Štev. 27. Leto ¡LXIV. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. tf Ljubljani, 3. julija 1924 Poštnina piacana v gotovini, Glasilo Udruženia Jugosl. UcSftefisfva ■ Licealna knjižnica I °08 LjU?;ja"a, Strossmaverjeva ■ drz. ffjmn. (Bp]_) 11II ll-r Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Na-znaša za neorga-1 40 Din, za inozem. . Posamezna štev. Ulica.Članstvo „Pov.UJU ibljana" ima s člana-e plačano naročnino __it. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. A. LUNAČEK. Št. Rupert: V boj za odpravo krivic in dosego pravic šolskim voditeljem! (Dalje.) Ko sem šolski oblasti odgovarjal na ta nalog — glede naturalnega stanovanja in njegove vrednosti — sem kot dodatek v 20 točkah podal tudi površno sliko mnogostranskega delovanja šolskih voditeljev. Ta sličica že zadostuje, da vsak, kdor si jo hoče ogledati, spozna veliko krivico, ki se učinja šolskim vodjem, ako se njih delovanje posebej primerno ne nagradi. ♦ Ker pa se glas poedinca neopaženo .¿gubi v .ouščavi uradnih aktov in ker nihče ne prične z odkrito ofenzivo, sem sklenil — četudi jaz, ki stojim z eno nogo v pokoju, če ne že v grobu, naj-brže ne bom imel od tega nobenega ha-ska — stopiti pred učiteljstvoi, da sie vsi, kakor smo se svoj čas vsi enotno potegovali za enake pravice tovariši-cam, za pravice učiteljic ženskih ročnih uel, otroških vrtnaric, poročenih učiteljic, za višje prejemke meščansko - šolskega učiteijstva, talko tudi, da se vsi enodušno zavzamete za pravice šolskih voditeljev, da dobe za svoje izvanredno delovanje tudi primerno plačilo. In da uvidite upravičenost te zahteve, Vam podr.m prepis teh točk, ki sem jih bil navedel v zgoraj omenjenem od- • govoru. .Dolžnosti oziroma posli, s katerimi so obremenjeni šolski voditelji poleg pouka v svojem razredu, so v glavnem ti-le: 1. Opravila, .združena s pisanjem vložnega zapisnika. Sprejemanje in be-leževanje vlog nadrejenih šolskih oblasti. šolskih vodstev, sodišč in raznoterih drugih uradov ter reševanje številnih vlog. razna poročila, obvestilai. naznanila ... Ker na deželi šolski vodja nima na razpolago šolsk. sluge, mora tudi sam oskrbovati vsakdanje prejemanje in oddajanje pošte. 2. Vodstvo in pjsarjenje šolske matice. Evidenca šolodolžnih otrok. Večdnevno vpisovanje šolodolžnih že koncem m tudi začetkom šolskega leta, na Vestnik meščanskin soi. KONGRES SAVEZA UČITELJEV MEŠČANSKIH ŠOL se je izvršil po objavljenem programu. Ze dne 19. junija je bila zbrana večina udeležencev. Iz Slovenije je bila udeležba zelo velika, gotovo do 60 tovarišev in to-varišic. Na dan kongresa, dne 20. junija je naraslo število vseh zborovalcev na 300. Kongres je deloval od 10. do 19. ure s potrebnim odmorom za kosilo. Mesto Novi Sad ni le lepo in čisto popolnoma v našem smislu, tudi njega prebivalci so nas sprejeli in pogostili po slovanski navadi v najpravilnejšem smislu besede. LISTEK. Krško. (Konec.) Obširno in objektivno piše v latinskem jeziku kapucinska kronika v Krškem. Ta tvarina o copernicah v Krškem bi se dala od spretnega pisatelja za tragedijo tako porabiti, kakor sta pisatelja Jurčič in Zupančič porabila za lepo dramo nesrečno usodo Celjske Jelisave in Deseniške Veronike. Starim Krčanom se ni Bog ve kaj dobro godilo. Izvzeti so n. pr. usnjarji in še nekateri obrtniki, krčmarji in rokodelci, ki so se zgodaj družili v zadruge, čevljarske, krojaške in druge. Zemlje pa so imeli malo, tudi dandanes je nimajo veliko. Največ zemlje, imenovane »frimož« (— »Friihmessgilt«) in »paradiž« je imel za užiitek zorničar, t. j. eden leskovških kaplanov, ki' je v Krškem zorno mašo bral. Vkljub temu so bili Krški »purgarji« ponosni. Zakaj bi tudi ne bili?! Imeli so svoje pravice. Niso bili, kakor kmetje, graščaku podložni, ni deželi večinoma tudi še med velikimi počitnicami, sicer se redni pouk začetkom , šolskega leta na deželi ne more pravočasno pričeti. Šolski voditelj mora sprejemati — pa ne samo začetkom ali koncem šolskega leta — številne prošnje rediteljev za olajšavo šolskega obiska, jih reševati, zavračevati, oziroma j:h sestavljati in predlagati šolskim oblastem. Roditelje pridobivati in vnemati za šolo. Številna selitvena naznanila, povpraševanje po rojstnih in drugih podatkih domače, posebno še doselivše se mladine pri župnih in šolskih uradih — kmetski roditelji in gospodarji jih ne podajajo. krajni šolski sveti pa tudi ne —. Izvršitev ali izpolnitev mnogovrstnih statističnih in drugih izkazov med letom, posebno še ob sklepu in začetku šolskega in koncem koledarskega leta. 3. Šolska kronika. Beležba med letom, izvršitev med velikimi počitnicami. 4. Inventar. Naložba in vsakoletno dopolnjevanje in pažnja nanj. 5. Urejevanje šolskega arhiva. 6. Nabavljanje, primerno uporablje-vanje, evidenca in hranlitev raznovrstnih učil. 7. Nabavljanje, primerno uporabljanje, evidenca in hranitev ubožnih knjig in samoučil. 8. Nabavljanje, primerno uporablje-vanje, evidenca in hranitev knjig a) šo-larske, b) učiteljske knjižnice. 9. Vsakoletna nabaviat, hranitev, uporaba raznovrstnih uradnih tiskovin, pisarniških potrebščin ter tudi skrb. da ' imajo trgovci po primerni ceni v zalogi uporabljive šolske potrebščine za učence. 10. Skrb za šolsko opravo, za vzdrževanje šolskih poslopij in njih delov. 11. Skrb za snago in ogrevanje šolskih prostorov. (Konec prih.) Nad vse se je izkazala mestna uprava, ki nas je povabila na skupno večerjo v Oficirski dom. Večerje se je udeležil sam g. župan, ki je zborovalce prisrčno pozdravil. Dne 21. junija smo si ogledali tvornico serumov. Vodil nas je nameščenec strokovnjak Slovenec. Slovenca vob-če najdeš tu doli povsodi, kjer je treba resnega dela. Zelo prijazno nas je sprejela vojaška uprava na letališču, kjer je stalo za ogledovanje pripravljenih 30 letal. Mnogi tovariši in tovarišice so riski-rali 10 minutni polet, ki bo ostal mnogim v najlepšem spominu. Drugi so v tem ogledovali tipe letal po hangarjih. Povsodi so nas gg. častniki spremljali in nam bili prijazni tolmači. Na vojaških avtomo- jim bilo treba njemu robotati, tlako delati, desetino odrajtovati. In sami so si volili sodnika. Imena sodnikov navaja Kapucinska kronika vse polno. Da so se sovražnikov branili, smeli so biti oboroženi in si sami voliti komandanta. Enako uniformirano meščansko gardo so imeli kakor purgarji v Novem mestu, Kostanjevici, Gradcu, Veržeji. Sodnik iin njegovi svetovalci so sodili svoje someščane sami. Kdor se je kaj pregrešil, bil ie privezan na »pranger« (sramotilni kamen) cb praznikih, da so ga ljudje videli, ko so hodili v cerkev. Tak kamen (ali celo dva, eden za moške, drugi za ženske) je vzidan zdaj v steno pod vrtom g. Pfeiferja. — Nekako po letu 1870 je v Krškem prišla slovenščina javno do delne veljave. Uradi so bili prej nemški, šola bolj nemška (deška enorazred-nica), gostilne razen ene (Rupretove) nemške, »Leseverein« nemški itd. Pa kaj bom tožil brez potrebe v teh »tempih pasatih«, ko se je pa že v 16. stoletju Krška odlikovala z dvema odličnima slovenskima možema: Jurijem Dalmatinom in Adam Bohoričem. Jui?ij Dalmatin je prestavil v 16. veku prvi Sveto pismo na slovenski jezik. Na pomoč mu je bil edinole Primož bilih, ki so nam bili ves dopoldan na razpolago, smo zdrčali nato k Dunavu, kjer smo si ogledali stanico za brezžični brzo-jav in rečno flotiljo monitorjev. Med mornarji vojne mornarice je polno Slovencev. Zapeli smo nekaj fantovskih, nato so nas odpeljali z motornim čolnom v Petrovaradin. Popoldan so mnogi uporabili za kopanje, drugi so si ogledovali znamenitosti mesta, posebno Matico Srbsko, katedralo itd. Velik del zborovalcev se je odpeljal proti večeru v Beograd, drugi so raje prenočili v udobnih posteljah Novega Sada in so se napotili v Beograd v nedeljo, dne 22. junija. Ker je bilo istega dne veliko narodno slavje Radiševiča v Sremsk:h Karlovcih, je bil pri jutranjem vlaku velikanski navalljudstva. Po zajtrku smo hiteli v izložbo, da ne zamudimo otvoritve. Točno ob 11. uri je otvoril pomočnik ministrstva prosvete Todor Radivojevič izložbo. Z iskrenimi besedami je pozdravil navzoče učiteljstvo meščanskih šol, ki se ni ustrašilo ogromnega truda, da pripomore meščanski šoli do zasluženega ugleda. Iz nadaljnih izvajanj je bilo čuti, da otvoritelj popolnoma shvata velik pomen meščanskih šol, in da je nje največji prijatelj. Zal, da takih v Beogradu ni mnogo. Vzrok temu je neorijentiranost gotovih slojev, tudi šolskih, v vzgojnih nalogah našega naroda, pa tudi politika, ki absorbira vso energijo. Izložba nudi krasen pogled. Nameščena je v širnem hodniku drugega nadstropja moške gimnazije, v treh učnih sobah in v veliki slavnostni dvorani. V tej je v eni polovici slovenski, v drugi hrvatski del. Po mne-pju nepristranskih opazovalcev iz učiteljskih in lajiških vrst, je slovenski del izložbe po vsebini, sistematični ureditvi in okusni razporeditvi najlepši. Edino ta oddelek ima izložene vse predmete, kijih je sploh možno izložiti. V prvi vrsti moram seveda imenovati risanje in ženska ročna dela. Poleg teh so izdelki iz deškega ročnega dela, krasne mape z zvezki za najrazličnejše predmete, posebni izdelki dotičnih šol in še marsikaj. Kdor hoče pravilno pojmovati in oceniti delo učiteijstva meščanskih šol. ta si mora ogledati izložbo. Vsakdo, ki je kedaj razmišljal o reformi šolstva, vidi lahko, da je meščanska šola že danes šola dela in praktične vzgoje v najlepšem pomenu besede, da se krasno razvija in da zasluži najizdat-nejše podpore. Izložbe so se v slijajni harmoniji in z neverjetno požrtvovalnostjo udeležile vse pokrajine razun Srbije, ki žal takih šol še nima. pa jih nafbolj potrebuje in jih po lizjavah domačih poset-nikov izložbe mora dobiti._D. H. Ferijalni Savez učiteijstva. —f Vsem udeležencem počitniškega izleta! Ker odhajam 7. julija na kongres F. S. v Skoplje. se ne morem udeležiti pokrajinske skupščine v Krškem, a vse- 1 rubar, mož, ki je pri Slovencih skoro tako v čislih, kakor Martin Luther pri Nemcih. In Jurij Dalmatin je bil rojen Krčan. Adam Bohorič ni bil rojen Krčan, toda v mladih letih je bival v Krškem, kjer je ustanovil prvo šolo za dolenjske mlade plemiče. Oba sta bila glede verskega mišljenja privrženca takratnega protestantskega gibanja. Adam Bohorič je pa tudi radi tega znamenit, ker je spisal prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku. Po odhodu iz Krškega je bil ravnatelj ljubljanske šole, ki je bila največ latinska, pa skoro še več nemška, pa tudi slovenska. Krško mesto časti še tretjega kran sk-'cra moža, moža, kakršnega ni imela nobena avstrijska dežela. To je bil Ivan Vajkart Val vazor. On ni bil rodom Krčan, ni bival tu, pač pa je umrl v Krškem, kjer se je komaj pol leta pred svojo smrtjo (19. 9. 1693) nastanil. Koliko knjig je spisal, in kakršno je bilo njegovo življenje, tega ne bom navajal. Najlepša je bila in je še knjiga: »Ehre des Herzogtums Krain« (4 debeli foljanti). Temu možu smo postavili 1. 1894 na njegovo smrtno hišico spominsko ploščo, da ie o n d i umrl, kakor so konstatirali zgodovinarji. Krčane srno hvalili kot jako lojalne držav- eno sklepajte in mi poročajte na počitniški naslov (Ljubljana, Resljeva cesta 25), kamor naj se pošiljajo vsi dopisi! — S. M. Vsem članom F. S. Pošiljatev »Fe-rialnih legitimacij« se je zakasnila in se niso mogla razposlati do konca šolskega leta. Prejmejo jih vsi člani na šolska vodstva takoj, ko jih dobimo. — S. M. Splošne vesti. — Ob slovesu. V času, ko mnogo-koji zaslužni narodni delavec zapušča vrste aktivnega učiteijstva, ostavlja delo za katedrom, se nam krči srce v bojazni, da ne bo lahko najti polnovrednih naslednikov v bistvu učiteljeve duše — v idealizmu, nesebični požrtvovalnosti. Nesebičnost ne naredi človeka brezbarvnega, ne vzame mu individualnosti. Idealen učitelj žiivi več nego eno življenje, vsled česar se notranje izpopolnjuje, visoko organizira, kar je tudi smoter našega življenja. Eden izmed talkih mož je šolski ravnatelj g. Anton Gnus na Dolu pri Hrastniku. Niimam namena govoriti o njem na tem mestu kot boritelju za učiteljske interese v učiteljski organizaciji in iz.ven nje, kajti njegov delokrog je obširen. Mi vsi ga poznamo in zato visoko cenimo ter spoštujemo kot celega moža — vzor učitelja. Povedati mi je le, da se je na Vidovo od njega poslovila ob prisotnosti cenjene njegove obitelji, dolskega učiteljskega zbora in zastopstva tamošnjega krajnega šolskega sveta, šolarska mla-dež. V prijaznem okinčanem razredu ob slavnostnem toda bridkem razpoloženju vseh prisotnih so se deca kot reprezen-tanti posameznih razredov poslovila v lepih, globoko občutenih besedah v prozi in poeziji, poklanjajoč svojemu bivšemu šolskemu ravnatelju cvetja kot izraz hvaležnosti in ljubezenske vdanosti. Ga-notje je bilo splošno. Besede so delovale uprav fiziološki; v grlu nas je nekaj stiskalo. Bile so solze lite odkrito 5n ne — zastonj. To razpoloženje je doseglo vrhunec v odgovoru g. ravnatelja. Razkril je v slovo na deco še zadnjikrat v šolski sobi svojo lepo učiteljsko dušo — pokazal materinsko ljubezen, najčarobnejšo vzgojno moč, kajti položil je v poslovilne besede ono, kar more osrečiti našo mladino — narod naš. Rad bi videl človeka nove vrste: dobrega, plemenitega, pravičnega, tolerantnega, vzvišenega nad vsako podlostjo po nauku: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.« Kot dober sin majke Jugoslavije ni na ta dan — baš na samo Vidovo — pozabil ob ugodni priliki, ko so bila vsa mlada srca njegova, položiti vanje seme resnice Mickiewi-czevih besed: »U jedinstvu snaga — u ljuba vi pobjeda,« vedoč, da moč naroda ni izražena v številni visokosti, nego v njegovi etični kakovosti. Tako se poslavljajo od šole učitelji, ki so bili ves čas svojega delovanja opasani z mečem v stalni borbi za ideale, kar je naglašal ljane. (To hvalo zaslužijo sicer vsi Slovenci.) Najlojalnejši Krčan je pa bil Martin Hočevar (rojen Slovenec, Podlog pri Vel. Laščah 7. 10. 1810., umrl 17. 4. 1886.), po političnem mišljenju sicer remškutar, po svojem delovanju pa velik šolski prijatelj in človekoljub. Lojalnega ga imenujem zato, ker je hotel vstreči zakonu. Postava od 29. 4. 1873. za Kranjsko namreč veleva, da mora vsak šolski okraj imeti najmanj eno meščansko šolo. Zato je on, ki je bil takrat nemšku-tarski deželni poslanec za dolenjska mesta, ustanovil meščansko šolo v Krškem, ki je bila prva na Kranjskem. Rekel je: Storim to, da vstrežem zakonu. Da pa tudi našim slovenskim težnjam nI bil toliko sovražen, dokazuje to, da je bil s po-četka ustanovnik našega prvega književnega zavoda »Matice Slovenske«. M. Hočevar je bil zakupnik užitninskega davka, podjetnik stavb pri Savi, podjetnik železniških stavb, udeleženec pri denarnih zavodih itd. Začetkoma je bil samo dacar. V Krškem si je Hočevar pridobil s pridnostjo, varčnostjo in srečnimi podjetji obilo premoženja, katero je blago-dušno delil ubogim m -sirotam. Posebno velik prijatelj je bil šolski mladini, sezidavši v Krškem v svojem govoru g. šolski ogleda doiske šole, kažoč mladini na šolo kot institucijo, ki daje pogum in nakazuje smer k napredku. V počaščenje je odhajajočemu ravnatelju zapel pevski šolarslki zbor v slovo tudi ganljivo pesem, na kar so se prisotni razšli z željo v srcu »Na mnogaja ljeta!« Poleg tovariša Gnusa se je poslovilo na Vidovo tudli mnogo drugih vzornih tovarišev-prvoboriteljev iz vrst aktivnega učiteljstva. Ni nam mogoče danes prinašati poročil o njihovi posloviitvi od šole in mladine. Gornje besede naj veljajo -za vse! Odkrito jim želimo še dolgo dobo let počitka; enako si želimo še nadalje njihovega odkritega prijateljstva do naše organizacije. V tem oziru je ravno tov. Gnus na zadnji seji ožjega sosveta podal vzgledno izjavo: da ostane še nadalje član naše organizacije z vsemi obveznostmi aktivnega učiteljstva, ker se ima tej organizaciji zahvaliti, da. njegova pokojnina ne bo manjša od aktivnih prejemkov in se ima tej organizaciji zahvaliti za vso pozicijo, ki jo je učakal ob slovesu od svojega aiktivnega šolskega dela. — Vsem novim upokojencem kličemo ob slovesu: Bili ste naši v trdem boju, ostanite naši še nadalje in stojte ob naši strani z Vašimi vzori in bogatimi izkušnjami! — Da bo imela letošnja skupščina čimveč pozitivnega in nam bo dala pro-gramatične smernice za naše ravnanje in delovanje, je vodstvo organizacije uvedlo letos nekoliko izpremenjen postopek na skupščini. Posebno važnost polaga na razprave v odsekih, pri čemer se je uvedel sledeči postopek: 1. Odsekom se odkažejo samo na-, čelni predlogi okrajnih učiteljskih društev. o katerih je treba zavzeti principi-elno skupno stališče. 2. Da bodo razprave v odsekih čim-pozitivneje in da bodo odseki pripravili programatična vprašanja za delegacijo in skupščino, se odlkaže odsekom po programu še posebno temo. o kateri naj razpravljajo. Referenta se je določilo že v naprej, da izdela referait in eventualne smernice za resolucije. 3. Teme vseh razprav v odsekih so objavljene v dnevnem redu skupščine in se pozivajo delegati, da se udeleže od-. sekovih sej in razprav. S tem bodo delegati tudi med odsekovimi sejami plo-donosno izrabili čas na skupščini in pripomogli skupni in enotni idejni orientaciji. 4. Na podlagi referata se v vsakem odseku razvije debata in se končno sestavijo na podlagi v referatu podanih misli in debate kratke resolucije, kot smernice za delovanje članstva in vodstva organizacije v dotičnem vprašanju. 5. Te resolucije potem delegacija še lahko izpremeni ter o njih razpravlja in jih končnoveljavno sprejme. G. Na glavni skupščini se te smernice celotno samo prečitajo in brez debate odobre. — Okrajnim društvom! Javite društvene odbore za glavno letno poročilo UJU, ki bo obsegalo seznam vseh okrajnih društev, društvene odbore in suma-rično število članov. Vsako društvo naj pošlje poleg imen društvenega odbora (vsa društva še niso tega storila) tudi točno sumarično stanje društvenih članov z dnem 1. julija. To nujno potrebujemo za centralo v Beogradu. Pošljite monumentalno stavbo, krasno in vzorno šolsko poslopje za ljudsko in edino meščansko šolo; stalo ga je nad 100.000 gld. Pokojni Hočevar je bil svoje dni deželni iti državni poslanec (izvoljen od nemške stranke), več let predsednik krajnemu šolskemu svetu in krajni šolski nadzornik, dalje občinski svetovalec in zadnje čase načelnik imetju krškega mesta. Cesar ga je bil odlikoval z redom železne krone 3. vrste. Sezidal je več krasnih poslopij za urade in za uradniška stanovanja in uredil razne legate. Njegova soproga gospa Josipina Hočevar (r. Mulej, Mulley), rojena je bila dne 6. aprila 1. 1824. v Radovljici na Gorenjskem iz stare imo-vite rodovine, umrla je malo pred vojno. Vsled velikega napora, pridnosti in varčnosti je rastlo blagostanje pri hiši. A Hočevarja nista imela zaprtih rok, že zgodaj sta podpirala ubožne Krčane in okoličane. Šolo sta začela podpirati takoj; najprvo seveda le v malih merah z denarnimi vsotami. Pozneje je dajal Hočevar nagrade učiteljem, a šolarjem je skrbel za hrano, obuvalo in knjige in tudi z denarjem jih je podpiral. Ko se je otvorila privatna dekliška šola, ie bila gospa njena največja podpornica, pomagala najkasneje do 10. julija. Zadostuje po dopisnici. — UJU poverjeništvo Ljubljana. — Vlaki na pokrajinsko skupščino: Odhod iz Ljubljane: 5'28. 12-10, 1840. Prihod v Krško: 8 44, 15 03, 21-56. Odhod iz Maribora: 23*30, 4 57, 9-44. 17 55. Prihod v Krško: 5 53, 8 44, 15-03, 21-56. Odhod iz Krškega: 6"34, 10-44, 14-00, 18-11, 0 11. Prihod v Ljubljano: 9"30, 14-00, 18'21, 22-15, 3'40. Prihod v Maribor: 11-52, 16-17, 22-38, 4'16. — Delegati in delegatinje naj pridejo na pokrajinsko skupščino z jutranjim vlakom, da se lahko udeleže razprav v odsekih ter naj se že v naprej odločijo, v katerih odsekih bodo sodelovali. Razprave so bile objavljene v vzporedu zadnje številke. — Strokovno tainištvo javi tem potom vsem kompetentom(injam). ki se obračajo nanj radi oddaje razpisanih učnih mest, da nima v tem pogledu nikake ingérence. — Nov načelnik osnov. nast. v ministrstvu prosvete. Dosedanji upravitelj učiteljišča v Sarajevu g. Steva Marko-vič je predvčerajšnjim nastopil svoje mesto kot načelnik odelenja za osnovno šolstvo in narodno prosveto v prosvetnem ministrstvu. — G. Markovič je znan dobro tudi v ¡krogih slovenskega osnovnošolskega učiteljstva ter se je zelo zani-mai za organizačne ¡in prosvetne razmere v Sloveniji. Poznan je pa tudi kot mož idealnih stremljenj, zato moramo njegovo imenovanje s simpatijo pozdravljati. — Državna skupščina UJU še ni sigurno, da se bo vršila v Dubrovniku, ker so se pojavile težkoče zaradi prenočišč. Končna odločba o tem še ni padla. Izvršilni odbor je stavil na dnevni red skupščine sledeči temi : 1. Religijska nastava u osnovno j > školi; 2. Osnovna načela za novi nastavni plan i program osnovnih škola naše Kraljevine (s obzirom na detaljni program iz narodne Istorije Srba, Hrvata i Slovena-ca). Pozivajo se vsi. ki žele sodelovati na gorenjih temah, da pošljejo referate glavnemu odboru UJU najdalje do 20. julija t. 1. — Od 24. decembra 1923 obljubljajo upokojencem poviške. Tedaj je že finančni minister z ozirom na bedno stanje umirovljencev pristal na to. da se za umi-rovljence rezervira kredit 50 milijonov dinarjev. Minister bi bil pripravljen izplačati umirovljencem že januarja 1924 kot predujem znesek 9 milijonov dinarjev. Sedaj smo že v juliju, a o poviških Upokojencev, niti o prevedbi kronskih upokojencev na dinarsko pokojnino še ni govora. Zganite se že vendar in rešite upokojence skrajne bede. v kateri se nahajajo! — Prošnje upokojencev je — kakor smo prejeli obvestilo iz Beograda — glavna kontrola odobrila v večjem številu. torej naj prizadeti podrezajo pri finančni delegaciji v Ljubljani. —' Poročila se je tov. Jožica Korbar-jeva s priv. uradnikom Joško Zemljičem. Čestitamo! — Državna himna. Ministrstvo za vere je odredilo, da naj se petje državne himne ob koncu božje službe ob državnih praznikih opusti, dokler ne bo nova državna himna predpisana. — Osnovna šola na Bledu je priredila v dnevih 28. in 29. junija razstavo risb ter ženskih in deških ročnih del. Zadnja so bila po zmerni ceni tudi na prodaj. — V izložbenem oknu Učiteljske knjigarne v Ljubljani je izstavljena umetniška diploma, ki jo je prejel tov. Anton Likozar za zasluge za šolo na Rakovniku. Diploma je umetniško delo akademičnega slikarja M. Gasparija. je gmotno ubožnim učenkam in dajala obleke, a učiteljico je sama podpirala z mesečno nagrado. Koliko je v času po smrti svojega moža v Krškem dobrega storila, je znano vsem Krčanom. Cerkev, šolo, občino, vse je izdatno podpirala. Njeno plemenito srce in njena darežljiva roka sta zasloveli do vladarja, ki ji je podelil zlati križec za zasluge s krono. Naj podamo še nekaj podatkov ;iz zgodovine obeh šol, osnovne in meščanske šole v Krškem! Po odhodu Bohoričevem iz Krškega v Ljubljano ni bilo dvesto let nič slišati o kakšni šoli v Krškem. Prvi učitelj je bil frančiškan p. Ema-nuel, poslan iz Novega mesta 1. 1786 in je imel šolo v kapucinskem samostanu. Prvi svetni učitelj je bil Anton Wresitz 1. 1812. Šola je bila brez lastnega poslopja. Še leta 1860 je mesto s Hočevarjevo pomočjo kupilo hišo za šolo; v tem poslopju je imel takratni učitelj (Tramšek) tudi stanovanje, zdaj ga ima v najemu oddelek finančne straže; to je »stara šola«. V njej so se pod-učevali samo dečki, za deklice je bila do 1. 1874. privatna šola v hiši, ki je zdaj last gospe Dolin-šek-Krieger. Pozneje so tudi deklice hodile v javno šolo, ki je postala 1. 1877. štirirazrednica — Popravek. V številki 25. »Učit. Tovariša« pod: »Šolski voditelj — ali šolski upravitelj« priobčen članek je pomotoma vnešen v »Vestnik meščanskih šol«, kar ne odgovarja stvarnosti, kajti članek se ne nanaša na meščanske šole, temveč le na osnovne šole. — Šolsko vodstvo pri Sv. Antonu nad Rajhenlburgom si šteje v prijetno dolžnost, da izreče tem potom v svojem in v imenu tukajšnje šolske mladine javno zahvalo vsem dobrotnikom, ki so s svojo velikodušno požrtvovalnostjo pripomogli k tako lepo uspelem majniškem izletu v Čatežke toplice. Predvsem najlepša hvala gospodu Boečiju. ki je naklonil otrokom brezplačno kopel, kakor tudi g. doktorju Zdolšeku kot županu občine Brežice za brezplačni prehod po mostu čez Savo in Krko. Zajedno se šolsko vodstvo zahvaljuje restavraterju g. Iv. Volčanjšeku, ki je po izredno nizki cenli nasitil otrolke in slednjič g. Trepatu, ki je z njemu lastno prijaznostjo izletnikom razkazal prostore v svoji moderno urejeni opekarni. Iskrena hvala tudi gostilničarju in peku g. Rateju, ki je na kolodvoru v Rajhenburgu liznenadil otroke z brezplačnim in s priznano. okusnim kruhom._— Živeli dobrotniki!! — Šolske poliklinike. Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo pravilnik za snovanje šolskih poliklinik. Prva taka poliklinika se je ustanovila v Belgradu. Tekom leta se osnujejo enalke ustanove po vseh večjih mestih države. — Vedno se je uvaževalo delo, ki ga nalaga vodstvo šole, ter se je to nemalo delovanje četudi ne zadosti primerno, vendar kolikor toliko plačevalo s funkcijsko doklado in prostim stanovanjem. Z novim zakonom pa se to delo nele omalovažuje, ampak sploh ne uva-žuje. In šolski voditelji naj še zanaprej brezplačno garajo? Ali naj na to šolski voditelji molčimo in resignirano trpimo to veliko krivico? Z molkom bi sami omalovaževali svoje delo in se ponižali na hlapčevsko stališče. — Tovariši abiturijenti iz leta 1904. Sporazumno z več tovariši smo določili, da bomo praznovali 20-letnico mature v drugi polovici avgusta, v dneh velesejma v Ljubljani. Datum lin program določimo v dneh skupščine v Krškem in ga bomo pravočasno objavili v »Učiteljskem Tovarišu«. Morebitne želje glede programa in izleta sporočite na moj naslov. (B. Fe -gic, uprava liistov UJU). Na veselo svidenje ! — F e g i c. — Tovariši! Kaj bo z našo 25-letni-co? Ganite se Ljubljančani in poročajte kak spored v »Tovarišu«! — ZdraVko Mikuž, nadučitelj na Brezovici. — Maturanti(nje) 1. 1894.! Tridesetletnico proslavimo v Krškem! Vsi na krov! — Tridesetletnik. — Tovarišice maturantinje mariborskega učiteljišča iz leta 1899. prosim, naj mi pismeno naznanijo, ali soglašajo s tem. da letos skupno obhajamo četrtsto-letnico našega učiteljevanja. Tovarišice onstran meje so se namreč name obrnile z željo, naj jaz posredujem tak sestanek in predlagajo kot čas istega 7. in 8. september. — Anka Mešiček-Černej, učiteljica v Maribor-Krčevini. — Gorenjska Sokolska župa priredi v prvi polovici oktobra 2-tedenski pred-njaški tečaj za učiteljstvo. Vsi gg. učitelji in ge. učiteljice, ki se ga nameravajo udeležiti, naj pošljejo Sirnprej starešinj-stvu Gorenjske Sokolske župe priglase, v katerem naj navedejo: ime, rojstno leto, event. članstvo kakega soikolskega društva in morebitno dosedanje udeistvo-vanje v telovadbi ozir. Sokolstvu. pod vodstvom prvega učitelja K. Gasperina. V tem letu se je slovesno otvorila ta osnovna šola in novo šolsko poslopje. K otvoritvi je bil došel naučni minister Stremayer in vse polno nemške gospode, filharmonično društvo, nemški pevci in drugi iz Ljubljane. Mesto je bilo polno nemškega navdušenja. Slovenai (Pfeifer in drugi) so se držali pasivno. Sprejeli so veliko Hočevarjevo darilo, ker so slutili, da bo to darilo prej ali slej koristilo tudi Slovencem. Vsaj je bilo šolsko poslopje odločeno tudi za ljudsko šolo (zdaj ima 5 razredov), ki je bila utrakvistična. Meščanska šola se je otvorila 1. 1878 brez vsega hrupa. Otvoritev te nemške(?) učilnice, v katero je vstopila najprvo le 12 slovenskih učencev, je bil mrzel curek za nemške politike in nemškutarske pedagoge, ker sta bila prva učitelja že Slovenca. Imenoval ju je slovenski okrajni šolski svet po predlogu slovenskega župana in poslanca V. Pfeiferja. Na šoli se ni zatirala ali pretirala ali prezirala nemščina, slovenščina pa tudi ne prote-žirala. Posluževali smo se edino pravilne metode, t. j. učiti na podlagi materinščine drugi jezik. Tako smo postopali v 1. razredu, deloma tudi v drugem razredu. Molilo in pelo se je pa slovensko. — Meščanska šola je praznovala 1903 svojo Maturanti mariborskega učiteljišča iz 11880. in 1881. se vabijo na bratski sestanek obletnice v Maribor na 5. in 6. dan julija t. 1. Prihod tja. v Narodni dom dne 5. julija predpoldan. Skupni obed, zabavni večer in določitev izleta v okolico 6. julija t. 1. Pridite vsi. Udeležba obvezna in točnost dolžnost. Tovariške vsestranske pozdrave: Porekar, Šmid. — Člani »Učiteljske samopomoči«, ki se udeležite letošnje pokrajinske skupščine, ne pozabite na izredni občni zbor »Učiteljske samopomoči«, ki se bo vršil dne 9. julija 1924 ob V28. oziroma 8. uri zjutraj v šolskem poslopju v Krškem. Prosimo zanesljive udeležbe! — Uspehi zrelostnih izpitov na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani. Od 11. do 18. t. m. so se vršili na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom ministrskega odposlanca eosp. Jos. Westra zrelostni izpiti. Izmed 37 kandidatov jih je dobilo odliko 5, zrelih je 16, ponavljalni izpit jih itna 14 (med temi 5 privatistov) 1 privatist je odsto pil med izpitom, 1 je bil reprobiran. Zrelostni izpit so prestali (razor t o tiskani z odliko): gg. Binder Avgust, Bizjak Stanko, Bučar Stanko, Clemente Avgust. Dominko Stanko,, Erker Walter. Gustin-čar Feliks. Hrastnik Radoslav. Jankovi č Janko, Jankovič Josip. Jenko Alojzij. Ostanek Franc, Prusnik Josip. R a -z i n g e r Ladislav, Šilovina Pavel. Š 1 i-bar Anton. Štefe Ivan, Šlobenk Karel, Sicherl Janko, Trotošek Julij in Twrdy Maks. — Uspehi zrelostnih izpitov na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Od 12. do 13. t. m. so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Mariboru pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Janka Bezjaka zrelostni izpiti. Izmed 43 kandidatov jih je dobilo odliko 7. zrelih je 28. ponavljalni izpit jih ima 6 (med temi 1 privatist), 2 pa sta odstopila med. oziroma pred izpitom. Zrelostni izpit so prestali (razprto tiskani z odliko): gg. Arzenšek Adolf, Berce Rafael. Berton-c e 1 j Vladimir, Bregant Oskar. Černeka Zvonko, Ermenc Anton, G a j š e k Stanko, Geč Ivan, Hudales Oskar, Iglar Raj-ko, J a m š e k Svojmir, Jelene Slavko, Jelinek Milan, Jerončič StanikO, Kikl Janko, Kincel Jožef, Klavora Adolf. Kopriva Alfonz, Koroišak Drago. Kranjc Dušan. K u n s t Vil., L e d i n e k Miloš. Mo-horlko Ciril, Novačan Jos., Novak Josip, Petrun Josip, Terček Stanko. Theuer-schuh Ivan, Tomažič Josip, Žerjav Albert, Žižek Bogomir. Žolger Dragotin, Kocmut Jožef. Štokelj Karel in Kos Maik-so (privatist). Polovična vožnja za pokrajinsko skupščino v Krškem. 1 Ministrstvo saobračaja nas je z aktom štev. 11.848 z dne 20. junija 1924 obvestilo, da naša prošnja z dne 13. junija t. 1., štev. 262 za polovično vožnjo na pokrajinsko skupščino v Krškem ni odobrena. Na to smo. ponovno brzojavno posredovali za polovično vožnjo, a dobili sledečo brzojavko: Beograd. 3. jul.: Povlastica nije odobrena. Načelnik Č u-p i č. Postopanje z učiteljstvom s strani ministrstva saobračaja moramo označiti kot šlkandal, o katerem bo trleba dati tudi na skupščini svoje mišljenje. petindvajsetletnico. Takrat se je razširila z veliko slavnostjo meščanska šola s pomočjo gospe Hoče-varjeve, ki je veliko darovala v ta namen, na štiri razrede. Meščanska šola v Krškem je bila dobra pripravnica za učiteljišče, in učitelji, ki so na nj^j delovali, so avanzirali, da so prišli kot profesorji na učiteljišča in na srednje šole, n. pr. Seidl, Cizelj, Gabršek, Namorš, ali kot ravnatelji na druge zavode te vrste, n. pr. Brinar, dr. Romih, Bezlaj, Humek, Magerl. — Naša velika skupščina bo zborovala v našem majhnem mestu iz demokratičnih motivov. Naši tovariši nas pridejo obiskat iz k o 1 e-g i j a 1 n e simpatije. Našli nas bodo tu ob SaVi obilo: V Krškem na osnovni šoli (naj vsi oproste, da jih jaz kot starosta predstavim) pet (nadučitelj Levstik, učitelj Vanič, učiteljice Girar, Levstik-PeršI, Vovk-Vutkovič), šest na meščanski šoli: ravnatelj Vutkovič, učitelji Gaspari, Verbič, Zab-kar, učiteljici Tavčar, Stupica. Upokojencev je pet: (Dr. Romih, Adlešič, Rozman, učiteljica Ro-mih-Šmidinger in podpisani). V bližnjem Leskovcu in na Vidmu je baje 12 učiteljskih moči, skupaj nas je 32, ki vsi kličemo 5. in 6. julija na skupščino došlim: Dobrodošli! Ivan Lapajne. Učiteljski pravnik. —§ Polno stanarino dobe samci zaradi staršev, če jih vzdržujejo; in sicer vsi oni. ki so prejemali dosedaj tudi dravinjsko doklado za starše, naj se v svojih vlogah (brez koleka na knjigovodstvo prosvetnega oddelka) sklicujejo na to. Polna stanarina jim pripade po čl. 38. čin. zak., Iker imajo po čl. 154. obč. drž. zakona (ki je še v veljavi) zakonito dolžnost vzdrževati svoje starše (starši imajo zakonito dolžnost vzdrževati otroke in narobe). V novih slučajih je dokazati nesposobnost za pridobivanje in siromaš-nost staršev (občinsko potrdilo — brez koleka) in da jih vzdržujejo (podpisi treh uradnikov ali upokojencev). —§ Učitelji v pripravljalnih skupinah (pri učiteljih v 5 skupini položajne plače) naj ne vlagajo prošenj na ministrstvo prosvete, ker je šef prosvetnega oddelka v Ljubljani pooblaščen, da nastavlja sam učitelje v pripravljalnih skupinah (do drugega izpita). Torej naj kandidatje ne pošiljajo prošenj na ministrstvo, ampak na prosvetni oddelek. —§ Upokojeni učitelji z 32 službenimi leti dobe polno penzijo po novem uradniškem zakonu in; polne draginjske doklade po zadnji draginjskl uredbi, to je že odločeno s slučajem O. N. br. 25.958/24. od strani ministrstva prosvete, pri čemer so se upoštevale določbe čl. 139., 141. in 239. uradniškega zakona. —§ Šolski voditelji, ki morajo po uradniškem zakonu javiti in prositi za dovoljenje, če zapuste službeni kraj, sto-, re to lahko na podlagi čl. 117. dok. š. in uč. z. odst. II. in izvršilnih predpisov k tem uradno, brez osebne prošnje. —§ Draginjska doklada upokojencem gre ona dotičnega kraja, kjer so končno službovali, oziroma od kjer so bili upokojeni. —§ Doplačila onim, ki so jim bila všteta leta po kraljevi uredbi z dne 30. julija 1922 teko od 1. avgusta 1922 in ne za čas pred tem rokom. —§ Prošnja za povišane prejemke naj se glasi: Podpisani N. N. učitelj(ica) v I_____ sem dovršil dne...... 192.. X Službenih let, zato prosim za nakazilo položajne plače Y grupe, osnovne plače Z stopnje, stanarine letnih .... Din. Priloge: Rešenje, izpisek iz os. pop. o službeni dobi in ocena. —§ Prošnje učiteljskih abiturien-tov(-inj) za službeno mesto morajo biti opremljene z »nravstvenim spričevalom«. ki ga dobe prizadeti pri policiji ali pri županstvu in pri nepolnoletnih s potrdilom staršev ali varuhov, da smejo prositi za službo. Vse priloge so razvidne in predpisane po čl. 12. novega uradniškega zakona. —§ Dnevnika običajno učiteljstvo koncem leta ne odda šolskemu voditelju in je v tem oziru smatrati tednik kot ofi-cielno uradni spis, v katerem je vpisana vzeta učna snov. —§ Udeležba učiteljstva pri procesij? sv. Rešnjega telesa orav za prav ni obvezna. ker se po ustaivi nikogar ne more siliti k versikim obredom. Mnogo nejasnosti so krive šolske oblasti, ker v zmiislu ustave ne izdajo jasne odločbe. Pametni voditelji ne bodo izvajali pritiska ne na učiteljstvo in ne na učence. —§ Popravila naturalnlh stanovanj mora v zmislu stanovanjskega zakona in pravilnika opravljati: Imanjša najemnik, večja pa krajni šolski svet Naša gospodarska organizacija. —g Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. Tovarišica Erna Li-karjeva, učiteljica na Rakeku, je nabrala med tamošnjim učiteljskim zborom Din 200; darovali so po Din 50: nadučitelj Dragotin Česnik ter učiteljice Joža Ko-balova, Erna Likarjeva in Marija La-chainerjeva. Živila nabiralka in darovalci. Večrazrednice, ozrite se na naš obmejni Rakek in stonite tudi ve tako! — Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo Din 100. Okrajna učiteljska društva, ganite se! TakSa za vsako olkrajno učiteljsko društvo znaša Din 1000. Vzgledujte se nad novomeškim okrajnim učiteljskim društvom, ki je že vplačalo to takso. Plačuje se, seveda, v obrokih. — Tov. Dragotin Česnik, nadučitelj na Rakeku, obveznico 7% državnega posojila za Din 100 v počaščenje spomina umrlega tovariša in prijatelja Janka Likarja. — Tov. Joža Kobalova, učiteljica na Rakeku, obveznico 7% državnega posojila za Din 100, — Toy. Minka Petričeva, učiteljica v Borovnici, obveznico 7% državnega posojila za Din 100. — Tov. Ida Papler- ¡ jeva, učiteljica v Borovnici, obveznico V/o državnega posojila za Din 100. — Tov. Lina Mazijeva, učiteljica v Borovnici. obveznico 7% državnega posojila za Din 100. — Tov. Marija Hladkova, učiteljica v Borovnici, obveznico 7% drž. posojila za Din 100. Zivile vrle Borovni-čanke in trikrat naj živi naš nestor Janko Zirovnik. ki tako lepo vodi svoje učiteljstvo. — Tov. Rudolf Znidaršič. nadučitelj v Grahovem, tri obveznice 7% državnega posojila po Din 100, skupaj Din 300. Vsa čast. — Tov. Fran Mlakar, učitelj v Ljubljani, obveznico 7% državnega posojila za Din 100. Vsem skupaj prisrčna hvala! — Današnji izkaz: Din 1300; zadnjič izkazanih: Din 19.440; skupaj z današnjim izkazom: Din 20.740/ Smo že blizu 21. dinarskega tisočaka! »In vendar se giblje!« Vsa čast zavednemu učiteljstvu. — »Kjer srce k srcu govori, tam ni prevare, ni l.aži.« (E. Gangl: »Pisanice«.) — Jakob Dimnik, blagajnik. Iz naše stanovske organizacije, lz poverjeništva UJU v Ljubljani. —pov. IV. seja ožjega sosveta UJU poverj. Ljubljana dne 21. junija 1924. — Navzoči: Iv. Dimnik, Dostal, Fegic, Gnus' Hren. Jelene, Močnik. Potočnik. I. Po otvoritvi seje poroča strokovni tajnik o obisku onih okrainih društev, iki so ga pozvala, da poroča o delovanju vodstva poverjeništva, oziroma da na zborovanjih samih daje podrobne informacije o tekočih zadevah. V splošnem je dobil o delovanju okrajnih društev ugodne utise. Povdarja, da je uspešno društveno delo povsod odvisno več ali manj od osebe predsednikove. Na nekaterih zborovanjih se je obširneje ba-vil s prevedbo in dajal članstvu potrebne nasvete. — Tov. Gnus priporoča na-daljno udeležbo vodstva na društvenih zborovanjih. — Tov. Hren omenja potrebo ožjega stika centrale z društvi ob severni meji. — Tov. poverjenik Jelene povdarja, da se bo na željo okrajnih društev to godilo tudi v bodoče. II. O računu in proračunu poverjeništva in o proračunu »Zvončka« poda tov. Fegic podrobno poročilo, ki ga bo predložil delegaciji na pokrajinski skupščini v Krškem. III. Pokrajinska skupščina v Krškem se preloži na željo okrajnega društva na 8. in 9. julij, t. j. torek in sredo. IV. V zadevi akcije »Suus« se sklene. da se na pokrajinski skupščini ne more razpravljati, ker je to zadeva vsega učiteljstva, ne samo onega, ki je včlanjeno v UJU, lahko pa se o zadevi razpravlja v gospodarskem odseku. V. Zadeva draginjskih doklad poročenih učiteljskih parov. — Tov. Jelene poroča, da je storila organizacija vse korake. ki jih je mogla in jih je bila dolžna storiti. Ako kdo smatra, da se je kaj zamudilo in ve za kako novo pot, naj samo sporoči in ukrenilo se bo potrebno. Za sedaj pa ne zadeva vodstva poverjeništva nikaka krivda. Zato zavrača pred-bacivanja mariborsikega društva, da se bodisi s strani naše organizacije, bodisi s strani našega tiska ni storilo vsega za dosego polnjh dnevnic poročenim učiteljicam. Ožji sosvet se je izrekel, da se v polni meri strinja z ostrino tona in taktiko »Učiteljskega Tovariša«, ki je zastopal vedno le interese organizacije in stališče. ki ga je zavzemala večina ožjega in širjega sosveta. VI. Okrajne učiteljske konference, Mariborsko učiteljsko društvo se izreka proti nadaljnemu obdržavanju uradnih okrajnih učiteljskih konferenc. Predlog se izroči pedagoško - didaktiškemu odseku. VII. Učiteljiščnikom se nakaže za prireditev pevsike turneje 500 Din. VIII. V zadevi ureditve prejemkov upokojencev, ki morajo čakati po več mesecev na nakazlilo penzije interpelira tov. Gnus. — Pojasni se. da se je v tej zadevi že večkrat urgiralo tako potom naše centrale UJU v Beogradu kot na ministrstvo prosvete. Storili se bodo v tem pogledu še nadaljni koraki. +pov. Delegati za pokrajinsko skupščino dne 8. in 9. julija v Krškem so za: XXVII. Črnomaljsko društvo. — Delegati: 75. Barlé Konrad — Metlika. 76. Mrovlje Slavko — Črnomelj. 77. Rust-ja Josip — Stari trg. — Namestniki: 75. Novakova Lija — Semič. 76. Zagažen Ivan — Planina. 77. — XXVIII. Dolnjelendavsko društvo. — Del.: 78. Golob Franjo — Dol. Lendava. 79. Cepuder Leo — Melinci. — Nam.: 78. Peternel L. — Gor. Bistrica, 79. Cer-jakova Ziinka — Dolga vas. XXIX. Kozjansko društvo. — Del.: 80. Šetinc Fran — Prevorje. 81. Kravarič Ivan — Št. Peter pod Sv. Gorami. — N a m.: 80. Rauterjeva Slava — Kozje. 81. — XXX. Mežiško društvo. — Del.: 82. Močnik Peter — Guštanj. 83. Dober-šek Drago — Prevalje. — Nam.: 82., 83. — XXXI. Slovenjgraško društvo. — Del.: 84. Purkhart Josip — Št. Ilj pod Turjakom. 85. Šalamun Simon — Sv. Martin pri Slovenjgradcu. — Nam.: 84. Stanonik-Grum Frančiška — Sv. Florijan v Dolliču. 85. Roginova Pavla — Št. Ilj pod Turjakom. XXXII. Kranjsko društvo. — Del.: 86. Luznar Franc — Primskovo. 87. Pov-šnar-Zalokarjeva Julika — Kokra. 88. Horvat Rudolf — Škofja Loka. — Nam.: 86., 87. 88. — Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo 5. junija 1924. Od 137 članov je bilo prisotnih 87. Po otvoritvi zborovanja se je tov. predsednik spomnil padlih borcev za jugoslovansko nacionalistično idejo v Trbovljah, čijih spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«. Dopisi. Po prečitanju in odobrenju zapisnika so se rešili dopisi Tvornice učil v Ljubljani, Ormoškega učiteljskega društva. Jadranske Straže, Mariborskega učiteljskega društva. Dopis slednjega društva se reši sam z delitvijo Slovenije v dve oblasti. Oficielno zastopajo društvo pri odkritju spominske plošče Davorinu Tr-stenjaku tov. predsednik in trije tovariši. Zahvala. Tov. Stankovič predsednik drž. UJU si je stekel za uvrstitev učiteljstva toliko zaslug, da se je sklenilo, mu brzojavno izreči zahvalo učiteljskega društva. Ganglov kamen. Da se počasti spomin v najlepšem cvetu mladih let umrle tovarišice Barice Klampfer. daruje društvo 100 Din za Ganglov kamen »Učit. domu« v Mariboru. Volitve. Za pokrajinsko skupščino UJU v Krškem se priglase prostovoljno kot delegati tovariši: Jamšek. Peček in Muzek; za namestnike pa tovariši: Ba-ša, Vrhovnikova in Muzekova. Za državno skupščino UJU se tudi prostovoljno priglase tovariši: Peček, Zeilhofer n Maierjeva. Socialna ustanova učiteljstva za Slovenijo. Po daljši in mestoma burni debati se sklene radi boljšega proučava-nja Statutov, da se za dan 21. junija skliče izredno zborovanje, kjer bo tov. Muzek referiral o predmetu. Predavanje. Nato je tovariš Cepič praktično pokazal, kako se gačijo živali. Pred očmi zborovalcev je nagačil vrano. Znojne kaplje na čelu predavatelja so značile, da delo gačenja ni ne lahko, ne prijetno. Zato mu moramo biti za njegov trud tembolj hvaležni. — Ker je predavanje tov. Cepiča trajalo do pol 14. ure, je odpadlo predavanje tov. Komaca o telovadbi v osnovni šoli. + KRANJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO. Občni zbor učiteljskega društva za okraj Kranj se je vršil dne 4. junija 1924 v Kranju. Odlikovanje. Srezki poglavar gosp. Žnidaršič izroči našemu dičnemu društvenemu predsedniku tov. Fr. Luznarju odlikovanje reda sv. Save IV. razreda, naglašujoč njegovo vestno in vzorno dolgoletno delovanje kot učitelj in vzgojitelj naroda, kakor tudi voditelj učiteljstva. — Imenom pov. UJU Ljubljana častita odlikovancu poverjenik tov. L. Jelene. Tov. predsednik se zahvali nagla-šujoč, da je vršil le svojo dolžnost, kar hoče tudi v bodoče, odlikovanje pa da smatra kot dokaz dela vsega, v okraju službujočega učiteljstva. Tov. predsednik se spominja v otvoritvenem govoru tudi trboveljskih žrtev, kar posluša članstvo stoje, ob koncu pa zakličejo navzoči padlim junakom jugoslovanskega nacijonalizma trikratni »Slava!« Tov. tajnik poroča, da ima društvo 113 članov. Društveni odbor je imel 3 seje. Tudi toliko je bilo zborovanj, pri katerih je bila udeležba dobra. Vseh predavanj je bilo pet. Iz poročila tov. blagajnika je razvidno. da je vodil prav marljivo svoje račune. Prebitek znaša 684.04 Din. Želeti je, da nekateri tovariši(ce) kmalu poravnajo zaostalo članarino. — Soglasno se sprejme, da da društvo 200 Din in 3 obveznice državnega posojila po 100 Din za Ganglov kamen. Članarina se zviša na 120 Din, poročenim učiteljicam z drž. činovniki pa na 60 Din. — Sklene se, da so prispevki za rezervni sklad in Učit. konvikt obligatni za vse članstvo. — Bloki za Učit. konvikt, izdani od Radovljiškega okrajnega učiteljskega društva naj se razprodajo in denar odda, oziroma neprodani vrnejo. Tov. nadzornik g. V. Rus izreče zahvalo učiteljstvu imenom okrajnega šolskega sveta za idealno sestavljene teme. določene po bivšem višjem šolskem svetu, v katerih preveva velika ljubezen do države in naroda, ki je ne zmanjša še tako hujskaško pisanje gotovih časopisov. — Učiteljstvu priporoča, da pridno prebira te referate, ki so na razpolago pri okrajnem šolskem svetu. — Prečitajo se prve tri teme, ostali dve pa na jesenskem zborovanju. Volitve. Volitve so se vršile z vzklikom. Izvoljeni so bili tov.: Fr. Luznar, predsednik; Završnik, tajnik; Sepaher, blagajnik; Slaparjeva, Malenškova, La-pajne in Rant, odborniki; Mahuljeva in Čuk, pregltedovalca računov. Delegatom za pokrajinsko skupščino sta se priglasila: tov. Povšnarjeva in Horvat. Slučajnosti: V počaščenje trboveljskih žrtev se je nabralo 611.25 Din za »Orjuno«. — Napravi se vloga na okrajni šolski svet glede kolekovanja šolskih naznanil in izkazov koncem II. semestra. Prihodnje zborovanje je sredi septembra. Dan določi odbor, na željo po možnosti soboto. + Proslava 50-letnice obstoja Savinjskega učiteljskega društva. Dne 5. junija se je vršila na Polzeli v ljudski šoli proslava 50-letnice Savinjskega učiteljskega društva. Polnoštevilno zbrano učiteljstvo Savinjskega društva je pri prihodih vlakov pričakovalo goste ter svoje tovarišice in tovariše raznih društev, ki so se odzvali v velikem številu našemu vabilu. Kako lepo in iskreno se je izvršil pozdrav na postaji. Stari tovariši so s pomlajeno živahnostjo sezali v roke svojim mlajšim stanovskim kolegom. Torej že to, pri prvem spoznanju, se je videla resnična tovariška, medsebojna ljubezen, ki vlada med učitelj-stvom. Po prihodu zadnjega vlaka ob 11. uri se je otvorilo slavnostno zborovanje v lepo okrašeni šolski sobi. Kot domači gospodar šole na Polzeli nas je prvi pozdravil tovariš gosp. Martin Sotlar. Po pozdravu hišnega gospodarja je društveni predsednik tovariš Mirko IIUUMUlIllllliiiii novi o namreč v rjavo-modro-bell etiketi je sedaj ▼ prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridatek« y zabojčkih. — V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč« ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi s FRANCK : z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. — l Zahtevajte edino le »Palma«. Zdolšek pozdravil vse došle, katerih Je bilo približno do 100. Kot prve med temi je pa pozdravil višjega šolskega nadzornika g. Gabrščka, okrajnega šolskega nadzornika gč Černeja, bivša člana višjega oziroma okrajnega šolskega sveta g. Plavšaka iz Št. Jurja ob Taboru in g. Josipa Pauerja iz Braslovč. distriktnega zdravnika g. dr. Koruna. živinozdravni-ka g. Filipa Kultererja iz Braslovč in zastopnika ljubljanskega poverjeništva UJU strokovnega tajnika ¡tovt Dostala Iz Ljub-i ljane. Nadalje je pozdravil goste sledečih učiteljskih društev: Ceije, Šoštanj, Gornji grad in Šmarje-Rogatec. ki so se v velikem številu udeležili naše proslave. Nato prečita tovariš predsednik došle čestitke raznih učiteljskih društev in tovarišev, ki bi bili- sicer radi prišli na slavnostno zborovanje, a so bili zadržani — zlasti pa oni. ki so bili pri rojstvu udeleženi ter oni, ki so bili in delovali pri našem društvu. Odposlale so se nato vdanostne in pozdravne brzojavke sledečim: Nj. Vel. kralju, ministru prosvete g. Pribičeviču. predsedniku UJU g. Stankoviču in poverjeniku g. Jelencu. Tovariš predsednik nam je nato opisal proslavo 40-letnice, njen potek in žalostne posledice, ki so doletele društvo. Dne 11. avgusta 1914 dobi društveni predsednik dopis od okr. glav. Celje z dne 10. avgusta 1914, št. 98 Bh, da je delovanje Savinjskega učiteljskega društva do odpovedi ustavljeno. Takratni društveni predsednik, danes že pokojni tovariš Ivan Jakše, je pa seveda za svoje veliko delo dobil še diplomo povrhu. Postal je politični zločinec. V svetovni vojni so ga preganjali Nemci kot razbojnika in nikako čudo ni, da si je revež nakopal bolezen, ki ga je v najlepši mladosti spravila pred par leti v prerani grob. Med vojnim časom je društvo na zunaj mirovalo, a v resnici pa je delalo s podvojeno silo. Po razsulu Avstrije pa je društvo vstalo in ž njim njega od Nemcev tlačeni tovariš predsednik Ivan Jakše. Le žal, da je moral po 3-letnem vzornem delovanju ne samo v šoli, temveč tudi zunaj šole, prenehati in leči v prerani grob. Nato nam je starosta Savinjskega društva tov. Ivan Zotter. nadučitelj v Gomilskem podal kroniko o društvu. (Po možnosti jo objavimo, če bo dovoljeval prostor. — Uredn.). V imenu Pov. UJU je pozdravil društvo strokovni tajnik tov. Dostal iz Ljubljane. Želel je poleg vsega drugega društvu krepak razvitek na narodnem in prosvetnem polju. Le v organizaciji je moč in gotova dosega smotrov. Prekrasno uspelo slavlje je bilo zaključeno z državno himno »Bože pravde«. + DOLN.JELENDAVSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 7. junija v Dolnji Lendavi. Od 56 članov se jih je udeležilo 28. Predsednik tov. Franjo Golob pozdravi vse navzoče in poda poročilo o tekočih zadevah. — Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Prihodnje zborovan.jie se vrši v mesecu septembru v Cakovcu z medžimurskimi učiteljskimi društvi skupno. 2. Prosvetna uprava naj se ne deli. pač pa loči od politične uprave, kateri naj načeluje šolnik. 3. Vsi člani pristopijo k društvu za stanovski naraščaj. 4. Člani, ki nezadostno opravičijo odsotnost od učiteljskega zborovanja, plačajo kazen 25 Din v društveno blagajno. Za delegate pokrajinske skupščine v Krškem se določijo: Golob Franjo, Cerjaik Zinka; namestnika: Cepuder Leo in Peternel Vikt. Razno. O PRVI JAVNI SLOVENSKI KNJIŽNICI. (Zgodovinska črtica.) Prva javna slovenska knjižnica je bila v Idriji, v tem skritem rudarskem mestecu, ki je tako hrepenelo po Jugoslaviji, pa mora sedaj zdihovati v tuji državi. Idrija se je bila k narodnemu življenju zbudila že pred 60 leti. V letih 1868. do 1870. je najprvo šola opustila nepotrebno nemškutovanje, ko so ondi delovali narodni učitelji, katerim je bil na čelu Srečko Stegnar, ki je bil na vsem Slovenskem kot šolnik in rodoljub znan in čislan prvak. Leta 1868. se je v Idriji ustanovila čitalnica, ustanovnik je bil neki uradnik z imenom Lederco. Ta je širila po mestu slovenske časopise in budila s prireditvami veselic in dramatičnih iger narodno zavest. Šolniki so bili s pomočjo drugih domoljubov (Žerjav, Svetec, Urbas, Štefan Lapajne) ustanovili vseslovensko društvo »Šola«, ki se je čez nekaj let preselilo v Ljubljano in ondi pod novim naslovom »Narodna šola« in pod vodstvom dr. Razlaga in dr. Vošnjaka nadaljevalo s tem hvalevredno, da je slovenske šole podpiralo z učnimi pomočki. — V letih 1870./71. je pa skromno delovalo v Idriji takrat po ondotnih učiteljih in drugih Slovencih, osobito po prizadevanju pisca teh vrstic ustanovljeno društvo »Slovenska bukvarna«. Pisec je v hiši dobrega sorodnika priredil za knjige v svoji sobi omaro, lepo prostorno pohištvo in vanjo kupoval in pokupil skoro vse slovenske knjige, kolikor jih je bilo takrat dobiti, osobito pri Giontiniju v Ljubljani, ki je bil takrat edini slovenski (in deloma tudi nemški) knjigotržec. Izposojeval je knjige edino le društvenikom, ki so mesečno plačevali po 10 krajcarjev. Knjige sn mladi ljudje pridno čitali, posebno meščanska in rudarska dekleta so marljivo hodila po knjige. Društvenikov in bralcev je bila ta prva knjižnica dokaj nabrala v teku dveh let; toda po odhodu pisca iz Idrije je v dveh letih zaspala. I. L. Odgovorni urednik: Franc štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. i Proračun mladinskega lista „Zvonček" za upravno leto 1925. Tek. štev. 1. a) b) c) d) e) f) g) h) Predmet Tisk lista v 8000 izvodih a 1 >/j tiskovne pole .... Priloga januarske in decemberske številke...... Nabava klišejev ............... Nagrada uredniku............... Nagrada za spise............... Naslovi in tiskovine.............. Ostali upravni stroški............. Poštnina.................. 7000 naročnikov a 36 Din ............ Skupaj Prejemki Izdatki Prebitek Izdatki Pre- posamez. skupaj jemki 173556 20000 22000 6000 12000 8000 4000 5000 250556 252000 250556 252000 252000 250556 1444 Račun UJU poverjeništvo Ljubljana za i. 1923. Denarni promet. Prejemki Izdatki. Din P Din P 1. Gotovina koncem 1.1922 1626 10 2. Članarina: a) račun blagajne .... 116580 80 b) račun ček. urada . . . 97473 17 214053 97 3. Učiteljski Tovariš: a) račun blagajne .... 1643 75 b) račun ček. urada . . . 6922 78 8566 53 4. 1541 80 5. 30458 22 6. Upniki; a) Učiteljski Tovariš . . 164710 86 b) 58089 50 222800 36 7. Naložbe.......... 28526 48 8. Obresti 7°/0 drž. pos. . 350 — 9. Primankljaj za 1. 1923 . 651 90 508575 36 8. b) Din P Din P Članarina: račun blagajne .... 102183 75 račun ček. urada . . . 101265 33 203449 08 Učiteljski Tovariš.... 9121 93 Inserati.......... 4568 73 36645 71 Upniki: Učiteljski Tovariš . . 161137 02 32250 47 193423 49 28526 48 Račun Učit. tiskarne: Učiteljski Tovariš . . 3573 84 Popotnik . 25819 03 29356 87 Saldo ček.rač.konc.1.1923 3483 07 508575[36 1 Prejemki. Račun Zvončka za leto 1923. Denarni promet. Izdatki. Din P Din P Din P Diij P 1. Račun blagajne: 1. Račun tiskarne: Gotovina dne 1. jan. 1923 2495 78 Za tisk Zvončka .... 24020 _ 2. Račun naročuine: 2. 351 _ Plačana naročnina za 1.1923 21681 87 3. Račun čekovnega zavoda . . 107 52 3. Plačana naročnina za prej.l. 2830 - 24511 87 4. 950 — Račun zaloge: 5. 786 28 Za posamezne letnike . . 1285 6. Račun knjigoveza .... 1229 4. Račun .obresti: 7. Prehodno izplačilo .... 10 Obresti ček. zavoda za 1.1922 20 03 8. Gotovina dne 31. dec. 1923 . 858 88 28312|68 28312 68 II 1 II Aktiva. Bilanca za leto 1923. Pasiva. Din 1 p Din P Din P Din P 1. Račun blagajne: 1. Račun tiskarne..... 60349 42 Gotovina dne 31. dec. 1923 . 858 88 Račun knjižnih terjatev . . 14880—: 2. 30% odbitek...... 4464 - 10416 — 3. Račun zaloge...... 29100 — 4 19974154 60349j42 60349142 1 Bilanca UJU poverjeništvo Ljubljana za dne 31. decembra 1923. Aktiva. Pasiva. 2. Din I p Naložbe : Tiskovni fond....... Rezervni sklad UJU . . . Obrambni sklad...... Učiteijiščni sklad..... Volilo hran. in pos. U. k Deleži: Tvornica učil in šol. potr. Učiteljski zdraviliški dom Učiteljska tiskarna . . Hranilnica in posojil. U. k Posojila zavodom . . Vrednostni papirji . . Dolžniki ........ 352871 2867 56] 263 31 116,90 250 - 10001 1250 25-12 50 Din ' p 7026 48 2287 21500 3300 18739 52852 98 50 I! Din Račun tiskarne: Učiteljski Tovariš . . . Popotnik........ Račun Zvončka .... Primankljaj blagajne koncem leta 1923 .... Dobiček......... 3537 ¡84 2581903 Din I p 29356 19974 651 2869 52852 98 V Ljubljani, dne 31. decembra 1923. Bogomir Fegic, 1. r. blagajnik. Luka Jelene, 1. r. poverjenik. Josip Rajšp, 1. r. Pregledali in v redu našli dne 21. junija 1924. Nadzorni odbor: Vita Zupančičeva, 1. r. Fr. Luznar, 1. r. Proračun UJU poverjeništvo Ljubljana za upravno leto 1925. Tek. štev. 1. 2. Predmet Izdatki posamez. Skupna Učiteljski Tovariš: Tisk lista 51 št. v 2900 izv. na 4 str. 12 prilog v 2900 izv. na dveh straneh Poštnina 51 številk a 150 Din . . . Natis novih naslovov...... Popotnik: Tisk lista v 2700 izv. v obsegu 15 tiskovnih pol . . Poštnina 12 številk a 150 Din......... Natis novih naslovov............ Nagrada uredniku............. Nagrade sotrudnikom............ Uprava listov (Učiteljski Tovariš, Popotnik, Zvonček) Nagrade: Poverjeništvo............... Potnine k sejam.............. Poštnine, tiskovine in pis. potrebščine...... Nabava novega inventarja.......... Članarina centrali v Beograd......... Članarina: 2200 članov a 100 Din............. 160 v , 30 ,............. 40 * „ 40 „............. 50 „ , 60 ,............. Inserati.................. Naročnina Učiteljskega Tovariša in Popotnika . • . Skupaj . Prejemki Izdatki . Prebitek . 107712 12000 7650 6000 51930 1800 4000 1500 4000 4000 26000 4000 26 5400 2 58592 6808 133362 Prejemki posamez. skupno 63230 6Ö00 34000 " 7000 15000 220000 4800 1600 3000 258592 i 229400 30000 6000 265400 j