Izliaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajino se! Velj a: za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom : I pravništvit „Mirass v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVI. Vabilo k 8. letnemu občnemu zboru htoliško-političiiega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki se bode vršil v četrtek dné 22. aprila 1897. leta v OelovccT v dvorani gostilne „pri Sandwirtu“. Začetek ob 1I22. uri popoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika o denarnem stanju. 3. Poročilo tajnika o delovanju društva v pre- teklem letu. 4. Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov. 5. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 6. 0 državnem zboru; poroča preč. g. poslanec Lambert Einspieler. 7. O delovanju deželnega zbora; poroča g. po- slanec Fr. Grafenauer. 8. Razne razprave, predlogi in nasveti. K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. napravi katoliško-politiko in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem na velikonočni pondeljek, dné 19. aprila 1.1., ob 3. uri popoludne „pri Šercerj-u“ v Šmihelu nad Pliberkom. Vspored: 1. Pozdrav. — 2. Kako naj bodejo uravnane naše šole ? — 3. Poročilo o državnem zboru. Poroča preč. gosp. državni poslanec Lamb. Einspieler. — 4. Razni nasveti. Po shodu bode veselica, pri kteri sodeluje pevsko društvo „G o r o t a n^', ter domači igralci predstavljajo igro „Zamujeni vlak“. Rojaki, Slovenci iz Podjunske doline, pridite od vseh stranij v prav obilnem številu na naš shod in našo veselico. Na velikonočni pondeljek, dné 19. aprila 1897, ob 2. uri popoludne napravi isto društvo javen shod v gostilni gospe Oberwalder v Uk vali (Kanalska dolina). Vspored: 1. Pozdrav. 2. 0 delovanju deželnega zbora, poroča g. deželni poslanec Fr. Grafenauer. 3. Govori o političnih strankah, nàrodnem gospodarstvu itd. 4. Prosta zabava. Rojake, Slovence Kanalske doline, vabimo, da se v prav velikem številu udeležijo našega shoda. Odbor. V Celovcu, 17. aprila 1897. v Šolski razgovor v koroškem deželnem zboru. V 22. seji deželnega zbora, dné 26. februarja je bil obširen razgovor o naših šolah. Razpravljalo se je obširno o verski in o nàrodni šoli. V sledečem podamo bralcem glavno vsebino govorov. Posi. Muri izjavlja v svojem in v imenu somišljenikov, da ne morejo glasovati za šolski proračun, ker dejanske razmere šole ne vstrezajo potrebam. Mi imamo po čisto slovenskih krajih, ali tam, kjer imajo Slovenci ogromno večino, izvzemši tri, samo utrakvistične (dvojezične) šole, ki so pa prav za prav le nemške. Pouk je namreč kar s početka nemšk, predno otroci še znajo nemški. V krajih, kjer so Slovenci v večini, so čisto nemške šole, troie ne zastopi nemškega jezika. Sola pa 'raqj^rmti uravnana na podlagi materinega jezika, če naj je res za ljudstvo in da imajo ljudje od nje kaj koristi. Zato se obračam do visoke vlade in do dež. šolskega nadzornika, da so vendar enkrat tudi nam Slovencem pravični in da nam preskrbijo takih šol, da imajo za ljudstvo praktično vrednost. Naše zahteve so tako skromne, kakor le mogoče in ne zahtevamo več, kakor da se poučuje v materinem jeziku. Nismo zoper to, da se v višjih razredih poučuje tudi nemščina, ker pripoznamo važnost in korist drugega deželnega jezika. Deželni predsednik pl. Sclimidt-Za-biérovv ugovarja Muriju, in pravi, da je Muri govoril samo za to, da označi stališče Slovencev v tem vprašanju. Dalje pravi, da so se v zadnjih letih povsod tam, kjer so občine prosile za to, šole „poslovenile“ '), n- pr. v Št. Jakobu, na Jezerskem, v Globasnici in Šmihelu. Da ni prišlo več takih prošenj2), pride od tod, ker ljudje pripoznajo, da je koristno, če kdo zna nemški ter torej želijo, da se otroci poleg materinega naučijo tudi nemškega jezika. 3) Mislim, daje najboljše, ozirati se na upravičene želje občin. (Torej prosite za slovenske šole!) Ne more se reči (?), da je pouk v utrakvističnih šolah samo nemšk ; v spodnjih razredih je s početka slovensk (??) in še le pozneje (?) nemšk. Koroški je potreben nemški jezik in za to se poskrbi najboljše po utrakvističnih šolah. Mii. g. knezoškof poudarjajo, da se v posameznih slučajih gotovo more pravo zadeti. Pouk naj se prične slovenski in naj je še le pozneje nemški, ali v posameznih predmetih se naj tudi pozneje še uči slovenski. Važno je, da se otroci v jeziku tudi vadijo, ker sama slovnica ne zadostuje. — Imam pa še jedno željo, ki se tukaj sicer ne more uresničiti, marveč le v državnem zboru, namreč naj se vrne verska šola. Mnogo se govori o gospodovanju cerkve in duhovnikov ; ali tega nikdo ni zahteval. Cerkev in škofje zahtevajo le, naj ni nobenega nasprotja med posvetnim poukom in med nauki sv. cerkve. Posl. Grafenauer poudarja, kaj želi ljudstvo gledé šole. Naše šole so gotovo boljše, kakor v prejšnjih časih; ljudje so bolj modri, pa vendar ljudje niso boljši. Zakaj? Prva pomanjkljivost v naših šolah je, da je v njih premalo vere. Uči se sicer vera, pa premalo, ne toliko, kakor je človek v svojem poznejšem življenju potrebuje. Nemški nàrod je gotovo izomikan nàrod, pa jaz le tega ne morem zastopiti, da svoje velikane časti samo — na papirju, Pesnik Goethe je rekel : Z odraščenim nàrodom ni dosti kaj začeti, niti v posvetnih, niti ’) Da so se šole „poslovenile“ ni res. V Globasnici in Šmihelu so le šole razdelili in napravili še slabše. Zakaj pa dež. predsednik ni povedal, da so prosile za slov. šole tudi druge občine in da so se njih zahteve kratkomaio zavrnile ! ? _2) To ni res ! Prosilo je še mnogo drugih občin, pa uradniki so prošnje zavrgli in učitelji hujskali zoper nje. Dež. predsednik bi moral vendar biti bolj podučen o tem, kar se godi po deželi! — Iz besed predsednika pa sledi važen nauk : Občinski zastopi, prosite za slovenske šole ! 3) Tega tudi mi nikoli ne tajimo. Resnica pa je, da se otroci v sedanjih šolah ne naučijo niti slovenskega, niti nemškega jezika! Štev. 11. v duhovskih zadevah. Bodite pametni in začnite s šolo. Če se v šolah prav prične, moramo priti do res dobrih družabnih razmer. — To pa je le mogoče, če se v šolah vera ne le uči, marveč če krščanski duh prešinja vse predmete. Druga pomanjkljivost je osemletna šola. To ni v redu, da morajo otroci na deželi 8 let hoditi v šolo. V zadnjih dveh letih sicer otroka oprostijo od šolskega pouka, pa ravno to je tudi naopak. To oproščenje muči ne le učitelja, marveč tudi učence. Učenec zgubi namreč veselje do uka, če redno ne obiskuje več šole. Po leti so otroci domà, po zimi zopet pridejo; učitelj pa zavoljo teh otrok ne more več vsega pouka ponavljati, in ti učenci, ki po leti niso obiskovali šole, sedaj radi motijo druge pri učenju. Zato naj se napravi šestletna šola namesto osemletne, in naj se zopet vpelje nedeljska šola. Če so otroci 14 let stari, mislijo že, da so sam bog; znajo brati, pisati, računati, boljše kakor stari. Stari pa vidijo na svojih otrocih zopet druge napake, da nočejo več ubogati niti starišev, niti učiteljev. Ali je to v redu, da otroci, kakor hitro zapustijo šolo, ne poznajo več učiteljev»,■ starišev ne častijo, predstojnikov ne ubogajo? V naših šolah se je vpeljala človekoljubnost (humaniteta) kot jedino pomagilò vzgoje in samo po tej naj se učijo in vzgojujejo ljudje. Pài dragi, temu ni tako! Človekoljubnost ni jedino ih.rie najboljše pomagilo pri vzgoji, in jaz bi prosil ih predlagal, naj se v šolah vpelje nekako kaznovanje (šiba). Učitelju se mora vendar pripoznati toliko, da bode otroke kaznoval le tedaj, če šibo zaslužijo. Če že res Prusijo toliko proslavljate in posnemate, posnemajte to državo vendar tudi v šolali ; tam je šiba še v navadi. Ravno tako je na Angleškem ; Angleži so gotovo izomikan nàrod, a tam si ne morejo misliti pouka, kterega bi ne prešinjal verski duh. (Konec prihodnjič.) l>ržaviil zbor. Zadnje tri seje državnega zbora pred velikonočnimi prazniki so bile zelo živahne in burne. Na dnevnem redu so bili nujni predlogi^ o galiških volitvah in o jezikovni naredbi za Češko. Pri prvi razpravi so se v pravi luči pokazali socijalni demokrati z razsajanjem, v drugi pa so liberalno-nacijonalni Nemci nastopili z brezmejno surovostjo zoper vlado in Slovane. Volitve v Galiciji. Posl. Daszynski je stavil in utemeljeval nujni predlog, naj se voli poseben odsek 36 članov, da preišče mnoge pritožbe o volitvah v Galiciji. Zastopniki raznih strank so izjavili, da hočejo glasovati za nujnost predloga, ki se je res jednoglasno sprejela. Med govori je prišlo večkrat do velikega krika in hrupa in pravi dirindaj je navstal zlasti med socijaldemokrati in Mladočehi. Zlasti Herold je zelo ojstro prijemal socijaliste. V meritorični razpravi je Mladorusin dr. Oku-niewski obširno opisoval razne dogodke pri zadnjih volitvah. Groza prešine človeka, ko prebira ta govor in če je le en del tega, kar je trdil ta poslanec, resnica, mora se reči, da so se volitve v Galiciji vršile na strašen način. Odgovarjal je mi-nisterski predsednik grof Badeni, ki je zavračal krivdo na brezvestne agitatorje, ki so z vsemi pripomočki vznemirjali ljudstvo. Badeni je izjavljal, naj se vsi akti in vse pritožbe natanjko preiščejo, da se resnica spravi na dan, ter je obljubil, da hoče vlada nepristransko in ostro kaznovati vse prestopke. — Toliko se je videlo iz celega razgovora, da je bila mnogo kriva krvavih izgredov poljska žlahta, pa tudi razni agitatorji, ki so hujskali ljudstvo do pobojev, da je bilo 8 oseb pobitih, mnogo ranjenih in na stotine zaprtih. Burna debata se je nadaljevala tudi dné 8. aprila. Pred glasovanjem so odšli liberalni in nacijonalni Nemci, ker se predsednik ni hotel sukati po njih ukazih in volji. Vsi ostali poslanci pa so se na glas smejali tem junakom, ki se nočejo privaditi resnici, da so v manjšini in da zató INaročajte in razširjajte ^Mir64! ni treba, da bi vsa zbornica pred njimi ležala na kolenih. Konečno so se nujni predlogi z veliko večino izročili legitimacijskemu odseku. Jezikovna navedba za Češko. Še bolj razburjena, kakor debata o volitvah v Galiciji, je bila ona o jezikovni naredbi za Češko. Pokazali so se ob tej priliki v vsej svoji podivjanosti nemški Bismarkovci, Schonerer, Wolf in drugi. Stavili so namreč kar tri predloge, naj vlada prekliče jezikovno naredbo za Češko. Utemeljevalo je te predloge več govornikov. Schonererijanec Wolf (Volk) se je pri tem obnašal še bolj nedostojno, kakor kak pijani gorjanec in strastno napadel vlado in slovanske poslance. Zelo nestrpno je govoričil tudi stari liberalec Bunke in pomagal mu je na-cijonalec dr. Steinwender. Vsi ti govorniki so privlekli na dan stare liberalne fraze o „zatiranem nemštvu1', o „poslovanjenju Avstrije" itd. To so res čudni ljudje. Po novi naredbi se jim niti za las ne krati njih pravica ; nemščina ima slej kakor prej veljavo v vseh uradih in vendar kričijo na ves glas ter Slovanom ne privoščijo niti za las njihovih pravic, ktere jim gredó po postavi! jezikovno naredbo je v daljšem govoru zagovarjal miuisterski predsednik grof B ad eni. Poudarja, da se je ta naredba izdala zgolj le s stališča pravičnosti in ravnopravnosti in da se sedaj le postavno določuje to, kar je dejansko veljalo že 20 let. Z novo naredbo storil se je le potrebni prvi korak, da se vendar enkrat reši „ češko vprašanje" ter doseže sprava med Nemci in Čehi. Vlada upa, da se kmalu zopet pomirijo nemirni duhovi. Govor ministerskega predsednika, ki je kolikor toliko pomenljiv tudi za nas Slovence, se je od večine burno odobraval. Dr. Pacàk dokazuje, da naredba ni dar Čehom, kakor se kliče od nemške strani, marveč izvira le iz čuta pravičnosti in ravnopravnosti. Cehi zahtevajo samo ravnopravnost, in da ima češki jezik tiste pravice po vsej deželi, kakoršne ima nemški. — Stališče Čehov je v imenu veleposestnikov zagovarjal grofPalffy. Za Poljake se je oglasil grof Pininski, z nemške strani pa sta ugovarjala Iro in Schucker. Vladni zastopnik Buber je dokazoval, da je naredba čisto upravičena, in med drugim navedel, da je na Češkem od 219 okrajnih sodišč le 5, pri kterih niso bile vložene češke vloge. To je najboljši dokaz, kako potrebna je nova naredba. Posl. Dipauli je v imenu nemške katoliške ljudske stranke izjavil, da bode leta glasovala zoper nujnost predloga, torej s Slovani. Nemški pre-napetneži so ga zaradi tega surovo in prav nesramno napadali. Ko sta govorila še glavna govornika dr. Herold in Hohenburger, je bila nujnost predloga, naj se prekliče jezikovna naredba za Češko, odklonjena z 221 glasovi proti 153. Tako je velika večina državnega zbora pokazala, da hoče biti tudi Slovanom pravična in da je ne straši žuganje, tuljenje in vsa nesramnost nemških prenapetnežev. — Kar je pa vlada zaukazala za Češko, to mora obveljati tudi za druge dežele, koder prebivajo Slovani. Kar je prav na Češkem, mora biti dobro in prav tudi na Slovenskem. Zatd je zelo hvalevredna interpelacija, ktero so stavili poslanci Žičkar, Coronini, dr. Ferjančič, Einspieler in tovariši v 4. seji dné 7. aprila : „Ker Slovenci v slovenskih pokrajinah vkljubu jasnim določbam drž. temeljnih zakonov ne uživajo povsod popolne ravnopravnosti pri upravnih in sodnih uradih, vprašajo podpisani skupno ministerstvo : Kdaj misli ono za Slovence na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem, v Trstu in Istri izdati jednako jezikovno naredbo, kakor jo je izdalo dné 5. aprila za Češko?" Jezikovna naredba in celovški mestni očetje. In zopet so zaropotali slavnoznani mestni modrijani na celovškem rotovžu! Jezikovna naredba za Češko in interpelacija slovenskih poslancev, kdaj se upelje taka naredba tudi za slovenske kraje, jih bode v oči, jim je vnela nemško kri. Prvi je zaropotal mladi dr. Metnic, pomagala sta mu „stara politika" dr. Abuja in Tschebul (Čebulj). In za to trojico so vdrli vsi drugi mestni očetje izvzemši le dva, gg. Bitner in Manndorff. Dr. Metnic, podžupan, dež. glavarja namestnik, po svojem poklicu pa odvetnik, ki se ne brani tudi ne slovenskih novčičev, kaj rad ropota zoper „bin-dišarje", in da bi šlo po njegovem, bi najrajši potopil vse te ljudi v žlici neslanega kropa. Tega ta glavni modrijan na celovškem rotovžu seveda ne pomisli, kaj bi brez tistih „bindišarjev“ počeli celovški „nemški“ trgovci, obrtniki itd., in da bi celo marsikteri premodri „dohtar" moral s trebuhom za kruhom v blaženi „rajh“, če bi ne imel slovenskih strank! Morda pridejo take misli tudi bivšemu dež. poslancu, sedaj še mestnemu odborniku g. dr. Abuji, ki se tako rad postavlja kot „fortschrittlich gesinnter Slovene", ki pa porabi vsako priliko, da osramoti s strupenim jezikom pošteno slovensko stvar, grdi slovensko ime ter tako pljuva v skledo, iz ktere je prej sam zajemal! On, kakor njegov pomagač Čebulj, se morata sedaj, posebno zopet po zadnjem napadu na Slovence, s posebnimi čuti spominjati mlajših let, ko sta se grela po slovenskih čitalnicah, pela slovenske pesni in se kazala navdušena Slovenca! Kar je ta trojica govorila zoper jezikovno naredbo, ni prav nič novega. Stare liberalne fraze, prazno zavijanje, ki se je že tolikokrat zavrglo in še večkrat od „duhovitih“ nasprotnikov zopet in zopet pogrelo in privleklo na dan. Opomniti bi k večjemu še bilo, da je mladi Metnic bral svoj govor (ali mu ga je napisal kdo drugi, ne vemo). Abuja in Čebulj pa sta v politiko vanju že toliko izurjena, da sta svoje misli povedala vsaj iz glave. Bobneča resolucija, ktero je predlagal Metnic, ugovarja onim poslancem, časopisem itd., ki so bili za jezikovno naredbo ter zahvaljuje one, ki so zoper njo. Bum! Sedaj je gotovo rešeno nemštvo, ali kaj? Nam se pa le zdi, da se svet še ravno tako suče po sprejeti resoluciji, kakor prej ! Iz govorov se vidi, da bodo isto komedijo, ktero so dné 13. t. m. predstavljali na celovškem rotovžu, ponavljali tudi po drugih občinskih zborih, zlasti po slovenskih krajih. Zato rojaki pozor! Pazite na početje nasprotnikov in takoj poročajte o vsem! Ker ljubeznjivi mestni očetje tako iskreno ljubijo nemštvo, nam bodo gotovo hvaležni, da jim postrežemo tudi z nemškimi besedami. Evo toraj besede nemškega pesnika: „Es will der Spitz aus eurem Stali Uns immerdar begleiten. Doch seiner Stirarne lauter Sellali Beweist nur, dass wir reiten!“ I>©|msI prijateljev» Kronski darovi za veiikovško šolo. V „Miru“ štev. 36. 1. 1896. in v štev. 1. do 9. t. 1. izkazani zneski v skupni svoti 751 kron 20 beličev odposlali so se dné 7. t. m. v korist velikovške šole družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po poštnem položnem listu štev. 12. — V ta namen so darovali: Žrtev prognanea v Sibiriji povodom izvolitve dičnega g. Lamberta Einspielerja 5 kron ; Martin Kuhar p. d. Kotnik v Kotljah 1 krona 30 bel. ; župnik Fr. Stingi v Kotljah 1 krono 20 bel.; župnik Vaclav Valeš vGutštanju 2 kroni; uzorni rodoljub Fr. Reš je nabral pri rodoljubnih Gorenčanih 6 kron; Luka Guec v Sinčivesi 3 krone ; hranilno in posojilno društvo vsled sklepa občnega zbora 100 kron; preč. g. P. Hubert Rant, frančiškan v Aleksandriji, je nabral pri nekem sestanku Slovencev in Hrvatov 19 kron za pobita okna velikovške šole. — Vkup 138 kron. — Hvala ! — Živeli nasledniki ! Iz Celovca. (Ustanovitev kmestke zadruge.) Vsi stanovi se dandanašnji združujejo, da se potem z združenimi močmi potegujejo za svoje koristi. Za drugimi stanovi tudi kmet ne sme zaostati. Zelo važen pripomoček za združenje kmetskega stanu so kmetske zadruge. Take zadruge se snujejo po raznih krajih. Mnogokje so se že dobro obnesle. Danes moremo svojim bralcem naznaniti veselo novico, da se je taka gospodarska zadruga ustanovila sedaj tudi za čelov-ško okolico. S tem se je storil za kmetski stan važen korak in vsak rodoljub, vsak prijatelj kmetov, ga more z veseljem pozdraviti. O namenu, uravnavi in delovanju nove zadruge bodemo natanjko pisali; danes poročamo samo o ustanovnem shodu zadruge. Dné 8. aprila se je zbralo precejšnje število slovenskih kmetov iz celovške okolice v Sandwirtovi dvorani. Za predsednika zborovanja je bil izbran g. posestnik J. Božič v Pokrčah, za zapisnikarja g. kaplan K oz man. Sklicevatelj shoda, g. prefekt V. Podgorc, je v daljšem govoru pojasnil pomen in namen nove zadruge, ki morejo še pomagati kmetskemu stanu. Z združenimi močmi more zboljšati svoje gospodarstvo, n. pr. živino- in sadjerejo, more boljše prodajati svoje pridelke in ceneje kupovati, kar potrebuje, n. pr. dobra semena, stroje in drugo. — Gosp. urednik Čulik je v krepkih besedah kazal, kako je liberalizem škodoval kmetskemu stanu in kako mu še vedno škoduje po slabih postavah in napravah, ktere je upeljal. Zato naj se kmetje trdno združijo, da se skupno branijo hudega nasprotnika. — Ustanovitev zadruge priporoča dalje č. g. župnik dr. Amšl. — Na to se preberejo in potrdijo pravila ter se določi, da bode vstopnine 1 krona, opravilni delež 10 gld. in glavni delež 25 gld. — Za predsednika zadruge se voli posestnik g. J. Ure v Voglah, za njegovega namestnika g. J. F rie v Podstražišču, in za knjigovodjo g. V. Podgorc. Dalje se voli 9 odbornikov in 5 nadzornikov. — S tem je nova zadruga ustanovljena. Naj prav krepko in uspešno deluje v blagor našega kmetskega stanu in naj jo vedno spremlja božji blagoslov! —m— Iz celovške okolice. (Po volitvah.) Poroča se nam, da se liberalci močno jezijo in žalujejo za Kiršnerjem, ker je propadel. S pravo surovostjo in znano liberalno „omiko“ obdelujejo tiste, ki nočejo v njih rog trobiti in pod njih komando biti. Same jeze zaletavajo se v novega poslanca gosp. Lamberta Einspielerja, rekoč: „No, zdaj imajo Slovenci enega korarja in duhovnika za poslanca; pa v e11«Iveinsi Itat.-pol. ir kaj bo duhovnik storil za nas v državnem zboru?" No, tako dobro kakor „pavr" Kiršner, nas bo v državnem zboru zastopal vsak duhovnik, še naj-zadnji kaplan! Kaj pa je Kiršner s' svojo liberalno stranko storil za kmete? Nič! Pravi poslanec pa je tisti, ki se neustrašeno in možato poteguje za pravice in koristi vseh nàrodov, in to od gospoda novega poslanca pričakujemo. — Zares ne vem zakaj se liberalci tako bojijo duhovnikov. No, poreče kdo, kako to, da bi se liberalci duhovnika branili ; saj pravijo, da so tudi dobri katoličani, da niso zoper vero itd. Ja, ja; to ti že verjamem; pa tako radi govorijo le pred volitvami. V resnici je drugače. Kdor ž njimi občuje ali jih od strani opazuje, bode koj spoznal, kakega duha da so. Več slučajev bi se dalo navesti, omenim samo jednega. Ko je bila na Žihpoljah volitev, je bilo nekaj Slovencev v drugej gostilni. (Slovenci se niso udeležili volitve.) Tja pride od volitve nek liberalec, ob enem občinski odbornik. Pa on je moral svojo liberalno omiko ali „pildengo“ med potjo zgubiti, da so jo morali drugi za njim prinesti. Drugače bi ne mogli začeti zabavljati, kakor so že vajeni. Pa oštir je bil toliko postrežljiv, da jim je duri odprl in pokazal, kje se ven gré. Pa kakor pregovor pravi, beseda dà besedo. Prišlo je do besede vera, in ta možicelj, a pardon, občinski odbornik, pravi: „E, kaj vera, vera »ist Nebensache«". Vera je torej pri njih le postranska reč. Zares vneti katoličani so ti presneti liberalci ! — Tudi g. Kiršner se je pokazal že večkrat, kak prijatelj je verskim reéém. Ko je bila v deželnem zboru dné 8. marca t. 1. obširna debata o predlogu za vpeljavo vero-nauka na višji realki, je bil ta gospod seveda zoper. Nič ni pomagalo, čeravno je gospod deželni predsednik to reč zagovarjal in priporočal. Še trije liberalni poslanci so glasovali za ta predlog, Kirš-nerju se pa to ni potrebno zdelo! To so potem tisti liberalni „vneti kristijani". — Lutrovska „Bauern-zeitung" od dné 15. marca tuguje in jadikuje, Slovencem očita agitiranje, in pravi, da je Kiršner padel kot žrtev „klerikalne Wùhlarbeit." Ja, ljuba tetka! Ali ti ni znano kakšnih pomagil so se posluževali tvoji pomagači? Z desetino in z roboto strašijo ljudi, lepe obljube delajo, z lažmi begajo ljudi po bauerntagih, postavim kakor na Budi, ko je Kiršner rekel, da imajo liberalci skrb za kmeta in da ni res, kar je njemu g. Ahac očital, da on (Kiršner) sam ne plačuje vse škode, ki jo dela divjačina v njegovem lovu. J. Ahac v Celovcu je bil namreč rekel, da je Kiršner v deželnem zboru predlagal samo zavoljo volilcev, da naj se prena-redi lovski zakon, on sam (Kiršner) pa da ne plačuje škode. Kiršner je zató tožil Ahac-a, ki je pa bil oproščen. Pri bauerntagu na Budi je Kiršner trdil med drugim, da Ahac sicer ni bil obsojen, da so pa vse priče, razun jedne „slovenisch-clerical“ izpovedale, da Kiršner plačuje škodo. Na to je poslal Ahac v „Bauernzeitung“-o popravek, da so se tri priče od 5 izrekle za Ahaca, torej proti Kirš-nerju. Če treba, dobi se lahko še več prič, da Kiršner ni plačeval vse škode! Ta na popravek g. Ahac-a ni več odgovoril. Iz tega pa se vidi. kaj se na bauerntagih natvezuje ljudem kot „res-nica". Zató pa, kmetje, vam kličem : proč od liberalcev in nemškutarjev, proč od „bauernbund-a“ in ne berite „bauernzeitung“-e ! Slovenski kmet. Iz Slov. Plajberga. (Volitve.) Častiti gospod urednik ! Ker vam še nihče ni sporočil, kako je bilo pri nas na dan volitve, jo hočem jaz, čeravno nekoliko pozno, vsaj površno opisati. Tudi pri nas je šlo vse prav „po ogersko". Z gospodom okrajnim glavarjem (!) se je pripeljal neki liberalni gospod iz Borovelj, da nas pouči, kako moramo voliti. Bekel je med drugim: nikar ne poslušajte duhovnikov in nikar tako ne volite, kakor oni želč, ker oni ne vejo (tako je modroval), kako se kmetom godi, ker ž njim premalo v dotiko pridejo ( ! ! ). Kes čudno ; skoraj ni dneva, da bi dušni pastir ne govorili z enim ali drugim kmetom. In vendar se upa liberalni Borovčič na dan s takimi lažmi, in hoče, naj bi mu verjeli. Ali ni to smešno? Dalje je rekel: če bote volili po želji duhovnikov, bo spet prišla robota in desetina in še več takih kvant je privlekel na dan. — Prišlo je prav veliko volilcev, ker so se fužinski gozdarji in rudarski ravnatelj tako rekoč skušali, kdo jih bo več prignal. Udeležili smo se tudi volitve v 5. kuriji in ostali v manjšini za 20 glasov. V 4. kuriji je nasprotnikom pa bolj trda predla ; zato so si prizadevali na vse pretege, obljubovali in pretili, da so enega izmed naših pregovorili, enemu pa niso več pustili voliti, čeravno je predzadnjemu volilcu že za hrbtom stal, ko je ta še volil. Tako smo dobili mi 18, nasprotniki pa 21 glasov. To je bilo veselje med nasprotniki! Pokali so topiči in tudi godba je svinala, čeravno je bil petek. Pa to še ni vse. Ne-kteri od naših so šli precej domov. Drugi, ki so imeli daljšo pot do doma, so se hoteli nekoliko okrepčati v gostilni. Pa nemškutarji, na čelu njim njih voditelji, so začeli naše može, kteri so mirno sedeli, kar pri durih ven metati, po glavi tolči in g-ossp. cIi.sojètvM.! suvati. Oštir in župan je kar besnel in križal: kar je „metudijev“, vse ven zmečite! Le to je dobro, da se ni kaka nesreča zgodila; kako labko bi bili kterega do smrti pobili. Ali to ni prav po „oger-sko?“ Nemčurji nam zmirom govorijo od nemške „olike“ in „omike“ ; ali to nam ponižnim Slovencm noče v glavo, da se mora nasprotnik kar pobijati ; ja, če bomo vas posnemali, ali ne bomo hujši kot divjaki v Afriki ? Kdo pa bo potem še življenja varen, in kam pridemo, če bomo vvašej omiki napredovali?! Iz Ovber. (Ti rajaš, tovariš pa umira. — Stari rod.) Na pust smo v grob podjali prvega gasilca, 19-letnega Petra Gorenci. Morda se iz tega dogodka kdo nauči previden biti. V petek so ga glava in noge bolele, pa je še nesel pošto v Velikovec v petek in soboto. V nedeljo pred-poldnem je zgubil zavest in po polnoči dobe njegovi plešoči tovariši naznanilo: Peter je umrl. Ni se jim več ljubilo rajati, tudi na pust ne. Smrt, ti delaš mladini strah, ti znaš pridigati! Besede, na grobu govorjene, so mlade tovariše rajnega ganile, zakaj eden izmed njih je moral namesto na pustno veselico pred Sodnika. — V naši fari jih je več, ki nosijo 80 let na plečih. Med njimi je pokojni učitelj Janez Pajs, ki je Slomšekovo knjigo: Blashe in Neshiza v nedelski sholi“ pisal za tiskarno. Knjiga je izšla 1. 1842. v Celji in Slomšek so bili takrat „vosenishki fajmoshter“. Eua ženska še s 94 leti caplja okoli, da si išče kruha. Zdaj še namerava iti v svojo občino, v Granico blizu Št. Pavla, po denar. Lani jih je šest umrlo, ki so bili črez 70, eden je bil 85 let star, tedaj 7 starih. Letos je smrt pobrala eno z 81 leti. Iz Češkega. V nekterih čeških listih čitamo zanimiv slučaj, iz kterega sledi jasno, kako važno je zavarovati svoje življenje za slučaj smrti. V Meluiku umrl je tamošuji profesor trgovinske šole g. Jaroslav Pavliček v starosti 30 let. Prav pred svojo smrtjo dné 22. januarja t, 1. dopoludne dal se je zavarovati pri banki „Slaviji“ v Pragi za 1000 gld. po pogodbi, kije stopila z gorenjim dnem ob 12. uri opoludne v veljavo in prav tistega dné popoludne ob štirih je nagloma umrl profesor Pavliček. Kakor razvidimo iz zahval, ki jih je poslala vdova po čeških listih, izplačala ji je »Sla-vija“ takoj brez najmanjših ovir in brez odtegljajev zavarovani kapital. — Dobro je tedaj zavarovati svoje življenje za slučaj smrti. Zavarovati pa m treba svojega življenja pri tujih, naši narodnosti cesto sovražnih zavodih, kajti kakor kaže gorenji slučaj, zasluži zavarovalnica „Slavija“ tudi naše zaupanje. 쮩lìtiéfii pregled. Avstro-Ogerska. V naši notranji politiki je bila zadnji čas vsa pozornost obrnjena na delovanje novega državnega zbora, o kterem govorimo na drugem mestu. Listi pišejo, da postane mlado-Češki poslanec dr. Kaizl v kratkem minister za Češko. — Na Primorskem je stanje za Slovence čim bolj žalostno in neznosno. V mnogih mestih Slovenci niti ob belem dnevu niso več varni življenja. Do večjih izgredov je prišlo zadnjič v Kopru. Lakonska druhal je ljuto napadala slovenske vojaške novince, ko so prišli k novačenju, in slovenske dijake na učiteljišču. Brez vsakega povoda so jih napadali in pretepali in niti vodstvo, niti policija jih ni varovala. Kako dolgo se bode lahon-ska nesramnost od višje strani še mirno gledala? — Tudi v gališkem mestu Chodorowu je prišlo do velike rabuke in pretepov med železniškimi delavci in židovskimi trgovci. Ti so namreč delavce tako hudo stiskali in goljufali, da so si začeli pomagati s silo. Še le vojaki so zopet naredili mir. — Socijaldemokratični listi že rotijo svoje pristaše, naj praznujejo na dan 1. maja. Delavci v državnih službah pa ta dan ne dobijo prosto. Druge države. Lani se je z Laškega v druge dežele izselilo okoli 300 tisoč ljudij. Ubogo ljudstvo! — Pri Viljemovi stoletnici se v Berolinu nihče ni spominjal starega Bismarka. Tako svet plačuje! — Dozdaj v Nemčiji ni bilo verske prisege pri sodiščih. Zanaprej pa se na predlog antisemitov uvede. — Po veliki noči pride kneza Ni-kita obiskat srbski kralj Aleksander. — Na Kreti se boj nadaljuje. Razmerje med Grki in Turki je čim več napeto. Zadnje novice o tem se glasijo: Poslanci evropskih velesil so sultanu že izročili načrt za samoupravo Krete. Po tem načrtu naj kreški deželni zbor voli guvernerja, sultan pa ga potrdi. Dné 4. aprila se je v Retimnu vnel velik boj med ustaši in Turki, ki so se morali umakniti z velikimi izgubami. Anglija, Rusija in Francija so sklenile odposlati še več vojakov. Dokler na Kreti ne bode vsaj 20 tisoč evropskih vojakov, ni misliti ondi na kak red. Zanimivo je postopanje evropskih vlad v tem oziru. One se ne morejo zje-diniti za pravo in odločno postopanje. Samo to je jasno, da na vse uačine varujejo Turka. In tako gledamo čudno prikazen, da vlade varujejo Turku njegova posestva v Evropi, v Aziji pa turški divjak naprej mori in kolje krščanske Armence, ne da bi ga kdo pri tem motil ali mu branil. — Na grško-turški meji so čete že prestopile mejo in prišlo je do manjših prask. Velesile so naznanile grški vladi, da za slučaj vojne med Grško in Turško prepustijo vso odgovornost tisti državi, ki vojsko napove, da pa nobena ne sme imeti koristi od te vojske. V Atenah vlada velika nevolja, celo proti kralju, ker Turčiji vojske ne napove. Toda po naznanilu velesil kralj vojske ne more napovedati. — Zadnje dni je bil v Stari Srbiji v Novem Varošu hud poboj med kristjani in mohamedanci. Mnogo je pobitih in ranjenih. Turki so napadli kristjan-ske hiše in jih izropali. Na grški meji je zdaj že 120 tisoč turških vojakov. JSf o v i è a r. JPozoì'! Častite rodoljube duhovslcega in posvetnega stanu opozarjamo na vabilo na prvem mestu ter jih tudi tu prosimo, da se v prav obilnem številu udeležijo občnega zbora Icatol.-pol. in gosp. društva dné 22. t. m. Pomeniti se moramo o važnih zadevah, zato pridite vsi! Na svidenje! Na Koroškem. Šnablegerjeve fužine v Rablju je kupil grof Henkel-Donersmark v Volšberzi za 850 tisoč gld. — Davica (difteritis) se je pokazala v Železni Kaplji in Koprivni. V Kaplji so zavoljo tega šolo zaprli. V Št. Jurju na Vinogradih je precej močno nastopila bolezen influenca. — Dné 10. t. m. je v Celovcu več vojakov zapustilo kosamo brez dovoljenja. Straža jih je potem iskala po mestu. V Št. Petru ob Celovcu so našli jednega pobeglih vojakov, ki se je pa branil iti s stražo. Začeli so se tepsti in vojak J. Sevšek je bi! ranjen z bajonetom tako hudo, da je takoj obležal mrtev. — 12 starčki, kterim so knezoškof na veliki četrtek v celovški stolnici umivali noge, so stari vkup 904 leta. — Občinski odbor na Rudi je imenoval Pliberškega Lud. Herbsta za častnega občana. Kaj pa je tega treba bilo? — Svoje cenjene naročnike opozarjamo na Bartel-ov inserat na zadnji strani. Na Kranjskem. Za Preser in okolico se je ustanovila kmetijska podružnica. — Zatiški samostan so od države kupili oo. cistercijenzi. — Neki pijani hlapec je 29. marca hotel prepeljati čez Savo iz Mavčič v Mače nekega pastirja. V sredi Save se jima čoln prevrne. Rešila bi se bila oba, da ni hlapec lovil čolna, deček pa kozo. Tako je pa oba odnesla Sava. — Umrl je dné 30. marca g. Fr. ŠLajer, notar v Metliki. — Dné 31. marca je v Gočah pri Vipavi strela udarila v neko hišo in jo užgala. S hiše je strela odskočila v hlev in ubila jednega vola. Hiša je pogorela. Že lani je strela udarila v ravno to hišo. — Mestna občina ljubljanska je sklenila udeležiti se razstave za dobrodelne naprave, ktera se bode povodom 50 letnice cesarjevega vladanja prihodnje leto priredila na Dunaju. — Kranjska hranilnica je razdelila za dobrodelne namene 58.442 gld. Žalostno je, da se ta bogati zavod tako malo ozira na slovenske potrebe. — 6 dvojčkov se je rodilo dné 28. marca v župniji Preserje pri Borovnici. Prva dva sta bila fanta, druga fant in deklica, pri tretjem porodu pa obe deklici. Pač redek slučaj, da se kar v eni fari eden in isti dan rodi 6 dvojčkov. Na Štajerskem. „Celjski Sokol“ sije oskrbel novo društveno zastavo, ktero bodo slovesno blagoslovili ob binkoštnih praznikih, dné 6. in 7. jun. t. 1. Vršile se bodo lepe ndrodne slavnosti in velika ljudska veselica na prostem. — Na cvetno nedeljo sta se iz Maribora odpeljala v Rim čč. gg. gimnazijski profesor Jak. Kavčič in učni prefekt Fr. Korošec. — Od dné 3. do 12. aprila je bil sv. misijon v Trbonjah. Od dné 19. do 25. pa bode v Lembachu. Na obeh krajih so misijon vodili gg. lazaristi iz Celja. — Umrl je v Celju dné 4. aprila po dolgi in mučni bolezni dr. Fran Krušič. Pokojnik je bil izboren zdravnik in vrl rodoljub. •— Koncem tega meseca imajo v Celju občinske volitve. Udeležijo se jih menda tudi Slovenci. — Bolnišnico napravi nemški viteški red v Ormožu. Na Primorskem. Nadvojvoda Ludovik Viktor je pregledoval podružnice „Rudečega križa“ v Ljubljani, Trstu in Gorici in se potem odpeljal v Zagreb. — Umrl je preč. gosp. Auton Gregorčič, kurat v Št. Ferjanu, dné 7. t. m. zvečer. — Trgovsko-obrtno društvo snuje se za celo goriško deželo s sedežem v Gorici. Z veseljem mora se pozdraviti prvi korak, s kterim se začne gospodarsko združenje goriških Slovencev V trgovskem oziru. Vstrajati treba! — Misijon imajo v Dornbergu. — V Nabrežini snujejo zadrugo krčmarjev, kteri glavni namen bode, pokupiti v prvi vrsti domače vino od domačih kmetov in tako podpirati domačine. Ta namen je zelo hvalevreden. — V Nabrežini je omamila strela 31. marca tri kamnoseke, jednega je ubila. — Svojo posojilnico so si ustanovili Slovani v Voloskem. —• Italijanski listi pišejo, da Italijani ne bodo pustili Nabergoja v mestni zbor, naj tudi ministerstvo in upravno sodišče razsodi, da je njegova izvolitev veljavna. S silo mu torej hočejo zapreti vhod v mestno zbornico. Bode-li vlada to mirno gledala? Ali je Trst še v Avstriji? Po drugih deželah. Slovenska ljudska šola in sicer prva v Severni Ameriki, se je nedavno otvorila v mestu Jollist. — Goldinarskih bankovcev je bilo koncem februarja v prometu še nad 730 tisoč. — Kartografični zavod Freytag in Berndt na Dunaju je izdal dve jako zanimivi karti o strankah novega državnega zbora. Zaznamovani so volilni okraji z izvoljenimi poslanci, politične stranke in dodanih mnogo drugih zanimivih podatkov. Cena je 1 gld.____________________________________ Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Župnijo Bilčoves je dobil tamošnji provizor, č. g. Jož. Vi n tar. Čestitamo! — Za beneficijata v Kortah je imenovan č. g. Jan. Slomšek, vpo-kojeni župnik v Labovkovji. — Za provizorja v Raugersdorfu je imenovan tamošnji kaplan, g. Jož. Brabenec. — Misijon so imeli od 28. marca do 5. aprila v Št. Janžu na Mostiču. Vodili so ga č. oo. J. Franz, R. Walter in J. L empi iz družbe Jezusove. Umrl je dné 5. aprila č. g. Ferd. Got sc h, župnik v Rangersdorfu, star 81 let. — Dné 10. t. m. je umrl v Koprivni tamošnji župnik, č. g. Jožef Oswald, star 66 let. Rodil se je dné 39. avg. 1831. 1. v Šmarjeti ob Velikovcu, bil v mašnika posvečen dné 31. jul. 1861. — V Strassburgu je dné 12. aprila umrl dekan in župnik, č. g. Albin J 6 r g e r , star 64 let. Naj pokojnim sveti večna luč ! N ovoinušniki. Nove maše bodo letos darovali sledeči gg. bogoslovci celovškega duh. semenišča: Iz IV. leta: Ant. Kaplan iz Komarov na Češkem; R. Pit-terle iz Taistna na Tirolskem; S. Rehrl iz Laufen-a na Bavarskem ; Fr. R o s m a n iz Kostanjevice na Kranjskem. Iz III. leta: 0. Brunner iz Obermilstata ; B. Hochl iz Št. Pavla; Fr. Ott iz Giinselsdorfa na Nižje-Avstrijskem; Iv. Schwaiger iz Ebs-a na Tirolskem; Josip Z eie h en iz Št. Jakoba v Rožu. — Med imenovanimi je 6 Nemcev, 2 Slovenca, 1 Čeh. Naznanilo. Ker so nam nekteri snopiči knjig: Kristusovega življenja in smrti" (od dr. Štefana Kocijančiča) in „Življenja svetnikov in svetnic božjih" (od dr. M. Rogača in Torkarja) pošli ter se bodo na novo natisnili, prosimo vse naše častite gg. poverjenike, naročnike in odjemalce knjig, da blagovolijo nekoliko časa potrpeti, oziroma da naj sedaj ne naročujejo teh knjig, kolikor časa se po listih ne naznani, da so iste zopet dobiti. Spoštovanjem vodstvo tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu. dopinovi. Pliberk, dné 29. marca: Prignalo se je 6 bikov (po 100 do 200 gld.), 120 pitanih volov, 300 vprežnih volov, 80 juncev, 200 krav, 30telic. Prodalo se je 60 pitanih volov (po 20 do 32 gld. novi cent žive vage), 200 vprežnih volov (po 25 do 28 gld.), 60 juncev (po 25 do 28 gld.), 50 krav (po 60 do 100 gld.), 10 telic (po 50 do 70 gld.). Sejem je bil dobro obiskan, kupci so prišli s Tirolskega, Gor. Avstrijskega in iz Švice. Ukve, dné 2. aprila. Sejem je bil zbog slabega vremena slabo obiskan. Kupci iz Trbiža in Naborjeta. Prignalo se je 7 volov, 12 krav, 5 telic, 10 ovc. Šmohor, dné 5. aprila. Prignalo se je 4 konje, 1 bika, 8 juncev, 110 krav, 10 telic. Obisk je bil slab in samo domači kupci. Grcbinj', dné 5. aprila. Prignali so: 2 bika (po 22 do 26 gld. novi cent), 180 pitanih volov (po 29 do 31 gld.); 200 vprežnih volov, 80 juncev, 210 krav, (po 23 do 25 gld.), 70 telic (po 25 do 28 gld. novi cent), 103 ovce. Obisk je bil bolj slab. Kupci iz Celovca, Tirolskega in mesarji. loterijske srečke od 10. aprila. Trst 21 9 49 40 50 . Line 81 83 42 31 1 Tržne cene v Celovcu [dné 15. aprila. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 5 28 6 60 rž 4 24 5 30 ječmen — — — — oves 2 16 2 70 hejda 3 30 4 12 turšica (sirk) ........ 3 35 4 19 pšeno (kaša) 7 — 8 75 repica (krompir) 1 20 1 97 deteljno seme. . grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 60 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 85 kr. do 2 gld. 60 kr., slama po 1 gld. 45 kr. do 1 gld. 65 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 60 do 70^ kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 155 gld. JpjP* Slovenci! 1^1‘itliio zaliajajte na slovenske skodle! '“HSjjf U čenča, zmožnega nemškega in slovenskega jezika, takoj sprejme Peter Merlili, trgovec v Celovcu. Staro, še jako trdno pnevmatično kolo se prodi Kje? pové upravništvo „Mira“. Zaloga vina. J. M. Pujman, Dignano, Istra, pošilja in razprodaja od 56 litrov naprej pristna bela in črna vina od 19 do 25 kr. liter, postavljeno na c. kr. državni kolodvor Dignano. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči. Mali vzorčki se ne pošiljajo. Pijančljivost se dà ozdraviti z antibetinoin,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. * Ime zavarovano. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi želeKne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Plaako v Celovcu, Burggasse št. 12. Tudi priporoča najnovejša pnevmatičnu kolesa (bicikeljns) v raznih velikostih in po najnižjih cenah. fPfp"“ divisa sic© sol prodaja po najnižjih cenah Tonin Knnnnn trgovec v Celovcu, na novem trgu lJUbip JVUpptil, (Keuer Platz) št. 4. Naj novejše mode 3L 3» $) prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobnine priporoča Marija Possod y Celovcu, Burggasse štev. 2. Prevzemajo se tudi stari slamniki v popravljanje in moderniziranje. M e il, garantiran pitanec, za čebelarje v plehastih škatljicah po 5 kil franko za 3 gld. 50 kr.; v škafih po 20 in 40 kil, kilo po 56 kr. gl fini pristni brinjevec ^ liter po 1 gld. 50 kr., tri litre franko za 5 gld., pošilja proti poštnemu povzetju Egidij Jeglič, trgovec na Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem. -s-t ||t m- C. in k. dvorna tovarna za orgije bratov Hieger v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šiezija, podružnica v Budimpešti VIL, Garay-ntcza št. 48 v lastni hiši. Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji. Ceniki zastonj. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda (Gorica) naznanja, da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ti lici Bai-zolli ni v dorici. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. £8®“ Za pristnost so jamči. Po najvišjem ukazu Njih c' 'n aPost- Veličanstva. XXXI. državna loterija za civilne dobrodelne namene 7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov s 3834 pred-dobitki in 3834 po-dobitki v skupnem znesku 165.00« Klatili kron in 100.950 goldinarjev avstr, veljave, in sicer: 1 dobitek 150.000 kron v zlatu, 1 dobitek 13.000 krmi v zlatu. 1 dobitek . gld. 5000 1 dobitek gld. . . gld. 1300 14 dobitkov gld. 150 = 2100 182 dobitkov gld. 20 = ' 3640 1 4000 3 dobitki „ 1000 = 3000 18 Ji „ 100 = 1800 584 „ „ 15 = 8760 1 3000 4 500 = 2000 28 n „ 75 = 2100 350 „ „ 12 = 4200 1 2000 4 l 300 = 1200 52 ji „ 50 = 2600 1350 „ „ 10 = 13.500 1 1800 4 200 = 800 96 „ 30 = 2880 660 „ „ 7 = 4620 1 J» • • » 1600 8 dobitkov „ 175 = 1400 50 n „ 25 = 1250 4400 „ 6 = 26.400 ŽreTmiije je nepvelslicno line IO. junija, Jedna srečka stane 2 gld. avstr, veljave. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih in brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk zastonj. ZUZZZ Srečke se dopošiljajo poštnine presto. ZZZZZZU Od c. kr. loterijskega vodstva. Oddelek drž. loterij. Pristen kranjski fižol za seme I imenovan „Boccliinis“ (iz Ritmico na Kranjskem) | priporoča ^ | A. Kiesewetter v Celovcu. £ Zalogo tega fižola imajo tudi fr fr ^ S. Dežmamm dodici v Celovcu in Jau. Messner v GraMtanju. ^ OVES („W illkoiimi44)* Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO» Lito zolezo, surovo ati prirejeno, za vsakovrstne stroje, Bogato ilcstrovanl 192 strani obsoznl ceniki v slovenskem in nemškem jezike sa zahtevanje takoj zastonj. IG. IIK L LEK. DUINA J s]3 ritATERSTRASSE A2 49.-^S Preprodajalci se Iščejo. Pivovarna kneza Adolf .Jožef Scliwarzen-berg v Protivlnu (Češko) priporoča izvozno pivo in ležak. Je v ssalog'i in Loči se v restavraciji „Kokl“ „k prvemu krajcu14 kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu. Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo. Spoštovanjem R. Koki. Delol j libile osebe — povsod — ktere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod 3^-,,ZukiiiiftsvorH«rge4’ Gradec, poste restante. lledavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. ded vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, rganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček jpriporoča ^ ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni T joxvea asi po ti i elee, Baruch Gyuia, Miskoicz št. 188 na Ogerskem. Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš „Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite _________________________ mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Kani Tuč v Geviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelifi. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.