zarana so natrpani avtobusi brzeli na Pobrežje. Ob grobovih naših velikanov, o-svoboditelja Maribora generala Rudolfa Maistra, novinarja Tomšiča itd. so se ustavljali v globoki pieteti Mariborčani, zažigali svečke ter obsuli grobove zaslužnih mož s cvetjem in venci. Tudi grobo- vi žrtev svetovne vojne so bili lepo urejeni. Brleče lučke in svečke so dale našim pokopališčem otožno milo sliko, ki se je ob včerajšnjem deževnem vremenu spajala z otožnim občutjem včerajšnjega dne. Pobreška pokopališča, staro mestno Pokopališče v Strossmajerjevi ulici, ter studenško in radvanjsko pokopališče so Posetili včeraj tisoči in tisoči pokojnikov svojcev, ni pa bilo radi deževnega vremena običajnega navala in gnječe. Na Pobreškem pokopališču so mariborski pevci pod vodstvom zborovodje Ipavčeve pevske župe učitelja A. Horvata odpeli turobni žalostkdci »Oj, Doberdob« ter »Človek glej«. Dostojno in v duhu globoke pietete je Maribor včeraj počastil spomin svojih dragih rajnkih ter/velikih nacionalnih mož, ki imajo na mariborskih pokopališčih svoje poslednje domovanje. Smrt blage žene. V Veščici pri Stročji vasi pri Ljutomeru .je preminila v častit-ljcvi starosti 83 let blaga in plemenita zena Jožefa Trstenjakova, mati našega odličnega umetnika slikarja g. Antona Trstenjaka, ki živi, kakor znan-', stalno v Pragi. Pogreb pokojnice, ki je vse dni svojega življenja delala za drage svojce, je pričal o vsestranski priljubljenosti, ki jo je bila deležna. Blagi ženi in dobri materi časten spomin, žalujočim, zlasti pa sinu g. A. Trstenjaku, naše globoko in iskre no sočutje. šla kolesa težko naloženega voza preko njega. Doma je kmalu zatem umrl. Rckr-mavbi strahujejo deželo. V Črešnjevca pri Pragerskem so doslej še neznani storilci vdrti v trgovino Jožefa Kapuna ter odnesli za 7000 dinarjev raznega niannLkturnega blaga. Vlomilci so naj •meje s silo razbili zunanja vrata, nato pa s ponarejenim ključem odprli druga vrata. S plenom so zlikovci zaenkrat izginili brez sledu. DP irrska n' akcija na širši podlagi je za- Spremembe pri gledališču. Kakor do-diavamo zapušča nadarjeni mladi režiser in igralec Jože Borko mariborsko gledališče, pri katerem sc je v nekaterih vlo-kali .prav uspešno uveljavil. Tudi je lepo zrežiral Minačikovo veseloigro »Zorka« ter je neumljivo, zakaj mora zapustiti ma riborsko gledališče. Kaj se zopet dogaja v našem teatru .. ? vic za dobo 3 let Martin Remih pa na S mesecev zapora. Konkurzne zadeve. Razglašen je kon-kurz o premoženju Vinka Zorka, trgovca v Mariboru. Konkurznf komisar dr. Lešnik, upravnik mase odvetnik dr. Kieser. Še ni razjasnjeno. V zvezi z nedavnim vlomom v tukajšnjo podružnico Zadružne zveze vrši policija intenzivne poizvedbe f* II I f U I id | ter zasliševanja. Zadeva obeta precej za- Q 11 M J S K I KB 1^1 O nimivega. Po Mariboru krožijo v zvezi s tem najrazličnejše govorice. Kdo je storilec — ? Iz železniške službe. Premeščeni so: Pinter Mihael, nadzornik proge, iz Ruš v Maribor, glavna proga, Rožič Blaž, nadzornik proge, iz Dravograda v Ruše, Roz nran Alojz iz Trbovelj v Novo mesto, Dom. nadzornik proge Ankon Alojzij iz Savskega Marofa v Dravograd, prometni uradnik Šegula Jakob iz Grobelrcega v' Zalog, prometnik Majdič Ivan iz Kranja v Šoštanj-Topolščica, pom. prometnik Zupančič Josip iz Mirne peči k Sv. Lovrencu na Dr. polju, prometnik Longar Anton iz Hoč v Maribor, kor. kol., pom. Prometnik Babošek Alojzij iz Sv. Lovrenca na Drav. polju v Ruše, Sajko Karel iz Ruš v Laško, Miklič Feodor iz Rim skih toplic v Brezovico, Bolka Franc iz Podoarta-Krope v Hpče, Jordan Henrik iz Dolnje. Lendave v Trbovlje, Hoge Viljem iz kurilnice Ljubljana v strojno stajico Celje, in dnevničar Bračkovič Ishak iz Trbovlja v Trebinje. Iz carinske službe. Premeščena sta Lane Bosnič iz Struge v Dravograd, Jos. Pizjak iz Gjevgjelije v Maribor. j V zlato svobodo.., Danes dopoldne so jz zaporov tukajšnje kaznilnice pogojno izpustili 14 kaznjencev, ki so bili svojčas Posojeni na 4 mesece do 10 let zapora Med pogojno odpuščenimi so večinoma tatovi in vlomilci ter neki ubijalec ter mo-rilec. Kaznjence so danes dopoldne dak-liloskopirali na tukajšnji policiji, nato pa s° jih odpremili v pristojne občine. Huda kazen radi napada na stražnika. pred malim kazenskim senatom maribor-slrega okrožnega sodišča se je danes do- ‘ Poldne obravnaval incident, ki se je pri-P®*fil v noči na 4. avgusta 1.1. v Ptuju, ko jO trije moški napadli stražnika Leopolda l estotnika. Na zatožni klopi so sedeli 22 rfai brezposelni rudar Anton Šprajc, 23 J®tni brezposelni delavec Franc Legat in M letni brezposelni tkalec Martin Remih, iih je državni tožilec obtožil, da so dne "; avgusta 1.1. v Ptuju vrgli na tla stražnika Pestotnika ter mu s pestmi in noži pizadjali več lažjih poškodb po vsem te-esi>. Stražnik Pestotnik je namreč ome-lene tri delavce, ki so brez stalnega bi-^aliŠČa, pozval v neki ptujski gostilni, naj' p lositimirajo. Ker pa se niso mogli iz-1 t)azah> jih je stražnik pozval, naj gredo z st * aa Policijo. Spotoma pa so napadli Baznika ter mu hoteli odvzeti orožje. — iz raznll<:i1 Pa se je posrečilo, da je oddal samokresa dva strela, nakar so napa-jC* zbežali. Toda kmalu zatem so jih So • *er P*1 spravili v zapore. Danes §DJ^teli zasluženo kazen in bil Anton ter ajC ^ojen na 13 mesecev zatočenja pr ‘\a lrajno izgubo častnih državljanskih ter ??ra'nc Legat na 16 mesecev robije V TOREK VELIKO lEHEOPJH Protituberkulozni dinar za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru, je dosegel v mesecu oktobru 1936 vsoto Din 248.955.—. Izven stanovanjske akcije so darovali azilnemu skladu in sicer: poštni uslužbenci v Mariboru Din 100, neimenovani 20 Din, Delavstvo tovarne Karol Thoma v Mariboru Ditf 100, odvetniška pisarna g. dr. Karol Kieserja iz neke sodne poravnave Din 100, Narodno gledališče v Mariboru izza časa PTL tedna Din 140._______________________________ $le4kiluHeckikeuUffr Ki Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ni predavanja. V petek 6. novembra predava g- Lap, ravnatelj mestne vrtnarije v Ljubljani o gojitvi in pre zimovanju naših hišnih cvetlic. Tragična smrt v studencu. Pri čiščenju studenca posestnika Danijela Brumna pri Sv. Martinu pri Vurbergu je bil zaposlen prevžitkar Anton Malek od Sv. Marjete na Dravskem polju. Malek je zvezal skupaj več lestev ter po njih splezal v studenec. Ko pa je hotel po končanem delu splezati zopet iz studenca, se je nenadoma utrgala veriga, na kateri so bile pritisne lestve. Malek je strmoglasil 28 m globoko ter obležal s prebito lobanjo mrtev na dnu studenca. Do smrti povožen. Hlapec pri posestniku Pečolarju v Gradiški, Lenart Arčnik je bil zaposlen pri vožnji hlodov iz gozda. Ko je vozil po neki strmini, so pričeli konji dirkati. Da bi preprečil eventuelno katastrofo, je skoči pred konje, da bi jih zadržal. Radi mokre ceste pa se je Arčnik spodrsnil ter padel pod kopita in so htevala tudi večje število inkasantov, ker sc bo od L novembra 1936 dalje zglasil ligin inkr.sant mesečno enkrat prav v vsakem stanovanju v mestu in sosednih ■občinah našega Maribora. To so inkasamti Mestnih podjetij, ki pobirajo vsak mesec denar za porabljeni plin in elektriko in sicer: Gg. Franc Mastinšek. Janez Basej, Ferdo Kaiser, Srečko Kosi, Franc Reberc, Josip Senekovič. Josip Veg, Vichtor Juch ter Urankar Anton. Prepričani smo. da ne bo nihče odklonil prošnje »asih inkasantov in bo prav vsaka stranka vzela toliko dinarskih listkov, kolikor je družinskih članov. Od tega načela so seveda izvzeti revnejši sloji, ki pa bodo gotovo vzeli najmanj po 1 - dinarski listek vsak mesec; premožnejši sloji s pičlim številom ali brez družinskih članov si pa gotovo ne bodo maksimirali tega prispevka po osebah in bodo brezdvomno pri tem vpo-števali plemenito zamisel človekoljubne akcije. Smrt na meji. Na Jamnici pri Št. Danijelu v prevaljskem srezu je nameraval prekoračiti našo mejo neki okoli 25 let stari moški. Službujoči graničar je trikrat UB.RICH pozval moškega, naj obstane. Ker se za graničarjeve klice ni zmenil, je graničar sprožil puško ter je neznanec obležal mrtev. Ker-so pri mrtvecu našli precej avstrijskih šilingov, menijo da gre za tihotapca. Na varnem. Košaškim orožnikom se je posrečilo aretirati 32 letnega delavca Fr. Kamenda, ki je osumljen, da je izvršil v zadnjem času več tatvin in vlomov v Sl. goricah. Ob aretaciji so našli pri njem nekaj metrov blaga, ki najbrže izvira od tatvin. Oddali so ga v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Ne pozabi naročnine! Ugodni nemški komentarji k Mussolinijevemu govoru BERLIN, 2. novembra. Nemško časopisje pozdravlja s priznanjem Mussolinijeve besede v Milanu. »Montag« piše, da je Mussolini pokazal, da je berlinski sporazum za Evropo dober nauk. »Mon-tagspost« piše, da kaže Mussolinijev govor vedno bolj, kako se v Evropi orisu-jete fronta civilizacije proti fronti boljševizma. »Kolnische Zeitung« je mnenja, da je Mussolinijev govor kakor vihar razčisti! ozračje v Evropi. Pri tem se je Mussolini poslužil priprostega jezika, ki ni obtežen z diplcmatičnimi prispodobami Predvsem je Mussolini razbil vse iluzije sodobnosti ter je z njegovim govorom točno pojasnil zadržanje Italije na-pram ostalim državam. Katastrofa nemškega potniškega letala BERLIN, 2. novembra. Včeraj popoldne je na progi Frankfurt ob M. — Erfurt treščilo na turinški gozd lokalno pot niško letalo Lufthanse. Pri padcu na zem ijo je bilo letalo v plamenih. Vseh 10 pot nikov, med njimi trije člani osebja, so našli pri tem smrt. Ponedeljek, 2. novembra: Zaprto. Torek, 3. novembra ob 20. uri: »Prva legija«. Red A. »Ukročeno trmoglavko«, znano duhovito komedijo W. Shakespeareja, ki v Mariboru še »i bila igrana, uprizore kot prihodnjo dramsko novost v kratkem. Re žira J. Kovič, vodilni vlogi igrata Starčeva in Nakrst. S1MCE PRITifCLOffl Šele po poroki. Dekle: »Ali me resnično ljubiš?« Fant: »Resnično.« Dekle: »Kako bi to dokazal?« Fant: »Skoči! bi zate v ogenj ali v vodo.« . Dekle: »Ah, zdaj pa že vidim, da me ne ljubiš.« Fant: »Kako to, da ne?« Dekle: »Ker bi se potem ne mogla poročiti.« Fant: »No... jaz bi... jaz bi storil to po poroki.« Grozote španske revolucije V " ■■ Ž' / .c •• Žalostna usoda beguncev 1 na izgubo častnih državljanskih pra- Danes opolnoči je zadonel po Slovenski Bistrici požarni alarm. Gasilci so takoj odbrzeli proti Zg. Bistrici, kjer je ogenj zajel gospodarsko poslopje posestnice Margarete Ozimičeve. Ogenj je uničil vso zalogo sena, ki ga je bilo za 165 vozov, vazen tega vse poljske pridelke. Povzročena škoda znaša 150.000 dinarjev. Slovenjebistriški in zgornjebistriški gasilci so po večurnem napornem gašenju prepre čili požarno katastrofo, ki je grozila bližnjim objektom. Danes dopoldne ob pol desetih pa so morali slovenjebistriški gasilci na mesto novega požara, ki je nastal v gospodarskem poslopju vdove po bivšem lesnem trgovcu gospe Juhartove. Zgorelo je sena za 6 vagonov ter so gasilci ob času poročila čvrsto na delu, da pogasijo požar škoda znaša znaša okoli 30.000 dinarjev. Pri Sv. Duhu pri Prevaljah pa je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Mihaela Pačinka, ki trpi radi požara nad 25.000 Din škode. — V Sv. Primožu pri Muti so ognjeni zublji uničili gospodarsko poslopje Franca Lorencija. Požar je vpe- pelil poslopje do tal, zgoreli so tudi vsi gospodarski stroji ter ves letošnji pridelek, tako da znaša skupna škoda okoli Din 35.000. V Bukovcu pri Zg. Polskavi je nastal ogenj na podstrešju stanovanjske hiše posestnika Jožefa Vrečka. Domačini so pravočasno opazili ogenj ter takoj obvestili domače gasilce, ki se jim je posrečilo ogenj lokalizirati. Zgorelo je le ostrešje, tako da znaša, škoda okoli 5000 Din. V Moščancih pa je požar vpepelil gospodarsko poslopje pesestnika Matjaža Čar-nina, ki trpi nad 7000 dinarjev škode. BHHG5K*S^r Q&at^Su^JoAi Ibsiiianie naših pr o me nfh razmer v prihodnji poletni sezoni Kakor vsako leto je železniška direkcija v Ljubljani tudi letos pozvala vse zastopnike javnih korporacij in gospodarskega življenja na posvetovalno anketo, ki bi naj razpravljala glede zboljšanja voznega reda za prihodnje leto. Anketa, kateri je predsedoval železniški direktor g. dr. Fatur, je bila izredno dobro obiskana. Prisotmi so bili vsi glavni referenti posameznih oddelkov železniške direkcije, banske uprave, poštne uprave itd. Zbornico za TOI v Ljubljani je zastopal generalni tajnik minister v p. g. Mohorič. Tujskoprometni interesi severnega dela naše banovine so bili zastopani po ravnatelju Tujskoprometne zveze »Put-nika« v Mariboru g. Jos. I. Loosu. Sezonska brzovlaka Praha—Dunaj— Maribor— Zagreb—Sušak (Split), ki se jima v Zidanem mostu priključi br-zovlak Jesenice—Beograd, ostaneta tudi v prihodnji sezoni v prometu, in to kljub t-emu, da sta bila v pretečeni sezoni proti pričakovanju nedovoljno frekventirana. Radi izrednega pomena teh brzovlakov nele za zvezo inozemstva z našimi glavnimi tujskoprometnimi območji Slovenijo in Dalmacijo, temveč tudi radi odličnih '•vez. ki jih ti vlaki nudijo notranjemu turizmu in notranjemu prometu, mora biti glavna briga vseh ttijsk»prometnih ustanov, da vsem interesentom posebno toplo priporočajo te vlake in skušajo na ta način povečati njegovo frekvenco. Pomanjkljivost, da je imel sezonski brzo-vlaik iz Maribora v Beograd le direkten voz tretjega razreda, bo v prihodnjem letu odpravljena. Ta brzovlak bo do Zidanega mosta imel postanek kakor lansko leto le v Mariboru, Celju, Laškem in Rimskih toplicah. Vozni red navadnega mednarodnega brzovlaka Dunaj—Zidani most—Trst, oziroma Dunaj—Zagreb—Sušak (Split), ostane brez bistvenih sprememb. Naša železniška uprava žal ni mogla ugoditi želji mednarodne železniške konference o skrajšanem prevoznem času, nasprotno, morala je prevozni čas celo povečati za 5 minut in to radi mestoma želo slabega stanja gornjega ustroja železniške proge, ki zahteva na nekaterih mestih zmanjšane brzine na .30 km in še manj. Radi tega namerava generalna direkcija državnih želeiznic opustiti, postanek tega brzovlaka v Vidmu-Kr.škem in Rajhen-burgu. Proti tej tnameri so energično protestirali vsi zastopniki gospodarskih in tujskoprometnih ustanov in je pričakovati, da bo železniška uprava upoštevala upravičene želje dravske banovine in da ne bo na ta način degradirala krajev, ki imajo že 10 let brzovozne zveze, temv.eč da bo rajši votirala razmeroma skromna sredstva za popravilo te proge, posebno ker je na tem sektorju nujnega popravila potrebnih le kakih 20 km. Sploh se mora že ob tej priložnosti ponovno ožigosati neupravičeno zapostavljanje železniškega omrežja v dravski banovini, ki predstavlja za železniško upravo najbolj donosni odsek, obenem pa vrši silno važno funkcijo posebno kar se tiče tranzitnega prometa skozi našo državo v smeri sever— jug in vzhod—zapad. Upravičeni želji Celja, da naj se podaljša postanek brzovlakov, ki znaša sedaj le pičlo minuto, je bilo v okviru možnosti ugodeno ter bo v bodoče postanek znašal dve minuti. Do temeljitega zboljšanja železniške proge ne bo mogoče ugoditi želji Rimskih toplic za postanek brzovlakov. Tudi ne bo še mogoče v prihodnji sezoni uresničiti predlogov glede boljših zvez s popoldanskim brzovlakom preko Maribora za Nemčijo. Končno šs ni bilo mogoče zaenkrat doseči prometa z direktnimi vozovi od Maribora do Beljaka, kjer je potrebno v Celovcu prestopati. — Razmere na kolodvoru v Gro-belnem, važnem križišču za Rogaško Slatino, nikakor niso v skladu z velikim prometom in ugledom tega našega največjega zdravilišča ter je sklenjeno, da se poveča čakalnica in da se tudi zunanji izgled kolodvora uredi, postavijo, nove klopi itd. — Velike važnosti za Slovenijo bo vpostavitev zveze z direktnimi vozovi med Prago in Bledom preko Linza, Salzburga in Beljaka. — Osebni vlak proti Ljubljani, ki sedaj odhaja iz Maribora ob 9.45, bo prihodnje leto odhajal 25 minut prej in bo imel na ta način v Pragerskem zvezo tudi s Prekmurjem. Boljšim zvezam z Ljutomerom, Mursko Soboto, Slatino Radenci in Gornjo Radgono iz Maribora in Ljubljane, je bila posvečena največja pažnja. V bodoče bo odpadel dolgi postanek na Pragerskem, posebno v Ljutomeru, kar je dalo potnikom do sedaj stalno povoda za pritožbe. Postanek v Ljutomeru bo odpadel s tem, da bodeta vpeljana dva nova vlaka med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Za Prekmurje bo ta novost izrednega gospodarskega pomena, ker se bo na primer za vožnjo iz Ljubljane do Slatine Radenci vozni čas zmanjšal za celi dve uri, kar bo bez dvoma velikega pomena tudi za naše priljubljeno zdravilišče Slatina Radenci. Osebni viak št. 617, ki odhaja iz Ljubljane proti Mariboru ob 7.20, bo v bodoče odhajal šele ob 8. uri, tako da bodeta s tem vlakom imela zvezo gorenjski in dolenjski jutranji osebni vlak. — Osebni vlak št. 619, ki odhaja iz Velenja ob 12.18, bo imel preko Celja in Zidanega mosta zvezo z osebnim vlakom št. 623 iz Ljubljane, kar bo velikega pomena za celjski okraj in Savinjsko dolino ter bo obenem predstavljalo ugodno zvezo za vikend-izlete. Postanek ljubljanskega In mariborskega osebnega vlaka, ki prihajata v Zidani most približno opoldne, bo podaljšan na 20 minut, tako da bodo potniki v Zidanem mostu tudi lahko obedovali. Na progi Maribor—Dravograd in Celje —Dravograd ostanejo vozni redi v glavnem neizpremenjeni. Potreba po novih zvezah na teh progah se ni mogla, ures. ničiti v glavnem iz budžetnih razlogov ter radi pomanjkanja personala, saj je današnje število železniških uslužbencev daleč pod normalnim sistemiziranim številom, v Slovenjgradcu bo imel Savinj-čats v bodoče eno minuto postanka. Na Gorenjskem v splošnem ne bo sprememb voznega reda. Kakor za Prekmurje so bile pa železniške zveze bistveno zboljšane tudi za Dolenjsko in Notranjsko. Pri tej priložnosti moramo ugotoviti in povdariti izredno skrb ljubljanske železniške direkcije za zboljšanje naših prometnih razmer. Le žal, da so ravno za dravsko banovino dotacije za železniški promet skrajno nizke in v nikakem razmerju z drugimi progami, ki daleč nimajo onega gospodarskega, tnjskopromet-nega in prestižnega pomena kakor proge dravske banovine. Dolžnost merodajnih osebnosti in javnosti bi bila, da se pod-vzamejo pri prometnem ministrstvu vse mere: da bi s,e “godilo skrajni potrebi zboljšanja slovenskih prog, ki bi se morale pred vsemi drugimi postaviti na ono višino, ki bi omogočala brzino in, sigurnost, kakor jo zahteva železniški promet v sodobni obliki in kakor se to izvaja v vseh evropskih državah, ki s polnim razumevanjem ustvarjajo sodobne pogoje za železniški promet. Ut svetu masammm——m———i Ostre in blage zime v preteklosti Letošnja zgodnja zima nima enake v našem stoletju, menda tudi ne v prednjem. V daljni preteklosti pa ji ni težko najti vrstnic. Zabeležile so jih stare kro- nike in od tod posnemamo: Zelo kruta zima je bila 1. 718. Pravijo, da je bil Carigrad tisto zimo več nego tri mesece v snegu. L. 764. se je taka zima ponovila. Že na zaoetku so zamrznile vse reke in nekateri morski zalivi, med njimi Dar-danelski preliv. Spomladi so bile hude povodnji, poleti pa velika suša. V letu S00./801. je bila zima tako ostra, da je zamrznilo Črno morje okoli obrežij. V letu 822. ni bila zima samo kruta, ampak tudi zelo dolga. Vse evropske reke Je pokril takšen led, da so lahko vozili čezenj najtežje vozove. L. 860. je zamrznil del Jadranskega morja. V letu 994. je trajala huda zima dobrih šest mesecev. Poleti pa je bila strahotna suša: mnoge evropske reke so se posušile. Leta 1010./1L je segla zima celo v Egipt, kjer se je pojavil led na svetni Nilu. Tega leta je zamrznil tudi Bospor. Leta 1099. je bila zima sila ostra in tudi vse ostalo leto je bilo izredno hladno. Zelo hude zime beležijo kronike tudi v letih 1268./9. in 1322. in 1323. Za prvenstvo je tekmovala zima I. 1407./8.. Čez zamrzli Skagerak so prihajali volkovi iz Danske in Norveške. V februarju so bile strašne povodnji po vsej Evropi. Poletje pa je dalo jako dobro letino. L. 1608. je bila huda zima v vsej Evropi in Severni Ameriki. L. 1740. je zamrznilo Baltiško morje in — prav kot letos — celo Bodensko jezero. Po zapiskih kronistov je bila ta zima najdaljša in ena najostrejših. V pomladnih mesecih je bil še velik del Evrope pod snegom. Ob tej priliki ne bo napak, ce omenimo v tolažbo nasprotni pojav: izredno blage, tople zime. L. 1186. je bila tako topla zima, da je na Švicarskem pozimi cvelo drevje. L. 1228. je že v aprilu cvela vinska trta. L. 1289. je bilo v mnogih krajih srednje Evrope v decembru sadno drevje v cvetju in ljudje so se lahko kopali v rekah. Tudi 1. 1328./9. je bila pomlad na-niestu zime, v januarju je cvelo sadno drevje, v drugi polovici maja pa so že povsod želi. Zima I. 1420. je bila takisto *zek> mila. Sredi apriia so na Švicarskem dozorele črešnje in koncem julija so že brali grozdje v vinogradih. Spomnite se CMD! Mali oglasi Prodam SPALNICO orehovo, masivno, 1800 Din. Peč na žagovino. prima. Din 250.— prodam Povprašati Tržaškn c. 1, tra{'ka. 5496 Sobo išče Iščem ENOSTAVNO PRENOČIŠČE za stalno v bližni 45 peš. polka. Ponudbe na upravo lista pod »Prenočišče« 5495 Sobo odda KABINET oddam. Koseskega ul. 30. 5492 SOBA s predsobo in kopalnico s 1. decembrom za oddati. Naslov v upravi. 5498 Stanovanje DVE GOSPODIČNI sprejmem na hrano in stanovanje. Frankopanova ul 41. 5495 ODDAM STANOVANJE. Tvorniška c. 24. 5494 SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Streliška ce-sta 1.________________ 5491 PREDSOBO. KUHINJO. SOBO oddam. Sp. Radvanjska 41. 5489 Službo dobi VEC KROJAŠKIH POMOČNIKOV in šivilj za delo hlač dobi stalno delo pri Zotter-ju Rajko. Maribor. Vetrinjska ul. ll 5488 Ženitve GOSPODIČNE POZOR! Mlad obrtnik z dobroidočo obrtjo se želj poročiti z gospodično, staro do 25 let. ki ima nekoliko gotovine, deiav ke prednost. Dopise na upravo lista pod »Srečna podoČ-nost«._____________ 549' Kupujte svoje po» trebie' ren za strogo Čuvanje. Radi tega so ksimilijana premestili v kapucinski -snj mostan, kjer pa še niso bili pripravi.^ ter prirejeni prostori, ki so mu bili t,a' menjeni. (Dalje sledi.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. do orestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru