GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. m m m Issued every (Ly except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. :- TELETOM PISA&NE: 4687 CORTLAKDT. Entered u Second-ClMS Matter, September 21, 1903» aft the Post Office at Hew York, K. Y., under the Act of Ooagraa of March 3, 1879. TZLEFON FISASNE: 4687 CORTLANDT, NO. 266. — fiTBV. 256. NEW YORK, TUESDAY. OCTOBER 31. 1916. — TOREK, 31. OKTOBRA. 1916. VOLUME XXIV. •-> LETNIK XXIV. S potopljenim parnikom je utonilo več Amerikancev. NEMdKI SUBMARIN JE POTOPIL ANGLEŠKI PARNIK "MARINA", NA KATEREM JE BILO VEČ AMERIKANCEV. — KONSUL JE SPOROČIL DRŽAV NEMU DEPARTMENTU. DA PARNIK NI BIL PO-SVARJEN. — OD 104IH OSEB JE BAJE RE&ENIH LE 34. — V WASHINOTONU SE BOJE, DA BO NEM CUA PRIČELA ZOPET Z BREZOBZIRNIM VOJEVA-NJEM S PODMORSKIMI ČOLNI. London, Anglija. 30. oktobra. — Nemški submariii je in "Rowanmore" Iz Macedonije. Ob reki Černi se bjjejo neprestano vroči boji — Srbom pomaga francoska artilerija. Pariz, Francija, 30. oktobra. — Iz današnjega uradnega poročila z makedonske fronte je razvidno, da je prišel srbskim četam ob reki Černi na pomoč močan odelek francoske artilerija. — SSrbom in Franeozom se je posrečilo odbiti vse sovražne napade. Pariz, Francija, 30. oktobra. — Z macedonske fronte poročajo: Srbom, -ki se nahajajo severno od Deliska. pomaga francoska ar-,, | tilerija. Bitka postaja vedno bolj potopil dva angleška parnika "Marina ... — , vro-a toda niti u niti ona stnm v bližini irske obali. Na "Marini" je bilo 49 Amerikancev,, ka nima posebnih uspehov. Vče ki so opravljali razna dela. Domneva se, da je večina teli j raj je krožil nad našimi pozicijam; ljudi potopljenih. Na "Rowanmore" je bilo sedem Amerikancev, od katerih so pa vsi bili rešeni. Moštvo na "Marini" je obstojalo iz 104 mož; toda do-zdaj je pristalo v Crookhaven, Irska, le 34 oseb. W. Frost, konsul v Queenstownu, je poslal ameriškemu poslaništvu poročilo, da je bila "Marina" torpedirana brez svarila. On bo dobil zdaj zaprisežene izjave od rešenih mornarjev. Ameriški konsulat je dobil iz Crookhavena neko privatno brzojavko, v kateri je omenjeno, da je bilo potopljenih več Amerikancev. Poslaništvo je dobilo od admiralitete vse podrobnosti, namreč, da je bilo na "Marini** 49 ameriških mornarjev, parnik ni bil pod vladnim charterjem. Dozdaj admiralite-ta še ni mogla dognati, ako je bil parnik posvarjen ali ne. "Marina" je bila dvakrat torpedirana in se je prelomila na pol. Neko poročilo pravi, da je bilo vstreljenih več mož, ko so |K)skušali spustiti čolne v morje. Frost dalje poroča, da je dobil od onih sedmerih Amerikancev, ki so se rešili s parnika "Rowamnore" zaprisežene izjave, da je nemški submariii streljal na mornarje ko so bili žc v rešilnih čolnih. Washington, D. C„ ;$0. oktobra. — V državni department je prišlo glede potopov "Marine" in "Rowanmore" več poročil, toda uradniki so izjavili, da ni mogoče zdaj še zagotovo povedati, ako je nemški submariii storil kako ne-postavno dejanje. Državni tajnik ni hotel tozadevno drugega izjaviti kot j to, da izgleda cela stvar resna in da bo naročil uradnikom v Londonu, da se dopošlje vladi vse potrebne podatke. Asbury Park, N. J., :S0. oktobra. — Mr. Tumulty, privatni tajnik predsednika Wilsona, je danes naznanil, da ni vsled tega čina strašno ogorčeni. dobil predsednik Wilson še nobenih obvestil glede potopa - "Marine" in toraj tudi ne more dati nobene izjave. Uradna poročila 1m> dobil predsednik Wilson v roke, ko jih bo dobil državni department. Ta poročila, ki jih ima zdaj tajnik Lansing niso zanesljiva. -o- nek nemški aeroplan. Naša artile rija ga je po dolgotrajnem obstreljevanju izstrelila. Zrakoplovee je bil mrtev, zrakoplov ie bil pa primeroma le malo poškodovan. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Uradno poročilo o bojih na mace-donski fronti se glasi: "Francoske in srbske čete ob reki Černi so vprizoriie na nas vee vročih napadov, katere smo pa u-spešno odbili. Istotako so se izjalovili napadi pri Gradešnici. Pruski vojni minister. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Generallajtnant von Stein, poveljnik nekega nemškega armadnega zbora na nemško-francoski fronti, je postal pruski vojni minister. Rusko posojilo. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Pred kratkim se je vrnil iz Londona ruski finančni minister, kjer je hotel najeti precejšnje vojno posojilo. Angleški finančniki niso ugodili njegovi prošnji, češ, da predlogi, ki jih je stavil, nikakor niso zadostni. Potop grškega parnika. Atene, Grško, 30. oktobra. — V soboto je v bližini Pireja torpe-diral nek nemški podmorski čoln grški parnik " Angheliki'. Grški mornariški častniki so Hindenburg o položaju. Pravi, da Nemčija ima rtiirvO, Francija je iBcrpana, Huaijft V slabem položaju in Angina nima vodstva. "Lusitania" nota. § sedmograske fronte. Laski vojaki na Grškem. Seriatof Lodj?« j« obdolžil Wilsona, da j« k "Luiitiflit" noti nekaj, pripisal, toda predsednik sanika. Zahodna fronta. Nemci in Rusi. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Nemški vojaški urad danes poroča, da so nemške armade v Volili ji odbile par zelo hudih ruskih napadov. Petrograd, Rusija, 30. oktobra. Ruski vojni urad je izdal uradno naznanilo, v katerem pravi, da se ni nič posebnega dogodilo. FRANCOZI SO BILI PORAŽENI NA ENI TOČKI, NA i DRUGI SO IMELI PA USPEHE. — NEMCI VPRIZAR i JAJO HUDE NAPADE, S KATERIMI SO IMELI PA j LE MAJHNE USPEHE. Pozor, pošiljatelji denarja! London, Anglija, 30. oktobra. — Francoske čete so preteklo noč imele pri Sailly-Saillisel nadaljne uspehe. — Zavzele so precej nemških zakopov severozahodno od vasi. Istočasno so pa nemške čete vprizarjale hude napade na južnem delu reke Somme, namreč pri Blanchesu in Le Maisonette, kjer se jim je končno posrečilo osvojiti nekoliko ozemlja na Maisonette farmi. To pripozna današnje fraucosko uradno poročilo. Pri Verdunu so bili hudi boji, zlasti artilerijski. Angleški vojni urad pa naznanja, da pada dež, vsled česar ni bilo tudi nobenih vojnih operacij, ki bi jih bilo vredno omeniti. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Nemški vojni urad ]>oroča o uspehu na zahodni fronti, ki so ga dosegle nemške čete pri farmi Maisonette. V teh bojih so nemški vojaki vjeli 412 francoskih vojakov in 15 častnikov. Na verdunski fronti se vrše hudi artilerijski boji, toda tam je položaj, kot se poroča z glavnega stanu, neizpre-j to. V. '. meujen. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Rim, Italija, 30. oktobra. — Naznanilo, katero je danes izdal italijanski vojni urad, se glasi: — bovražnik je vprizoril na goro Colbricon hud napad katerega so pa naše čete odbile in povzročile Avstrijcem velikanske izgube. V Cordevole dolini, južno od Settsase, je nek naš oddelek nenadno napadel avstrijsko postojanko ter jo zavzel in potem obdržal, kljub temu, da so avstrijske čete vprizarjale hude protinapade. ; Vsled negotovega dostavljanja ik> šte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem. DA SE VSLED VOJNE 1ZPULČAJ6 MOGOČE Z ZAMUDO DENAR NE BO V NOBENEM SLU- Berlin, Nemčija. ItO. oktobra. — (Brezžično preko SayvilltM. — "Situacija je tako dobra kot je k? mogoče, in dobro bo tudi v bodoče.' * Tako je feldmaraal von Hinden-burg opisal *edanji vojtli položaj zastopniku dutiajake "Neue Krei Presse", katerega je sprejel v glavnem stanu v prisotnosti generala Ludendorfa, ki je prvi za Hindenburgom. Kar se tiče nadaljevanja vojne je Hindenburg rekel: "To je odvisno od naših armad. Prerokovanje se ne izplača; tekom vojne je naboljš?, da se to o-posti. Mogoče je, da bo leto 1917 prineslo bitke, v katerih se bo odločilo. Vendar, jaz ne vem, kot nihče ne ve. jaz le toliko vem, da bomo mi vojno bili do končne odločitve.'' Tedaj je general Ludendorf pridejal: "Mi ne mislimo na mir. Naš sklep je vojno nadaljevati, kar je menda dovolj jasno vsakemu." Hindenburg ie dalje rekel: 'Neumnost je. ako vrjamete, da bom jaz skrajšal zahodno fronto. Na to jaz še nikdar mislil nisem Zaj&pj bi jo pa skrajševal? Za hodna fronta je močna kot skala. Ako bodo hoteli to fronto predre-ti. bodo morali nadaljevati vojno trideset let" Korespoudent mu je potem pripovedoval. kak&no mnenje je v Avstriji, rekel je. da imajo vsi zaupanje, toda avstrijsko ljudstvo si kot vsa druga ljudstva želi miru. "To si vsi želimo", — je rekel Hindenburg. ** Avstro-ogrska ljudstva so popolnoma storila svojo dolžnost, napravila so velike žrtve, ki so bile pa potrebne. Toda treba bo še več žrtev, sicer bodo one, ki so bile že narejene, zastonj." General Ludendorf se je zopet vmešal v pogovor: "Povejte našim avstrijskim prijateljem. da je samo eno sredstvo, s katerim se more končati vojno, namreč, da vsi zaupamo v končno zmago. Vsak vojak in vsak drugi mora delati z drugimi kot enota. Municija ni vse. ne granate, temveč morala, in morala nemških in avstro-ogrskih čet je pa višja kot vseh naših nasprotnikov." Na vprašanje, če je mogoče, da bi pričele zopet ruske mase igrati kako ulogo, je odgovoril: "Sedanje mase nimajo pomena, toda ni dvoma, da bodo vzra-stle druge. Toda, to je pač vseeno. Mi imamo tudi dovolj mož, Nemčija ima več kot dovolj rezerv in Avstro-Ogrska tudi ni v tem ozi-ru še izčrpana. Mi se nismo nikd r bali ruske premoči v številu. Mi ne poznamo nobene premoči v številu.." "Ruske nove armade", je uada- Washingtaii, D. <_\. 30. oktobra. Senator Lodge je pred par dnevi v ilekeiii svojem govoru v Broek-tonu, Mass., olitlolžil predsednika Wilsona. da je pod noto, katero je poslal Nemčiji radi "Lusita-nije", ki je bila kot znano zelo o-stra, zapisal, da naj nemška vlada ne misli, da misli vlada Združenih držav tako resno, kot piše v noti. Senator Lodge je rekel, da je raditega Mr. Bryan, državni tajnik, resigniral, nakar je Wilson napravil nekaj izprememb. Mr. Wilson je pa nocoj objavil neko brzojavko, katero je poslal Walterju Lippmanu. v kateri je zanikal, da bi bilo na tej stvari kaj resnice. On pravi, da ve javnost za vsako besedo, ki se je nahajala v notah, katere je ameriška vi Ada pošiljala nemški vladi. Omaha, Nebr.. 30. oktobra. — Bivši državni tajnik je tukaj nocoj zanikal, da bi bilo kaj res kar pravi senator Lodge. FRANCOSKI GENERAL BERTHILOT JE POSTAL VRHOVNI POVELJNIK RUMUNSKE ARMADE. — NJEGOV NAMESTNIK JE RUS BJELAJEV. — ZAV-STAVLJENO NEMŠKO PRODIRANJE. — POLOŽAJ NA GRŠKEM. — LEVO ZAVEZNIŠKO KRILO BODO TVORILE ITALJANSKE ČETE. — GRŠKI POSLANIK DEMETER G. METAZAS. — GRŠKA VLADA BO POSLALA NEMČIJI OSTER PROTEST. Berlin, Nemčija, :>0. oktobra. — Iz Ženeve je dospelo sem sledeče poročilo: — Pariški "Matin" naznanja, da je imenovan vrhovnim poveljnikom rumunske armade francoski general J. Berthilot; njegov namestnik bo ruski general Bjelajev. Bukarešt, Riununsko, 30. oktobra. — [Vrhovno poveljstvo rumunske armade razglaša: — Na severni in scvemozapadni fronti zelo ovira vojaške operacije slabo vreme. Pri Bicazu vlada popolen mir. V dolini reke Prahove smo zavstavili sovražno prodi- nekoliko napre- Boclkeja je umoril angleški avi-jatik. London, Anglija. 30. oktobra. Stotnika Boelkeja. slovečega nemškega zrakoplovca. o katerega smrti je bilo včeraj poročano, je spravil na tla nek angleški avija-tik, ob kateri priliki se je Boelkc tudi ubil. Iz nevtralnih virov se poroča da je nemški kajzer naznanil o Boelkejevi smrti pri kosilu z generalom Hindenburgom in drugimi dostojanstveniki. Novica je kajzerja zelo potrla. Cesar Viljem je videl zrakoplovca par dni pred njegovo smrtjo na zahodnem bojišču. ranje. Pri Dragoslavlju je naše levo krilo dovalo. V dolini Jiul neprestano zasledujemo umikajočega se sovražnika. Vjeli smo nad 300 vojakov in zaplenili štiri strojne puške. Pri Oršavi je prišlo do vročih artilerijskih spopadov. Vojna sreča se ni obrnila ne na to ne na ono stran. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Nemški generalni štab poroča o uspehih Falkenhavnove armade ob sedmogra ški meji. Priznati se mora. da se sovražnik izvanredno hrabro vstavlja, toda kljub vsemu prizadevanju ne more veliko doseči, ker smo mi dobili nekaj ojačenj in smo z vsem potrebnim izborno preskrbljeni. Armada generala Mackensena neprestano zasleduje v severnem delu Dobrudže umikajočega se sovražnika. Uradno poročilo ima sledečo vsebino: Armadna skupina avstrijskega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa: Operacije v gozdnih Karpatih in ob ogrsko-rumunski meji ovira slabo vreme. Južno od prelaza Cervena veža smo zavzeli z nasko- artilerija je še vedno v premoči napram ruski. Rusi nimajo zdaj municije, ker jo nemorejo več dobivati preko Vladivostoka in Ar-j jiom llekaj sovražniškili postojank. Vjeli smo osemnajst častnikov in več kot sedemsto mož. Ni treba skoraj omenjati, da smo zaplenili tudi veliko vojnega materi jala. Jugozapadno od Szurduk prelaza se je posrečilo Ru-munom prepoditi naše levo krilo. Naši vojaki so brez vsakih izgub umaknili. V splošnem se ni na celi fronti ničesar posebnega pri- ČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Mi jamčimo za i Ijeval v. H., so slabe in dobre kot vnko denarno počlljatev toliko časa, da se Izplača na tloločenl naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi sigurnosti pri po- šiljanju denarja. Cene: K $ K S 10.... 1.50 I 120____ 15.00 15____ 2.15 j 130____ 16.90 20____ 2.75 ! 140____ 1820 25____ 3.40 | 150.... 19.50 30____ 4.05 j 160____ 20.80 85.... 4.70 j 170____ 22.10 40.... 5.35 j 180____ 23.40 45.... 6.00 i 190____ 24.70 50---- 6.65 j 200____ 26.00 55____ 7.25 | 250____ 32.50 60.... 7.90 | 300____ 39.00 65____ 8.55 | 350____ 45-50 70____ 0.20 ! 400____ 52.00 75.... 9.85 j 500____ 65.00 80____ 10.50 I 600____ 78.00 85.... 11.15 ! 700____ 91.00 90____ 11.80 { 800____ 104.00 100.... 13.00 | 900---- 117.00 110____ 14.30 . ! 1000____ 129.00 Ker se zdaj cene denarja skoraj vsak dan .menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih ae bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Mst dospe na ftapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dofcl naslovnik list ▼ rake. se pri nas cene morda ie veflmt so bile prejšnje. Ruski. vojak ni tekom vojne popolnoma nič napredoval, le artilerija je postala nekoliko bolj uspešna, toda nača'munsko kraljico). hangelska "Kar pravijo ljudje, da bo prišlo do odločitve na Vzhodu, je vse skupaj neumnost. Vojnemu poveljniku se dela veliko krivico, ako se mu pripoveduje, kjer bo prišlo do odločitve. "Francozi so izvrstui vojaki, toda ti uničujejo po nepotrebnem življenja s svojo metodo vejeva-iija. Francozom ne bo vse skupaj nič pomagalo. Za svojo usodo se morajo največ zahvaliti Angležem. Ako bodo ukazali Angleži Francozom prihodnjo spomlad pričeti še z eno ofenzivo, potem jih bodo oropali poslednje moči. "Angleži ne bodo mogli ničesar opraviti, ke rjim primanjkuje strastegov, poveljnikov. "Položaj v Transilvaniji je iz vrsten. Na ta način smo mi prišli vsaj iz zakopov." Ko se ga je vprašalo, kaj misli o napadu na življenju rumunske kraljice, je rekel, da je treba take poskuse vedno obsojati. (To je prvo poročilo, ki je do-šlo v Ameriko glede napada na ru- Pošiljateljem denarja! Vsled zelo slabe poštne zveze svetujem« rojakom pošiljali zdaj » domovine pe brezžičnem brzojavu. Natančno smo poizvedel!, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa #5 centov za vsako besedo. Najboljše je. da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpoSljejo na doloOeni^naslov. Potrdil o izplačilu se zilaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteve in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika aU poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in brani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza petilo. Armadna skupina generala Mackensena: V severnem delu Dobrudže se je vnela bitka med našo in rusko ka-valerijo. Obstreljevanje je trajalo precej časa. Niti ini niti sovražnik ni imel posebnih izgub. London, Anglija, o0. oktobra. — Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Aten sledeče poročilo: — Te dni je sprejel grški kralj Konstantin v avdienci italjanskega poslanika. Poslanik mu je povedal, da bo prišlo v najkrajšem času v Epir precej laških vojakov, ki bodo tvorili levo zavezniško krilo. Kralj Konštautin ni odgovoril, če je s tem zadovo-; ljen ali ne. London, Anglija, 30. oktobra. — Reuterjevi brzojavni agenturi poročajo iz Aten: — Grška vlada bo v najkrajšem času poslala Nemčiji odločen protest zastran potopa parnika "Angheliki". Delavske organizacije v Epiru so sklenile napovedati splo šno stavko, če jim ne bo vlada dala v najkrajšem času garancij, da Nemci oziroma zavezniki ne bodo več potapljali grških parnikov. Omenjeni parnik je bil torpediran v soboto zvečer v bližini pirejske obali. Atene, Grško, 30. oktobra. — Za grškega poslanika v Združenih državah bo imenovan bivši grški poslanik v Londonu, Demeter G. Matazas. Njegov prednik je bil Ca-clamanos, ki se je pa pridružil revolucionarnemu gibanju. Atene, Grško, 30. oktobra. — Časopis "Patris'\ ki podpira provizorično vlado bivšega ministrskega predsednika Venizelosa, je priobčil nekaj zelo važnih listin. Iz teh listin je razvidno, kakšno stališče je bila zavzela grška vlada tedaj, ko so zasedli bolgarski in nemški voja- kot so spodaj navedene in še naprej do 10.000 kron. Za take pošiljatve se naj nam pošilja le poštne Money Ordere In denar r gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejematL SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI &E fiM 2A BRZOJAVNE STROŠKE. Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se Oposarjamo. da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote i ki Severovzhodni del dežele. Časopis zatrjuje, da je tedanji vojni minister naravnost zapovedal, da se mora izročiti trdnjavo Rupel nemškim in bolgarskim četam. Nekemu zastopniku "Časnikarske zveze" je rekel pred kratkim bivši grški ministrski predsednik Skoulo-udis sledeče: — Za Grško bi bilo naravnost blazno, ee bi se tedaj protivila Nemčiji in Bolgarski. Takrat je stala vlada še odločno na stališču, da mora biti nevtralna. Mi smo dali %,\in žrtvovali vse, samo da bi ostali nevtralni. l^^B^MstiiŽffi lill^ a JLt-ž "j -'> ■- K: 100.00....................$13.00 K: 200.00.......... 26.00 K: 300.00.......... 38.00 K: 400.00.......... 52.00 K: 500.00.......... 65.00 K: K: K: K: K: 600.00....................$ 78.00 700.00....................01.00 800.00....................104.00 900.00....................117.00 1000.00....................129.00 MM GLAS NARODA, 31. OKT. 1916. "GLAS NARODA " j bore nazaj dosedaj izgubljeno ozemlje z važnimi postojankami kot so Konštanca, Črna voda itd. (HotvbIu Dally.) Sedanja vojna je polna nenadnih presenečenj in ne- L O V I N I O °p"u ^lTsH I7VQ O O M P A H Y! prit~akovailik dogodkov, ki liarnah izpremene položaj ter (a tepomttoB.) 11111 dajo cisto drugačno lice. SAJCSEB. President. _lpuis bhnbdik. Treamrer.j Kot edino jedro vseli dogodkov pa se lahko izlušči puce of BnaineM at ti» corporation and addresses of above offlcera: dejstvo, da je odporna sila centralnih zaveznikov veliko, 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York C*ty, N. Y. veliko Večja kot Se je Sploh pričakovalo ali kot Se liaill jo celo leto relia Ust sa Ameriko In ~ """ ' ~ I Canado ................. f30J pol leta.................. h 1-50 eelo leto ca mesto New York.. 4.00 -OLAS NAHODA" izhaja vsak dan lgrsemBl nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" Advertisement on agreeoMit. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po f- Money Order. P«! iprsasembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejiaje naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Doplsom in poSlJatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" ■3 Portland t Telefon 4687 Cortlandt. za pol leta sa mesto New York.. 2.oo slika z zavezniške strani. £ M1^::::::::" .»bi «e bua stoPiia v vojno, če bi ne bua prc- za Evropo ga četrt leta.......— 1.70 prieana, da je zlomljena glavna odporna sila centralnih ' zaveznikov in da je zadnji čas za vdeležitev vojne, če hoče . biti deležna pri delitvi ropa. y tem njenem prepričanju so jo zavezniki vtrjevali ter ji poleg tega še dejansko pomagali s kapitalom in voj-♦ nim materijalom. t Naj izpade kampanja, z Rumunsko tako ali tako, dejstvo bo ostalo, da v tem času centralni zavezniki še niso bi -«li niti izdaleka poraženi in da je še daleč čas, ko bodo za- _ vezniki diktirali mir po svojem lastnem okusu. Zgodi se lahko celo, da se bodo centralni zavezniki o- New York city j111?^11 na zastraženje jmmunske meje ter preprečili inva--s52t4 zjj0 v ogrsko ravan. ("Voice of the People") •vary day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Opustili bodo eventualno vsako ofenzivno Grške. Imajo načrte izstradati: Gnske potom blokade. In vendar! Grki nimajo nobenega interesa v tej vojni, naj si bo na tej ali na orni strani. Kakšne so dandanes pravice nevtralnih držaV?" Kralj je govoril prosto francoščino, ki se jo poslužuje v navadnih. priprostih pogovorili. "Jaz seui bolan, zelo bolan'*, je govoril dalje. 4"Vse, cesar si žele, je moja snfrt. ali ne?... Jaz vam rše enkrat rečem, da jaz popolnoma nič vee iie mislim, da bo Xcmčija zmagovalka, toda tukaj so obljube..." Kralj je kar naenkrat utihnil pri tej besedi. Kake obljube je pri tem mislil? Ali je vezala kralja res kaika obljuba z nemškim kajzerjem. kot med vladarjem in vladarjem? Jaz sem skoro prepričan, da je temu tako! Toda, kaiko se naj taka obljuba strinja in vjema z obljubo ali častno besedo, ki je bila še veliko močnejša, kajti bila je podpisana pogodba ? Meni se zdi, da smatra kralj to pogodbo samo med "Grki'' in Sr-katero je napravil pravzaprav Venizelos. ki je bil do tesra trenut- gibanje, nakar bo zavzelo delovanje na tej fronti značaj kot ga ima bi Vojna na Laškem. V defenzivnem bojevanju pa je treba manj čet in tako ............... je oproščenih veliko armad za delovanje na drugih važne j- ka miren, je postal nenadoma ne-sih točkah. . | koliko razburjen in je pričel go- ' Zavezniki bodo pa stali najbrž na istem stališču kot'vorili ° avo->em biv<*eiu ministr-so bili takrat, ko je vstopila Rumunska v vojno Predniku. Rumuuska utež ne bo nagnila tehnice niti na to nitiU^f? ^f^TvZ na drugo stran. | hočejo Uljei nadliie _ _jj publžkanca in revolucionarja --:-----j (Ven i zeti osa). Kljub temu imam ravnokar odigrala v Srbiji, da je jaz menda pravico, da si izberem človek pozabil na Srbe, ki so se | ministrstvo, kakoršnega si jaz lio-s praznimi želodei in praznimi'čem. ali ne? In še več! Zavezniki Dopis. Rumunska. Zadnja poročila pravijo, da so Rumuni zavstavili nemško iii avstrijsko ofenzivno prodiranje ter da so zavze li tri obmejna mesta, katera jim je bila iztrgala nemška armada pod poveljstvom generala Falkenhayna. j _ Ko je Rumunska napovedala vojno, so se izvršile vi La Salle, m. — Dobrega nimam nemški armadi velike izpremembe. Svet je izvedel že za poročati, kajti tukaj že dolgo eno glavno in sicer, da je stopil na Mo nemškega general-; starka traja, namreč v cementni ne-a ^taba ueneral Hindenburg, osvobodilec Rusko-Polj-|tov«™. tod* ™ «e ve. ka- i ^ i I i ;i, ,, ^-.I.ji, cti-nfoo-nv Ko bo trajala, ker kapitali- ks,., eden najboljših nemsklll strateg. |«ti so trdi kot kamen, še zmenijo Falkenhavn je mlajši, izvrsten strateg, pa ni tako po-1 se ne, če delavec potrebuje bolj- . . __________,..... pularell kot je Hindenburg. Šo plačo; potrebuje pa jo, ker!hoteI nek državni uradnik in me toni. Videlo se ško. Jaz nimam drugega upanja kot to. da bi se mogoče prebudil narod zdaj. ko ogrožajo naša sovražniki. Bolgari, naso zemljo. Toda mislim, da ne morem napraviti revolucije proti kralju, — da, mislim, da ne morem!" Venizelos je govoril o 4 kralju* s spoštovanjem. Edino osebno lastnino, katero je imel Venizelos s seboj, ko je bil v hiši svojega prijatelja, je bila fotografija, ki je predstavljala njega in Konstantina skupaj na bojnem polju v boju .proti Turkom. Bivši ministrski predsednik, ko mi je pokazala sliko, je rekel: "Ako se mi ne bo posrečile vzbuditi naroda, potoni bom zapustil Evropo in šel v Ameriko."' V januarju. 1016, je bil Venizelos resno namenjen, da bo šel v Ameriko. Denarja on nima. kii ji i njegovo politvnG delovanje ga je skoro popolnoma obubožalo. Naravno, da sem pravil Venizelo su. da sem bil pri kralju in mu vse povedal, kar mi je rekel. "Ali je veličanstvo imenoval '»oje ime?" je vpraša! z velikim z; ni mam jem. Zdelo s«' mi je. da je v niegovj duši velik boj. da ne ve, kaj bi pravzaprav počel. "Tujec je pred našimi vrati", mi je govoril dalje. 'Bolgarski nemških uradnih poročilih, in 23 oktobra je nemški vojni urad po ročal, da je ta zraikoplovee spra. vil na tla osomintrideseti sovražni aeroplan. Stotnik Uoelke je slovel kot eden najbolj drznih-in podjetnih zrakoploveev v Evropi, katerih je na tisoče. Večkrat se je pisalo o njem. da je na nenavaden način ušel smrti uničenih mu je bilo že par stro jev, v katerih se je nahajal on. to da on. je s svojim življenjem še vedno srečaio ušel. Pričetkom junija se je poroča lo, da je spravil na tla svojega osemnajstega sovražnika in da je bil obenem tudi ubit. toda to po ročilo se je izkazalo kot neresnii no, ko je par dni pozneje Victor Chapman iz New Yorka, aiuerwk zrakoplovee, ki je nedavno izgu bil svoje življenje v boju /a Fran eijo. pisal svojemu prijatelju pis mo, v katerem je tudi rekel: "Preteklo soboto sem na nena vaden način uešl gotovi smrti. Ko sem letel proti domu. sem p riše nepričakovano skup..j z nekim nemškim zrakoplovom. Krogi je so se kar vslpale na d me. Stroj j<* bil tako pniiicL-o dva^krat previsoka, da ne mo- 8 kraljem. | Prepričan sem bil v tistem trenut- Uk 1toda .1»' na to lzpremembo uplKala Rumimska^mor-Jizhajali B t > ]n;iilmo pla&> za (la pa nemški neuspehi pred \ erdunom. ; katero unora garati 12 ur na dan, Jasno je, da je bila Nemčija pripravljena na vojno z da tako kapitalisti bašejo svoje žepe. Toda tukajšnji štrajkarji so zelo ti-diii in se ne dajo preslepiti sladkim besedam kapitalistov. — Obem ni ]>a opozarja,m elaaie a" da ... , . . , .. • , • *=L.;«e !>o prihodnja društvena seja pa skusali prehitet i. kar se jim ,]e v gotovem oziru tudi V1^ila 5 uoveinbra (>b ol desetJh »reeilo. dopokhie", namesto pol popoldne lui vojne so Rumuni zavzeli nekaj karpatskih Vzrok temu je, ker se bo isti dam več govornikov, ki bedo go- lo. Avstrija in Nemčija sta se resno preplašili. Zavezniki so začeli izpolnjevati svojo grožnjo in svoj vonli ° pomenu Doma, ki bo v po-veliki načrt, namreč odvzeti Avs+riji in Nemčiji dve veli- TrH !araIlski naselbini. — , . . . ' , . „ . *' d John Marusic. ki žitniei. Ogrsko in Rumunsko. Del načrta je bil izvršen istega dne, ko se je imiešala Rumunska v vojno, drugi del načrta bi se imel izvršiti z n*-,-««™ zavzetjem Odrske ravnine. ! P0g0V0r8 S Kraljem KOil" Del te naloge je bil zadan Rusu takoj začetkom vojne. — Lotil se jo je z veliko vnemo pa je dospel samo do — Karpatov. Videč, da brez pomoči ne bo šlo, so dobili zavezniki' Še Runiuue na svojo stran. Prve dni vojne so imeli Rumuni precej sreče. Osvojili so tekom par tednov več ogrskega ozemlja kot Rus tekom dveh let. Nemčija je spoznala važnost usodepolne ure fn na-i pravila dve dobri potezi. , štantinom in Venizelo-som. Piše grof Ferri-Pisani. "N. Y. Times." Grof Ferri-Pisani, pisatelj naslednjega članka, v katerem navaja pogovor z grškim ki-aljein in bivišim ministrskim predsedni- ^ - - p«> tistem pogovoru štantina. in pretekh» d<^set mesecev, se mi zdi, — •trotovo'', sem mu odgovoril, jku. da ga tako .sovraži, da j.' pri-\ dlieaiwtvo vas bo sprejele pravi jen izgubiti vso svojo .popu-jutri ob deseti uri. Kralj želi go- 1 aruost, vso Macedouijo in eelo voriti jasno, ne da bi bilo mogoče krono. «amo. da ne bo prišel v mi-ka ko xreaporaziuml jan?je v za vetrna- nisti-stvo več Venizelos. skih d'jizelah in v Franciji Še zla- Toda pripozuati moranu. da je ^ I bilo v besedah: ''Niti ne bom do- X"*iiavadino je, da pride dvorni'k'-pustH, da bi šli tlrki na st ran v hotel po roporterja, toda p<»n- j Nemčije*'. veliko iskiviutsti in od-nrti je treh«, da je (iiv,ka na Ilal- kritosrčnosli. .Jaz som mu vrjel, kanu, kjer se vrše same n»^navatl^ <1» je 'kajzerju z isto tidovrat-lHKti. Jnostjo zi>i>eixtavljal kol se zdaj Kljub temu. da j<- že deset me- ■ zopei stavija zaveznikom, seeev od takrat. sem bil skn-' /iasle. i moje izjave, ]>oteiu jih bom izro- Kralj je stal pri ]H?čif kjer je>'il ameriškim časnikarjem!" je gorel ogenj, kljub temu, da ni rekel kralj. '"Na vsak način pro-bilo mraz. Oblečen je bil v rjavo j si m, da ravno tako napišete kot uniformo polkovnika grške infan-Jsem vam rekel, sporočite vsako terijje. C ustnik, ki me je pripeljal;besedo — me razumete? — vsako v sobo, je taikoj zaipiLstil prostor besedo!" sovražnik je na naši zemlji. Jaz slini, da sem imel opraviti z Lioel-noČom not rajne zadeve m.ije do-jkfjem. (mi ni mrtev, kot je bih moviue komplieirati s kako dr- poročamo.1 žavlja.n^ko vojno, .laz sem še veti-j Nemčija j-* o njegovi smrti naj-no roj a list. toda jaz hočem, da sc brže zato izdala poročilo, da najprej služi grški domovini in zavezniški zrakoplovci bolj brezH ne giški kroni!"' • skrbno poleta 1 i na.l nemške p» Venizelos je potem, kot \s.-m stojanke. kjer bi jih čakal '.nrtvi3 znano, deloval tako. k<^t ?ni je re-1 Uoelke. kel. j II tri", ko bo moral skrbeti zase s dom "IVur le Merite", ker In •svojo lastno odgovornostjo. ! čem s tem pokazati, koliko važH •laz: s ;n mnejija. o'agani na vaša pogumu; \ enizeles rojalist š«> v b■ m|<>če in dejanja. t'«i.i noče>n zamudili te meni se zdi. da j«' med drugimi;^ tre.nurka. k<» ste uničili dva skrivnostmi stnlanjue Hvn.pt* tudi j najst« ga sovražnika — kar to. da je kak kraljev brat dobil; pravi, da ste ^pravili iz akcije dv"i [>onudl><» zavetnikov. k«>t sl;r v i Muellerja. poveljnik, I'mdena . iti \V«*ddingena. veljnika l' Poročali sumi. e. K < svoj tako z sj ^ konec najslovitejši nemški zračni ' . - '' pokončalo. \'!iko pokončal u da se je tudi njeg junak, stotnik Uoelke. zrakoplo-j Nek pariški časopis je 18. okto- HlŠE NA PRODAJ bra poročal, da.je bil Uoelke ranjen od francoske kroglje iz pro- lizraenega topa. Nevanio najbrže Zavarovanje proti ognja, »i hH ranjM1- kajti pot em se je I JOHN ZULICH, Uoelkeja če parkrat imenovalo v^it. Xorwood Kd. nevelaud, Ohio nove na lahka odplačila, kakor toči prazne lote in farme. m zaprl vrata za seboj. Kralj se je menda delal kot -bi me ne zapazil. "O, vi sti prišli", je rekel kralj, ko se je 'm find a zbudil iz svoje za-mišljenosti. 4'Prišli ste, da dobite od mene kako izjavo? Dal jo vam Pogovor je bil končan. Zop«*t sem se znašel na cesti in premišljeval. če niso bile to sanje, ali, če je bilo res, da me. je sprejel kralj. Isti dan, par ur posuieje. me je sprejel Venizelos. Bivši ministrski rr i o i •• , t.,- i . . , ! kom ter sedajnjim nasprotnikom Zmagovalca Srbije, generala Mackenseiia, je poslala kralja Konstantina, Eleutherio- na eclu bolgarskih in liomških čet v Dobrudžo, izbornega som Venizelosom, je ud plemenite stratega Falktiiihavna na Scdmograško, kjer poveljuje francoske rodo\istie, ki je bila pr- južni armadi, sestqjeei iz nemških, madžarskih in drugih votlK) italijanskega pokoljenja, avstrijskih vojakov. ^ bH od P™^^ voj.ne časniški cj'*____* • • . , , . . v .. zastopnik za francoski list "La S tem svojim ravnanjem je dosegla takoj v začetku Dep^he" v Toulouse, Francija.[zavezniško državo .pisane izjave, dvoje velikih uspehov. Tekom te vojne se je mudil že na ki sem jim jih jaz dal. Niti bese- dice ni ibilo tiskane v Londonu ali Pariziu o mojih izjavah. Nad tem se (moram vsekakor zgražati. In Združenih državah in potuje oko- vendar nisem storil ničesar slabeli sveta. Zdaj se bo obrnil proti,ga ne Franciji, ne Angliji. Naj- "--------------? - ---------> v™., Ul- imelo javno me«ij- \ sau, Komur je znana nemška taktika m kdor zašle- .Japonski. On je napisal naslednji boljši dokaz temu je, da jaz niti uje dogodke svetovne vojne, je Z gotovostjo trdil, da bo članek za gori omenjeni list, toda .kakor ne mislim, da bo Nemčija zadela Rumunsko usoda Srbije. francoska vlada ga ni pustila v* * Vse kaže, da polagajo zavezniki na Itiununsko več- javnost» česar se je obrnil jo važnost, kot so jo nekoč na Srbijo. ™ York tj *. i -r^ . , . 1 Hues , ki ga je sprejel in natis-Izmed zaveznikov se predvsem Rusi brigajo za ru- nil v zadnji nedeljski številki, sko fronto, kajti Rusi so pri celi stvari direktno pri- _ mini zadeti, dočim so ostali zavezniki bolj daljni interesenti. | v onem pritičnom trenutku gr- S padcem in.porazom Rumimske bi bilo za zavezni- žke s««1 iuKvl izredno ke zelo slabo in to ne le v moralnem, temveč tudi v prak- ^T^ ^ov.oriti s ^em tičnem oziru. i Konstantinom ; in par ur pozneje , . ....... . bil isrtotako skupaj z Venize- Ceutralm velesili bi imeli odprt izhod v Crao morje, losom. in izločen bi bil pritisk Rusije na Turčijo in Bolgarsko. To je bilo v januarju, 1916, ko ojega prijatelja, pri katerem se je takrat mudil za par dni. Tiste dni so njegovi sovražniki Venizelosti vedno stregli po življenju, vsled česar se je moral skrivati pri svojih prijateljih. Privedlo se me je v sobo, kjer je bilo zelo p mano in py&to. Po-gledal me je z ostrimi očmi, vstal, šel nasproti in mi stegnil roko. K-ofco mi je stisnil kot svojemu zmagala. Toda Gnki hočejo ostati,staremu znancu in svojemu naj- večjemu prijatelju. Kako on stisne roko, vedo najbolj oni, ki ga poznajo. ** Veseli me, da me je prišel obiskat Francoz v teh urah žalo- nevtrahii in utislim, da imajo to pravico." K ml j je govoril sko m šaljivo. Zdajpaadaj je moral z govorom prenehati in pritisniti retko na obvezano rano, od katere do takrat'sti". je rdkel Venizelos. še ni bil ozdravel. Njegovo čHo j '* Rkseleaicasem: tira rekel, je bilo izelo bledo in glava mu je."ali ne mislite, da bi bilo dobro, bila skoro čisto plešasta na vrhu. [da bi dali kako izjavo, iki bi vpli- Oipazil sem, da veličamstvo ni'vala na javno mnenje V nikdar go^-oril o ''mojom 1 jud-j "lvaj naj rečem?" je odvrnil, stvu" ali o "mojih podanilkiii",' "Moja nesrečna domovina, ki ni stri j skih virov. Grška je bila takrat prav od sede. Vpoštevati je treba tudi teren, na katerem so dose-!macedcms^?11 P^a!noft 4>a do svoje gli Rumuni svoje zadnje uspehe.. Skrajne južne točk« v velikem Uspeh Rumunov pa „e bo Joliko časa trajnega po- ^f^^ Š aicna, dokler ne premagajo Mackenseagve artUgSeter oa iatoigro, u «e is \ I gaili. Še celo pred bitko pri Mami •Jaz vem", je nadaljeval, "da šem bil jaz popolnoma prepričan, so naklepi, sta bi se napravilo ne- da bo zmaga izavezndšlka. Grki bo-prilike v kralje>vi družini. Neka- do s tem izgubili edino prilož-teri imago upanja, da bi eden.mo-.nost, Jii jo imamo m ki jo..bpmo jih braitov dofeil iuroeo Ikrajjevme imeli, thi bi ai napravili večjo Gr- Kaj je vojna? Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote. Največja zločinstva I kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev-| ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepe j o, kar je slabo za narod. ! Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem F Knjig imamo le še malo v zalogi in ^ato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. v i GLAS NARODA, 31. OKT. 1916. - 1. == Ob prelomu. Dr. BOGUMIL VOSNJAK. I)o prvega avgusta 1. 1915. jc bilo ubitih in ranjenih avstro-ogr-skih vojakov dva milijona in pol. Ako smo optimistični, bi rekli, da bo vojna trajala še eno leto. Izgube koncem vojne na vsak naein ne bodo manjše ko začetkom. Za leto dni bi znašale izgube avstro-ogr-ske vojske brez vojnih ujetnikov pet miljonov ljudi. Pet miljonov je torej "prelivalo svojo kri za milo domovino". »Slovencev je milijon in pol, Jugoslovanov v monarhiji osem miljonov. Ako vzamemo te številke za osnovo naših računov, pridemo do strašnih zaključkov. Do avgusta 1915 je torej padlo na bojnem polju 75,000 Slovencev in 400.000 Jugoslovanov. Ako traja vojna še nekaj časa. bo ranjenih in ubitih 150,000 Slovencev in 800.000 Jugoslovanov. Ako računamo, da so ženske polovica prebivalstva, smemo trditi, da bo vsak peti Slovenec ranjen ali ubit. To so strašue hetakombe človeških žrtev. Ali ni naravno, da se vprašamo: Zakaj vse to? Ali je to kri prelita za slovensko narodno samostojnost, za boljše gospodarsko in obče socialno življenje naših slovenskih množic? Kaka zmota! Nemčija je hotela to vojno, ona jo je pripravljala to vojno tekom štiridesetih let. Vsenemstvo je tiralo slovenske vojake v klavnico In komu v korist! Ti vojaki morajo ubiti slovensko politično idejo, morajo pomagati vseneinštvu do vlade sveta. Vseneništvo je prcžalo na primeren trenutek, da bi zapalilo ta strašni mednarodni požar. Sarajevski umor je bil samo hinavska pretveza pruskim generalom in kapitalistom in vsenemškim kriča-čem ki so hoteli svetovno vojno za vsako ceno. Zaslepijenci bi pa naj verovali, da je Srbija, da so Jugoslovani temu krivi. Tekom naših izvajanj nam bo mogoče dokazati na osnovi dokumentov vso krivdo pruskega militarizma in vseneinstva. Naša dolžnost ni samo to, nego popolnoma še druga. V taki dobi, kakor je naša, se odločuje usoda narodov. Kaka strašna zmešanost vlada sedaj glede slovenskih smotrov! Razpravljati o našem narodnem položaju, svetovati kam nam je treba kreniti, to je prava rodoljubna dolžnost. Jugoslovani monarhije in češki narod je kakor zatvorjen v ogromni ječi. Ta svet je kakor odrezan od Evrope. Resnica ne zašije v to ječo. l'a na Češkem je poslednji kmet in delavec prepričan, da je če-*ki narod uničen, ako Nemška zmaga. Slovenci smo v še hujšem položaju kot Čehi. Ali so si tudi naši Sloveuci svesti, da se slovenski vojaki bojujejo za vsenemstvo? Bojim se, da ne. Naša domovina je postala dežela denunciacij. Tu ni mesto za svobodo, odkrito besedo. Svoboda in istina sta postali pastorki. — Hlimba, laž, krivica in nasilje vladajo ob Savi in Dravi. So pa druge dežele na svetu, svobodne, kjer more vsak pisati, kar hoče, srečne in imovite so te dežele, ne nesrečne in bedne, kakor naše. Tam je vsak državljan svobodne države, ne pa podanik, kateremu zapoveduje velemožna readcijonarna oblast. lu v teh dežeiah je narod, celokupni narod, ki ima suverensko oblast. On je vladar. Ne zaukazuje mu niti edna rodbina, niti peščica birokratov, ampak sam je svoje sreče kovač. 17. take dežele prihaja moj glas. l)ji bi slovenska kri ne bila prelita zastonj! Mazzini je nekoč rekel: "Drevo svobode, kakor cipresa, raste sredi grobov". Dajmo da bo zrastla slovenska svoboda iz trpljenja vseh, ki so bili žrtva železnega pruskega in nemoralnega avstrijskega sistema političnega in socijalnega ponižanja! * * * Slovenski narod je podoben trudnemu mlademu potniku. Za njim It /i dolina šentflorjanska. dolina daearjev, denunciaiitov, main i kostuili pikolovcev, koruptuih fanatikov. (>■ I kar je izbruhnila vojna, kakoršne ne pomni človeški rod, je 1.1 dolina polna mrtvih in ranjenih, telesno in duševno obupanih in upajo« ih. Človeška kri se preliva ob bregovih Soče in besede Soči-iH-ga pesnika so postale istina. Mladega potnika spreleti groza in zona. ko gleda to krvoprelit- I to bedo, opustošene vinograde, razvaline človeških stanovanj. Bistrim korakom hiti po poti navzgor po brdu. Samo ena inisel ga obdaja: Kaj je tam za goro v dolini, kjer bo slovenski rod živel po tem strašnem klanju narodov? Ali bo to dolin. i sreče in blagostanja, človeškega dostojanstva in državljanske \obode, ali pa čaka Slovence tam onstran gore še večje hlapčeva-ni , veeja razbitost. odvisnost od tujca, da, morebiti še celo smrt? /•Ii s«-*, da so prišli časi, o katerih nam govorijo preroki, časi, ko se izpolnjuje usoda narodov. Narodi, stokrat močnejši kot je skromni slovenski, stojijo da n v na ra/.potju, ali naprej k večji sili in mogočnosti, ali v prepad. Ni bilo še časa v katerem jc sfinga zgodovine s tako neprodir-i trdim, mrzlim licem motrila onega, ki jo vpraša po tem, kaj bo. bo ostal katuen na kamnu. Država, ustave, gospodarska politika, nokraeija, etika, vse to bo izšlo iz te ciklopske borbe izpreme-no. In v teh dneh moreče negotovosti jc naravno, da se zamislimo v n»odo slovenskega roda. Ni manjkalo v zadnjih letih svarečih glasov, tla Slovenci tavajo ob strašnem prepadu. Sedaj se je odkril ta prepad v vsej svoji grozovitosti ne samo Slovencem, nego vsem, narodom, ki se borijo proti Nemčiji. Ne samo Slovenci, nego največji narodi v Evropi so bili v nevarnosti, da podležejo nemški želji po vladi vseta.. V tej dobi nevarnosti slovenski odpor ni bil smotren, neplodno strankarstvo je jemalo narodu najboljše moči in ni dopuščalo, da bi spozuali Slovenci vso nevarnost, katera grozi s severa iz tabora vsenemakega imperijalizma; omejeno samoslovenstvo je ho- II * l o v blaznem herostrastvu ubiti edino našo veliko idejo sedajnosti — jugoslovansko. To slovensko ladjico brez krmila bi nemški orjak zdrobil kakor otroško igračico, da bi se razletela v drobne kose. Velika borba še ni končana, pa za vsakega mislečega Slovenca i< edina stvar gotova. Vse drugo more biti dvojbeno, samo eno je gotovo. Ako Nemčija zmaga, ni za Slovence več rešitve, naša usoda je zapečatena. Kakor polabski Slovani bi bili Slovenci posvečeni narodni smrti, bi bili vseuemstvu " Volkerduenger", oni gnoj, ki ustvarja v plodni zemlji bujno žetev. Polabska slovanski kri, spojena s težko germansko, je stvorila prusko juukerstvo. Slovansko reuegastvo je jedro današnjega vla-da j oče ga razreda v Prusiji in poprusjeni Nemčiji. Bismark je bil eden najzlahtnejših, najbolj tipičnih zastopnikov tega polabskeg* renegatstva. Dostikrat se je v njem vzbudila stara polabska kri njegovih slovanskih pradedov. V ruski širokosti, v gostoljubnosti dvorcev ruskih velikašev je našla njegova narav nekaj sorodnega, domačega. Ni bilo tudi državnika, ki bi tako razumel in cenil vso ogromno moč ruskega naroda. Ako podležejo sile, ki se bojujejo proti pangermaaizmu, so uničeni Sloveuci iu Jugoslovani. Kakor je črpala Prusija, ponemčujoča polabske Slovane, novo državotvorno silo iz te spojitve nemškega in slovanskega življa, tako bi moderni Nemci izkoriščali aebi v prid katastrofo Jugoslovanstva. V Trdinovih bajkah modruje Belokranjec o Nemčiji: Ako se vrže Nemca na tla, se ne more dvigniti: tako neroden je Nemci so nepolitičen narod, narod brez politične prožnosti, brez daru, brez vsakega smisla sa politična svobodo. Jugoslovanov, podvrženih iz Novica o Joštu je zašumla po vasi in je hitela od hiše do hiše. Nekateri so se zdrznili in so gledali s preplašenimi očmi; drugi so zma jevali z glavami in govorili z važnimi besedami: • " Sedaj se je pričelo in bo šlo po vrsti naprej! Vedeli smo, da miliranih. nemški kulturi bi dalo nemštvu to, kar mu manjka, poli-: ki je bilo polno govorice v ujej.| tično smisel in preobrazilo Nemce v politično sposobnejši narod. j Približali so se mračni dogodki. Akrt> bi si Nemci dobili pot v Carigrad, Mesopotamijo in Indijo [ slutnje so se uresničile — prišlo je j preko jugoslovanskega državnega mrliča, izpremeuili bi ostanke ju-: na dan in se je zjasnilo. f goslovgnske nacije v renegatski živelj. Pfc ta živelj ne bi bil svobodoljuben kakor svobodna neodvisna jugoslovanska nacija, temveč bi bil živelj evropske reakcije, istota-ko kakor polslovanski Prusi. Da se ohraui iu okrepi Jugoslovaustvo, to je v velikem interesu vseh, ki verujejo v demokracijo, v svobodo in državno sožitje. — skratka v napredek evropske družbe. Nemčija in Avstrija sta danes meso in kri obče reakcije. Smelo smemo trditi, da je evropska civilizacija na razpotju. Ne j mora priti____" samo ona. nego veliki narodi, kakor tudi mali. i Hiša na Holmu je stala mirna Slovenci sami niso manj na razpotju. Ako kdaj tekom svojega jn zapuščena. Nihče ni hodil po političnega življenja, je dolžnost ne samo slovenske inteligence, nego vseh Slovencev, da v usodopolnein času premišljujejo in se posvetujejo. kojo pot je treba ubrati. Samo narod, kojernu je jasen politični cilj, sme računati na političen uspeh. Slovenci, so tekom poslednjih desetletij tavali v mraku svoje na- dvorišču, nikogar ni bilo pred hišo in njive in trate so stale nedotaknjene. Trava je rastla po njih in poljske rože so cvetele tam. — Vaščani so gledali z začudenimi "Kako zapuščeno, ej, kako Žalostno!" bilo žal In temu Maksa: "Dober bili krivi!. in onem ii je fant je bil. drugi so Vaške ženice so go- nit Ne del »'j' rodne poleksistence brez programa, brez nade, brez jasnih smotrov.: jn polglasno so se izražali: Samomor bi bilo, ako bi nadaljevali v tej smeri Veliki čas nas mora najti pripravljene. V težkih dneh so zapisane te vrste, ko čutimo v svoji duši, da se bliža odločitev borbe z vsemi svojimi napreglednimi posledicami, ko se gre za življenje ali smrt velikih narodov, kakor tudi skromnega slovenskega roda. Glavna temeljna vprašanja slovenske narodne eksistence hočem j vorile žalostno in poljokaje: "Ej. obravnavati v teh pismih. Ako bi jih pisal v domovini, obesili bi mejjober fant je bil, ej. kako ie lju- avstrijski panduri. Vem, da bi v časih, v katerih živimo, zadostoval bil svojo mater! _ Na grobu je za smrtno obsodbo stoti del tega, kar mi je na duši in kar Vam mo- iokal na trla« kakor ntrnk Fi ram povedati. Pa moja slovenska vest mi pravi: Rekel si in spasil si svojo dušo. V mali srečni demokratski Švici, v veliki bogati in svet vlada, joči Angliji, v proganstvu so pisana ta pisma. Posvečena so mojemu roku, kateremu je stoletni neizprosni sovražnik zamašil usta, da ne more govoriti. Ne gre samo za politično ekzistenco Slovencev, nego tudi za njih socijalno. Čujte besede, ki jih je napisal Mazzini v svojih "Dolžnostih človeka": "Onega dne, ko bi vi hoteli ločiti socialno od političnega vprašanja in bi rekli: Emancipirati se moramo, kakoršnakoli je ustava. kateri je podvržena dežela, bi se sami podvrgli večnemu socialnemu hlapčevstvu". Pa ne samo načelo narodne neodvisnosti, kar pomenja obenem tudi socialni napredek, so v nevarnoti za vse male narode brez izjeme. Zdravi ideali narodne samovlade, občih demokratskih teženj, državljanskih pravic in svobpde so uničeni, ako Prusija zmaga jokal na glas kakor otrok..,. Ej. kako je ljubil svojo mater!"____ In brisale so si solze iz oči in težko jim je bilo pri srcu. Tako je bilo po vsi vasi polno govorice in tudi do župana je prišla. Bil je človek, ki misli hladno in mrzlo in obsoja brez srca. Govoril je s svojo ženo in mrak je ležal na njegovem obrazu. "Maks je šel sam in se dal zapreti." Pogledala ga je iu začudenje se je razlilo po njenem obrazu. Spomnila se je hčere, ki hodi po hiši bledih lic in žalostna. Včasih bi ji bila rada rekla o tem, a je zamolčala. Menila je, da je bolje tako. Ana je bila potrta in je preživela mnogo noči brez spanja in Nravni temelji mednarodnega življenja so porušeni, ako zma-f počitka. Njena mlada in Jepa pr- gajo nemška načela državnega nasilja Moja namera je, da gledam na slovensko vprašanje ne z ozkega slovenskega stališča. Novi narodi se morajo učiti od onih zapadnih starih naroda, ki so si stekli tekom svojih političnih borb, veliko politično in socialno izkušenost. Živijo v svobodnih državah, osebna svoboda vsakega državljana je zaščičena na najskrbnešji način, v njih vlada javno mnenje. Od nemškega imperijalizma jih loči nepremostljiv prepad. Kam je nam Slovencem kreniti, to je jasno kakor beli dan. Nemčija je zakleti sovražnik vseh malih držav in malih narodov. Slovenci smo Nemčiji na potu. Pometala bi pa> sploh z vsemi "malimi", tudi z onimi, ki je ne motijo toliko kakor mi. Naša pot nas more j edino le peljati tja, kjer vlada popolnoma politična svoboda, kjer je vsakemu svobodno izražati svoje misli s peresom in ustmeno. Ne kot Slovenci in Jugoslovani, ampak kot ljudje iz Človeških obzirov moramo biti v odporu proti Prusiji. Človeško dostojanstvo je samo tam varno pned nasiljem, prava etika more .zavladati samo tam v človeških srcih, kjer je državno ustrojstvo svobodno in demokratsko. Nemška svetovlada, nemški mir pomenja pogaženje člove škega dostojanstva. Odpor proti vsenemštvu — Avstrija je samo ponižna zaničevana dekla vsenemštva — je dolžnost vsakega Jugoslovana, Slovenca in človeka v obrambo občnega človeškega dostojanstva. va ljubezen je bila uničena, strti so bili njeni sladki upi in v nič so se razgubile prve pisane sanje njene ljube mladosti. Včasih je slonela in govorila obupno in s solzami: "On ni kriv. zaplejali so ga. zapeljali!----Tako me je rad imel, tako rad!"____ In potem se ji je zdelo, da je mrtvo njeno srce in je mislila na smrt: umrla bo in tako bo končana zadnja bolest.... Ali tuintam so se ji vzbudile mogočne misli; bile so vse krepke in ljubila jih je. V takih trenotkih je želela, da bi rešila Maksa, da bi sprala z njega vsako nečast.... In sanjala je o velikih močeh in o velikem oblastvu.... Bile so same sanje, a rada jih je imela, ker so ji nudile tolažbe. (Konee prihodnjič.) Hiša na holmu. Roman Romanov. (Nadaljevanje). "Kakor sem rekel. Matija: — kmalu bova ločena. — Vsak v eni bcznici!" Matija ga ni poslušal; z rokami je podprl glavo in je mislil bog veka j. A Maksa je spreletel mraz. To je konec, konec____ Stopila mu je pred oči železna pravica in kazen ---- Na ta način so bili končani njegovi zadnji upi in ga je zagrnila noč bolesti in žalosti. Stopilo mu je pred oči, kako pridejo ponj in ga bodo peljali uklenjenega skozi vas in skozi sredo vaščanov iu se je zdrznil. Obstal je sredi sobe hi izpregovoril: "Jaz grem v mesto iu se naznanim sam!" Dolfe je stal pred njim, gledal je v tla in zamahnil z roko. "Tudi jaz se ne bom skrival po hostah in sit sem že te?ra življenja! Naj pride že konec!"---- Prenehal je za malo časa in jc nadaljeval: "Zažgite dom! Ti. Mateja, za-žgi! Ne maram, da bi ga prodajali...." Dolfe je utihnil in Maks je šel ven. Stopil je pred hišo in se ozrl po lepih in širokih poljih in travnikih. Mehka mesečina Je plavala nad njimi in dozdevalo se mu je, kot da pričakujejo nekoga v takem miru in tišini. Pričakujejo nekoga, ki bo prišel in jih bo obdeloval z ljubečimi in skrbnimi rokami. ... Tako se mu je dozdevalo in žalostno mu je bilo---- Pozna ura je prihajala in po vasi je bilo vse mirno. Stopil je v svoj dom in obstal sredi sobe. Tedaj, je nekaj stisnilo njegove prsi. Kakor bi ožele železne roke nje- govo srce in bi zadnja kaplja krvi kanila iz njega---- Sobica je bila domača in prijazna in zdelo se Podpredsednik Kitajske-republike. Peking, Kitajska. 30. oktobra. General Feng Kvo-čang, pristaš . , , ... ti • • o. - .predsednika Li Juan-liunga je bil mu je, kot bi hodil po njej materin , • . • i i i -i . . A , • , v. . - danes izvoljen za podpredsednika duh. Ozrl se je k peči: tam je sedela ob takih večerih njegova mati .... Neskončna bolest je stisnila ujegove prsi in plašno je odšel. Ko je zapiral vežne duri, se mu jc zdelo, da sedi mati pri ognjišču in joka in gleda za njim s solzami v očeh.... _ "Kje je inoj Maks? — Pridi mi na prsi, ti dete moje!"---- Kakor bi čul njen ljubeči in davni glas in kot bi jo videl---- Vrnil se je in sedel na ognjišče. Oisto temno je bilo krog ujega in z rokami je zakril svoj obraz. — Sklonil se je globoko dol in dve solzi sta prileteli iz njegovih oči: čisto drobni sta bili in izginili sta v kratkih trenotkh---- Vstal je in odšel. Ko je šel mimo okna Anine sobice, je potrkal iv šipo in izpregovoril s krepkim glasom: v "Anica, Anica, bodi srečna!"... Hitro je stopal po cesti dol proti mestu in jegovi koraki so odmevali v spomladansko noč. VL O pomlad, ti podoba ljube mladosti. kdo ne bi bil tebe vesel? — In komaj je prišla v deželo, in že je zelenel travnik in gozd. Ves je oživel. Šumelo je v vrhovih in po grmovju in grmičevju je šušte-lo in po tleh med steljo in gozdnimi rožicami je vršelo in se gibalo. Cvetele so rože po poljanah, kvišku so dvigale svoje glavice in lahka sapica jih je zibala v zadovoljnih sanjah. In cvetelo je drevje: kakor veliki in lepi šopki so stala krog hiše sadna drevesa, vesele ptice so letale po njih in so pletle gnezda in pele živahne pesmi. Iz prijaznih višin se je smejalo spomladansko nebo in solnce je pozdravljalo vdano in ljubeznjivo. Noferarifc JBM Sijalo je po Holmu in po vasi, Mur MMk Mat kitajske republik«. NA*I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaJSenl pobirati maroA-nlno ca "Glas Naroda" In knjigo, kakor tudi aa m druge v na in stroko upadajoče posle. Jenny lini. Arfc. In skeOcn: Mihael Oaz 8nn Fraadscn, CaL: Jakob LovMn. Denver, Cele.: Frank Skrabee. Leadville. Cele.: Jerry Jsmnlk. PoeUo. Cola.: Peter Goliš, frank Janesh in Jobn Germ. Saiida, Colo, in okolica: Louis Castello. Clinton, Ind.: Lanbert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Podbregar. Aurora. HL: Jernej B. YerbH. Chicago, HL: Frank Jurjovss. Denoe, HL: Dan. Badovlnae. Jolit, III.: Frank Laurich. John Zaletel in Frank Bumbicii. U Stile, HI.: Mat. Knmn. X okomis, I1L ni okolica: Math. Galsbek. DL: Frank Gams HL: Matija Barbar«. Frank . DL: Matt. Hrlbemlk. Waukgaii. IU. in okolica: Frank Ptkovšek in Math. Ojrriii. \ Jo« CnafWff, Frank Leskove* In efcsBcn: Frank Kerne ln Bok Firm. Jobn Stale. Mike Peadl. Vodupivee. Hhalts, M. F. Kobe In Martin Bads™ In ekeOsa: Frani sviti Barbiri DRŽAVE SEVERNE Sedež : FOREST CITY, PA. 21. |iiii» 1903 v Mt*i PimijIII SLAVNI URADNIKI t JOSBF PKCBBNBL, Bok BO Wiiioek. Fa. i podpredsednik: K ARO L ZA I. AR. Baz 547, Forest Gtty, Pa. DL podpredsednik: l£»UIS TAUCHAR, Box 838, Bocj Tajnik: JOBN TELBAN. Box 707. Foreet City, Pa. O. tajnik: JOHN 080LIN. Bex 402, Forest City. Pa. ■IsnJnlk: MARTIN MUHlC, Bor 537, Forest City, Pa. i; JOSIP &AJLAB, 1004 Nortb Chicago St, JsUsS. Dk ▼KROVNI SDEAmnU IVBCL wm Ohfteacs It, JeUel, H* MADZOKNI ODBORI Predsednik: IGNAC PODYASNIK, <329 Station St B. K. Pittsburgh. Pa. t nadsoralk: JOHN TORNlC, Box «22, Forest City. Pa. (L nadsoralk*: FRANK PAVLOVClC, Box 700, Goaiemaugn. rs. UL nadsoralk: ANDBKJ SLAK. 7713 Issler Ara. Olevslaad. POROTNI ODBORI ril—rtnft: MARTIN OBREZAN, Box 72, BSet Mineral. L porotnik: MARTIN BTEFANCiC, Box 78. Franklin, Kana. K porotnik: MIHA Hi. KlOPCl C, B28 Davsaa Art, S MX L Psld. Detroit, MJeh. UPRAVNI ODBOBi PcsdNdnlk: ANTON HOGkVAB, B. F. D. No. 2 Box life. L Sfera* nlk: ANTON DEM&AB, Box 135, Broughton, Pa. O. spravalk: PA VRL OB REG AR. Box 4/02. Witt, UL DevM naj m peRlJaJs L tajnika Ivan Teibaa. F. a : *"# Ll S ■ A R O D A*S Virginia, Minn.: Frank Hroraticb. St. Louis. Mo.: Mike Grabrlan. Klein. MonL: Gregor Zobec. Grent Falls. Men t: Math. Urlch. Roundup, Meat.: Tomaž Peulin. Dawson, N. Mex.: Mike Krivce. Qewinda, N. ¥.: Kari SternUa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka Barberton. O. in okolica: Matli. Kramar in Louis Balant. Bridgeport, O.: Fran* Hočevar. Cellinwood. O.: Math. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank Sakaer. 2 Mar i nčii". Chas. Karlin^-r. .Jak«»l» Kesuik. John Pr«»st«»r in Frauk Meh. Lamin. O. In skolicn: J. KnmSe t> Nile«, Ohio: Frank Kogorftek. Yonngstown, O.: Ant KlkelJ. Oregon dty, Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakie. Bessemer. Pa.: Lonls Hribar. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Burdine, Pa. in okolica: .linšar. Caoonsburg, Pa.: John Kokltch. Cedi. Pa. In okolica: Mike Koferar Conemaugh, Pa.: Iran Psjk ln Vid RoranSck. Clsridge, Pa.: Anton Jerlna. Darragb, Pa.: Dragutlu SlarUL Dunlo, Pa. In okolica: Joseph Sabor Export, Pa.: Frank Trebets. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frani Leben In Math. K»min, FarelL Pa.: Anton Vaientin«l& Greeneburg, Pa. In ekotlen: Frank Novak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton 0h.: <;. J. 1'ort'iita. Davis, W. Va. In okottca: J. Broslch. Thomas. W. Va. in okoiira: A. K<>| nrhaii. Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik is Aug. Collander. Shebeygan. Wis.: Heronlm Svetlin is Martin Kos in John StampfeL West Al lis. Wis.: Frank Skok in Anton Itfinšar. S M. D Ukovlch. ___ IJfl ta Jakot Petrlct Duloth. Mnai Joseph Sharaben. Ur. Mlnn. ta eksllen: Ivan Gonftt Jos. J. Peshei ln Lonls M. : Jurll :Lf t Iran Kitzville. Minn, in a: Joe Adamieh. Rsek Springs, Wye.: A. Justin. Val Mallcb ln Valentin n.^Hp. CENIK KNJIG ' katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. 0BBBfiIfi!fgfBIBfBfBfi^^ RAVVriim w W^S^B ~ « .25 —.90 —.70 —.60 $1.00 —.20 r—.25 —.50 slo-1.50 •—.40 i—.50 —JtO POUČNE KNJIGI: Abecednik nemški Ahnov nemskoangleiki tolmač, vesan Cerkvena sgodovina Poljedelstvo Popolni nank o čebelarstvu, vesan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleaki in angL- slov. slovar Slov.-angL ln angl.-slov. var Trtna ni in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovnles Veliki slo vensko-angleikl tolmač $2.00 nt RAZNE DBUOS KNJIGE: Doli ■ orožjem I i— Božični darovi «—J.B Hubad, pripovedke, 1. in S. gvesek po Qnstrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Na različnih potih 0 jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 18. svei Zgodovina e. in k. pešpolka it 17 s slikami (—.50 Zgodovina slov. naroda ft. OPOMBA: Naročilom je prfl« .. ...f > , 11«, t mituu, poem «-.20 «-.20 t-J20 t—.15 —.30 $1^85 svesek življenja trnje va pot Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) BAZGLEDNIOE: Newyorike s svetil ca ml, humoristične, božične, novoletne in velikonočne. .50 —.75 komad po «-.05 ducat po r—.2i Album mesta New Torka S krasnimi alilrmtnl «*i«]f r-M ZEMLJEVIDI: Združenih držav —.10 veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa •—JI Balkanskih Evrope Evrope, venan —JO Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlaa —J9 Zemljevidi: New York, Co- lorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in 7aeh dragih dritav po M Avstro-Ograke mall —at veliki vesnn Celi svet Velika stenska mapa U. & na dragi strani pa Mti denarno bodla! v go* J® »i i-. " • t GLAS NARODA, 31. OKT. 1916. I šno—. Niti enega ni v eeli deže- glejte". sem mu rekel, 'vsaka vra-}čel vteči mužika za umazane čev-li, da bi bil večji. In tam v tistem'na ima boljše kot jaz. Jaz živim v lje izpod klopi. gozdu rastejo vsakovrstna dre ve- hiši mojega brata. On je pri vosa, — smreke, hrasti, jelke, lesni- jakili, — ko bo prišel domov, me ki, in ti rastejo kot trava, pa ni-(bo ven vr«r?I, in kaj bom počel poliče jih ne seka. Vsak jih lahko tem z otroci____Jaz sem kukavi- poseka kolikor jih hoče, nihče mu| ea brez gnezda, gospod.' Mislil ne bo r?kel besedice.... In prav sem, da ga bom omehčal." 'nkarporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnsaota. Sedež v ELY, MINNESOTA •LiVlI DKiDIDDi rv&Mdnik? ar. A, GERM, m Cke*u Wa* nI« H, dock. Pa. Jf^predBedniki ALOIS BALANT, Pox 1M. PeaH AtI« Ohio. •lami tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Min«, »laffajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Min*, ■anp&ik; LOUIS COSTELLO, Box 588, Salida, OoJ* VRHOVNI ZDRAVHIBl »>}, MARTIN rVEO, »00 N. Chleafo St^ Jolict, QL H ADZORHIXX l MUCH BUNICH, 4X1 « 7th St., Calumet, MlaE, PIC: ER ŠPEHAR. 422 N. 4th St., Eanaaa City, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. FOROTHXXI; *mAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHL AR, 308—6th St., Rock Spring«, Wy* f. J, PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wa«ku POMOŽNI ODBOR i EOflPH MERTSL, od druitra ar. Cirila in Metod*. htf. I, Fly, Minn. LOUIS CHAMPA, od druAtva Srea Jenua, »ter. S, Ely, Minn, JOHN GRAHEK, »t., ad druitva Slovene«, iter. 114, Sly, Minn. Vd dopisi, tikajoči «e uradnih zadev, kakor tudi denarni >o?nar , .ni nič. Jaz ga lahko zaslužim, ako ga je pognal na drugi konec voza j(I(>!aIn Tmla._ toda nekaj dru_ gega me skrbi. veš.... veš jaz nl- kot bi mu podžgal. Pričel je tekati iz enega koncajmam dokn,nenta." v drugega m gledal, kje bi se da- «Tj ]nislj- menJa da njmai t_ lo dobiti kaj prostora za njegovo neznatno osebico. Vstavil se je pred lirko drugo klopjo in ponižno pozdravil gospo, ki j«' ležala zleknjeno na njej, s tančieo preko ram«) ln knjigo \ roki. "(lospa, s«* ne bi. prosim, nekoliko odmaknili, da bi se mogel revež vsesti sem kaj le.? O, prosim, gospa, umaknite nekoliko vaše noge 'je evilil mužik. "Oh! Oh!" se je gospa nervozno vzravnala, da ji je padla knjiga i.a tla. "Kaj pa je, česa hočeš od mene?" "Samo ijekoliko prostora, prosim. gospa", je. zajavkal kmetic. "Oh, ne dotakni se me s tistimi umazanimi rokami! Ali ni tukaj poseben voz za kmete? Proč, proč od mene!" Poskala si je svilnat robec in si zatisnila nežni nosek, da ji ne bi uhajal notri neprijeten duh, ki je prihajal od mužikove malenkosti. Mužik je videl, da je zastonj vsaka beseda: hitel je zopet iz enega konca v drugega, in — glej! — kot mačka je bil kar naenkrat pri neki klopi, na kateri je zapazil sedeti ogromnega možakarja z dolgo brado in ostrimi očmi. "Brat, brat!" je pričel niče v i možicelj z veselim, tenkim gla-soni, "pusti ure zaboga, da se v sedem poles tebe. Saj ne grem daleč. Veš sprevodnik pa najprej zapazi tistega, ki stoji. Pusti, da sedem tukajle. Saj greui samo do prve postaje, mogoče bom šel do druge." Veliki možakar, ki je bil tudi ktnet, je pritlikavca nekaj času tiho gledal, ga meril z očmi od nog do glave in zopet od glave do nog, ter se končno brez besede pomaknil uekoliko nastran, da se je mo-ISGB& __________ nega lista?" "Da, potnega lista nimam, to je najslabše, kar je." Bradati mužik se je namuznil in njegov pogled je postal še bolj mrk. "Kako pa je potem to?" je P2-kel dalje bradač. "Nimaš ne karte, ne denarja, ne potnega lista, pa vseeno greš?" "O.... kar tako, grem.___Pričel sem v eČrnigovu.___ N'.'kaj časa na vlaku, nekaj časa peš.... "Če ni drugače, menda, pa palico za jahaš", je pripomnil uradnik pri oknu, ki je kadil cigaro in puhal dim v šip >, nakar se je pričel na ves glas krohota ti ter se potem obrnil proti oknu. Mali mužik se je kar naenkrat oživel. 'Da, da, ravno tako je, gospod', je pritrjeval mali mužik med smehom. "Toda, prijatelj, tebe bodo nazaj poslali", je bradati mužik dalje izražal svoje začudenje. "Boš videl, nazaj te bodo prignali in te zaprli, da boš videl dovolj ječe. ne da bi ti bilo treba hoditi v Sibirijo." "A ljudje pravijo, da te ne pošljejo nazaj. V naši vasi je bil nekoč nek vojak. — zelo izkušen človek ____ No, in on je nam pravil, da so tam nekje v Sibiriji kraji, o katerih oblasti čisto nič ne vedo. Tam nekje je velikansko močvirje, ki je tako veliko, oh veliko^ da si ne moremo misliti, večje kot ti- l nase vere. Ampak Kristjan, pravi Kristjan pa ne sme biti brez potnega lista." "Dobro, kje ga naj pa dobim?" je skoro zavpil mali revež s piska-jočini glasom in napravil pri tem kretnjo kot bi se prav zavzeto zagovarjal. "Vzemi, liaprimer, moj slučaj. Jaz sem silovito reven, tako reven, da mislim, da ni nikjer bolj revnega človeka. Jaz mislim, da meni ne preostja drugega kot smrt. Vedno lačen in reven, vedno.... Jaz moram vendar nekam naprej, da dobim kako zemljo.... In vidiš, zdaj pa grem brez potnega lista, ker,- moram. — Najprej sem šel k vaškemu uradniku. 'Takole in takole je', sem rekel, 'Ivan Petrovič, daj mi potni list, da bom šel naprej in poiskal kak kos zemlje, da mi bo mogoče živeti'. In on mi je pa rekel: 'Oh, jaz ne morem ničesar napraviti; ti moraš k vaškemu načelniku'. — Pa sem šel naprej k vaškemu načelniku. On mi je pa rekel: 'Pojdi k oblastniku'. In oblastnik me je odpravil z besedami: 'Jaz ne morem ničesar napraviti, pojdi k gospodu, to je od njega odvisno'." "H kateremu gospodu?" "Oh, k uradniku od zemstva. No, in tako sem šel k njemu. Ta mi je pa, kar povedal, kar je mislil: 'Ti si to neumnost kar lepo iz glave izbij in pozabi. Veš, to je vse skupaj budalost'. — Da, bu-dalost, kako mi otroci stradajo in napol goli okoli letajo." "Kaj. ali imaš tudi otroke?" "Gotovo!" je odgovoril mali mužik napol kislo, napol resne. "Tri". "Kako pa, da si jih mogel zapustiti?" "Oh, Bog bo zanje skrbel. Jaz jim nisem v nobeno dobro. -— Kaj jim morem jaz pomagat? Otroci morajo stradati, če sem jaz pri njih, ali pa, če nisem____Takoj. ko se bom nastanil v Sibiriji, jih bom dobil k sebi. Na, poglej, — jaz nimam nobenega konja, zemlje nimam toliko, da bi se mogel živeti, kolikor jo imam, je je toliko, da vse kar pridelam moram dati Cerkvi, poleg tega pa še cerkvi veliko dolgujem, — petdeset pu-dov žita. To žito sem si sposodil ob različnih prilikah. Tako je. vidiš. da moram delati le za Cerkev soč vrst. Peš ali pa na konju ne in za dolg. Potem pa duhovnik tu-more nihče preko, kvečjem kaka veverica pride čez. Na eni strani je morje, na drugi strani je turška dežela, prav tista dežela, kjer Turki žive. Tudi Kitajska ni da- "In kaj je rekel?" "Smejal se je----'Da, da', je rekel, 'vidim, da si kukavica, pa še prav neumna. Slabši si kot vrana. Ti ne moreš živeti tukaj brez drugih pomoči, pa misliš, da boš mogel v Sibiriji? Ne, jaz te ne pustim. Ti si to neumnost lepo iz glave iztepi. Ne boš šel. — Kar jaz rečem, pri tem ostanem'.." Mužik je pričel zopet kašljati, da se je pričel skoro vsem smiliti; eel se je stresal in nekaj krvi mu je šinilo v obraz. '•''Kar jaz rečem, pri.tem ostanem*, je rekel", je nadavljeval mužik, ko je kašel ponehal. "Tako jc rekel gospod, jaz sem si pa mislil: 'Ti gotovo ne boš šel zame delat, da boui plačal dolg!' Tako sem se mislil, spravil moje stvari skupaj in neke temne noči sem jo pa uobrisal iz vasi...." Kot bi odrezal je mužik prenehal s svojim pripovedovanjem. — Nekdo pri vratih je namreč zavpil : "Sprevodnik prihaja!" III. Mužik ni vedel, kaj bi naredil, tekal je od tam zopet tja in narobe, od vrat do okna in potem zopet do drugega okna. Pod klopjo, na kateri je sedela tista gospa, s katero je imel mužik že nekoliko izkušnje, je bilo nekaj prtljage, toda poleg tega še toliko prostora, da bi lahko naš neznatni mužik popolnoma lahko skril svoje telo. Na kolena je padel pred gospo in jo prosil joka-je in stokaje: "Milostiva, pustite me, prosim vas, pustite me pod klop." Gospa je bila zopet pokoncu, odložila je knjigo in pričela nervozno mahati z rokami in tožiti: "Oh. oh! Kdo je to. O, zopet..." "Gospa! Milostiva !.... On prihaja...." "Proč, proč nesnaga. Česa hočeš od mene?" "Gospo, milostiva! Prosim, prosim, pustite ubogega moža.... Čisto nič ne bom vam prizadejal... Tako pri miru bom...." "Tukaj, sprevodnik!" — je nenadno zavpila gospa. Kmet je bežal proč — in pofr?m, ko je videl, da ga je hotela le prestrašiti. je padel zopet na kolena in še enkrat zaprosil s tako milini glasom, da bi S3 ga nevemkdo vsmilil: "Oh. prosim, gospa!" V tistem trenutku se je pa nekaj zgodilo. — Oni uradnik nri oknu, ki je kadil cigaro in dim v šipo puhal, je pričel vleči prtljago iz pod klopi in zaklical magično besedo, ki je imela posledice, da s? je mužik že naslednji trenutek nekje drugje znašel: "Tu notri!" Kot bi ga bil veter odnesel, ni bilo mužika nikjer. Sekundo pozneje se je pa čulo po vozu: "Listke prosim, listke". Sprevodnik je ponavljal te besede in ščipal karte, medtem jih je pa nadzornik za njim pregledoval. Ko je bil sprevodnik gotov s ščipanjem kart, je pričel gledati pod klopi. Povsod je pogledal, le pod tisto ne, na kateri je sedel oni kosmati uradnik, ki je kadil in dim v šipo puhal, kajti njegova uradniška obleka je sprevodniku jamčila, da je okoli njega vse v redu. Uradnik je sedel mirno, resno, zroč v tla in kadil. Mužikov čevelj je gledal izpod klopi in se skoro dotikal svetlih čevljev nadzornika, ki je stal poleg. Na mužikovih čev Ijih je bilo blata, da so se lahko človeku smilile njegove šibke noge, ki so morale prenašati tak tovor. "Listke, prosim, listke!" — Sprevodnikov glas je prihajal iz sosednjega voza. Izgledalo je že, da je mužik varei. Toda, ona gospa, ki je s stegnje-nim vratonv čakala, kdaj bo sprevodnik našel mužika, je vstala. Stopila k vratom, in na obrazu ji je bilo videti zloben sklep. "Sramujte se, gospa. Je zaklical bradati mužik, ki je menda uganil, kaj namerava, toda bilo j3 Potniki so hiteli vsi na liee mesta. Celo vpokojeni potnik je pričel stegovati svoj grob obraz preko ram drugih. "Pojdi ven! Brž. brž!"' je vpil sprevodnik ter poskušal potegniti izpod klopi potnika brez karte. "Vaša milost----" je zajavkal mužik pod klopjo, ne da bi prišel ven. "Ven, ven! Ali ne slišiš?" — Sprevodnik je postajal jezen. — "Takoj ven!" Potrt, napol mrtev, tresoč se po vsem telesu in poleg tega še kaš-ljajoč je prilezel izpod klopi u-bogi mužik. Nadzornik je motril njegov u-smiljenja vreden obraz, videlo se mu je, da bi se mu rad nasmejal, toda postopati je menda hotel kot uradnik. "Kje imaš karto?" — ga je na-hrulil sprevodnik. "Vaša milost, izgubil sem jo. Bog mi je priča----Ako ni res, se lahko____" "Kje si prišel gori?", je zavpil zopet sprevodnik. "Na zadnji postaji, vaša milost. Naj se nikdar ne premaknem s tega mesta, ako.. Izgubil sem karto in menda pamet tudi, jaz mislim, da je pod klopjo." Mužik se je poskušal nasmejati in res je spravil skupaj zelo bridek nasmeh. Nadzornik je bil tiho. "Ni res, ni res", je pričela brusiti jezik ona gospa. "On je v vozu že dolgo časa.... Kako morate take ljudi pustiti notri____ Saj nismo varni pred njimi, saj vendar lahko kaj vkrade, ali pa celo koga umori." Piščal se je oglasila v daljavi. Vlak je pričel počasneje sopi-liati. "Na tej postaji boš šel doli", je rekel sprevodnik in je pričel porivati mužika proti vratom. Nadzornik je vljudno stisnil go-spej roko in se ji zahvalil za njeno prijaznost in naklonjenost. O-na je bila nadvse srečna. Potniki so pričeli o dogodku razpravljati. Nekateri so obsojali kmetiča, drugi so se zgražali nad nesramno damo. tretji so se pa eeli stvari prav od srca smejali. Vsi so govorili, le oni uradnik pri oknu, ki je kadil cigaro in puhal dim v šipo. je bil tiho: — in bil je menda edini, ki je videl, ko sta dva orožnika peljala malega mužika po peronu, ki so ga obsve-tovale zakajene svetilke. Tri dni brez mesa. Poveljnik v mestu Belgrad je dal povelje, Oglasom katedega sme prebivalstvo v Belgradu samo tri dni jesti meso. Ti dnevi so: Nedelja, torek in četrtek. Vse ostale dni v tednu morajo biti mesnice zaprte. Ob teh dnevih sc tudi ne smejo klati svinje izpod SO kil. Kdor prekrši to povelje, se kaznuje z globo 1000 kron. odnosno z zaporom treh mesecev. Goriški Slovenci. 'Slovenski Narod" z dne 16. septembra piše: O goriških Slovencih in o Gorici pišejo laški listi, med njimi pišejo prvovrsvu laški pisatelji. — Rimski univerzitetni profesor Sal venini piše v 'Seeolo" o Gorici, in v tem članku pravi Salvenini, d:: je bilo v Gorici pred vojno 7GOO Slovencev, a drugih narodnosti 12.000. toda misli, da je država te številke pomešala, tako da je v resnici prišel en Slovenec na dva Tmovlje. Anton Medved. Današnji svet je ves učen: Modruje doktorjev na kupe. in vidijo čutila že skoz R«H»tn«rrnove lupe. in trapi tudi ženščine preklicana pokora, da se uče latinščine — o tempores. o mora! Čestitam ti k drami prav rati umetnik. A pazi: Vsled preobilnih repri duh igre duha nam tako potlač da bomo nazadnje vsi rokovnjač da bomo nazadnje vsi rokov njaei! — Virgini j a bo " suha'. V torek (»b polnoči bo postali država Virginia "suha V Petrogradu primanjkuje hram Petrograd, Rusija. oktobr; Italijana. Salvenini živi daleč od - novanih. Kave ni v Ljubljani. "Slovenec* "piše dne H', septembra : dobiti tudi nekak pojem o notri njih zapletlpajev v raznih drža I vah, o raznih političnih spletkah ' o vzrokih sedanjega klanja, ki s le površno omenjeni v# časopisji O vsem t« m razpravlja na dalgo ii i široko naš "SLOVENSKO-AME RIŠKI KOLEDAR", ki se že pra Kaj je vzrok, da j«- v Ljubljani pridno tiska in bo v najkrajšei zmanjkalo kave? Dvajset trirovin ; času izšel. Ker letos ni mogoče d< je treba obleteli, pred no se vam ! biti iz starega kraja nobenega kc posreči dobiti četrt kilograma ka- ledarja in nobene pratike, je ve. Mleka primanjkuje, kave ni j mevno, da bodo posegli po njei moralo dobiti, ljudstvo bo pa<" zadovoljiti z vodo. V Nemčiji je dovolj kave. voja-jaki jo tudi dobivajo v množinah na fronti, toda civilno prebivalstvo in močno pogreša. vsi ameriški Slovenci. Ker smo fra tiskali le omejen število. ;ra naročite takoj. — Cen dobrih j ie isto Itot lansko leto. "SLOVANIC PUBLISHING CO. 82 Cortland St., New York, N. 1 EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) T GREATEB-NEW YORKU ANTON BURGAR ftf CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y, 1ZDELLJE IN PRESKRBUJE .Vsakovrstna pooblastila, rojaSke pro in je in daje potreba« nasvete ▼ Tseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne ieformatije pledf datuma izkrcanja ali imena parnika. Okrnite se saupno na njega, kjer boste točno in solidno ptroftenL Pozor rojaki! Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva sloven-ska knjiga: SLOVENIJA VST ANI J izpod peresa Dr. Nike ZupaniČa. knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanih nažim vjetnikom Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, k: je bila kdaj tiskana v Ameriki? Stane samo 50 ct. in se dobi pri: Dr. N. Zupaniču, 40 8t Cleveland, Ohio 1389 močvirja je velik gozd. Vojak je Tožil sem gospodu od zemstva, da bila oba, sprevodnik in nadzornik,' Da sta ta dva submarina izgub-rekel. da i* velik. zpIo vAlik «rfrcm n« ^ J^fc 'Pa- v naŽPm yppi jn PPITY^P^ lfl DO- JU biJfl P»7lHtfTlf1ft. -------- - ^ _ ... ..,,.... IJMMIl II GI/A3 NARODA, 81. OKT. 1916. Iz modernega sveta. Roman. Spisal Fr. S. Finžgar. go brez spanca. V presledkih je štel na prste, koiliko buteljk za-|služi s svojo modrostjo. — — rodnih. valov___ Talko je mislil Seme: sodil je vse žanstvo prosta- ški, brez sile, igračo trenutka... dvigne iz suženjstva. In včeraj! Ta slučaj — ta nesrečni trenutek -- V tem seje nad tovarno razgri-jln njegova domišljija je bila u-j V kontrolorki je vstal silen strah pred tem človekom. Ni ga ■zasovražila, ali »bala se ga je... Že v jutro so se ji, zaprle trud njala resna polnoč, kakor štiride- maizama setdanski post. Vse je spalo. Edi- j NasanjaHl se je. Vsital je z od-,110 okno na zadnji strani ravna- ločnostjo človeka, ki je do zadnje teljevega paviljona, kjer je imela betve pretuhtal načrt za delo in ne trepalnice in dozorel je v njej sobo Alma. je še čulo. je popolnoma prepričan, da ura sklep: Beg pred njim! — Alma je slonela na divauiu. Na ne izpodleti. j Ko je nadzornik hitel tisto ju- Prva pot je bila v paik in od tro po stopnicah h komtrolorki (Nadaljevanj«.) XIII. Seme je šel tisti večer v mesto in od v osel j a pil kalkor hajduk, mizici je" gorela luč. Desnieo je Žvižgal je in hodil poskakovaje. bila Alma povesila. Držalla je žnjo tam je po ovinkih kmalu doapel: prašrt, kdaj se vrne mož, je Luči Včasih s«1 n*u je korak zapletel, odprto (knjigo, katero ji je p oso- do platane, pod katero je stal dobro spoznala njegove korake. Ko je dospel do tovarne, je na- dil zdravnik Sluga. Na levici je prejšnji večer. ' ; Prisegla bi bila, da nihče drugi enkrat obstal, kakor bi se česa slonela glava z razpuščenimi va- lJri oknu se je zganila težka!ne gre. Hotela je bežati in se za-domuslil. Zavil je na desno ter šel lovitimi lasmi. Xa pršili se ji je gardina. Nadzornik se je odkril in kloniti v spalnico. Hotela je, pre-po cesti pod kontrolorjev« stano- svetila ob srebrni verižici v umet- globoko poklonil. stopila je že — in vendar ni be- vanje. Iz spalnice je gledala skozi nem emajlu Brezmadežna. Aknine "Čakala me je!" žala. ni se zaklenila, o temne zaveso medla zelena luč Se- oči so gledale proti stropu in I/prehodil se je pod stanova- Seme je stal pred njo. ine s.- je naslonil ob platano, ki skozenj — daleč, daleč v lepe po- njem. Vesel je bil, da je zadel ta- "Prosim, milostna, kdaj se vr-je rast 1 a ob poti, in strmel v ze- krajine. ko ugodno, da ji je dokazal, ka- ne kontrolor? Gtftavo je pisai. leno svetlobo prvega nadstropja. nikoli ni vidtkla t^ko krasnih ko mu Je I™ ^ zadnja misel sa- Šel bi ga čakat?" Koko je včasih iztegnil, kakor bi krajev. t isto neznane so ji bile te m0 ona' Zažvižgal si je najlepšo Seme se je ozrl hitro po so-bi, liotttl dose.*i gardine in jih ra^gr- bele ce3te p0 katerih se je izpre- Pesr'ni hodil *dtro ter poakako- kakor bi iskal po kotili, če ni pri-niti na dvoje. Sunkoma so priha- dajala sama radost. Nikjer ni še v:'je' kalkor deček, ifci vodi na vr- krit kdo za omarami. jaJi iz njegovih p rs vzdihi: "Luci videla tako lepo pisanih rož ska- vici papirnatega zmaja. Pogleda-! "Jutri večer z brzovlakom!" — Iiuci — Iiuei!"' teriuii so biU poS(lti vrtovi> trav. val je na okno. Luci ni več zazrl "Ah. Luci!" /a nekaj časa je obmolknil, uiki Tako blaženo niso dehtele "K nieJ!" Posvetilo se mu je Seme ni slišal odgovora. Zapla-glava se mu je sklonila na prsi, nobene vijolice in solnce se še ni v Sla,vL ''Bedaik! To je povabilo! lo je v njem in z drznim korakom kakor bi trudna hotela zaspati. njkdar smejalo s tako sladkim A sev^a vzroka je treba, da ni je stopil proti gospe ter iskal nje-Poglobil se je v omamno misli, ^hom lanad brezkončnega bal- škandala!" • ne bele roke. Nln.a.1 je šumenje vroče krvi po dahina. In po ecH pokrajini se je Hlt™ se ie abrml 'P1*0*1 vratom Rontroloiika bi bila udarila z /..lah na seneeh, kakor šum poto- ra3deffaia vrsoka pesem, katere ni in P^al Klešmana. J noga oib tla, v lice hi ga udarila kji za njegovim hrbtom-- "Prosim, gospod nadzornik, ne prisluškovalo uho, pilo srce. In ko so ampak jo je je je naužilo, "Ali je že prišel pismOnoša? iz roko -m iffiJU pokazala vrata s pr-r.............. ... „___________, Klesnran mu je potrdil z zae®*- atoi*... Vse to je bil sklep tre- zamente! Prehladih bi se... " je bilo tako s!.,dko omarnljeno!111,11 ha&om. nutika _ ^ vse ^ je v tistem tre- *'Kaj? kajat ,da je začelo prepevati in visoki . llcsel kdJ h kontrol<>r-^ mrtfcu p0mehkužilo in splašilo v s me je^ jezno skoro zakričal, pesmi je odgovarjalo tisoč jekov jjevjm ' ' stavek, .ki ga je izrekla s tresočim odstopil od drevesa in so postavil ^ tigo£i sre^nih ki so w izpreJ "Prosim pokorno, nesel. glasom: tesno pred Klešmana, ki se mu je hajala krasni pokrajini, globoko klanjal. ji '"Kaj tebi mar? Čemu laziš za mene j? He?" "Lepo prosim, ne zamerite; čakal sem pri vratih, ker «o že dru "Gotovo od gospoda, kdaj ln med temi srci je zagledala tudi svoje. Tudi njeno je okusilo spev ljubezenske pesmi. Vse je zadrhtelo v radosti in kar odprlo vrne "Ako ni doma soproga, prosim, nikarfte do nas!" Seme je obstal z napol dviguj e- "Gotovo, gospod nadzornik!" 4; Popra šara, da ga grem čaikat. „ , - , , . , ^ , , , , ., no desnico, s ikatero je hotel ne- na bolodvor. ,„„. - . . . kaj ujeti, in se moi je izmuznilo. , pri vratni, Ker so ze dru- ^ } doslej zaklenjenega v: Sf in0 ^ »r«kot ;Globok se je priklonil, obrnil in loma. Slikat sem vase ko ^ ^ .£ ^ ^ ug0(%110 Za njim je pomežikaval Klesman brez iWdke odžel vrata. gi vsi raike; ker pa vas le ni bilo, sem se bal, tla ne bi .sedli in se prelila-dili. Saj vem, vroče vam je bilo, ker ste hitro hodili, pa ste se šli hladit. Lepo prosim, ne zamerite!" "Pojdite z menoj! za Semenom. Njegove zelene oe; t»o se bliskale v mesečini kakor mačku. V žepih je mencal z rokami iu v glavi je snoval zločeste misli: — "lakaj me, fantiček! Misii.š, da te nisem slišal kako si vzdihoval po kontrolorki, zaljxub Š!o je skozi ta čudežna vratca, da f zeleniimi kl blle ^anes, s hitriini in menM?ajočimi korani vedela, kdaj; a vedela je, da krvavo obrobljene. -------,ki je <:.ez dvorišče v tvornico. je prišlo in ustrašila se je ter se Kontrolorka je bila prebila ue Nič ni viidel Klešmana, ki ga je je razveselila. In tudi iz njenega Pryetno opazoval z lokavim očesom in se Ko je izjakafla nekaj solz, ji J'-1 hudomušno smejal njegovemu bilo lažje pri srcu. Sla je k deci razočaranemu licu. Mehanično je 111 se ves čas zaJbavala z otroko- odpri vrajta v ,pisamo, preložil je ma. Kar kipelo ji je iz srca. Otro- knjig€ po ini/L pogledal došli čas-ka sta bila razposajena od vese-!nik% (jjd)J(>ža sedol bl prijel za Ija m nikakor nista hotela k po- per0j p0inoeil v tintnik in predse čitku. Prosila sU mamo novih dejal belo polo. Pern je odložil, Alma se je zganila, .kakor bi jol1*™* P^f^ morala nobeue -rke ^ zapKal. Povsod je jo — nani JUDa Igratl na klaiV11% da tSta ležal neki mrak — na (knjigah, na _ . . . . .. , .. . solo plesala in poskakovala Iyesjiic(> jo dvignila, »kjiga -se jejorilK;- jčrl, ničesar slišal. Vedel je samo zaze- ga je VTg.]a njetgova obože- zico. Pogledala je -ik> sobi, prislu- . . varika skozi duri. Ta zavest mu šakla. Skozi priprta vrata se je , ,l o^ba'h da ^ij« jezdila po tilniku, to dejanje srca je donel odmev — toda vrnil se je. Iskal je poti v srce, kamor KI. š,nan jo pomež.kal in stopal jo bil »a,n«ijen - a našel je vse .. zaprto, vse zastrazeno in vrnil se je odmev ves truden in bolan nazaj v njene pi-si in skril prav na dno srca... lela počitka. in čiri o dihanje Pavle, ki je že dolgo ful° :tiho i*™*™^ v nočni j e (.diiUO ^ ipml 1Bjim kot po- laillP1,cl- šast z odprtim žrelom, katero jo pogoltnilo arag ljubšo stresnila zima. Mislila ________________,,__,,_____,._ , ___ P° črkah, po sobi. Ničesar ni razlo- ljeni muc! Dvajset piv plačaš ob ^[>taknila njenih ustiijc Ckimak-^ utmdiu priliki; sicer te pa založim stare- m,a -lc httro 111 na mi mu, da te sklofuta, frkolin!" "Toraj so vsi doma?" "Prosim, gospod nadzornik, "Zaklenito in poj i- tilui fifMn! Tedaj je prišlo vnovič h 'kon-,prafVlkail trolorki. Prišlo je z ressno dviguje- s^Var Hodil je po pisarni s povešeuo glavo. "Berite to-le naročilo!" XIV. Kasno se je prebudil drugo jutro nadzorniik. — Skozi okno jc že gledalo sobice; njegovi žarki prosilo hvaležnosti iz njenih oči. Toda zapazil je, da se to oko boji, da se poveša, da ni veselo in ne gloda tako odkritosrčno kakor sicer. Kontrolor je oibstal zamišljen, j razprostrl je roke m objel Luci "Ne — ne vem!" "Ne vem, ne vem, ne vem! Poglejte v knjige! Tak red si pre-povern!" Nadzornik je odpiral debelo knjigo o tekočih izdelkih. Direktor je prižigal portoriko. Seme je jezno potegnil kos papirja in sestavil nanj nekaj besed. Nato je vstal im velel trem pisa- čem: "Vzemite kvart papirja! Pišite ! OKLIC. Zaradi velikega naročila, ki se mora izvršiti najkasneje v štirinajstih dneh, se podaljša vsem oddelkom delavski čas na dan za eno uro in se to prične z današnjim dnem. Za vodstvo vsem mojstrom, delavcem in delavkam na znanje nadzornik Bgom Seme. Raznesite sedaj to takoj po to- j vami. Ce komu ni všeč, lahko preeej gre. tako mu povejte!" Pisači so šli v tovarno in hodili cd oddelka do oddelka. Kamor je prišel oklic, povsou so mišice za nekaj časa odnehale, kladiva in klešče so se pobesile — bremena so sredi pota obstala. Nekaj oči se je široko odprlo, nekaj ustnic je šlo po sapo, da bi izrekle la«ni ugovor — nekaj zob je škrtnilo iu ustnice so se zaprle: kletev je zdrsnila z njih in se prilepila na sikajoče oči bežečih strojev — roke so prijele trše za ročaje kladivov in klešč, razširjene prsi so se krčile hi izbruluijeni vzdih je utonil v bobnenju turbin in potresanju poda. Vse je obstalo za trenutek, vsaka mišica le stroji niso čutili in čuli oklica — le bobneča voaiifili. Harrislmr^. Penna.. je pisala "KOPP'S BABY'S FRIEND CO.**. Izdelnvateljeiu tega Čudovitega zdravila, ki je l»la;rrovauo od toliko tisoč mater, sledeče pismo: Ura^l iji >sjm M !:— Ital>i!u s<'iii vaš«' zdravilo za otroke. "KOPP'S". pri svoji družini skozi t let in sicer pri vseU svojih ."» otrokih. Bivz tf>f;a l»i ne mogla obstati. Kabila sem si«vr nekatere trebno nabaviti pohištvo iu kuhinjsko opravo ako se hočeta nastaniti v naši naselbini, /.nto oh tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-Steuo in zanesljivo blajjo. Ako dosiK>te v Cleveland nn postajo in se ne veste kara obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 18s1 in jaz bom jk>s!h1 en avtomobil po vas. Ako pa vziimote poeestt.no karo se fieljite s St. Clalr karo do tT-I. ceste in na vogalu St. flair Ave. ie naslov : A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pri meni se vedno dobi letni koledar za 20c. poštnih znamk ! i p ±'ri meni se veuno uoni letni aoieuar za -oc. posunn znama. Telefon: Bell 111 Hiland. P. & A. 561 X East. SVOJI K SVOJIM! so se plazili po vlažnih lisah najalli hipoma jo je iapuistil. Njegove doibili?" 'On — he — pa ne me i/,daiti, [>roHim, — on je — lump!" "Lump! — Pij va!" Trčila sta in izpila. 4 Tomu moramo zakuriti poa nogami!" "Jaiz cepim že drva!" štirinajstih dneh! Ni jnoilo, si je mislil, kaje padale komaj razumljive be- 110 hi Roženo ma vagone. Raizu-skcwla, da jih je popil nenasitni sede, bridka očitanja: Luei, ti si Klešmain. Zanj bi bila dobra za- me izdala, ti si me prevarala! S^P^d direktor!" v relic a, podčepno nag pije! Toda j Videla je kontrolorja, kako je Direktor je odšel v svojo pisar-vrag je, če je človek pijan! Zlepa rast el v divjem srdu in dvignil n? —.P0 sol>^. donelo škripa-ne ukrene kaj pametnega, zlepa pesti. Toda samo za trenutek. Na-:nje »j^g0^1 čevljev, ne, če je pijaai in še — zalj-ubljeai. to je omaihinil, njegovo telo se je P^tih so drae.la hitra pere "Kleaman, ti si lisjak! Iztuhtaj Prevrnil se je proti zidu, poza- pričelo stresati — sesedel se je — i**- s^enie za^el ™čmiiti. •kaj zvitega." bil papitega vina in obšla ga je;uničen in prevaran od mje. .. Šipo- "V štirinajstih dneh! Ni ' Postavim, zanemarjanje slu- ndsel na kontrolorko. Prvi us]>eh znail je, da 'je trepetal na njenih žbe ! ' je bii velik. Da, to je bil priče-' ustnieaih izdaja:lski poljub. Žajou- "Kaj taikaga, da!' tek... In njegova; domišljija se til ga je, iizpil je vso njegovo 4'To je lahko. Saj vidite, koliko je pričela plaziti počasi, od stop- J gronkolbo in žnjo si je zastrupil ljudi prihaja k njemu. Vse za nje do stopnje, po avirikih je šla dušo, razrušil srečo in omahnil druge, za denar. Za tovarno dela dalje, zvijala se je kakor goseui- kakor drevo, iko nuu odseka seiki-malo več kot nič." ca. dokler se ni škrila v blato. — ra zaidnjo korenino... "Toraj to je vaša skrb. Poli-g Nadzornik je čutil, da za potjo tej Luci se je dvignila v j'ostelji, tega opazujte ženske, ki hodijo gosenice umira tz^leno listje, da,kot bi pltunSa iz strašnih satnj. k njemu. Ti-eba mu bo napraviti gine avetje. da molijo gole, oglo- j Čutila je, da ima vlažne oči, ki so i] škandal da odbeži kot pobit pes. dame veje (brez pravega življenja; gledale po sobi ki iskale kon. ^o- j Ste razumeli T" proti nebu. Skoro se je ustrašil, i Io rja. Seme je točil in pila sta zotj>et Spomnil se je prijatelja kontro- j Po sobi je plul mir. iu zopet. Jezrk so aiiu je čedalje lorja, pri katerem je živel kot pa-i Počasi je zbrala misli, pregk ln>lj zapletal. Kozarcev ni več vi- rasit, kat<-ri mu je čisto \-se za I dala .je dogodek poixvklneva. Vest * del naitaiiko. Vino je |M>lival po upal, ki je bil vedno pripravljeni.! se ji je umirjala. Zajvedala se je j * ltnzi. Ko je bila nawta za-dnja ste- da mu pomaga in ga je že ne&a-ičisto jasno, da ni zmagala ljubo- < kleoka, je omahnil na stolu. Kleš- tcreJtrati i>otegnil iz neugodne! zen do Semena, auipaAc le l^uibe- i maji mu je sezul čevlje in ga dvig- gmotne zadrege. Znana mu je bi-j zen do otrok. Da, bilo je prenaglo nil ii» jxjsteljo. Seme je zamižal,1 la koiitrolorjeva itoštenost, zna-;— nepremišljeno, toda njena zve- < roke so ležale na powtHji kakor no, kako ljubi svojo žouo in da'stoba ni prelomlje'ia, njeno srce < tuje, Klešmam je naMtavil zwtlnjo ne atedi nikoli, kadar je treba ue ve nič za to, njeua duša je ne- t buteljko na usta in jo emokaje iz- ustreči Lin-i. Toda njemu se je ! omadeževaaia. Ali nekaj je vstatlo < praznil »a diMtik. Poltem je ugaay- »lelo. da njegovo oko. ki je vide- v njej. w&aj je za>|»!rstil ta i»o-nil luč in ods«l. 4 lo že marsikatere kulise, dobro' ljub, česar pre>j ni bilo v uj«ftiUja raaatlo wm Imli tmte. kakor tudi n mft» brk« te brado. Od tmt» mašila zrastejo v •Hh todalb ktMDl KPatl te dolgi ImJo kakor tudi OH t In. . ... . i , .. , ; Box 1404, Lowell, Wyo. tela vpostevati haaske ipogodbe. _i_ Oni, ki so neinako-avstrijsko- Iščem svoja dva prijatelja MI- turšlko navdušeni, se seveda niso IIABLA in JOSIPA ŠUŠTER- /jgražali nad početjem Nemčije v| SIČ. Doma sta oba iz Velikega Belgiji, pač pa se danes zgražajo Podlubna pri Novem mestu. V — Kaj pa Alfonzina? — ga je prekinila Štela. — Zabava se, peti se uči, v gledališče hodi. ... — Tako! Tako!? — se je oglasila Antonija. Robert je umolknil. Štela ga je pa pogledala v oči kot da bi hotela iz njih brati resnico. — Ali se boš vrnil v Varšavo? — ga je vprašala slednjič. — Ne vem. Tedaj je pristopil general in ga potegnil vstran rekoč: — Čakaj, nekaj bi te rad vprašal. Kmalo se jima je pridružil tudi Zenon. — Vsi trije so se začeli' 6006 St. Clair St., izprehajati po vrtu. — Gospod stric — je rekel Robert, — oče mi je prepovedal govoriti o grofu Mošeinskeni. — Tega povelja se bom držal. — Ali je bil zelo presenečen? — Ne, zdi se mi, da ne. — Kaj pa ti? Knez je prav dobro slišal to vprašanje, pa ni hotel odgovoriti nanj. — XVIII. Gozdov ski bi bil po dolgotrajnem mirnem življenju kiualo znorel. — Prepričan je bil namreč, da ne more Branskiin nikdo ničesar. in da je ni sile na svetu, ki bi nastopila proti njim. Z denarjem, ki mu ga je bil dal stari Zurba na razpolago, je po- is najboljšega grozdja, plačal glavne dolgove. Najboljše staro belo vino JU Mislil je na ta način pomiriti glavne upnike že vsaj do poroke ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče k sebi, Zenon mu je pa računal vino Zinfandel 27 do 28 galon HARMONIKE , oodlal kakrinekoli vrste lsdelnjee la sprejmete njegov nf«lov, k«r ako j popravljam po na julijih cenah, a de M odlašali, bi se lahko dogodilo, da U ga m veš na Utev mestu in mu ne mogli uročiti de oarja. TVRDKA. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York^KY Cleveland, O. OGLA*. Cenjenim rojakom priporošam svoja H ARA VITA VIHA. kneza Roberta. Škofu je pisal, da naj ga povah in mu urejeval papirje. Po preteku par dni je prišel kuezoškof sam v Bransk. — 7nnon je l»il že izdelal bilanco. Po maši so priški k oskrbniku general, kne /oškot" in knez Robert. — Ko so izpregovorili par navadnih fraz, je za«"-el škof pregledovati račune. — Za božjo voljo, Zenon, kaj se je zgodilo? — Ali je mogoče? — Tako premoženje. — D«, — je prikimal Zenon. oskrbnik Gozdowski je pa sklonil glavo. — — Gospod škof — je nadaljeval Zenon — tukaj je seznam dolgov. — Razen amortizacij, legatov in drugega, znašajo dolgovi en miljon. Skof se je prijel za glavo. — Zdaj se moramo posvetovati, kje naj vzamemo ta miljon. V sobi je zavladala grobna tišina. — Skof je začel potihem moliti, Robertu so stopile solze v oči. generalu se je namršilo čelo. — Če bi mi vsi dali vse, kar kar imamo — je začel govoriti škof s tihim glasom — če bi spravili skupaj ves denar in vt*3 dragocenosti, nimamo niti petstotisoč goldinarjev. Knez Roebt je pogledal skozi okno. — Škoda, da ne bo poroke — je zamrmral general. Pan Zenon Zurba je nekaj časa poslušal, potem je pa vstal in začel govoriti: — Gospodom je gotovo znano, da sem hvaležen knezovi rodbini za vse dobrote, ki mi jih je izkazala. — Besede, ki jih bom zdaj pregovoril. bodo morda trde, toda resnične. — Knezi so preveč potratno živeli, knezi se niso brigali za račune, knezi so se preveč udajali na-dam. — To jih je spravilo na rob propada. — Zdaj je rešitev težka, nemogoča pa še ni. — Drugega ne kaže, kot prodati del posestva ter se iznebiti največjih upnikov. — Vem, da bo ta novica strašno zadela starega kneza, toda druge pomoči ni. Knezoškof si je pokril obraz z rokama, general je pa vstal in pogledal naokoli. — Ne, to ne more biti — je zakričal. — To ni mogoče. — Mi imamo izvrstne zveze, mi imamo še dovolj kredita. —"Robert se lahko poroči. — Jaz ne bom nikdar dovolil, da bi se kaj posestva prodalo. — Gospod general — se je oglasil Zenon — pomislite, da upniki zahtevajo dražbo. — Če tega nočete prostovoljno storiti, bodo oni s silo napravili. — Vi ste preveč črnogledni. — Saj smo vendar ljudje, saj zna-, , mo govoriti. — Upniki so pa menda tudi ljudje, katerim je mogoče!t01ade™ kuj dokazati in se pogovoriti žnjimi. — Zakaj bi takoj mislili na prodajo? — To bi bil samomor! — Če je tako, pa skličimo upnike skupaj in se pogovorimo žnjimi. — Da. to bi bilo najboljše, najnaravnejše. — Vsak se bo rajše $14, 60 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 4% gaL $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek ■a vino. — Potovalni agent je jak 1L ŽugeL B spoštovanjem JAGKSB. Bor 161 St. Helena, Cal. lo trpeino In »anesljlvo. V poprave ■anesljlvo vsakdo pošlje, ker aean Se nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v •rojem lastnem domu. V popravek smem ksenjske kakor vse druge Harmonike ter računam po deln ka-torino kdo sabteva brea prtluj. _ JOHN WKNZKL, 1S17 Bast IM 81, NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan du, Ohio, in okolici naznanjam da sem p rev z (d gTocersko obrt od Feliksa Zorca na 1316 E. 55. St. Se priporočam vsem starini odjemalcem; upam, da bom postregel, kolikor bo v moji .moči, in se priporočam za obilen obisk. LUDVIK MANDEL, 1-16 E. 55. St., CleveJaaid, Ohio NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik Mr. Janko FMObo. ki je pooblaščen sprejemati narot nino aa "Glas Naroda" in isdaja«! potrdila. — Upati je da mu bodo fii rojaki v vseh osi rik na roko. Uredništvo. BftAT. POMAGAJ ** Dr. Kicnterjev PAIN-EXPELLER za rarsSiiM beleči m, »kmUrt in m|ft. exit tkUy*T in si-Se. Pristni pri ha je ▼ zavoja, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni s Anchor varstveno znamko. — 26 in 50 centov v lekarnah ali na ravnost od F. AD. RICHTER & C0. 74-SeVuki.cU.St NffU B.T. nad »početjem zaveznikov v Grški, ki bi bila nevtralizirana po mednarodni pogodbi, pač je pa bila I>o pogodbi zaveznica Snbije. Toda oni. iki hočejo, da sedijo nepristransko, ki sodijo vse zlo-; čine -pravično, morajo početje' Nemčije v Belgiji na vsak način veliiko bolj obsoijaiti, kot početje zaveiaiiikov v Grški. Zavezniki zagovarjajo svojje; početje v Grški s tem, da pravijo.: da so bili primerami tako -pričeti; z Gršfko, kajti mogoče je, da bi1 kajzerju naklonjeni kralj Konstantin za lirbtoun napadel zaveznike. Zavezniki so daljčasa snulbili! Grško mirnim potom, toda ker ni šlo drugače, so se jo morali seveda mirnim potom polastiti. Nekoliko lepše so vseeno žnjo uredili kot Nemci z Belgijo, ko so jo pomandradi in uničili z orožjem. Ako je stališče kralja Konstantina tako, kot je izjavil francoske rniu časnikarju, katerega pogovor s kraljem je naveden v po-, selbnem članku "Pogovora s kraljem Konstant iinom in Venizelo som", potem je ibilo početje Anglije in Francije v Grški neopra-i vičeno in zgražanja vredno. Toda, gotovo je, da zavezniki1 niso storili tega zgolj iz hudob-; nosti in sovraštva do grškega kralja. temveč čisto gotovo iz lastne koristi, kot je storila Nemčija z Belgirjo iz istih nagibov. Mogoče je, da so se zavezniki' res bali kaikega zaihr.btnega naspa-da grškega 'kralja ter Grško iz Zdim žen ili državaii že bivata čez sedem let. Prosim cenjene rojaike, Če kdo ve. kje se nahajata, da mi naznani nju naslov, ali naj se pa sama oglasita. — Frank Šušteršič, Box 158, Ralston, Pa. (28-31—10) Iščem svojega brata JOSIPA Ml-HELIC. Doma je iz vasi l>odev-ee, fara Stari trg pri Kočevju. V Z edin j enih državah že biva kakih pet let in dve leti že ne vern, kje se nahaja. Preje je bival v Ely, Minn., in potem na Calumetu, Mieh. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: Mary Kavše, c/o Friegel, 201) - 14. St., Brooklyn, New York. (25-31—10) Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. KoUr Je najstarejši slovanski zdravnik, Specialist v Plttsburahu, ki ima lSletno p rak ■o v zdravljenju tajnih modklb bolezni. Sifilis ali sastru-PlJenJe krvi sdratl ■ (lasov ltl m «0«, ki aa je izumel dr. prof. Erllch. Ce I-mate mozolj, ali mehurčke po tele- sa, v grin. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite ln izClstll vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se naleze. Izgubo semens nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljtvanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje molka zmotnost, ne čakajte, temveč pridite ln jas vam Jo boa zopet povrnlL SuSenJe cevi. u vodi ls mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocele all kilo ozdravim v tO urah ln sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v krltu ln hrbtu ln včasih tudi uftčanju vode, ozdravim s «o- prl spul tov ostjo. Reumattzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, ikrofle In drujie kotne bolezni, ki naatanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ln nI potrebno leiatl. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 8. zjutraj do k. popoldne. V torkih, četvrtkih ln sobotah od I. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Oh nedeljah pa do dveh popoldne. 8 potto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime in Številko I Rad bi izvedel za naslov brata FRANKA SAJX. svafca MATIJA DELOST in prijatelja MIHAELA GRAH OR. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da mi na^iani, ali naj se pa saani oglasijo. — John Sajn, Box 643. Verona, Pa. Rada bi izvedela za naslov svoje prijateljice FRANČIŠKE RO-L1II. Doma je iz Cirkniee in sedaj se baje nahaja nekje v PeniLsylvaniji. Prosim cenjene rojake, če .kdo ve, da mi naznani, ali naj se Q)a sama javi. — Mrs. Marv Pucel (preje Sed-maik), 1411 E. 31. St.. Cleveland. Ohio. (28-31—10) Dr. LORENZ, specialist moftlh J as sem edini hrvagko |u»or» B Specialist moAlh boleaal t Pittsburgh o. Pa. DB. LORBN1. $44 Pens Av. DL witt, ax atiea. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do & are »večer. V petkih od 9. dopoine do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL Izum našega rojaka Henry P. Mertel Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na ftasolina, istega vzroka prisilili, da se pre- zboljša se slab motor in povspeši hitrost. da zazdaj v zavezniške roke. v zaveznisKe ro»Ke. .Mogoče je, da so si zavezniki preskrbeli Grško kot za nekako polje, na katorem bodo imeli vse svoje (potrebščine m kake operacije Jia Balkanu, da bodo dobivali potom gržlkih pristimišč hi železnic vse potrebščine za armade. Mogoče so si jo preskrbeli za slučaj ka'kega um?kanja, da bodo1 mogli v (jrško ter ac ta»m vikrcaii nia ladje in odšli. Vse to so lahko \zroki, da so si; zavezniki na nelep način zasigu-1 rali Grško. Nihče si ne sme misliti, da ue bi Nemčija storila z Grško isto, kar so storili zan-eziiLiki. Mertel Power Exhilarator. Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso-lin in je lep okras za vsako karo. MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki Be nikdar ne po Sploh je pa dandanes tako, da; kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej pre-se ne vpraša, kaj je prav in kaj t kosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri rani, temveč, da oni gospodari, ki Čunih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč, ima moč. . Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara v Mw: je danes pravica! j klancu zaustavila. Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskusu jo in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku enega tedna. Cena poniklanemu EXHILARATORJU je $10.50 in mesinga3te-stemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Pišite na: HENRY P. MERTEL, 215 Secaucns Rd., Homestead P. 0. North Bergen, N. J. Rojaki! Columbia gramofone ln slovenske plošče je dobiti '/I vedno pri: IVAN PAJK. 456 Chestuut St., Conemaugh, Pa. Pišite po cenik. Potujočim Slovencem priporočam sroj d^bro urejeni SALON ter snažna prenočišča. Prodajam dobra domača vina po zmerni ceni. Prijetno shajališče Slovencev! Jos. Birk, 6006 St. Clair St., Cleveland, O. KRACKERJEV' BRIN JE V KO je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Gena n "BJUNJEVEC* Je: fl atektele f 6J0 12 etekfcftie IS 4» ▼ ZALOGI IMAMO tadi Osti domaČi TBOPINJEVEC la UJTOT-KA kuhana v na8l lastni distilerljl. Naie cene w aledefe: Tropinjevee per gaL $£25, $2.50, $2.75 in |3.U0 Sllvovita per gaL..............$2.75 — $3.00 Tropinjevee saboj .................... $ 0j00 Slivovits zaboj........................ fiftoo •W Rje Whiakej B P* star, aaboj......$11.00 Bodeča Ohio vina per »aL......SBe. 00c* Ife Catawba, in Delaware per gaL......75c.—80c. Za S in 10 gaL poeodo računam« fLOOl m 25 gal. $2.00, n večja naročila Je sod aatoaj. Naročilu naj ae prUoii denar ali Mmer Order In natančni Tki Ofaii BrsiO Distilh'% Ci. em«« n. cub m. anam o MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVB&UJE PO NIZKIH CENAH. « X # « DELO OKUSNO. ai • m ■ IZVRftUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. "UNITSKO ORGANIZIRA! POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. m naboCua rofium na« Slovenic Publishing Co. «2 Cortlandt St, Hew Torte, M. T.