nserati se sprejemajo in vel j i tristopmi vrsta : K hr., če se tiska 1 krni, U '2 1" n il M n 4 li I ^ m ii ii l| ^ ,, Pri večkratnem tiskanji sc Sena primerim /.manjša. Rokopisi ne ne vračajo, nefranknvana pisma se ue sprejemajo. Naročnino pi ujema opravuifttvn (m 'i nistraeija) in eks| "ilieija ua h arem trgu h. (t. Hi. Polititei iiisi za ;i uiiroii. Po poJil prejeman velja : Za eeln leto 10 gl. — kr r.a pol lata r> „ /.a četrt leta . . '> ,, V administraciji velja: Za eeln leto , . h k|. 40 ta pol leta. I ,, M0 „ ca četrt leta '£ „ 10 ,, V l.jubljani na dom pofiiljan velja (10 kr. več na leto. VrcdniMvo v IlilSorjovi ulici Stev. H. l/haja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto Nun Andrassy. Srečna jo država, ki o nevarnih časih dobi rtv čelo moža, kteri je svoji veliki 111 težavni pilogi popolnoma kos. Da taki možje 110 rastejo 1111 vsaki gredi in jih tudi vsako stoletje ne rodi, jo zgodovinsko dokazano. Na mestu takih pravih mož pa se rodi več drugih, ki se potem na vzvišeno mesto silijo , a nimajo zato potrebnih zmožnosti. Avstrija jo žo več stoletij v jako kritič nem stanu, vsaka veča politična dogodba se ob njo zadene in prav za prav še nismo imeli "'ktlar pravega miru, morali smo stati nepre neboma na straži. Za Kanitznn pa vendar nismo imeli nobenega vseskozi zmožnega državnega kancelarja, zato se sme po vsi pra-\ici reči, da je Avstrija pri vseli svojih državnih kaneelarjih vendar še srečna, da 111 nu slabšem, kakor jo. Hvale za to gre gotovo več vrlim narodom njenim, kakor možem, lu so bili uu krmilu. Tudi grof (zdaj knez) Andrassy ni mož srečen za Avstrijo. Z Mndjarji je imelo cesarstvo vedno svoj križ, čo bi šlo po njihovi volji, kje bi bila Avstrija že I Ne bomo dokazovali tt/a po zgodovinski knjigi še celo najnovejših čnsov, tudi no bomo pretresali madjarske politike Andrussyove, ker je oboje že itn belem dnevu ; isto tako ne bomo očitali našemu dr-•} '\uomu kancelarju tegu, kurje o priliki vgodui zu Avstrijo zamudil; šo tega 11111 nočemo nn-kladati na ramo , da je on v |irvi vrsti kriv 1 danjega prelivanja drage krščanske krvi v Bosni in zavleke rešenja južno vztočnega vjiru šinija. Kur se je zgodilo , se ne dii preklicati ali prenaredit', pač pa so da popraviti. Du, popraviti se dil šo marsikaj, le vkre-niti treba ua pravo pot. To ne bo posebno težko še celo Andrussyevemu madjarskemu srcu ne — povsem tem, kar se je zadnje tedne godilo in se deloma šo godi. Po zadnjih britkih skušnjah, ki so jih prestali posebno mažarski polki s turško druhalijo, se je sočutje Madja-rov do „pobratimov" Turkov vendar menda ohladilo 111 tudi ne bo v Turke več tako zaljubljen, kakor se je prej svetu zdelo, da je. Vsak človek ima za to, kar jo storil, če ni bilo dobro , dobre ali vsaj slabe izgovore. Tudi Andra8sy se ne dri. kar meni nič tebi nič obsoditi. Za svojo dosedanjo politiko, po kteri je toliko zamudil, ima izgovor, du ni smel samostojno delati, ampak le s sporazumljenjem vsi h evropskih oblasti. Koliko je vreden ta izgovor, se najbolje d ti razsoditi po tem, kar je storila Rusija. Ne brigajo se za dovoljenje uli nedovoljenje Kvrope je šla nad Turka in brez vsukegu dejanskega upora ugnala Turčijo ter dosegla svoj namen — če no popolnoma, vsnj po večini; kar pa še ni dosegla zdaj, bo dospgla v par letih, saj se zgodovini tako 110 mudi. Knako Rusiji bi bila ravnala lahko tudi Avstrije Andraasy bi bil — če bi bilo treba za zasedbo Rosne imel tehten izgovor, ker ravno Avstrija jo po dogodlml) na jugu največ trpela, njo jo ustaja silo veliko stala. Kongres bi bil odobril vse, kar bi se bilo do tje zgodilo, najtehtnejši dokaz temu to, da je slednjič vsa Kvropa dala mu mandat žamlarja, ki ima Rosuo v red spraviti in jo — če mu dnigo — 1111I1 obdržati zu povratev vojnih in drugih stroškov. Ce bi bil Andrassy jirej že to po-mirjenje in vruvnunje dognal, tem bolje, Kv-ropa bi mu bila ploskala. Zdaj jo vse drugače. Turčija noče in tudi ni v stanu, nam iti na roko pri izvrševanji po Kvropi prejete misije, ker njo to ni bila nikdar volja; pred evropsko silo se je — po Kusu popolnoma onemogla — pač potuhnila, a podvreči se berolinskini sklepom nikakor in nikdar mislila ni. Zato je v Bosn; tak upor, da si moramo pribojovati to deželo z dragim denarjem, pa še bolj drago krvijo, česar bi ne bilo, če hi turška vluda sumu 1111 vso moč 110 podpirala upora s svojimi rednimi vojaki. Da bi to ne bilo res, si danes še v Carigradu ne bodo upali tajiti, tudi Andrassyu je to popolnoma očitno. In pri vsem tem so vidi, kakor da bi Ati-drassy ne bil še pri pravem spoznanji političnega stanja; če pa je, tem slabši dokaz o njegovi zmožnosti državnega kancelarja avstrijskega. V tem namreč, ko je v Bosni in Hercegovini tekla kri naših vojakov, je nu Dunaji iu v Pešti tekel šampanjec pri pojedinah med turškimi in našimi diplomati. Ni li to vsaj nespodobno, neprilično, če ne zasluži še hujega izraza V Kdo bi so 110 spominjal pri tem onih advokatov, ki sta skupaj kosila, ko ste so njuni stranki pravdali ? Pa še nekaj, „1). Ztg." je pred par dnevi prinesla zanesljivo novico, da je grof Andrassv s pooblaščencem turško vlade hotel skleniti Nove šege slcparstvo. (Dalje.) Kaminski je čul, da Smolovski pripoveduje Grabežu poluglasno njegove želje. Dragi prijatelj, vi veste, d« sem pri vhh na dolgu, tudi da sem rad hvaležen, ali ravno zdaj mi je to, kar prosite, prav res nemogoče, odgovori tiho, pa vendar toliko glasno, da ga je poročnik slišal, Grabež. Kaminskemu je skrb vso kri v obličje spodila. Smolovski prosi še dalje. Znano vam je, da prav rad vso storim, kur je v moji moči, nadaljnje Grabež, bom skusil — morebiti bo pa vendar le še mogoče vam vstreči. Do kedaj potrebuje vaš prijatelj denar? — Sni je najbolje, tla sum ž njim go vorim, bom prav gotovo vso storil, kar le za-morem. Vuš prijatelj mi jo vašo željo naznanil, obrne se Grabež h Kaminskemu, bom skusil, čo bom zamogel jo spolniti. Vi hočete <500 tolarjev? Da, toliko prosim, odgovori poročnik. Kedaj jih morate imeti? Drevi, jutri moram plačati neko menjieo. I To je sitno, zelo sitno, reče Grabež, ter| si z roko po čelu drgne. Vam se bo čudno zdelo, če vam povem, tlu ravno zdaj te svote nimam pri rokah, pa je vendar resnica, ker sem zadnji čas velike st.oške imel. Ko bi bil to le nekaj dni prej vedel, hi mi bilo lahko to malenkost pripravili. Vi morate toraj na vsak način denar šo danes imeti ? Da, šo danes, odgovori Kaminski. Prosim, skusite, skusite, da moj prijatelj "šo danes denar dobi, prideno Smolovski. Jaz hočem vse storiti, kar mi je lo mogoče, reče Grabež ter se vnovič po čelu po-drgue. Moj brat je tudi poročnik, toraj tudi vem, kaj to pona ii, če jo treba menjieo ]>lu-Čuti in njen lastnik nima sočutju. Neusmiljenih ljudi ju dosti, v njih je žo marsikteri nesrečen postal. Saj bi rad pomagal, pa le še ne vem, kako hi to reč vredil. Zamišljeno strmi pred-se, obruz njegov je videti luko častitljiv, du Kaminski vse svoje zaupanje va nj stavi Stojte I tako le bo šlo I reče 1111 posled Grabež 111 veselo glavo po konci vzdigue. Gospod poročniki hote vsaj videli, da sem jiri-pravljen vse storiti, tlu vnni pomagam. Prosim , stopite v mojo sobo , tum bomo vso v red spravili. Vsi trije gredo v Grubežovo okusno vred jeno pisarno. Prosim, sedite ! reče Grabež. Jaz vam bom razložil, 1111 kak način le mi je mogoče , vam pomagati, toda poprej vas moram šo nekaj drugega opomniti. Moja navada ni, na obresti posojevati, jaz to le storim, ker me je prijatelj za to prosil. Meni bi ne bilo ljubo, ko bi kdo drugi kuj zvedel o tem , iu jaz vam to storim le, če mi zastavite svojo častno besedo, da ne omenite tega nobenemu drugemu. Kaminski zastavi častno besedo. Jaz nisem oderuh, toruj vnni računam lo sedem odstotkov, nadaljuje Grabež. V poroštvo posojene svote ali njene vrednosti podpisali mi hote — se ve da — nietijicO. Nasproti sn jiu jaz vam zavoženi, te menjieo toliko časa ne v druge roko oddati, dn jo vi zopet poplačate. Ste zadovoljni s temi pogoji ? Z veseljem [iritrdi poročnik , snj na tako dobre pogoje šo 111 nikoli ua posodo dobil. Meujiea bo tekla 1111 šest mescev od danes, reče Grabež, odstotke za ta čas, 21 tolarjev, vam precej vračunani, vi dobite toraj šo f>7'.> tolarjev. Tudi s tem je bil Kaminski zadovoljen. neko pogodbo, po kteri bi Avstrija imela dati Bosno Turčiji nazaj, ko jo vred i in umiri. Lepa reč! Kaj bi imela potem Avstrija za toliko prelite krvi, kdo bi jej povrnil silne stroške za pribegle in vojsko ! K sreči — piše „D. Ztg." — turški poslanec ni imel dotičnih po oblastil in naš presvitli cesar bi tej pogodbi gotovo ne bil pritrdil. Fo vsem tem ni čuda, da pravi Avstrijec ue more ploskati Audrassyevi politiki, ampak v prid cesarstva le želeti, da bi mu Bog dal pravo pamet v teh sitnih houiatijah ali pa, da bi na njegovo mesto prišel drug možak, — ki bi bil veliki nalogi popolnoma kos. Če pa ostane pri starem, kaj hasnejo Avstriji vse še tako slavne zmage naše junaške armade! Nftkaj misel o našem slovstvu. Naše slovstvo je skor povsem zaspalo. Go jili smo ga, kakor vrtnarji po zimi salato, -pod stekleno streho, le za nektere boljše kroge, večinoma ni kazalo toliko životne moči, da bi prodrlo med prosti narod : ali pa vrtnarji niso imeli zastopnosti za to. Čudimo in jezimo se nad prodiranjem uemškutarije, pa morali bi vedeti, daje treba narodu zdrave duševne hrane v domačem jeziku priskrbeti, da mu ue treba segati po izdelkih tujih Vil. Naša literarna društva niso v zelo veselem stanu: enim primanjkuje gmotne, drugim duševne podpore. „Matica" ima toliko premoženja, da bi zamo-gla kaj na dan spraviti; pa blago, ki ga nam v duševno hrano ponuja, nas ue more vseh zadovoljiti, ker tvarina ni vsakemu mikavna, deloma celo ue umljiva. Fo mojih mislih naj bi „Matica" v prvi vrsti skrbela za zgodovino sloveuskega naroda, za preiskavanje slovenskih narečij, za knjige, iz kterih bi se narod naučil ekonomije, pravosodnih zadev (narodni odvetnik), više trgovine itd., in če bi se prav ne hotela na gospodarsko stran spuščati, najde v našem duševnem razvitku tvariue dovolj, ki je potrebna še natančnejega pojasnila, olikanja, raz-motrovanja: kako ustvariti narodno dramatiko, kako pot iztrebiti in ogladiti prihodnjemu slo venskemu vseučilišču , kako podpirati domače umetnike in narodno umetnost, kako prirediti malo po malem slovensko akademijo krasnih umetnosti, pesništva, slikarstva , podobarstva in godbe; potrebujemo velikega ilu^trovanega, lepoznanskega lista. To in še več drugih stvari nam je veliko bolj ua srce priraščenih in potrebnih, nego so u. pr. uekteri životopisi, jezikoslovne razprave, slabi, neumljivi prevodi iz Ilante ja, francoski romani po kopitu ,,lnž-njivega Kljukca" itd. Le en sam oddelek naše literature je krepek in živ, pa tudi narodu vstreza, to je na rodno časopisje; ouo je bilo primorano, življenja si iskati v prostem zraku, med narodom (iu ne pod stekleno streho), zato je tudi krepko in narodu koristno. Vredno je veče podpore od strani siov. občinstva, in tudi tu hirauaša literatura, pa tukaj leži krivda ua strani občinstva. Družba sv. Mohora hvalevredno deluje ter nam je velika pomoč proti germauizaciji. Dramatično društvo nikamor ne more naprej, ker je pri njem veliko gnjilega, odbor svojemu poslu ali ni kos, aii pa ni dosti marljiv. Tudi se je s pustimi igrami iz tujih gredi občiustvo iz gledališča pregnalo , tako da predstave uič več ne nesejo, in se brez deželne podpore še igrati ne bo več moglo. Koliko domačih dobrih iger plesnuje po raznih omarah , ne bodo menda nikdar videle odra I „Glasbena matica" iu ,,Ceciljsko dništvo" sta dva mlada zavoda , ki nam še mnogo lepega obetata. Naloga ,,glasbene matice" bi zdaj bila, tla bi Kuhačevo zbirko s slovensk mi narodnimi napevi pomnožila (po dogovotu s Ku-hačem) in skrbela za obilno razširjatev f :a epohalnega dela med Slovenci. Če hočete obe godbem društvi napredovati, naj se pred vsem varujete takdi mož v odbor, ki niču ne strokovnjaki, ne vuet.i za stvar, ampak sedajo volit' le z-ivoljo časti, potem pa v.»e v nemar puste, k sejam ue prihajajo, al' pa le kedar je. treba, kak dober nasvet podreti, in tako zaspanost, in apatijo prinesejo v društvo; boljši je en sam dober , nego deset slabih gospodarjev, le poglejmo Kuhača! — Trebit je , glasbeni matici" in „Cecilijskemu društvu" tudi denarne podpore, zato naj se skrbi, da se število udov pomnoži, da bomo mogli v svojem času tudi domače skladatelje plačevati, sicer nam bo vsak talent na tu]e všel, kjer mu bodo kak dobiček obetali. Brez sklada teljev pa ni godbe. Narodnjak. Politični pregien. V Ljubljani, 25. avgusta. Avstrijske deiele. V deželah, kjer se imajo deželni poslanci voliti, obrača se pozornost prebivalcev na te volitve. Na ČcMkcm menda ni dosti upanja do narodne zmage, ker so ustavoverci mnogo nemških kmetov med velikoposestnike potisnil'. Na tak način, pravijo češki listi, je pač vsaki stranki lahko zmagati. Delovanje češke narodne stranke se bo obrnilo ua drugo polje, kjer je zmaga bolj gotova. Na Š< ajcr*kcm, kakor zvemo , za slovensko stranko dobro sL ji, — nasprotni ves nasprotni aparat zoper nas delu, posebno v mariborskem okraji. Nit O^cr.Klieiii sedajni Tiszini vladi menda ni na rožicah postljauo, iu bo mor..ln brž ko ne odstopili. Vnanje države. V Srlliji je veliko praznovanje do.-e-žeue neodvisnosti. Tudi mi našim srbskim bratom iz srca privoščimo to, kar so dosegli, in upamo, da piide kmalo čas, ko bodo tudi t>-sti kraji stare Srbije, ki so pod Turkom ostali, združeni pod dinastijo Obrenovičev. Saj bo Turčija tako kmalo povsem razpadla. O (irnopirciii so pisali, da je boj s Turki že obnovila, ker jej ta neče odstopiti Podgorice in Spuža. I)o sedaj o trm -e nimamo gotovega potrdila; vendar je vest vi t jetua, in če še ni zdaj resnična, utegne kmalo postati. Tako Turčija oojda tudi Ii u - o m neče odstopiti Batuma, kat,je vsled berlinskega miru zavezana storiti, Grki so jako razkačeni nad Turčijo, ker jim nobene koncesije neče dati. Vse kaže tako, da se bo vnela nova vojska zoper Turke. (^arilmlili predlaga, nuj bi se sešel kongres narodov v Farizu, kateremu naj bi Viktor llugo predsedoval. — Kdo bo pa t«' poslauce pooblastil, potrdil ni njihove sklepe izvršil? Zborovati brez eksekutivue pravice in moči se pravi, prazno slamo mlatiti. V Ameriki (severu:) rijejo polagoma na svetlo tri nove stranke : socijslna, delavska (prvi v žlahti m podobna), pa stranka kmečkih posestnikov na zapadu (farmarjev). Ti poslednji hočejo več papirnatega denarja, iu so zaklet, hovružuiki železnic, češ, da so predrage. Grabež sede za mizo, napiše meujico iu jo potem poda poročniku, da jo ta podpiše. Prosim, berite poprej meujico prav pazljivo, predno podpišete. Jaz vas ne mislim pre-variti, ali dostikrat je imel že kak mali po-grešek velike in sitne nasledke, zato tudi jaz vsako najmanjše pismo natanko pregledam, predno ga podpišem. Kaminski prebere meujico in ker je v redu, jo podpiše. Grabež jo položi na mizo ter pravi: Jaz vam zdaj v gotovem denarji za-morem le 150 tolarjev dati, dam vam prav čisto vso gotovino, tako da še meui prav uič ne ostane, samo da vas iz zadrege rešim ; za 429 tolarjev vam bom dal pa blaga, ktero sem moral včeraj prevzeti od nekega dolžnika mesto denarja. Smodke so in vreča kave. Kaminski ga zučudeno pogleda. Kaj jc njemu kava, on hoče denarja, ue kave. Grabež zapazi ta pogled in reče smehljaje se: Vi ne bote škode trpeli, poglejte sem, blago mi je zaračunauo za 455 tolarjev, jaz vam ga pa dam za 42'.) tolarjev. Jaz ne potrebujem blaga, kaj hočem ž njim? renči poročnik. Kamniški I ue bodite uespametui, vzemite! mu šepeta Smolovski; prodajte blago in imate pri tem še lep dobiček. Če vam ni tako všeč, ini je pruv žal, da vam drugač« ne morem pomagati , jaz sem mislil, da vam vstrežini, reče Grabež, le tako zamorem vašo željo spoluiti, in zdaj se kaže, du vam ni prav. Kaminski, nikar ne pomišljujte, če ue, je vse zgubljeno, sili ga Smolovski, mj napravite dobro kupčijo- Vi me ne razumite prav, reče Kaminski jaz sem vam sicer hvaležen, le ue vem, kako da se blaga znebim , jaz potrebujem še danes denarja. Vsak trgovec bo rad blago kupil, odgovori Grabež. Jaz vam pošljem kupca, l,i bo vesel, da tako dober kup blago dobi, zavrne Smolovski ; ko bi jaz dosti denarja imel, bi ga precej sam plačal. Dobro, naj bo ! reče Kaminski, čeravno ni maral takih kupčij. Grabež mu odšteje 150 tolarjev in reče prijazno: Blago vam bom pa precej poslal. 7000 smodek je. tisuč po 30 tolarjev , iu pet \reč kave io 4'J tolarjev. Račun "nate tu na tem listku Kaminski in Smolov.-ki se poslovita. Zdaj bom odprl kupčijo s smodkami in kavo, pravi, ko na ulico stopita, Kaminski s čmernim glasom. Res nova navada to, če človek hoče denarja, pa dobi kave I Grabež vam je dal blago, ker mu ni bilo mogoče vašo željo drugače spolnUi. Saj se bodo te reči lahko prodale, pa še dobiček bote pri vsem tem imeli. Kaminski strmo pogleda spremljevalca v oči, zdelo se mu že zdaj, da je prevarjen. Ali ui to morebiti tudi znano Smolovsketnu? Dobro ! prodajte vi blago, dobiček naj bo vaš, pa tudi zgubo mi bote povrnili, mu reče srpo. Jaz se ne razumem na take reči, nisem rojen za trgovca, odgovori s smehljejem Smolovski, ko bi ne bilo tako, bi vam rad storil, kar želite. Imam zdaj posebno opravilo, no zamerite. — Z Bogom! S teui izgovorom se poslovi Smolovski. (Koucc sled ) Izvirni dopisi IZ LJubljane 22. avg. (Slovan o m sovražno časnikarstvo.) Kako dolgo bomo še pod jerobstvom dunajske dnevne literature stali? Pojdi v ktero kavarno koli v Ljubljani, povsod nahajaš le dunajske časnike. Iz slovenskih časnikov je komaj zastopan „Narod", le tu pa tam kak „Slovonec, ali,,Novici-" ; sicer jia ne hereš druzega, ko modrost dunajskih čifutov. In kakšno je to časopisje? V občo se odlikuje po surovem jeziku , zlasti nasproti Slovanom, po nevednosti in lažnjivo-sti, jio nekem bolehuem poželjenji po senzacionalnih novicah in poročilih. Drugi narodi, ki imajo kaj časti v sebi, diugače ravnajo s takimi literarnimi izvržki. ,.N. fr. Presse4' je bila takoj prepovedana jio celi Francoski, ko je leta IK71 siluo grdo pisala o Francozih; pozneje si je zopet milost izprosila, iu odsihdob si ne upu prehudo zabavljati čez Francoze. Še tu>ška vlada je prepovedala „Kikiriki-u" vhod čez turške meje, ko je početkom vsNuka o Turkih zabavljivo pisal. Le mi Slovenci ostanemo čisto neobčut ljivi, kedar uas tiki listi za naš denar zasru-mujejo, da, še težko pričakujemo poštnega vlaka, ki nam te smrtne sovražnike iz Duua;a privleče! „I)unajski Tagblatt", list poln div e razkošne orientalne (semitske) domišljije (deloma tudi izmišljije — laži) s svojimi smešno absurdnimi najiisi pri uvodnih člankih (v kteri stroki ga je začela posnemati tudi ,,Morgen jiost", ker Dunajčau brez „paprike" že nič več povžiti ne more, ker ima jio tolikih vžit-kih že preveč neobčutljive živce), ne neha jto vdarjati, da je poklic Avstrije zatiranje Slovanov, in vendar dubrovoljni, pohlevni Slovenci tak list z dojiadajenjem čitajo, enako rimskim gladiatorjem, ki so cesarja, ko jih je v smrt gnal pozdravljali; ,,Ave Caesar, morituri te salu-tant. — Češen bodi, cesar, umirajoči te pozdrav ljajo." Pa ta primera je še preslaba , ker je cesar rimskim pagauom veljal za nekako višje bitje; podobni smo tlačanu, ki je svojemu gospodarju roko poljubil ko ga je tepla! Predrzno in brezzuačajno obnašanje .,N' ue fr. Presse" je dovolj znano. ZiveiDn in svobodoljuben Slovenec zamore iz dunajskih listov samo oficijozna: „Presse'' in ,.Fremdenblatt" brez srdain jeze čitati. Dva dunajska lista pa zadostujeta po moji misli za vsako slovensko kavarno. Namesto drugih pa naj bi se naročili pošteni, veliki listi i/, družili držav, magari tudi nemški, ki so, kakor „Augsburger Allge-meine", „Nationalzeitung", ,,Norddeutsche All-gemeiue" v primeri z dunajskimi še precej pošteni časniki. Iz slovanskih naj bi se naro-čevali poleg ,.Politike" vsaj „Obzor", ki ga Slovenec lahko ume, srbska „Zastava", ki jo še ložej umemo , ko hrvatske liste (ker Srbi pišejo manj umeten, bolj priprost jezik), samo da se cirilice navadimo, potem, ker že ruski ne znamo, vsaj nemško pisana ,,1'etersburger Zeitung'1. Pri tem bomo imeli dvojen dobiček: prvič se nam ne bo treba toliko jeziti; drugič pa bomo več zvedeli , naš politični obzor se bo razširil, zvedeli bomo, kako v inostran-stvu naše razmere sodijo, rešili se bomo je-robstva dunajskih časopisov in znali si bomo sami boljšo sodbo o vseh dogodkih delati , nego jo imajo dunajski listi sami, ki se glede ozbiljnega razmotravanja stvari. glede vednosti, resnicoljubnosti in nepristranosti že davno ne morejo meriti z večuni novinami ruskimi, pruskimi, francoskimi, angleškimi in laškimi. Kako slabo podučeni da so dunajski listi, to se je videlo pri zadnji vojski, ko »o vedno turško zmago jirerokovali, ko so pri vsaki bitvi ua tisoče niiivih iiusov naštevali („N. fr. Presse', je naštela v enem mescu JU7.000 mrtvih in ranjenih Itmov, klanec v Sipki pa so Turki 17 krat H u s o m vzeli, čeravno ga niso ni jedenkrat), ko so pravili, da bo Sulejman paša zdaj zdaj v Cetiuje vmarširal, čeravno je bil grdu tepen , — z eno besedo, vedno so se ti listi skazovali slabo podučeue, ker njih večina niti svojih dopisnikov uiso imeli, pa so si mo rali novice izmišljevati, to je, lagati, kar so v svoji hudobnosti vedno na škodo Slovanov obračali, deloma pa so bila njih poročila nalašč resnici ua kvar zavita iu predelana (kakor je „N- fr Pressi" g. Gopčevič očitno v svoji brošuri dokazal, ue da bi se bil ta „honetni (?), svetovni" list zagovarjal!). Ti listi tedaj niso vredni našega zaupanja iu tudi uiso po tem, da bi se mogel iz njih človek o politiki jiodučiti. Le malokdo jo zmožen, narediti si o politiki svojo nepristransko iu pravično sodDo, ako pa človek čita te liste, ga še bolj zme-šujo 111 narodu odtujijo, kolikor mogoče., ker se zavijanja resnice in lažnjivih poročil nikdar ue vstrašijo. O|ioiiiinjam le ua njih najnovejšo tr