LETO II. - št. 40 V KOČEVJU, DNE 28. SEPTEMBRA 1957 Cena 10 din Predsednik lito ,Vojne se danes ne izplačajo več Yli Znani ameriški časopis »Foreign Affairs« je v posebni številki objavil članek, ki ga je napisal predsednik republike Josip Broz Tito na prošnjo glavnega urednika tega časopisa. Tito pravi: »Ko so me naprosili, naj bi navedel svoje poglede na nekatere sedanje mednarodne dogodke, sem bil prepričan, da so upoštevali, da ne bom pisal nečesa, kar je proti mojemu prepričanju, samo da bi bilo nekomu všeč, pač pa to, kar zares mislim' in kar ne bo škodovalo, če zve za to tudi ameriška javnost...« Na vsem svetu prevladuje sedaj ozračje, M vzbuja zaskrbljenost, kajti nemara nikoli ni bilo .toliko govorjenja o vojni kot danes. Prav tako se pripravljajo taka sredstva za uničevanje, kakršnih zgodovina r(Htis ktmtentaz DELITEV DOHODKA Te dni je bil dan v splošno razpravo osnutek novega zakona o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. Namen javne razprave, v kateri bodo sodelovali delovni kolektivi, zbornice, sindikalne organizacije in drugi je, da se s skupnim delom najdejo najboljše in najpravilnejše rešitve za trajni sistem delitve celotnega dohodka. V osnutku je določen enotni temeljni način delitve celotnega dohodka za vse gospodarske or-granizaeije. V bodoče se bo dohodek delil samo tako kot bo določil ta zakon, ki bo veljal za vso državo. Organom delavskega samoupravljanja pa bo dana večja samostojnost pri delitvi dohodka in oblikovanju ter uporabi svojih skladov, še več samostojnosti bodo ti organi imeli tudi pri določanju plač članom kolektiva. Po tein osnutku bi se celoten dohodek podjetja delil: na povračilo materialnih stroškov, amortizacijo, redne prispevke družbeni skupnosti in prometni davek. Ostanek pa bi predstavljal dohodek podjetja. Materialni stroški so vrednost materiala in storitev za proizvodnjo in blagovni promet. Za materialne stroške pa se ne bodo šteli prejemki delavcev gospodarskih organizacij in investicije. Amortizacija se bo plačevala po enotni stopnji, ki bo predpisana z Zveznim zakonom. Gospodarske organizacije bodo plačevale kot redne prispevke družbi obresti od osnovnih sredstev, obresti od sklada obratnih sredstev in zemljarino. Te obveznosti bo gospodarska organizacija plačevala ne glede na doseženi dohodek. Prometn davek pa se bo obračunal od prodajne cene izdelkov. Posebnost tega osnutka pa je predviden prispevek od osebnega dohodka delavcev. Po predlogu osnutka bi gospodarske organizacije plačevale od celotnih mesečnih osebnih prejemkov delavcev in uslužbencev, ki imajo do 20.000 dinarjev prejemkov, 16 odst. od te vsote. Za prejemke nad 20.000 dinarjev pa 3200 din 20 odst. od zneska med 20.000 in 40.000 dinarjev. Za tiste, Id prejemajo nad 100.000 dinarjev mesečno, pa bo moralo podjetje plačati 24.200 dinarjev in 40 odst. od zneska nad 100.000 din. Ta prispevek bo predstavljal dohodek političnih teritorialnih enot. Posebej so v osnutku določene najmanjše plače delavcev in sicer po kvalifikacijah. Tudi pri določanju tarifnih pravilnikov bodo imeli kolektivi več samostojnosti. Po tem novem zakonu pa se bo povečalo število podjetij s pavšalnim obračunom. Gostinski, obrtni in komunalni obrati bodo plačevali družbene obveznosti v pavšalnem znesku. Nameravajo pav-šalizirati vse trgovine na vaseh in tiste, ki imajo zaposlenih manj kot 15 ljudi. Ves osnutek, v nekaterih odstavkih celo v dveh variantah, je dan v javno razpravo, zato je prav, da pri tem sodelujejo vsi kolektivi in tudi dajo svoje pripombe. Me vojn doslej ni poznala, kakor so atomska in vodikova orožja ter druga najbolj sodobna sredstva za vojskovanje . .. Vojna je tvegano dejanje O tretji svetovni vojni meni predsednik Tito, da tisti, ki bi jo začel, ne bi mogel biti gotov', da mu bodo prizanesli z atomskim in vodikovim orožjem. Vojna je tvegam dejanje, kajti narod tiste države ne bi dovolil, da bi ga uničili zaradi neodgovornosti voditeljev, pač pa bi storil vse, da bi jim to preprečil. Predsednik Tito- še pravi, da sta prva in druga svetovna vojna končali popolnoma drugače kot so to želeli ljudje, ki so ju začeli. Vojne se danes ne izplačajo več. Znanstveni dosežki so že na tako visoki stopnji, da je moč z njimi človeštvo osrečiti ali pa uničiti. Danes je vsa odgovornost na vodilnih ljudeh na svetu in le-ti so dolžni pred narodi im pred zgodovino izbrati prvo ... Več realizma in- več zaupanja do ukrepov sovjetske vlade Tov. Tito nato navaja, kj$ izhajajo korenine napetosti v svetu. Korenine napetosti izhajajo tudi iz napačne zunanje politike Stalina in togosti Molotova, ki sta po vojni s svojim odklanjajočim in agresivnim stališčem v zunanji politiki bolj in bolj ustvarjala nezaupanje in zaskrbljenost na svetu glede name- nov Sovjetske zveze. Stalin je kaj rad šaril z .raznimi grožnjami ali s silo, kar je imelo v državah, katerim so bile namenjene, prav nasprotni učinek, kot si je on želel. Razumljivo je, da je taka politika Stalina povzročala čedalje večje nezaupanje in odpor v svetu, da so na Zahodu spričo groženj storili več ukrepov, celo vojaške narave — težko pa je razumeti, da je še danes, več kot štiri leta po Sta- žaja in da se združi v eno, miroljubno, demokratično Nemčijo. Tov. Tito je zaključil z besedami: »Popolnoma logično je, da mi zaradi tega, ker ustvarjamo dobre odnose s Sovjetsko zvezo in dragimi vzhodnimi državami, nimamo niti najmanjšega namena, da bi poslabšali odnose z zahodnimi državami. Razlog za to je tudi, da menimo, da je naše sodelovanje v linovi smrti, v nekaterih krogih na stvaireh skupnega interesa zelo ko- Zahodu veliko nezaupanje, ne glede na vsa prizadevanja današnjih odgovornih sovjetskih voditeljev, kise trudijo, da bi popravili Stalinove napake ... Pakt naj nadomesti sporazum O Atlantskem paktu pravi predsednik Tito, da je bila njegova ustanovitev v določeni nieirl upravičena, da pa se danes z ničemer ne da opravičiti njegov nadaljnji obstoj ter razvijanje in širjenje tega pakta. O Varšavskem paktu pa meni tov. Tito, da je nastal kot protiutež Atlantskemu paktu in da bi nehal obstojati, brž ko bi prenehal obstojati Atlantski pakt. Združitev Nemčije je stvar nemškega ljudstva Predsednik Tito govori nato v svojem članku o tekmovanju v oboroževanju in o združitvi Nemčije, za katero pravi, da je stvar nemškega ljudstva. Vsako vmešavanje s strani drugih samo otežko-ča združitev na realni osnovi; nemškemu ljudstvu moramo samo pomagati, da bi našlo izhod iz polo- ristno za našo državo, poleg tega pa ne prispeva samo k ublažitvi mednarodne napetosti, ampak tudi k okrepitvi miru.« Zdravje kar kipi iz nje. Ali ne? V Tednu otroka od 30. septembra do 6. oktobra se bomo spomnili tudi socialno ogroženih otrok Kako se pripravljajo na volitve v ribniški občini mo, da je postavitev večjega šte-eni volilni enoti, če se volivci stri- Združitev z OZZ Ljubljana 20. septembra je bila v Ljubljani skupna seja okrajnih zadružnih zvez ljubljanskega in kočevskega okraja. Na tej seji, ki ji je prisostvoval tudi predsednik SZDL ljubljanskega okraja Janez Vipotnik, so združili obe zadružni zvezi in hkrati izpopolnili upravni odbor iz dosedanjega kočevskega okraja. Za tem so sledila poročila o stanju zadružništva v obeh okrajih. Navedeni so bili podrobnejši rezultati iz dela in življenja zadružnih organizacij, ki kažejo, da postaja zadružništvo čedalje pomembnejša družbena dejavnost. Po poročilih se je razvila živahna r.azprava o vseh vprašanjih. Za predsednika okrajne zadružne zveze Ljubljana je bil izvoljen Andrej Petelin, za podpredsednika pa Stane Savine in Karel Mikulič iz Kočevja. Zadružniki bivšega kočevskega okraja so prepričani, da bo tudi po združitvi zadružnih zvez delo uspešno potekalo, in da bodo tovariši iz OZZ Ljubljana, kakor doslej tovariši bivše OZZ Kočevje, nudili vso pomoč za nadaljnji razvoj zadružništva. NAROČNIKE IN BRALCE prosimo, da oprostijo zamudo pri tej številki, ki je nastala zaradi tehničnih zaprek v tiskarni. — Prihodnja številka Novic bo izšla že v četrtek 3. oktobra. Pred kratkim smo obiskali Ribniško dolino in se pozanimali kako se ljudje pripravljajo na bližnje občinske volitve. V občini Ribnica bodo izvolili v občinski zbor 24 odbornikov v 21 volilnih enotah, v zbor proizvajalcev pa 18 odbornikov, volilnih enot bo pa 11. V zboru proizvajalcev v industrijski skupini bo zastopanih 12, v kmetijski vila kandidatov v skupini pa 6 odbornikov. Koliko bo- razen v primeru, do imeli volišč, nismo mogli zvedeti, ker jih bodo določili kasneje. Zanimali smo se tudi, kako so potekali zbori volivcev v tej občini. Doslej je bilo že sedemnajst zborov volivcev. Udeležba na zborih je ■bila zadovoljiva, razen v dolenje-vaškem koncu. Zanimivo je, da bi morali ravno v tem predelu največ obravnavati, kakor na primer o zadnji vodovoda itd. Zaradi premajhne udeležbe pa so morali zbore volivcev tudi ponavljati, O čem so razpravljali na zborih volivcev? V ospredju so bili komunalni problemi posameznih krajev. Govorili so tudi o krajevnem samoprispevku, delu občinskega ljudskega odbora na splošno in o dragem. Predstavniki ObLO so ljudem podrobneje razložili način dela ljudskega odbora, pojasnili, kako se porazdeljujejo sredstva iz občinskega proračuna itd. Na zborih so bila izmenjana mnenja, predlogi in nasveti za ureditev tega in onega. Po- trebami volivcev, katere bo zasto- njajo samo z enim kandidatom, pal, na dragi strani. najbolj demokratični način volitev. Na zborih volivcev v ribniški ob- Začeli so se tudi zberi za izbiro čini so razen v enem primeru iz- kandidatov v zbor proizvajalcev. Te brali dvojno število kandidatov. Vo- zbore so imeli že v kmetijski sku-livci bodo imeli na dan volitev do- pini KZ Dolenja vas in obrtniki. vbij veliko izbiro, da bodo izvolili Po vseh dosedanjih izgledih in od najboljših res najboljše. Meni- dobremu razpoloženju volivcev lah- ko upravičeno pričakujemo lepo volilno udeležbo na volitvah 20. oktobra. Naša gospodarska delegacija je te dni zaključila potovanje po Kitajski in Mongoliji in se preko Hongkonga napotila proti domovini. Sprejem naše delegacije na Kitajskem je bil izredno prisrčen in večkrat so bile poudarjene simpatije Jugoslovanov do kitajskega ljudstva. Rezultat razgovorov bodo razširjeni gospodarski stiki. Kakor poroča jugoslovanska časopisna agencija Tanjug, bo Jugoslavijo 8. oktobra obiskal sovjetski obrambni minister in heroj Sovjetske zveze iz zadnje vojne maršal žukov. Sovjetski maršal bo gost naše armade. Maršal žukov je eden najbolj popularnih sovjetskih mar- karalo se ie tudi da bodlo morali saIov> sal 80 nl6S0ve cete osv°llle Kazalo se je turn, da bodo morali prugi:jo ^ Berljn_ Po Stalinovi smrti so ga rehabilitirali, postal je nekateri krajev, odbori še bolj prijeti za delo. Iz vse razprave na zborih volivcev lahko ugotovimo, da bo delo odbornika v bodoče še bolj odgovorno pri razlagi ukrepov ljudske oblasti na eni in željami in po- Kaj so nam pokazali zbori iolii/cev V kočevski občini so zbori volivcev lepo potekali, čeprav udeležba volivcev ni bila povsod zadovoljiva. Kakor predpisuje Zakon, mora sodelovati na zbora 50 volivcev, da je zbor sklepčen. Da pa ponekod zbori volivcev niso bili tako obiskani, kakor smo pričakovali, ni vzrok v tem, da volivci niso pristaši našega družbenega reda, ampak so zaupali v svoje kandidate in so bili zato mnenja, da ni nujno, da se udeležijo zbora volivcev. Poročila posameznih krajev kočevske občine pričajo o tem, da je razpoloženje glede na bližnje volitve med ljudmi zelo dobro in smemo zato upravičeno pričakovati veliko volilno udeležbo. V Kočevju so zbori volivcev lepo uspeli. Seveda je bilo tudi nekaj primerov, ki pa jih ne gre posploševati. Na nekem zboru so kritizirali, zakaj imajo nekateri visoke plače in se vozijo v avtomobilih, drugi pa nizke plače. Vsem je jasno, da tisti, ki ima ogdovomejše delo, zasluži tudi večjo plačo. Podcenjevanje delovne inteligence je nepravilno. Pri tem pa ne mislimo, da ni treba kritizirati napak strokovnjakov, -če jih ti store. S kritičnim očesom se -lahko tudi ozremo na potek zborov. Bili so primeri, ko so -bile za kandidate predlagane ženske, -vendar je bil odpor proti ženskim kandidatom tam, kjer bi najmanj pričakovali —• in sicer pri samih ženskah. Konservativna miselnost je še vedno preveč zasidrana v nekaterih naših ženskah, čeprav tega ne posplošujemo. Kakor vemo, so politične organizacije skupno s Socia- član vlade in minister za obrambo. Poljski državniki so po povratku iz Jugoslavije dali številne izjave o sprejemu poljske vladne in partijske delegacije in o svojih vtisih srečanj z jugoslovanskimi državljani. Sekretar Gomulka je govoril delavcem v žeranju in poudaril ,da sta se poljska in jugoslovanska delegacija sporazumeli v vseh važnih vprašanjih, da pa kljub temu ni prišlo do formiranja nekega novega poljsko-jugcslovan-prav. Pred nami je še tretja faza. skega bloka, ki so ga nekateri pri-Pred volitvami bodo namreč tudi “ večja politična zborovanja, še enkrat bomo pregledali dosedanje delo naših ljudskih odborov in se pogovorili o bodočem delu. Pri-nas je plati zborov volivcev. Kjer je vodil velika večina zdravo mislečih in po- garije in Jugoslavije in v tem pi-zber gibčen predsednik je tudi zbor štemih ljudi, kar se bo pa najlepše smu predlagal, da bi še v tem lepo vsebinski plati dobro uspel. V manifestiralo na samih volitvah, -tu prišlo do sestanka predsednikov dveh volilnih enotah pa se je pri- kjer bodo ljudje z glasovanjem do- vlad balkanskih dežel, na katerem listično zvezo pred zbori volivcev razpravljale o kandidatih. Kjer so Z zadnjimi zbori volivcev (v deljo jih je bilo trinajst), smo Bezate kandidate, ki jih je predlagala ključih drugo fazo predvolilnih pri-Socialistična ’zveza, predlagali tudi ~ kot kandidate te največje politične organizacije na zboru, ni bilo prigovorov, da so bili ti kandidati dirigirani nekje od »zgoraj«. Pa še nekaj besed o vsebinski čakovali kot nujno posledico srečanja Tito-Gomulka. Romunski predsednik vlade je poslal -krožno pismo predsednikom vlad Turčije, Grčije, Albanije, Bcl- merilo, da so takoj po poročilu občinskega odbornika prešli na volitve kandidatov. Vsa kasnejša diskusija o raznih vprašanjih je izzvenela nekam v prazno. Na zadnjih zborih volivcev so bila na dnevnem redu tudi stanovanjska vprašanja. Ljudje dobro vedo za vse eventuelne nepravilnosti pri dodeljevanju in razdeljevanju stanovanj, kakor tudi to, da imajo posamezniki več stanovanjskih prostorov, kolikor jih pa potrebujejo. Zato je pravilno1, da ljudje javno povedo, kje in zakaj se dogajajo take nepravilnosti. Forum, Iti je pooblaščen za dodeljevanje stanovanj (stanovanjska komisija pri občin. LO) pa si mora pridobiti večjo avtoriteta in pomoč pri svojem težkem delu. Napačno bi bilo, da bi ljudem na zborih volivcev obljubljali gradove v oblakih, to se pravi vse tisto, česar ne bo mogoče tako hitro uresničiti, predvsem kar se tiče stanovanjskih gradenj. Pred volivci je treba stvari pojasniti tako kot so. Kadar -bodo večja sredstva na razpolago, se bo lahko tudi več gradilo. Da gre v tem oziru vedno na bolje, pa tudi sami vemo. kazali, da so, da delajo in bodo de- razpravljali o izboljšanju odno-lali za največjo pridobitev, ki jo je sov in o povečanem sodelovanju prinesla narodna osvoboditev — za med temi deželami. Maršal Tito je socializem. romunski predlog -sprejel s pripo- PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA KOČEVJE PROGRAM Ponedeljek, 30. septembra — ob 20. uri šahovski brzopotezni turnir v hotelu »Pugled«. Sreda, 3. oktobra — ob 20. uri ggostovanje ljubljanskega mestnega gledališča. Sobota, 5. oktobra — ob 20. uri svečana proslava v šeškovem domu. Po proslavi ljudsko rajanje ob kresu. Nedelja, 6. oktobra — ob 8. uri svečana seja občinskega ljudskega odbora. Od 8.30 do 9. ure promenadni koncert rudniške godbe pred spomenikom. Nato sprevod. Po sprevodu zborovanje. Nedelja, 6. oktobra — popoldne košarkarske in nogometne tekme, Iti jih v počastitev občinskega praznika priredi društvo »Partizan«. Gasilski tabor ob 15. uri. ročilom, da vlade vseh teh dežel še pred tem sestankom skušajo v vsakdanjem življenju odstraniti vse tisto, kar sedaj kali dobre odnose med sosedi. Bolgarska vlada je romunski predlog sprejela, grška pa ga je odklonila s pripombo, da je treba prej rešiti nekatera neurejena vprašanja med Grčijo in njenimi sosedi in se šele nato sestati. Če upoštevamo slabe odnose med Tučijo in Grčijo zaradi Cipra, med Grčijo in Albanijo zaradi starih obmejnih sporov in Grčijo ter Bolgarijo zaradi neurejenega vprašanja bolgarskih reparacij Grčiji, nam je grški odgovor razumljiv. Trst bo dobil na čelo občinske uprave komisarja, ker je večina odbornikov mestnega sveta odstopila, da bi 'tako preprečila po odstopu demokrščanskih odbornikov sestavo mestnega sveta z levičarsko večino. V New Yorku se je sestala Generalna skupščina Združenih narodov na svoje letošnje redno zasedanje in skoraj so-glasno izvolila novozelandskega kandidata Munroa za predsednika letošnjega zasedanja. Ker je skupščina sprejela Malajsko državo za svojega člana, imajo sedaj Z-druženi narodi 82 članov. Zasedanje se je pričelo z govori vodij poe-dinih državnih delegacij. Našo delegacijo vodi Koča Popovič. V Franciji je vlada sprejela osnutek novega statuta za francosko severnoafriško kolonijo Alžir. Na podlagi tega statuta bi bila francoska kolonialna uprava s sodelovanjem domačinov razdeljena na poedine pokrajine z osrednjo skupščino za ves Alžir. Zaradi statuta so si močno skočile v lase skoraj vse francoske stranke. Nekatere namreč smatrajo, da so dobili na podlagi statuta Alžirci preveč pravic, dragi pa opozarjajo na to, da je alžirska osvobodilna fronta predlog statuta edklonila in opozorila Francijo, da bo nadaljevala z borbo za neodvisnost Alžira. Kljub statutu se boji v Alžiiru nadaljujejo in vsak dan borbe v Alžira stane Francijo približno 2 milijardi frankov. Predsednik Egipta Naser je novinarjem izjavil, da je Egipt pripravljen obnoviti gospodarske in diplomatske stike z Veliko Britanijo in poudaril, da je Egipt prisiljen gospodarsko se povezovati s Sovjetsko zvezo in nekaterimi deželami vzhodne Evrope, ker mu je Amerika odklonila gospodarsko pomoč in dobavo orožja, ki ga Egipt za obrambo svoje neodvisnosti nujno potrebuje, kot so to dokazali dogodki v lanskem oktobru. Na Norveškem je v visoki sta-. rosti umrl -kralj Hakon, M je vladal skozi obe vojni in je bil eden najstarejših vladarjev. Zunafij-efiotUicni kammtat —= Tokrat mirnejše Letošnje zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov se je začelo neposredno po izrednem zasedanaju, na katerem so razpravljali precej žolčno o madžarskem vprašanju in umiku sovjetskih čet iz te dežele. Prav zaradi takega začetka in zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu so vsi pričakovali, da bo tudi novo zasedanje začelo kot običajno z obdol-žitvami in predbacivanji. Toda ni bilo ravno tako. že kar prve dni sta govorila predstavnika obeh velikih taborov, v senci katerih se danes odvija vse mednarodno življenje — Sovjetske zveze in Združenih držav. Ameriški zunanji minister Dulles je ponovil staro ameriško tezo o Bližnjem vzhodu in izjavil pripravljenost ameriške vlade, da sodeluje v urejanju razmer na tem področju. Razpoloženje pa je zadnje dni le postalo bolj vedro, ko je skupščina poslušala govor sovjetskega delegata Gromika, Id je bil zelo umirjen in konstruktiven in se je ognil vsem onim različnim spornim točkam, ki so bile na vseh zadnjih zasedanjih stalno predmet razprave in nesoglasij. Vse kaže, da bo to zasedanje v glavnem obravnavalo vprašanje razorožitve. Na podlagi sovjetskih predlogov bi Generalna skupščina lahko dejansko sprejela resolucijo, v kateri bi pozvala velesile, da se v večji meri potrudijo doseči sporazum o razorožitvi. Sovjetska delegacija je namreč v govoru Gromika predlagala, da se atomske velesile svečano in pred vsem svetom zavežejo, da v prihodnjih petih letih ne bodo uporabile atomskega orožja za urejanje spornih vprašanj in da bodo za dobo dveh ali treh let prenehale z vojaškimi jedrskimi poizkusi. Sovjeti so tudi predlagali, da bi Generalna skupščina in velesile sprejele svečano obvezo, da velja pet načel o mirnem sožitju med narodi za obvezno obliko v mednarodnih odnosih in za osnovo mednarodnega življenja. Posebnost predstavlja tudi sovjetski predlog, naj bi razorožit-veno komisijo Združenih narodov razširili in da naj bi seje v bodoče ne bile več tajne, razen v izjemnih primerih. Tajne seje bi dopuščali le v primerih, ko bi bil od tega odvisen nujen napredek razgovorov. Sovjeti so tudi predlagali, da bi tri velesile izjavile, da na Bližnjem vzhodu ne bodo uporabile sile za ureditev spornih in odprtih vprašanj. Prvič so Sovjeti predlagali ukinitev obeh paktov, Atlantskega in Varšavskega — oziroma predložili, da se med obema sklene nenapadalni sporazum, da se prizna LR Kitajska in sprosti mednarodna trgovina. Med najpomembnejše predloge spadajo gotovo predlogi, naj se velesile izjasnijo pred vsem svetom, da v prihodnjih letih ne bodo uporabile atomskega orožja za urejanje medna-rotlih spornih vprašanj. Indija, Indonezija, Jugoslavija ter številne druge, predvsem azijske in afriške države in dežele ljudske demokracije podpirajo sovjetske predloge glede dogovora o uporabi atomske energije in prenehanju tekmovanjav oborožitvi. B. Mikoš VOLIVCI! PREPRIČAJTE SE, CE STE VPISANI V VOLILNI IMENIK. Šolske mlečne kuhinje V zadnjih letih so se dobro uve- tej občini poskrbeli, da bodo mleč- stane 6 din, v šoli pa dobi ljavile v mnogih šolah mlečne ku- ne kuhinje delovale na vseh šolah, din okusno malico, sestavljeno ZBOR VOLIVCEV JE IZBRAL hinje. Namen šolskih mlečnih kuhinj je, da prejmejo vsi otroci toplo malico in za to prispevajo le majhen denarni prispevek. Od redno: in pravilno sestavljenih malic je v veliki meri odvisno otrokovo zdravje, pa tudi njegova sposobnost in sprejemljivost za šolsko delo. Zdravniki in prosvetni delavci so ugotovili velik napredek pri otrocih, ki uživajo malico v šol- skih kuhinjah. Te malice so sestav- na 1(jan Organizacije Rdečega križa nudijo mlečnim kuhinjam veliko pomoč in sicer mleko v prahu, sir, moko, riž itd. Vsa to hrana pa mora biti tako pripravljena da jo otroci radi uživajo. Sladkor, kavo, kakao, surovo maslo in druge dotoke je treba . kupiti. Zato malice ne morejo biti zastonj. Stroški za Ikg hrane, ki jo da RK, so 2,4 din, vsi osah dodatki pa 3,6 6 iz kruha, sira, kakaa, raznih namazov itd. Navadno jedo otroci 25 do 26 delovnih dni v mesecu, kar zne- o-bLO Sodražica tov. Petrič sta se na mesec 150 din. Ah je to ve- volivcem pojasnila dosedanje delo Za volilno enoto Vinice, Zapotok in Gorenje Laze v sodraški občini je bil zbor volivcev 23. septembra. Udeležba ni bila najboljša, kljub temu, da so vsi volivci dobili vabila. Vendar je zbor lepo uspel. Predsednik ObLO tov. Samsa, taj- Ijene iz vseh tistih snovi, ki jih otroci in mladina v domači prehrani ne dobe v zadostni količini. To so predvsem živalske beljakovine, rudninske snovi (kalcij) in vitamini. Posebno važne so malice kot vmesni obrok med zajtrkom in kosilom za otroke zaposlenih staršev, še posebno pa v primerih, kjer otroci neredno zajtrkujejo in kosijo pozno popoldne. Iz vzgojnega stališča je važno, da nudimo malico vsem otrokom v šoli. Otrok se navadi -lepega vedenja in krepi se v njem čut za medsebojno pomoč in tovarištvo. Kako je s šolskimi mlečnimi kuhinjami v bivšem kočevskem -—■ sedanjem ljubljanskem okraju ? V občini Sodražica imajo vse šole mlečne kuhinje s toplim obrokom mahe. V ribniški občini imajo doslej v dveh šolah mlečni kuhinji, v ostalih treh šolah pa jih bodo v letošnjem letu na novo uredili liko? Materi ni treba skrbeti za malico. Tudi otroci so veseli, da jedo v šoli, ker vedo, da so malice dobre in raznovrstne. Starši! Poskrbite za svoje otroke, da bodo zdravi in v šoli lepo na-din predevali. Tistih 150 din, kolikor boste izdali mesečno za malice za Zavod za napredek gospodinjstva enega otroka, se vam in Koordinacijski odbor v Ljubljani sta sklicala posvetovanje po občinah. Na ta enodnevna posvetovanja o šolskih mlečnih kuhinjah so prišli vsi šolski upravitelji, vodje mlečnih kuhinj, kuharice in predstavniki množičnih organizacij. 'Na teh posvetovanjih so se dogovorili o enotnem plačevanju za malice, kuharicam pa so praktično prikazali delo v kuhinjah. obrestovalo. ObLO, ki je bilo zelo uspešno. Volivci so razpravljali o raznih komunalnih delih. Najpomembnejša naloga bo sedaj regulacija Bistrice. V to namen je odobrenih 9,000.000 din. 6. oktobra bo ustanovni občni zbor Vodne skupnosti v Sodražici, potem pa bodo takoj začeli z de-bo bogato lom. Volivci iz Gorenjih lazov so B. C. ti, ki vodi v njihovo vas. Na zboru so razpravljali tudi o drugih komunalnih vprašanjih teh treh vasi. Ko je bila razprava o gospodarskih vprašanjih pr kraju, so na predlog volivcev izbrali štiri kandidate za volitve v občinski zbor Sodražica. Izmed teh kandidatov bo izvoljen en odbornik. Imel bo dovolj odgovornega dela. Domovina je samo ena Večkrat slišimo, da je pobegnil ta ali oni čez mejo v Avstrijo ali Italijo. Res pa je, da število pobegov ni tako veliko kot se govori med ljudmi. Med tistimi, ki so se Plešetov stric V nedeljo je praznoval devetdesetletnico Plešetov stric, kakor sprožili vprašanje o popravilu po- pravijo domačini Mihi Beljanu iz Maverca v Kostelu. Rodil se je 22. septembra 1867 v Čolnarjih. Njegovo rojstno hišo so kmalu prodali, kakor je moralo zaradi težkih razmer prodati svoja gospodarstva tamkajšne oblasti same vrnile v Ju- malih kmetov v^ stari Jugo- gos-lavijo. Vsakega pribežnika obla- °~ ’ V ljubljanskem okraju je uvede- preobjedli domačega kruha in be-no enotno plačevanje malic. Za vsak že v tujino, so predvsem mladi ljud-dnevni obrok naj starši prispevajo je. Pri tem se vprašujemo, kaj je le 6 din. <5e vse preračunamo, kar vzrok, da beže od doma. otrok dobi za malico, znese mnogo Večina tistih, ki so brez dovor-več. če otrok kupi žemljo pri peku, 1 jen j a prekoračili državno mejo (če odštejemo kriminalce in podobne to iz avanturizma sti v Avstriji ali Italiji takoj za-pro v posebna taborišča in tam čaka negotove usode v pomanjkanju in bedi. Tisti »srečneži«, ki so dobili dovoljenje za vselitev v Kanado, Ame- sla/vijL še majhen je moral iti od doma in sicer v materino rojstno hišo v Podstenah. S šestnajstimi leti pa je odšel na Dunaj, kjer je pekel in prodajal kostanj, čez ner kaj let pa je krošnjarji po nekdanji Avstriji, predvsem na Dunaju riko ali kako drugo državo, dobijo ™ na ^ Češkem, kakor velika večina zaposlitev na najtežjih mestih v ^ ~ ' rudnikih in podobno. Tudi v tuji- tipe), so storili Direktorje in ostale predstojnike ™ želje po lagodnem življenju v uradov gospodarskih in družbenih tujini, ki so si ga naslikali v bujni deželi ostane sen organizacij vseh vrst opozarjamo fantaziji. Nekateri beze cez mejo uveljavili v tujem svetu, na novo ilustrirano revijo »Sodcb- tudi zaradi tega, da bi se s tem Kočevska občina ie naivečia Do na pisarna«, ki bo v znatni meri odtegnili služenju vojaškega roka, Kočevska c bema je naj večja, do . . ^ izboljšanju vašega pi- drugi spet zaradi strahu ali sramo- aj imajo ze V desetih šolah mlec- pripomogla K. izuoij&cuiju vašega P nezakonskemu očetovstva itd Šole na iih samiškega poslovanja. Pestra m te nezakonskega očetovstva ita. _ boie pa j m______— v-________________Mnogi mislijo, da jih čaka raj Da Kostelcev. že mlad se je poročil na kmetijo pri Mavercu in skrbel za številno družino. Do druge svetovne vojne je pozimi krošnjaril današnje tehnike. Sen o raju v tuji po tujih deželah, poleti pa trdo de-in le redki so se lal doma na kmetiji. Imel je 13 otrok, a jih je šest kmalu umrlo ni moraš pošteno garati, predno si prislužiš avto ali druge pridobitve sdaj imajo že ne kuhinje — ostale šole pa jih . , , _ , _ bodo uvedle v tem letu zanimiva vsebna bo vse vaše usluz- bodo nrestooili meio V velikolaški občini je bilo doslej bence, tu* vodilne, prijetno preše- takoj, ko bodo prestopili mejo, glede šolskih mlečnh kuhinj slabše urejeno, saj imajo le dve mlečni kuhinji, v ostalih osmih šolah pa so otroci prejemali le sir za malico. V tem letu bodo tudi v naj. netila’ in zadovoljila. Plačilni pogo- P* =i tako, vedo najbolje povedati izobilju lL ti ,s.n novvrt™ niste dobili tisti zapeljana, ki so se prostovolj- račun < ji so zelo ugodni. Če niste dobili prospekta, ga zahtevajte pri naši upravi: Ljubljana, Gosposka 12. prostovoljno vrnili iz Avstrije ali Italije, kjer bili v taboriščih, ali pa so jih Gospodarske vesti Povečanje trgovske mornarice Nosilnost naše trgovske mornarice se bo letos povečala za 90.000 ton. V naših ladjedelnicah so izdelali 6 tovornih ladij, od katerih imajo štiri več kot 10.000 ton nosilnosti vsaka. Zdaj ima naša trgovska mornarica skupno 520.000 ton nosilnosti. Pričakujejo, da se ibo tonaža tega ladjevja do konca leta povečala še za približno 36.000 ton, ko bodo dogradili še 5 ladij v naših ladjedelnicah. GOSPODARSKI RAZGOVORI Z BURMO Podpredsednik burmanske vlade in minister za gospodarstvo je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Urade in zavode vseh vrst vabimo naj naroče novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo nas novost za propagando in orga-" nizadjo moderne tehnike pisami-blov »Elka« iz Zagreba, »Jugovi- gkega poslovanja. Revija bo precej nil« iz Splita, tovarna usnja »Ko- koristila vsem pisarniškim usluž-nus« za več kot 2 milijardi dinar- Sencem in tudi vodilnemu osebju, jev, podjetje »Telekomunikacije« iz Ce niste dobili prospekta, pišite na Ljubljane pa za več kot 1 mili- našo upravo, Ljubi j., Gosposka 12. jando itd. Letošnji obisk je bil po številu ——— obiskovalcev rekorden. Ogledalo si je sejem nad milijon ljudi. V domovini je za vsakega poštenega in delovnega človeka omogočeno, da dobro živi. Res, je, da pri nas ni izobilja, vendar tudi lačen ni nihče, kdor le hoče prijeti za delo. V tujini živijo v razkošju in le posamezniki in sicer na delovnih ljudi. Mnogi od tistih, ki se brez pravega cilja potikajo po svetu, bi se radi vrnili domov. Tega pa ne store, ker jih je sram. Nasprotno. V lažnih pismih domačim se hvalijo, koliko zaslužijo in da to potrdijo, pri prilože v pismu še kak dolar, ki so zaradi pomanjkanja in bolezni. si ga odtrgali od ust. Teži jih tudi zavest, da so zavrgli domovino, tisto domovino, ki jih je vzredila. Domovina pa zna tudi odpuščati in odpušča svojim zapeljanim sinovom, ki so jo brez pravega vzroka zapustili. Je pa nepopustljiva do tistih ki so se pregrešili proti njenim zakonom. ZADRUŽNI PAŠNIK V STRUGAH Zadružni pašnik urejujejo že dalj časa. Doslej so opravili že tri četrtine očiščevalnih del. Skupna površina pašnika bo merila osem ha in Politična živahnost pri „ZidarjiV Priprave na volitve zbora proizvajalcev so v polnem teku tudi pri podjetja o uspehih podjetja in njegovih -nalogah, ki po lanskem letu, živino in cisterno za vedo. Predra-Rangunu in se z’njim razgovarjai čun za vsa dela znaša okoli 400.000 dobro uro o gospodarskih vpraša- računajo pa, da bo znašal pn- ima podjetje pravico izvoliti le dva elana zbora proizvajalcev, izgloda na njem bodo zgradili tudi hlev za jj0 kandidatov za volitve precej " " J več, ker podjetje želi, da bi bilo za- stopano v tem zboru. Predloge za kandiadte je sesta- gradbenem podjetju Zidar, čeprav ki je močno prizadelo vsa gradbe- njih in o možnosti razširitve gospodarskega in tehničnega sodelovanja med Burmo in Jugoslavijo. Burma je zelo bogata dežela na raznih rudah ipd. ZAGREBŠKI VELESEJEM ZAKLJUČEN Na mednarodnem velesejmu v Zagrebu, ki je bil pred kratkim zaključen, je bilo po nepopolnih podatkih sklenjeno za 143 milijard dinarjev kupčij. To je bil doslej največji komercialni uspeh, dosežen na velesejmskih prireditvah v Jugoslaviji. Prišlo je tudi do največjega števila dogovorov o izvozu naših proizvodov v skupni vrednosti okoli 12 milijonov dolarjev, kakor tudi o uvozu proizvodov v vrednosti 19 milijonov dinarjev. Letos je bil na Zagrebškem velesejmu tudi zelo živahen promet na notranjem trgu. Zlasti velike posle (za nad 4 milijarde dinarjev) sta sklenili tovarna električnih ka- spevek zadružnikov približno polovico gornjega zneska. Na tem pašniku se bo pasla samo mlada žP vina. Pozabili smo omeniti, aa bo pašnik ograjen z električno ograjo (električnim pastirjem), živinorejci v Strugah so zadovoljni, da bodo imeli pašnik, na katerem se bo mlada živina lepo razvijala, zato tudi radi pomagajo pri urejevanju. VREDNO POSNEMANJA Bezgove jagode so dozorele. Bezga je dovolj, a mnogi ga ne znajo porabiti. Lepo so se znašli na osnovni šoli v Loškem potoku. V najvišjem oddelku so- učenci in učenke skuhali več litrov bezgovega soka, ki ga bodo pili v mlečni kuhinji. Delo so opravili v razredu in učenci so bili še posebno ponosni, da so mogli pri tem sodelovati. Steklenice so postavili v klet in upamo, da bodo v teh dneh še kaj prikuhah ter napolnili police v kleti. C. B. na podjetja in tudi podjetje Zidar zaradi pomanjkanja dela, niso lahke. Podjetje želi, da bi v novem zboru proizvajalcev, pa tudi v občinskem ljudskem odboru bili odborniki, ki bodo razumeli težave in vila sindikalna podružnica in o njih probleme, pa tudi naloge podjetja so že začeli razpravljati po vseh poslovnih enotah kjer so že bili prvi sestanki volivcev. Taki zbori so Plešetov stric Miha Beljan je pri devetdesetih letih tako čil in zdrav, da mu lahko še nekateri »mladostniki« pri petdesetih letih zavidajo Kljub težkemu življenju je še vedno krepak in dela vsa kmečka dela, tudi kosi še. če ga vprašate, kaj 'najraje dela in kako dolgo bi ter bodo .znali vskiaditi interese še rad živel, vam bo takoj povedal: družbe z interesi podjetja. Ker je vse doslej bilo malo povezave med bili tudi že na gradišču na Reki in podjetjem in občino, so priprave na v Zagrebu. Na zborih govore člani te volitve tudi v tem pogledu nekaj kolektiva in sindikalnega vodstva novega. Rekonstrukcija tovarne v Ribnici Kovinsko podjetje Partizan v ustrezno razširiti brez kakih novih Ribnici, ki se zadnja leta vedno izdatkov ah rušenj. -lepše razvija in s svojimi izdelki in uslugami že konkurira starejšim podjetjem, bo v kratkem začelo zre-konstrukejo svojega obrata. Na ta način bo olajšalo delo svojim zaposlenim in dvignilo proizvodnjo. »I, živel bi rad še tako dolgo, dokler bi lahko delal. Zelo rad bi pa doživel, da bi zasvetila pri nas električna luč. Delam pa vse rad, posebno pri živini, samo če bi mi kdo druge noge dal.« Plešetovemu stricu želimo vsi Kcstelci, da bi še dolgo živel in delal, da bi dočakal električni tok in vse, kar si želi. V. K. iri nova stanovanja Poleg kina v Kočevju je gradbe- stva za gradnjo je najela Uprava no podjetje pred dobrim mesecem stanovanjske skupnosti v Kočevju začelo graditi novo štiristanovanj- iz sklada za gradnjo stanovanj pri Z adaptacijskimi deli bodo prido- sko hišo, ki bo imela v pritličju tu- ObLO. Prihodnjo pomlad bo na razbili in uredili prostor za kovačnico di poslovne prostore. Gradnja nag- pol ago več sredstev za gradnjo stain varilnico ter strojno obdelovalni- ]0 napreduje in hišo bodo že pri- novanj in verjetno bedo začeli grace ter prostore za skladišče surovin hodnji teden začeli pokrivati. Sta- diti večji stanovanjski blok z drain izdelkov. Po projektu pa bo mo- novanja bodo gotova približno pr- -- ’ goče v drugi fazi del prostorov vega maja prihodnjega leta. Sred- žinskimi stanovanji, ker je zaenkrat po njih večja potreba. Jože Pahor Matija Gorjan Bila sta prepričana, da je spopad z njimi na odprtem nemogoč. Tesno jima je postalo, ko sta videla, kako vrejo množice -v mesto in kako odmevajo ozke ulice v njihovi jezi in bojnem hrupu. Noč je padala; v ognju plamenic in v trumah ljudi, ki je -bila njihova navzočnost ena sama strahotna grožnja, se je pokazala vsa usodnost Thumovega dejanja. Tlačani so vrščali in njihovo število je bilo tolikšno, da se je nasilnik zbal. Videl je, da ima vse premalo ljudi, če se te množice ne razprše. Zato je poslal Stržena, naj bi raz obzidje govoril kmetom. Bled in preplašen je oskrbnik pozval množice, naj zberejo nekaj mož, ki bi Thurinu predložile tlačanske zahteve. Odgovoril je krik, ki se je v njem izgubila vsaka Str-ženova beseda. Valpet je počakal, spet je poskušal govoriti, a ljudje so divjali. S trudom se je preril Gorjan skozi nje, s -trudom jih je ustavil za nekaj trenutkov. »S Thurnom pridita ven,« je vpil (Odlomki iz romana) ves vročičen, »da vaju sodimo v imenu umorjenih! Moj oče vaju kliče, Goteničar, Punčuh in drugi nesrečniki. Pripravita se, te noči ne bosta več preživela! Kdor je ubijalec, naj plača s smrtjo!« V sredo Gorjanovih besed so počili streh, Stržen je omahnil. Ti streli so bili znamenje. Kmetje so navalili, hlapcev je bilo premalo, da bi mogli odbijati množice, ki je vrela čez zidove. Naskakovale! so jih poteptali, ah pa so jih gonili pred seboj, dokler jih niso pobih v tem ali onem skrivališču, če so koga našli z orožjem v roki, mu niso1 prizanesli. Le Thuma ni bilo nikjer. Ali je ušel ? Zastražili so grad, razdelili oddelke, ki naj bi iskali. Polnoč je prešla, nasilnika še niso iztaknili. Dragič, tretjič so vse prevrgli in razbili pohištvo. Thurn je tičal v spalnici, skrit za leseno oblogo v zidu. Mogočni m)ož se je tiščal v temi kakor plaha žival, z zadnjim upanjem, da ga bo rešilo skrivali- šče. Kmetje so ga hoteli dobiti živega v pest, potegnili so ga iz dupline, a Thurnu se je posrečilo, da je dosegel bodalo. Branil se je, dokler ga niso z vilami pritisnili ob steno. Zarjul je in omagal, tlačani so ga sodili s sekirami. Ko je prihitel Gorjan, je krati gospod ležal v mlakuži krvi. Glavo je imel razbito, da ne bi v njej nihče več spoznal človeka, ki je to noč poravnal svoj vehki račun. Tlačani so ga psovaje vlekli na dvorišče in vrgli v kalno Rinžo. Kar se je zdelo nemogoče, je bilo nocoj resnica. Taka resnica, da se je zdelo tlačanom, kakor da so sanje. Kar so smeli samo tiho želeti, kar so nosili tako dolgo skrivaj le v srcih, so zdaj dosegli: nad njimi ni bilo nikogar in ničesar več. Zdaj so bili sami svoji gospodarji, zato so praznovali Thurnovo in Str-ženovo smrt vso noč do zore. Grad je bučal, v kleteh je mrgolelo ljudi, ki so vriskali, se objemali in plesali, ki so tavali okrog kakor blod-niki, ki so. cepali po dvorišču, po hodnikih, po shrambah, po hlevih, povsod. Mladeniči, možje, starci in ženske vse se je zamotalo v divji klopec, pošastno so svetile omahujoče plamenice po ljudeh in metale ogromne sence po zidovju. Strah, maščevalnost, jeza, pijanost, golt in pohlep in želja po svobodi, najvišje in najnižje strasti so zaplesale tu svoj ples. Vse vezi so se potrgale, ljudje so bili prosti in kakor otroci niso vedeli kaj s svobodo. Gorjan je povsod iskal sledov za očetom, v ječi, v grajskih spisih, pri hlapcih, ki so preživeli vihar. Ostalo je za njim :le še potrdilo, da je bil ubit. Bolan je šel v smrt, toliko težje, ker je umiral z njim tudi mladi zet, Goteničar z Zelenega vrha. Kaj je mislil v svoji zadnji uri? Ali mu jo je olajšala vest, da bo njuna smrt maščevana ? Da bo maščevano vse trpljenje, ki ga je moralo nositi tlačansko ljudstvo iz roda v rod? Ali mu je olajšalo smrt ker je padel za tlačeno ljudstvo? Nečesa Gorjan ni mogel razumeti. Dva, tri dni prej ta naval in oče in vsi dragi bi bili živi! Ali je treba res le z žrtvami odkupiti, kar pride dobrega ? Zakaj ne bi prišlo samo ob sebi, tako kakor pride jutranja zarja, kakor vzklije cvetje spomladi? Lemut je prihitel za njim, razburjen in zlovoljen. :»Pojdi z menoj!« ga je povabil. V shrambah so ljudje plenih, kleli so se kakor divji in se trgali med seboj za živila. »Ali razumeš to?« ga je vprašal. Tlačan je vlekel mimo težko vrečo, drugi si jo je nakladal na hrbet. »Kam?« je vprašal Gorjan in strašna jeza ga je zgrabila, i»Na voz!« je dejal tlačan nedolžno. »Dol!« je ukazal Gorjan z divjim glasom, da si mož ni upa' mimo. Srdito je pogledal in potožil vrečo na tla. Takoj nato je pljunil. »Fej!« je dejal. »Ti boš ukazoval danes? Ti, ki si se skrival, ko smo živeli v večni nevarnosti?« Razjarjen je Gorjan dvignil roko in udaril nesramneža po obrazu. »Zdaj si ti valpet, kaj?« je vzkliknil osramočeni. '»Molči, tat!« ga je zavrnil Gorjan. »Svoje sem vzel!« »Izgini!« Prihuljeno se je človek pobral, videl je, da ni varan. A v shrambah je vrvelo dalje in Gorjana je zgrabila togota, šel je med ljudi in začel vpiti, naj se nihče več ne dotika. Nekateri so se potuhnili, drugi so mu začeli groziti. »Poznam vas«, jih je zavračal Gorjan; »tisti ste prišli grabit, ki ste najmanj potrebni! Dobro veste, da kradete sebi! Od česa naj živijo, ki bodo ostali, da branijo, kar smo dosegli?« Tlačani, ki so plenili, so ugovarjali češ da grofa ni več in tudi nikogar ne bo namesto njega, a spor je potolažil šele Ramovš, ki jih je prihitel mirit. »Stražo moramo postaviti!« je odrejal Gorjan. »Tudi če bi jo hoteli, je ne bi mogli,« je pojasnjeval Ramovš, »nocoj že ne! Naj praznujejo zmago, saj so jo zaslužili!« Prijel je Matijo pod pazduho ter ga potegnil s seboj. »Saj imaš prav,« mu je prigovarjal; »a če boš z njimi tako strog, beš zapravil vse zaupanje!« »Mar naj mimo gledamo kar počenjajo ? « Prišla sta v klet, kjer so imeli starešine svojo mizo, Majhen strupen možiček, .ki je vihtel pozavno s prtičkom, na katerem je bil uvezen Thumov grb, je zabaval družbo. Pel jim je o tlaki, ki jo mora opravljati grajski gospod: že ob desetih zjutraj vstaja, na tlako se odpravlja: pod polnim sodom tlaka, joj, ga čaka, greni jo vsak dan tolsta krača. Hej ho, hej ho, kako gospodu je hudo! Konec Ned tednom je bilo na vseh igriščih Partizana H takoj po prihodu, niso bili ugre- živahno. Izredno lepo vreme ugodno vpliva na vadbo na prostem, poleg tedna pa tudi na nemoten razvoj prireditev in tekmovanj. V soboto so bile v Novem mestu društvene atletske tekme TVD Partizana, na katerih so sodelovali tudi atleti iz Kočevja. Tekme so bile nekaka predpriprava za prvenstvo Dolenjske, ki bo 28. in 29. t. m. v Črnomlju, žal naši atleti zaradi okvare avtomobila niso mogli sodelovati v celotnem programu tekem., ker so prišli v Novo mesto s precejšnjo zamudo, štartali so samo v nekaterih disciplinah in so dosegh prav -lepe uspehe, ki imajo že vrednost v slovenskem merilu. Torkar Polde je tekel na 100 m v času 11,1 sek., Bižal Saša pa 11,2 sek. Za oba je to doslej najboljši osebni uspeh ,obenem pa je s tem Torkar postavil nov dolenjski rekord. Tudi Errath Sonja se je s časom 8,6 sek. v teku na 60 m uvrstila na najboljše mesto. Konzilija Gilbert je dosegel s skokom 184 cm v višino svoj osebni rekord, kar je obenem tudi rekord Dolenjske, kisi ga delita s skakalcem Potrčem iz Novega mesta, ki je na istem mitingu tudi skočil 184 cm. Po tem se vidi, da imamo na Dolenjskem odlične skakalce, ki še mnogo obetajo. Verjetno bi bili uspehi še boljši, toda tekmovalci, ki so nastopi- ti, kar je nanje slabo delovalo. Predvsem je bilo to opaziti pri či-hal' Venu, ki je metal kroglo pod svojo zmogljivostjo. Adamič Tone je skočil s palico 3,50 m visoko. Skakal je propagandno izven tekmovanja. Po vsem tem lahko v nedeljo pričakujemo v Črnomlju prav kakovostno tekmovanje. Vsi dosedanji najboljši uspehi naših atletov so bili doseženi na tujih stadionih, kar jim daje posebno vrednost. Košarkaši Partizana Kočevje so igrali prvenstveno tekmo v Novem mestu s tamkajšnjim Partizanom. Tekma je bila dokaj živa in v splošnem ne preveč lepa. Tudi sodniki niso bili kos hitremu razvoju tekme. Končala je neodločeno s 57:57 košem. Ugodnejši položaj so imeli domačini, ki so lahko večkrat menjavali moštvo. Nogometaši Partizana Kočevje so kr enih na bo-lje. Do sedaj so odigrali štiri tekme v jesenskem kolu in sicer vse štiri z uspehom. Tako so dob ih po dve točki s Partizanom Ribnica 3:2, z »Elanom« Novo mesto 3:2, Partizanom Grosuplje 3:0 in s Partizanom Škofljica 5:3. Ocena vseh iger je dobra in da slutiti, da so se vrste nogometašev uredile in da se vrača moštvo na nekdanjo raven. Kljub mnogim občutnim porazom so društvu predani nogometaši vztrajali in mirno prenašali včasih tudi pikre pripombe. Zavedali so se, da pride skcro pri vsakem nogometnem moštvu do trenutnih zastojev in kriz. Izgleda, da je najtežje povsem prebredeno. Vsekakor je pa veliko lažje gledati nogomet, kot pa igrati. če bi se ocenjeval uspeh iz tega stališča, bi bilo veliko manj neobjektivnih ocen nekaterih nestrpnežev. Sedanji uspehi so vidni in to daje vzpodbudo. Razveseljivo je tudi to, da se mladi nogometaši prav dobro uveljavljajo in upamo, da bo v društvu kmalu številen nogometni kader in zopet zanesljivo moštvo. V nedeljo je igrala mlada B enajsterica z B moštvom »Rudarja« iz Kočevja prijateljsko tekmo in je dobila s 3:2. Starejše A moštvo pa je igralo prvenstveno tekmo s Partizanom Škofljica in zmagalo s 5:3. V Grosuplju imajo nov stadion V Grosuplju je bil v nedeljo društveni nastop Partizana ob otvoritvi novega stadiona. Med pestrim programom telovadnih točk in športnih iger so bila tudi propagandna tekmovanja v atletiki, katerih se je udeležilo 'tudi nekaj naših atletov. Celotna prireditev je zelo lepo uspela in zopet dokazala, da je medsebojno sodelovanje resnično najuspešnejše združevanje mladine. Program se je lepo razvijal, k splošnemu razpoloženju pa je pripomoglo tudi izredno lepo vreme. Pred samim nastopom so razvili društveni prapor. Zleta se je udeležilo nad 500 pripadnikov partizanskih društev Okrajne zveze Ljubljana. Iz našega konca pa so se zleta udeležili tudi telovadci iz Ribnice in Kočevja, pa tudi šport- na društva »Svoboda« in »Odred« iz Ljubljane. Pri tekmah sta bila uspešna Torkar Polde, ki je bil s časom 11,4 v teku na 100 m prvi — pred tekmovalci klubov Iz Ljubljane. Isto tako je dosegel Konzilija s skokom 180 cm v višino prvo mesto. Gledalce je ta točka zelo razgibala, saj večina gledalcev še ni videla, da bi človek preskočil svojo lastno višino. I. razred ljubljanske nogometne psdzveze V nedeljo 22. sept. je bila na igrišču pri šeškovem domu nogometna tekma med nogometnim moštvom Rudar Kočevje in nogometnim moštvom Domžale. Gostje so dosegli visoko zmago 7:2. Tekmo je gledalo precej ljudi. ZaMad pod Gstričnikom Ni še tako dolgo tega, kar je živel v Malem logu veseljak, kateremu daleč naokoli ni bilo enakega. Bil je Andrejev Gašper; in menda ni bilo človeka, ki ga ne bi poznal. Pa kako tudi ne! Saj vam je kako bi si spet opomogel. Neke noči se je sam vračal čez O.stričnik domov. Bil je okajen, a reven ko cerkvena miš. Blizu hiš je nenadoma obstal kakor vkopan. Tik ob stezi je zagle- OBVESTILA KOČEVJE Poročili so se: Mrak Albert, jamski rudar iz Roške c. 31 (27 let) in Hegler Ivana, natakarica iz Rudnika 14 (30 let), Klepec Jože, mizarski pomočnik iz Kočevja Trg 3. okt. 22 (26 let) in Kavčič Marija, nameščenka iz Želenj 25 (20 let), Breg Franc, -tapetniškipomočnik iz Kočevja, Cankarjeva 2 (29 let) in Blatnik Jožefa, delavka iz Kočevja, Reška c. 5 (23 let). Srečnim zakoncem čestitamo! Rodila je: Potočnik Angela, gospodinja iz Kočevja, Reška c. 7-ta:— deklico Jelko. Srečni mamici čestitamo! MOZELJ Rodila je: Kovač Štefanija, poljska delavka iz Knežje lipe 1 — deklico Nevenko, Srečni mamici čestitamo! OSILNICA Poročila sta se: Malnar Anton, mizarski pomčnik iz Sel 11 (31 let) in Turk Milka, delavka iz Sel 11 (28 let). Srečnima zakoncema čestitamo! RIBNICA Poročila sta se: Cimbajevič Lju-bislav, oficir JLA iz Ribnice 182 in Pahulje Marija, kmečka delavka iz Dan 5. Srečnima zakoncema čestitamo! Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor, odgov. urednik Jože Košir. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89 Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 -din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Umrla je Dejak Marija, gospodinja iz Otavic 19 (70 let). DOLENJA VAS Poročila sta se: Maurovič Jurij, osebni upokojenec iz Prigorice 19 (80 let) in Bančič Marija, gospodinja iz Rakitnice 52 (44 -let). Srečnima zakoncema čestitamo! Rodile so: Čebokli Marija, gospodinja iz Grčaric 4 — dečka Ivana, Volčjak Roza, -gospodinja iz Dolenje vasi 23 — deklico Olgo in Oražem Julija, gospodinja iz Dolenje vasi 49 —dečka Janeza. Srečnim mamicam -čestitamo! DOBREPOLJE Rodila je: Križman Veronika, gospodinja iz Lipe 6 — deklico Anico. -Srečni mamici čestitamo! Umrli so: Mikli Frančiška, gospodinja iz Ceste 42 (stara 52 let), Štih Jožef, upokojenec iz Ceste 68 bil Gašper človek, okoli katerega dal tri razgrnjene rjuhe, na katerih je bilo veselo, dokler je imel v že- so -bili za ped na debelo nasuti sa-pu kakšen belič. Ko pa mu je de- mi rumeni zlatniki... -nar pošel, je žalostno razmišljal, Nekaj časa je strmel, potem pa segel, da bi pograbil najbližjo rjuho in jo odnesel domov. Pa pridirja jezdec na iskrem konju in — meni nič, tebi nič — spregovori: »Ne dvigaj z roko, če nočeš, da se ti posuši in ne iztezaj jezika, če hočeš kaj dobiti!« To rekši je jezdec izginil, ko da se je vdrl v zemljo. Spričo teh besed je Gašperja le zaskrbelo kaj naj stori, da bi spravil zaklad domov. Odločil se je, da pojde po sosedovega vola, misleč, da bo z njim premaknil zaklad, potem pa bo že kako šlo. Prav tedaj (67 let) in Ponikvar Franc, kmetovalec iz Male vasi 11 (80 let). LOŠKI POTOK Poročila sta se: Pajnič Janez, delavec Iz Hriba 91 (34 let) in Bartol Marija, delavka iz Hriba 58 (31 let). Srečnima zakoncema čestitamo! DRAGA Umrla je: Tomec Marija, gospodinja iz Trave 18 (85 let). VELIKE LAŠČE Umrla sta: Cimperman Rozalija, kmetovalka iz Neredov 7 — stara 53 let in Lovka Janez, žagar iz Podloga 1 — star 79 let. SODRAŽICA Rodila je: Adamič Amalija, gospodinja iz Hojč 2 — dečka Stanislava. Srečni mamici čestitamo! O B 3AVE KINO JADRAN, Kočevje: od 28. do 30. septembra ameriški barvni cine-maskopski film -»Indijanski borec«, 2. in 3. oktobra japon. barvni film »Atomska bomba nad Hir-ošimo«, od 4. do 6. oktobra amer. -barv. film »Upor na »Cai-nu«. SVOBODA, Rudnik: 28. in 29. septembra franc, film »Heroji so utrujeni, 5. in 6. okt. amer. barvni film »Dolina maščevanja«. PREDGRAD: 28. in 29. sept. amer. film »Pečat preteklosti«, 5. in 6. okt. ital. film »Policaji in lopovi«. LOŠKI POTOK: 28. in 29. sept. amer. film »Darilo na vrvici«, 5. in 6. okt. amer. film »Kadar žene ljubijo«. OSILNICA: 29. sept. mehiški film -»Umiram srečna«, 6. okt. meh. barvni film »Rdeča Konga«. SODRAŽICA: 28. in 29. sept. madžarski barvali film »Liliomfi«. DOBREPOLJE: 28. in 29. sept. amer. film »Skrivnost Indijanke«, 2. okt. madž. fum »še živijo«, 5. in 6. okt. angl. barvni film »Melba«. RIBNICA: 28. in 29. sept. češki film »Kavama ob glavni cesti«, 5. in 6. oktobra švedski film »Samo mati«. VELIKE LAŠČE: 28. in 29. sept. ameriški film »Neumne sanje«, 5. in 6. okt. franc, firm »Uboj«. KOČEVSKA REKA: 28. in 29. sept. ameriški film »Velika noč Casanove«, 2. okt. franc, film »Afera Mauritius«, 5. in 6. okt. arg. film »Vojna gaučev«. pa se priziblje po stezi starka, sedeč v jerbasu in vpraša: »Ali.’bom kmalu dohitela jezdeca, ki je šel tod mimo?« Gašper se je komaj vzdržal smeha, ko je zgleda! prikazen; odgovoril je: »Beži no, baba, ti ne boš daleč prišla ...« Ali — komaj je izustil te besede, je vse izginilo. Namesto rumenih zlatnikov je zagledal pred seboj tri kupe očmelih črepinj ... Tisto noč Gašper ni vedel, kako je prišel d-omov. Potem mu je bilo še dolgo zelo žal, da ni znal brzdati jezika. Rudolf Mohar Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« . na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12. Pisarniške uslužbence in vodilno osebje vseh uradov, zavodov, gospodarskih in družbenih organizacij vabimo, da se naročijo na revijo »Sodobna pisarna«, ki bo s pestro vsebino pomemben pripomoček za pisarniško poslovanje. Revija bo prinašala zanimive članke in razprave o moderni tehniki pisarniškega poslovanja, o racionalizaciji in mehanizaciji dela, posebej tudi o strojepisni in stenografski spretnosti. Revija bo bogato ilustrirana in bo edina te vrste v naši državi. Zahtevajte brezplačni prospekt: Uprava revije »Sodobna pisarna«, Ljubljana, Gosposka 12. NOGOMETAŠI »PARTIZANA« ZMAGUJEJO V nedeljo je bilo odigrano 4. kolo nogometnega prvenstva v drugem razredu ljubljanske nogometne pod-zveze. Srečah sta se moštvi Partizana in Škofljice. Ta tekma je bila najbolj zanimiva zato, ker je moštvo Škofljice najmočnejše moštvo v tej skupini. Začetek je pripadal gostom, saj so kmalu prišli v vodstvo in nekoliko minut pred koncem drugega polčasa vodili že z dvema goloma. Partizan je dosegel prvi gol iz enajstmetrovke. V drugem polčasu je Partizan pokazal doslej eno najlepših iger. Igral je povezano s hitrimi predori, kar mu je prineslo uspeh, saj je izenačil in prišel v vodstvo s tremi gob razlike. Gostje so to razliko znižali na 5:3 za Partizana. Če ocenimo posamezne igralce, moramo reči, da ni bilo slabega mesta. križanka ZA SMEH IN DOBRO VOLJO Znanega ameriškega humorista Tvvaina je u grizel stekel pes. Poklical je zdravnika in ga vprašal: »Ali bom umrl?« »Umrli ne boste, toda ni izključeno, da dobite steklino.« »Potem mi dajte takoj pero in črnilo.« »Tako hudo pa res ni, da bi morali napisati oporoko,« ga miri zdravnik. »Saj tudi ne mislim tega,« odgovori bolnik, »rad bi napravil le seznam oseb, ki bi jih rad obgrizel, ko bom stekel.« Mlad častnik iz spremstva slavnega vojskovodje ruske vojske je svetoval napad na manj važno sovražno postojanko in dodal: »Saj nas ta napad ne bo veljal več kot pet mož.« »Ali tol vi hoteli biti eden izmed njih?« ga je vprašal vojskovodja. Tujec, ki se je ustavil v krčmi, opazi, da je stranišče na koncu vrta na pol porušeno. Ostala so samo vrata in stranski steni, zadnjega zidu pa ni več. Tujec se zaradi tega pritoži krčmarju. »Nikar se ne vznemirjajte,« ga potolaži dobrodušni krčmar, »saj so spredaj še vrata, od zadaj pa vas nihče ne bo prepoznal.« Vodoravno: 1. letoviški kraj na Gorenjskem; 8. ubogljiv, poslušen; 15. razteleševalec; 16. premočeni, preznojeni; 17. vojaški novinec, rekrut; 18. osebni zaimek; 19. vladar nasilnež; 20. moško ime; 21. sedmi planet; 23. ljubljanski park; 26. gnojna bula, tur; 27. shematični načrt kake zgradbe ali mesta (dvojina) ; 29. hodim okrog brez cilja; 30. koralni otoki; 32. del rastline; 34. stari veznik, 35. tekmeci; 37. pripadnik indijanskega plemena v Teksasu; 38. streha; 39. poziv (dvojina) ; 41. junaška pesnitev, 42. stara površinska mera (množina); 43. uglašen, nakazan glas s petjem; 45. vrsta kamna; 46. brisača; 47. odkopani, izgrebeni. Navpično: 1. pripadnik turške vojske, ki jo je ustanovil sultan Orhan Murat II., 2. enotni, enot eri; 3. skriti se pred nečem (brez povratno osebnega zaimka); 4. zemeljski plin; 5. moško ime, 6. simbol za samarij; 7. lažje glasbeno delo; 8. števnik; 9. pijan, 10. naprava za napajanje živine; 11. trava druge košnje; 12. prenovljena, obnovljena; 13. števnik; 14. nikalnica; 18. tuje moško ime; 21. primorski medmet; 22. pretepeni, stolčeni; 24. ovčje olje, 25. premožni, bogati; 27. žensko ime, 28. jugoslovanska reka; 31. vrsta kamna; 33. dva soglasnika; 36. priimek srbskega pesnika in književnika (Vojislav 1897—1937); 38. sladkovodna riba; 40. naplačdlo; 42. makedonsko kolo; 43. dva samoglasnika; 44. simbol za tonij (narobe); 45. začetnici jugoslovanske pokrajine. Borba za Kočevje Po pripovedovanju narodnega heroja Silnega napisal R. P. V nemški ofenzivi leta 1943 so se Nemci in domobranci v Kočevju močno utrdili. 14. divizija pod poveljstvom komandanta narod, heroja Bračiča in komisarja Krta, je bila v času nemške ofenzive na Notranjskem toje imela z Nemci in belogardisti težke borbe. Na povelje Glavnega štaba NOV Slovenije je pa začela Protiofenzivo, napadla nemško postojanko v Grahovem in jo likvi-uh’ala, nakar je krenila preko Blok *?? Velike Lašče, ki jih je osvobo-tIla ponoči. Poltem se je zbrala vsa u^zija v bližini Rakitnice. .Tomšičeva brigada, katere po-'lUik je bil narodni heroj Daki, utnisar pa Lado Mišica, je imela “togo, (ja se v največji tajnosti ^®Lije na Malo goro oziroma v vas in od tam usmeri na-gTf. Ua Kočevje, likvidira nemški rern na Rudniku in na star pj. , Pokopališču, nato pa napade p1 Rinže grad v Kočevju, ^fkačičeva 13. brigada je imela da prodira iz smeri Stara Ua Z' 1Utvidira nemški postojanki v .aiiški postaji in pri cerkvi ocevju, nato pa napade grad. W r^erieva brigada je imela na-hovniu Zavzame Položaje pri Maku, južno od mesta po Pod- gorski uliti do ceste Kočevje—Livold, kjer imia zrvezo s Tomšičevo brigado. Vse brigade naj postavijo tudi zasede pri cestah, ki vodijo proti Kočevju. H. bataljon 15. divizije 9. brigade je imel nalogo, da zaščiti cesto, ki pelje iz Ribnice mimo Stare cerkve. Brigadi je bila priključena tudi artilerija. I. bataljon Tomšičeve brigade je ostal v Klinji vasi v rezervi, II. (bataljon, čigar komadant sem bil jaz, Jovo pa komisar, je imel nalogo operirati proti Kočevju z desnim krilom do jaška na Rudniku, v zvezi s HI. bataljonom, likvidirati postojanko na Rudniku in na starem pokopališču, povezati se preko Rinže na cesti Livold—Kočevje s šercerjevo brigado in nato usmeriti napad na grad. HI. bataljon Tomšičeve brigade je imel nalogo, da prodira od Klinje vasi na Rudnik — -dnevni kep, z levim krilom priključen na H. bataljon pri rudniškem jašku, na desnem krilu pa priključen na Bračičevo brigado desno od Trate. Moral je likvidirati nemško postojanko na Trati, očistiti Švabov Tovarno sukna in Horakovo tovarno ter usmeriti napad na grad. Ker so -bile tedaj v Kočevju moč- ne, dobro utrjene in oborožene nemške edinice, ojačane z Rupnikovim jurišnim bataljonom, se je obetala zelo vroča borba. 10. decembra 1943 ob 23. uri se je začel splošen napad na mesto. H. bataljon Tomšičeve -brigade je naletel na prvi sovražni odpor na Rudniku. Vendar Švabi niso mogli dolgo vzdržati partizanskega navala -ter so jo prav kmalu ucvrli proti mestu. Drugi večji odpor so nudili za obzidjem starega pokopališča, kjer je divjala bitka vse do jutra. Tedaj so pobegnili Švabi preko Rinže v grad. Na bojišču so pustili večje število mrtvih. Bračičeva brigada je ime-la zelo težko borbo z Nemci na železniški postaji v Kočevju, še -bo-lj vročo borbo pa pri mostu čez Rinžo pri cerkvi. Nemci in domobranci so se utrdili v okoliških hišah. Partizani s-o morali razstreliti zidove hiš ter skozi te luknje jurišati na Nemce. Po enodnevni -borbi v mestu je bil sovražnik potisnjen v -grad in popolnoma obkoljen, nakar je 14. divizija izvedla koncentriran napad na grad. Borci, ki so bili dobro oboroženi, so se povzpeli v hiše v bližini gradu in skozi okna in strehe tolkli na -grad. Naša artilerija je Iz neposredne bližine obsipala grad z granatami, vendar lahke havbice niso bile kos mogočnim grajskim zidovom. Da bi olajšala kritičen položaj nemške posadke v gradu, je nemška aviacija na vso moč obstreljevala partizanske položaje s strojnicami. Nemški posadki je že drugi dan, borbe primanjkovalo hrane in munitije. Zato so jim pošiljali municijo z letali -oziroma padali. Toda večina tovora je padla na partizanske položaje. Borci so neprestano jurišali na -grad. Drugi dan borbe je pri jurišu padel komandant divizije narodni heroj Bračič. Izguba priljubljenega ko mandanta je bridko zadela borce. Napadali so še z večj-o srditostjo. -Sovražnikov odpor v gradu je začel popuščati. Uvideli so, da ne bodo mogli zdržati naših napadov do prihoda pomoči iz Trsta, ki jim je bila obljubljena. Zato so nas za- prosili za pogajanja o predaji. Naša vojska je zahtevala brezpogojno kapitulacijo, kar pa so Švabi odklonih. Grad se je ponovno ovil v oblak dima. Borba se je nadaljevala še -bolj srdito. Švabi so ponovno zaprosili za premirje, vendar tudi sedaj niso sprejeli brezpogojne kapitulacije. Ponovno smo navalili na -grad, razstrelili smo grajsko zidovje in skozi luknje v zidu jurišali v no-trajnost gradu. Maloštevilne Švabe in domobrance, ki so še ostali živi, smo potiskali v južni del gra- du. Izpustili smo zapornike in na podstrešju grad zažgali. Grad bi zavzeli najpozneje v pol ure. Prav tedaj je prihrumelo v mesto do cerkve veliko število nemških tankov ki so nas takoj napadli z vsem orožjem. Ker je bil naš edini protitankovski top že prej pokvarjen, se nismo mogli dolgo upirati nemškemu napadu. Zato je bilo izdano povelje za umik. Po par tednih počitka in priprav se je 14. divizija podala na legendarno pot po štajerskem, novim bojem in zmagam nasproti. Komanda mesta Ribnice gre proti Čabru Bal se dogaja po snelo = Sz naših krajev ====== nam pišejo ==r~~— Napredek živinoreje v Kostelu TUDI ZA VAS bo ZANIMIVO LJUBEZENSKE PESMI NA GRAMOFONSKIH PLOŠČAH V Washin-gtonu imajo muzej, pravzaprav disk:teko, ki hram več tisoč gramofonskih plošč z ljudskimi ljubezenskimi pesmimi iz vseh kancev sveta. V tej diskoteki lahko slišite ljubavne pesmi iz Indonezije, Mehike in Italije, vmes pa je tudi precej gramofonskih plošč z ljubezenskimi pesmimi jugoslovanskih narodov. DESET LET JE ČAKALA NA POGREB V nekem angleškem mestu je leta 1931 umrla neka ženska. Njena Leta 1363 se je mala vasica ob Rinži prvič uradno imenovala Go-tsehe ali slovensko. Kočevje. Leta 1469 so Turki prvič vdrli na Kočevsko ter izropali in požgali Kočevje, ki je bilo takrat še -trg. Trg je tedaj stal blizu današnjega starega pokopališča in pristave na levem bregu Rinže. Da bi se obvarovali ponovnih napadov, so pričeli graditi novi trg v loku na desnem bregu Rinže ter ga utrdili z mestnim obzidjem in stražnimi stolpi. Ko je bil trg tako sezidan in utrjen, je bil leta 1471 povzdignjen v mesto z istimi pravicami, kot so jih imela pred tem že mesta Kostanjevica (1252), Novo mesto (1365), Metlika (1365), Črnomelj (1407). Mesto je dobilo svoj grb in srebrni mestni pečat. Mestna barva je bila be-lo-modra. Razne -listine o ustanovitvi mesta, pečat in podobne dokumente lahko vidite v mestnem muzeju v šeškovem domu. k Most preko Rinže je bil zgrajen leta 1883, medtem ko je drugi most preko Rinže na cesti proti Šalki vasi, starejši. Zgrajen je bil leta 1842. k Malo kočevsko mestece je štelo leta 1817 samo 910 prebivalcev, ki so stanovali v 154 hišicah. Do leta 1869 je prebivalstvo narastlo na 1163, stalež hiš se je pa dvignil na 156 — torej samo za dve. Ob koncu minulega stoletja, leta 1900, je bilo v mestu že 248 hiš z 2421 prebivalci.. Ob zadnjem štetju prebivalcev leta 1931 je bilo v mestu naštetih 2844 prebivalcev in 345 hiš. Pri zadjem popisu prebivalstva leta 1953 pa je bilo v mestu že 4431 prebivalcev, število hiš pa ni bilo ugotovljeno, ker se je to leto veliko stavb gradilo, odstranjevale so se ruševine itd. Torej je naraslo prebivalstvo v dobrih 150 letih od 910 na 4431. k V starih zapiskih beremo, -da je bilo v Rinži svoječasno mnogo ščuk, ki so bile tudi do 15 kg težke in izredno veliki linji, ki so bile do 3 kg težke, poleg tega pa še raznih belic in krapov. V Rinži je bilo tudi veliko žlahtnih rakov, ki so leta 1895 popolnoma izumrli zaradi račje kuge. k Friderik Ortehburški, grof, ki je gospodoval tudi v naših krajih, je izdal gozdno uredbo kočevskega go- družina je poklicala lastnika pogrebnega zavoda in mu naročila, naj pripravi vse, kar je potrebno v -takih primerih. Nameravali so telo pokojnice prepeljati in pokopati v Južni Afriki. Lastnik pogrebnega zavoda je storil vse po naročilu in čakal, da rodbina pokojnice pripravi, ka-r je potrebno v zvezi s prevozom. Sicer bi lahko to on sam opravil, vendar ni imel naslova, kam naj bi truplo poslal. Medtem pa so minevali dnevi, a od pokojničnih sorodnikov se nihče ni javil. Pogrebni zavod je prišel v zagato. Drugega mu -ni precstajalo, kakor da pokojnico zadrži v svojih spodstva. V tej odločbi določa vse pravice, ki jih imajo podložniki pri užianju gozdov. Gozdni delež in pravice, ki so si jih pridobili podložniki, so se lahko tudi podedovale. Pri tem je zanimivo, da je izgubil svoj gozdni delež in pravice tisti- ki se je izselil iz kraja in tisti, ki v dveh letih ni ponudil na prodaj v gradu nobenega živega sokola. Pa tudi sicer so ti mogotci poskrbeli za lovsko zabavo. V omenjeni gozdni uredbi je bilo med drugim tudi določeno, da mora vsak kmet-podložnik prinesti v grad od vsake polšje jame, ki je v njegovem gozdnem deležu, po 5 polhov na, leto. Vsak lastnik gozdnega deleža je bil dc-lžan naznaniti v gradu, koliko sokolskih gnezd je v njegovem gozdu. Ujete roparice je moral obvezno prodati grajski gospodi. Tako so v gradu plačevali po 60 šilingov za živega skobca, za kragulju samico 32 in za samca 12 šilingov. V grajski pristavi so potem te ptice izurjeni sokolarji učili za lov. k Grof Friderik Celjski je v letih 1422 do 1425 sezidal na Strmem vrhu nad Livoldom utrjen grad, ki se je po njem imenoval Fridrih-štajn. V njem se je skrivala tudi Veronika Deseniška. Friderikov oče grof Herman je potem, ko so biriči odpeljali Veroniko, ukazal grad porušiti. Po smrti očeta je dal Friderik grad ponovno sezidati še bolj mogočno in razkošno. Obdan je bil tudi s tremi stražnimi stolpi, v katere so se kasneje Turki zaman zaletavali. Posestvo Fridrihš-tajna so morali obdelovati podložniki, ki so spadali pod oškrbništvo (urad) Kočevske 'Reke. Ribničan je bil všeč cesarju, seveda tudi cesar Ribničanu. Ves cesarski dvor je kmalu zvedel, da imajo novega hlevarja. Ribničanu so odredili posteljo nad hlevom. Bil je zelo zvit, zato se je kmalu priljubil dvorjanom, še bolj pa dvor-jankam. še cesar ga je večkrat poklical k sebi in ga vprašal, kako se kaj počuti na cesarskem dvoru. »Gospod cesar«, mu je odgovarjal Ribničan, »tako dober gospod kot ste vi, še ribniški dekan niso.« Tudi takrat, kadar je kaj kritiziral »njegovo veličanstvo« mu cesar ni zameril, ker je že spoznal njegove navade in razvade. prostorih in čaka, da se bo nekega dne le kdo javil in povedal, kaj naj se stori s truplom. Tako je minilo deset let. Leta 1941 se je nekdo od sorodnikov le javil in zahteval, naj se pokojnica pokoplje v rojstnem mestu v Angliji. Pogrebnemu zavodu so delo poštene- plačali. Lastnik pogrebngea zaveda pa še do danes ni mogel ugotoviti, če je bila rodbina pokojnice tako pozabljiva, -da je pozabila na pogreb in se nanj spomnila šele čez deset let. POL MILIJONA DOLARJEV NAGRADE Posebni odbor amaterskih raziskovalcev vsemirja v ameriški državi New York je določil nagrado pol milijona dolarjev za pivo živo bitje, ki bo prispelo v mesto Bu-f-fala s kakega drugega planeta. Če bo prišel prvi marsovec v to mesto v dneh kake večje proslave, ga čaka še dodatna nagrada 100.000 -dolarjev. Ta svoj sklep je odto:r oddajal v šestih jezikih in v treh »narečjih«, ki so jih sestavili »sloveči medplanetarni jezikoslovci«. S KAMNOM GA JE NAPADEL 22. septembra je v večernih urah osemnajstletni Ivan Košmrlj iz Podklanca napadel s kamnom Ivana Miheliča iz žimaric, ko je ta prišel iz gostilne. Poškodoval mu je desno stran glave in oko. Košmrlj je po storjenem dejanju -takoj zbežal domov. Poškodovanega Miheliča so odpeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Kakor smo zvedeli je Košmrlj napadel Miheliča brez vsakega vzroka, zato je tako »junaško« dejanje tega mladega fanta še toliko bolj obsojanja vredno. Kljub vsemu ugodju, ki ga je imel Ribničan na cesarskem dvoru na Dunaju, ni mogel pozabiti na svoj drago Ribnico. Odločil se je in sporočil cesarju, naj dobi drugega hlevarja, njega pa odpusti, da bo šel domov. Cesar je njegovi želji ustregel, pred odhodom pa rnu je za njegovo vestno- delo podaril sto rumenih zlatnikov, dva plečeta, velik kos kruha in steklenico vina. Ko je prišel Ribničan domov, je ljudem še do-lgo pripovedoval, kako je služil cesarju. Seveda pa je pri tem modro zamolčal, da je bil na cesarskem dvoru samo hlevar. š. I. V Kostelu ob Kolpi je bila 14. septembra živinorejska razstava. Od 88 rodovniških živali so kmetje pripeljali na razstavo 50 živali. Opaziti je, da je živinoreja v Kostelski dolini v -zadnjih treh letih lepo napredovala. Kmetje redijo si-vorjavo pasmo, število rodovniške živine s-e stalno dviga, prav tako -tudi- mlečnost. Ve-nce in denarne nagrade so dobili Franc Papež iz Vasi za kravo Siv-o-, ki je dala v zadnjem letu 33901 mleka, Zadružno posestvo Kos-tel za telico in Jože Gojdijč iz žage ‘tudi za telico. Na razstavi sta bila tudi dva bika. Venec je -dobil bik Dren, ki je last Matije Junica iz Slavskega laza. živinorejce iz Slavske-ga laza moramo pohvaliti, ker so prignali na razstavo vso rodovniško živino. Najvišja nagrada za najbolje ocenjeno živino je znašala 20.000 din, najtežja pa 800 din. Vsem tistim, kateri so imeli živino v IV. skupini (samo trem) so plačali prigon živine. Kakor vsako nedeljo, je bila tudi 1. septembra turistična koča v Kostelu dobro obiskana. Ni cilj samo mnogim izletnikom iz Slovenije in bližnje Hrvatske, ampak tudi domačini iz bližnjih vasic in naselbin radi zahajajo tja, saj je ta koča daleč naokoli edino gostišče. Vsem tem gostom se pridružijo tudi de-lavci-igraditelji ceste, ki bo Kolpsko dolino odprla širšemu prometu in bo speljana tja do Karlovca. Na omenjeni dan se je skupina turistov odpravila k razvalinam starega gradu, ki je par minut oddaljen od koče. Ta grad, ki je skupaj z drugimi utrjenimi gradovi pred stoletji predstavljal člen v obrambnem sistemu proti Turkom, stoji na dominantni in lepi razgledni točki ter je s sosedno cerkvico vred kot. zgoodvinski -dokument zaščiten, saj izvira še iz časov Celjskih .grofov, ki so tudi tu imeli svoja posestva. Večji del -turistov, ki so krenili proti razvalinam gradu, pa se je moral vrniti, kajti gost bršljan, ovijalke, trnje in grmičevje se je že bohotno razraslo in otežkočilo turistom, da bi se prebili do vrha. Ta vrh, ki nudi turistu prekrasen razgled daleč naokoli, ni zaščiten s kako ograjo in le pogumnejši med -obiskovalci so tve-gli stopiti na to razgledno točko. Domačini pripovedujejo, da se razvaline — posebno pozimi — polagoma rušijo in od zoba časa že Komisija je ugotovila, da živinorejci še vedno premalo pazijo na parklje. Zato so sklenili, da bodo organizirali poseben tečaj za pravilno o-brezavanje parkljev. Na tej razstavi so tudi ugotovili, da bi bili za nadaljnji razvoj živinoreje potrebni naslednji ukrepi: nabava novih bikov, rediti teleta tistih krav, ki imajo nad 30001 mleka letno, nuditi mladi živini čimveč zraka in sonca. Ti ukrepi bi brez dvoma rodili uspeh. Tudi v Mahovniku se pridno pripravljamo na občinske volitve. 19. septembra je bil zbor volivcev, ki je bil prav dobro obiskan. Za kandidata v .občinski zbor smo izbrali dosedanjega odbornika Maksa. Pintarja, ki je bil ves čas zelo delaven. Volivci mu zaupajo, da bo tudi v bodoče uspešno opravljal svojo dolžnost. Na zboru so živahno razpravljali o raznih gospodarskih problemih. Razpravljali so o popravilu občinske ceste Kočevje—Mahovnik, o cestni razsvetljavi, -ker se dela vlečejo že celo večnost itd. Precej časa so razpravljali o tem, kje bi dobili primeren prostor za sestanke in podobno. Tak prostor so v Mahovniku že imeli, a ga je Kme- Tudi v Predgradu so Tudi v Predgradu in okoliških vaseh se pripravljajo na bližnje volitve. 22. septembra je bil v zadružnem domu v Predgradu zbor volivcev za vasi Predgrad, Jelenja vas, Paka, Dd, Laze, Hreljin, Vrt in Spodnje Bilpe. Na zboru volivcev je bilo zelo živahno, tudi ude- -močno oglodano zidovje, kolikor ga je še, -bo kmalu razpadlo. Ta spomenik naše davne preteklosti naj bi se potomcem ohranil vsa v sedanjem stanju, za kar pa bi bilo potrebnih nekaj vreč cementa in par desetin delovnih ur. Očistili naj bi tudi dostop do gradu. Turisti 'bi bili za to hvaležni. Turist V predzadnji številki Novic stoji pod gornjim naslovom tudi stavek: »Treba je le eno ali dve samokolnici debelejšega peska -in zadeva z lužami bo urejena.« Mi bi ta stavek nekoliko spremenili in sicer: »Treba je ile eno ali dve samokolnici peska in voda bo tekla v dvorano.« To ni tako enostavno kot si zamišlja pisec. Napaka je bila napravljena na škodo kinodvorane ko so pri novi sosednji stavbi precej višje dvignili ulico .kakor pa je k NAPOVED VREMENA V začetku prihodnjega tedna spremenljivo vreme z delnimi razjasnitvami. Sprva nevarnost slane, pozneje topleje. Okoli 1. oktobra pričakujemo kratkotrajne padavine, nato pa bomo imeli zopet nekaj lepih in jasnih dni. KORISTNO PREDAVANJE V PREDGRADU V zadružnem domu v Predgradu so imeli 18. septembra zanimivo in koristno predavanje o negi in prehrani dojenčkov, o higieni in zdravstvenih nasvetih na splošno. Predaval je dr. Franc Hubscher iz Kočevja. Pred predavanjem je bila filmska predstava o negi in vzgoji dojenčkov. Predavanja se je udeležilo veliko število -ljudi, ki so- z zanimanje sledili izvajanju predavatelja in ga na koncu nagradili s ploskanjem. J. š. tijsko gozdarsko posestvo Kočevje uporabilo za stanovanje sezonskih delavcev. Prav bi bilo, da bi tudi v Mahovniku dobili prostor, kjer bi se lahko sestajali. CE ŠOFER NI VEŠČ ŠOITRANJA 15. septembra je mehanični pomočnik B. F., iz Mahovnika, zaposlen pri »Avto« podjetju Kočevje, pripeljal v Mahovnik tovorni avto, do vrha naložen s tovorom. V bližini gasilnega doma je zapeljal v obcestni jarek in tam obtičal. Menda ni vešč šofiranja. Na pomoč so morali poklicati avtomobil, ki je s pomočjo vaščanov tovornjak po dveh urah s težavo spravil na cesto. Očividec že izbrali kandidate ležfoa je bila zadovoljiva. Razpravljali so o raznih gospodarskih vprašanjih. Volivci- so predlagali dva kandidata in sicer Petra Koprivca iz Predgrada in Mirka Rauha iz Laz pri Predgraud, v -občinski ljudski odbor Kočevje pa bo izvoljen en odbornik. Tudi zadružniki so že imeli zbor volivcev, V zbor proizvajalcev v kmetijski skupini kandidira za odbornika Jože Rade iz Predgrada. T. M. k NOVICE prinašajo vsak teden zanimive vesti. Letna naročnina stane 400, polletna 200, četrtletna pa 100 din. bila takrat, ko se je gradila kinodvorana. že letos spomladi je bivši predsednik občine tov. Grm obljubil, da se bo ulica poleg kinodvorane asfaltirala. Potrebno je, da se ulica tudi nekoliko zniža in napravijo jarki kar pa ni stvar kino-uprave. Prej ni bilo nikoli luž. KOČEVSKI GOSTINCI V SUBOTICI V torek 24. septembra je petčlanska delegacija sindikata gostincev iz Kočevja odšla na obisk k gostinskim delavcem v Subotico. Namen obiska je medsebojna izmenjava misli o delu sindikalnih podružnic, ogled gostinskih obratov, turističnih znamenitosti Subotice in okolice kakor tudi strokovnega napredka gostinskih delavcev v tem mestu. KRAJEVNE ZANIMIVOSTI I. L. Ko je bil Ribničan na Dunaju (Nadaljevanje in konec) Pogled na Velike Poljane nad Ortnekom Turistična postojanka Kostel nad Kolpo Naks Pintar kandidat v Mahovniku K članku „Kinodvorana in luže" ta rjV*1 /.. .4» PRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA HA* 18 AL C. OBLA* 69 Sredi ozkega prostora med njima je stala Kresnica, 'tresoča se in prestrašena. Kmalu pa je razumela položaj, vsa groza jo je minila! Veselo je stresla z glavo. Stekla je k Blisku in ga nežno grizla, hotela mu je povedati, da novo-došlec ni njun sovražnik. Bliska je njeno obnašanje presenetilo; ni je razumel. Znova je pogledal Liska: v njem ni bilo nikake pripravljenosti za borbo. Orjaški ovčarski pes je bil še večji kakor Blisk, toda ni bil bojaželjne narave. 6