INTERVJU
DOBRODELNO
SPORT
Majda in Marjan Petan, glasbenika
str. 26-27
Gimnazija Celje - Center zbrala že 50 tisoč evrov
1СЛ ;©
On
Prekmalu za sklepe glede
Žganka
str. 19
St. 44 / Leto 72 / Celje, 2. november 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
asamo
AKTUALNO
Hrana - koliko stane in koliko je vredna?
Cene mlečnih izdelkov, mesnin, jajc, sadja in zelenjave počasi, a vztrajno rastejo. Nekatere opravičujejo s slabo letino, ki je letos oklestila tudi ponudbo jabolk, druge z razmerami na globalnih trgih, pri tretjih so trgovci enostavno skočili na podražitveni voz, ko je ravno že krenil. Če smo na ceno potrošniki še občutljivi, šoštanj pa smo pri vrednosti povsem izgubili kompas. str. 12-13
Bomo v prihodnje še premikali urne kazalce?
str. 2-3
GOSPODARSTVO
Žalski Tehnos je slovenska zlata gazela str. 4
Bolnišnici Topolšica negativno mnenje str. 6
KRONIKA
V šolo s plašilno pištolo
str. 14-15
REPORTAŽA1
Plečnik na Celjskem
str. 36-37
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
Preverite prosta delovna mesta!
str. 17
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
■VI	■ TRANSPORT PO SLOVENIJI
~	BREZPLAČEN!
g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
£ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Lu	Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek
>	Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek
x	POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVAUH (+ 0.30 €).
Oj	TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK:
cca 200-250 kg!
Jr
V
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ka^t&t "р>иг*ш s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Ključni dejavnik v digitalizaciji ali avtomatizaciji ni dober računalnik, marveč dober sodelavec.« Anton Kisovar, direktor podjetja Tehnos
»Vznanstvenem okolju je popolnoma nepomembno, od kod prihajaš. Pomembno je le to, kaj lahko k projektu prineseš in ali znaš sodelovati, razvijati nove ideje, se povezovati.« Dr. Damjana Drobne, letošnja dobitnica Jesenkove nagrade
»Ne pomagamo zato, da bi nam peli hvalospeve, pomembno je, da lahko naredimo nekaj dobrega. V tem duhu tudi vzgajamo dijake.«
Marjana Turnšek, mentorica dijaške skupnosti GCC
»Vedno bolj se zavedava, kakšno srečo sva imela, da sva se našla. Da si lepšava življenje z glasbo.«
Majda Petan, pevka
»Po svetovnem prvenstvu na Madžarskem so predstavniki kluba pristopili k meni in mi ponudili sodelovanje, obenem tudi turško državljanstvo.«
Mihael Žgank, judoist
ČETRTEK
PETEK
15 4
SOBOTA
NEDELJA
/
16 5
o
16
5
Konec tedna smo premaknili urne kazalce na zimski čas. Ker se je to zgodilo šele pred nekaj dnevi, smo še v obdobju, ko se naša telesa, bioritem - in predvsem pozornost - še navajajo na drugačen ritem, čeprav gre »le za eno uro«. Dobro bi bilo, da bi obveljal zimski premik ure, se strinjajo tudi nekateri psihologi. Pričakujemo lahko, da se bo o tem do spomladi, ko bo sledil spomladanski premik urnih kazalcev, govorilo nekoliko več. Evropski poslanci so namreč dali pobudo, da bi premik ure v Evropski uniji ukinili.
Razlog za takšno pobudo so tuje študije, ki naj bi znanstveno dokazale, da premik ure povzroča zdravstvene težave, več prometnih in delovnih nesreč, vpliva tudi na pozornost. Češki državljani bi to z lahkoto sprejeli, ravno češki poslanec Pavel Svoboda je namreč v parlamentu izpostavil to namero. Pod pobudo, v kateri je zapisano, da je premik urnih kazalcev nepotreben, sta podpisana tudi slovenska evroposlanca Romana Tomc in Igor Šoltes. Ureditev poletnega časa ureja evropska direktiva, ki zaenkrat predvideva dve spremembi časa na leto - prvo marca, drugo oktobra.
Prihranka ni več, so samo negativne posledice
»Od takrat, ko se je ta - zdaj še obstoječi - režim uveljavil,
je minilo že ogromno časa. Takrat so uvedbo premika ure utemeljevali s tem, da bo družba prihranila energijo in da bo učinek sončne svetlobe večji. Vendar se je tehnologija že tako razvila, da je premikanje urnih kazalcev pokazalo več negativnih učinkov. In če ob tem postavimo na stran kakršnekoli učinke na industrijo in varčevanje, je tu še velik pomislek o vplivu premika ure na delovanje ljudi,« pravi evropski poslanec dr. Igor Šoltes.
»Premik urnih kazalcev na različne načine negativno vpliva na bioritem ljudi. Znanstveniki ugotavljajo, da je ravno ta premik ure velik dejavnik pri motenju zbranosti ali zmanjševanju storilnosti na delovnem mestu, da o povišanju nesreč v prometu ali med delom ne govorimo,« dodaja poslanec, ki je v evropskem parlamentu že slišal nekatere argumente za novo ureditev in proti nj ej. Res je, da so tudi letošnji nagrajenci za Nobelovo nagrado prišli do sklepa, da premik urnih kazalcev ne vpliva dobro na ljudi.
»Mislim, da je vredno razmisliti o tem, da bi premik ure ukinili. Tudi naravo namreč zmoti vsak poseg v njeno delovanje. Pozabljamo, da nismo tu samo za gospodarstvo, industrijo in ekonomske učinke, ampak smo tu zaradi ljudi. In premik ure nanje nedvomno ne vpliva pozitivno,« zaključuje Šoltes.
Dr. Igor Šoltes
Romana Tomc
Enako meni tudi evropska poslanka, ki je prav tako podpisana pod pobudo, Romana Tomc. »Čeprav je težko narediti vse analize, kako ta premik vpliva na ljudi, vemo, kako to dojemamo sami. Kot stres. Treba se je prilagoditi, naravnati na nov ritem. Bistveno pri tej pobudi je, da razlog, ki je za premik ure veljal nekoč, danes ne obstaja več. Varčevanje z energijo ni več pravi razlog, ker je tehnologija napredovala in prilagodila proces, torej bistvenih prihrankov ni več.«
Tomčeva dodaja, da je sicer pot do udejanjanja takšne pobude še dolga. »Toda pobuda je izoblikovana in če bi bila volja v državah, bi ta odločitev lahko hitro ugledala luč sveta. Če takšna nesmiselna stvar nima učinkov, ne vem, zakaj še velja in zakaj mora vedno znova zmesti ljudi,« poudarja Tomčeva. Dodaja, da se slovenska politika na to evropsko pobudo še ni odzvala in da zanjo zaenkrat silnega zanimanja v Sloveniji še ni.
Ni resne slovenske študije
V Sloveniji ni resne študije, v kateri bi se analitiki lotili raziskovanja, kako premik ure vpliva na različna področja življenja. Ni niti podatkov,
Objavljeno je javno povabilo
Na voljo so javna dela za leto 2018
Zavod za zaposlovanje je objavil javno povabilo za izbor programov javnih del za prihodnje leto. Ta bodo še posebej dobrodošla pri dolgotrajno brezposelnih, saj se struktura brezposelnosti spreminja. Ob tem, da v Sloveniji število novih zaposlitev narašča, je po drugi strani vedno več dolgotrajno brezposelnih.
V Sloveniji je približno trideset tisoč občanov, ki so brezposelni že več kot dve leti. Najtežje je zaposliti tiste, ki so starejši in obenem manj
izobraženi. Poleg tega veljajo zanje v marsikaterem primeru zaposlitvene omejitve. Javno povabilo na splošno razpisuje javna dela v treh sklopih. Sklop, ki je namenjen dolgotrajno brezposelnim, vključuje kandidate s prvo do četrto ravnijo strokovne izobrazbe. Še en sklop vključuje dolgotrajno brezposelne občane, ki imajo izobrazbo od pete do osme ravni.
Eden od treh sklopov je namenjen programom s področja socialnega varstva. Gre za pomoč in varstvo starejših ter
invalidov, socialno vključevanje posebej ranljivih ciljnih skupin, pomoč pri izvajanju programov ohranjanja zdravja, pomoč Romom pri socializaciji ter družabništvo in spremljanje. Različne podrobnosti so objavljene v Katalogu programov javnih del za 2018, ki je objavljen na spletni strani republiškega zavoda za zaposlovanje.
Velika pomoč
Poleg zavoda za zaposlovanje sta partnerja pri izvajanju javnih del naročnik in izvajalec. Naročniki so praviloma občine, lahko so tudi ministrstva ali glede na vsebino programa ustrezna strokovna organizacija, ki jo je ustanovila država. Izvajalci morajo biti neprofitni, med njimi so javni in zasebni zavodi, šole, občine, društva ... Za javna dela v prihodnjem letu daje država na voljo 25 milijonov evrov. Neprofitnim izvajalcem bo tako lahko sofinancirala stroške zaposlitve brezposelnih.
Zavod za zaposlovanje ugotavlja, da dobi zaposli-
tev po končanju javnih del približno trideset odstotkov vključenih. Slovenija javna dela izvaja že več kot četrt stoletja. »Dolgoletne izkušnje z javnimi deli so na zavodu odlične,« odgovarja direktorica zavodove celjske območne službe mag. Alenka Rumbak. »Obseg izvajanja je seveda odvisen od kvote, ki jo dodeli vlada za izvajanje programa. Povpraševanje izvajalcev in brezposelnih oseb, ki se želijo vključiti v javna dela, praviloma presega možnosti,« dodaja direktorica. Opozarja na to, da pomeni vključitev v javno delo za posameznika tako zaposlitev in socialno varnost kot tudi socialno vključenost, pridobivanje novih izkušenj in priložnosti na trgu dela.
Od leta 1990 je bilo v javna dela vključenih že 140 tisoč brezposelnih Slovencev. V letošnjem prvem polletju je bilo v slovenska javna dela vključenih kar 650 iskalcev zaposlitve, ki so bili prijavljeni že več kot pet let.
BRANE JERANKO
AKTUALNO
3
Premik urnih kazalcev: nasilen vpliv na človekov bioritem
V Sloveniji resnega zanimanja države, da bi ukinili premik ure, zaenkrat ni
ali v naši državi premik ure res vpliva na več
nesreč v prometu. Toda tujina je korak pred nami. V Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so raziskave po-
poslancev. »V Veliki Britaniji, kjer med letoma 1968 in 1970 niso premikali ure, se je v tem obdobju zgodilo za približno 1.100 prometnih nesreč manj. Verjetno bi bila ta številka danes še večja glede na to, da je danes v prometu
več vozil. V Ameriki so izračunali, da se zaradi spomladanskega premika ure število nesreč poveča za 13 odstotkov in zaradi jesenskega za tri odstotke,« pravi doktor znanosti in asistent za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Boštjan Bajec.
Meni, da je torej bolj problematičen spomladanski premik ure. »Razpoloženje ljudi je spomladi slabše zaradi utrujenosti, medtem ko se jeseni kaže celo nekoliko bolj pozitiven vpliv glede tega. Med učinki so tudi motnje ritma spanca. Ljudje potrebujemo nekaj časa, da se navadimo na to, da je treba prej v posteljo, nato traja dlje časa, da sploh zaspimo. Tu je še vpliv na hormonski sistem, žleze, temperaturo človeka. Človek potrebuje približno od dva do tri tedne, da se navadi na to,« dodaja Bajec.
Trenutno še ni analiz, ali premik ure slabše vpliva na moške ali ženske, vendar Ba-
jec pojasnjuje, da morda bolj na nežnejši spol. Vendar si tega ne upa trditi, kajti tuja študija, kjer so raziskovali ravno ta fenomen, ni zajela veliko ljudi. Vzorec je bil premajhen, zato jasnih zaključkov ni. »Z vidika psihologije in učinka na pozornost ter prilaganje na nov čas menim, da bi bila ukinitev dvojnega premika časa pravilna odločitev,« dodaja Bajec.
Usklajeni z zimskim časom
Enako kot Bajec meni tudi specialistka klinične psihologije Nuša Leskovšek Pečak: »Običajno ljudje spremembo ure na zimski čas lažje sprejmemo kot spremembo na poletni čas, saj imamo občutek, da smo >pridobili< dodatno uro časa. Tudi naša notranja ura, t. i. cirkadialni ritem, naj bi se zimskemu času hitreje prilagodila oziroma je že naravno z njim bolj usklajena. Torej če smo si v nedeljo brez slabe vesti privoščili uro spanca več, se bo naša biološka ura brez večjih težav prilagodila časovni spremembi. Pri bolj občutljivih ljudeh ali tistih, ki se na spremembe težje prilagodijo, oziroma tudi pri ljudeh z zelo napornim delovnim tempom pa je lahko ritem spanja oviran tudi več tednov, kar lahko posledično oslabi naš imunski sitem, vpliva na naše počutje in zbranost.«
To je večno aktualna tema, o kateri predvsem ljudje, ki niso t. i. jutranji tip, pogosto nejevoljno razpravljajo, meni zdravnik in strokovni direktor Zdravstvena doma Celje Marko Drešček. »Ljudje smo namreč različni in nekateri zelo dobro delujejo zjutraj, a so zvečer bolj zaspani in manj učinkoviti. Spet drugi potrebujejo zjutraj kar nekaj ur za >polni pogon<, zvečer pa so do poznih ur izjemno učinkoviti. Zato nekatere ta premik ure moti bolj, druge manj,« pojasnjuje.
Prihrankov res ni več
Dodaja, da gre pri premiku ure predvsem za to, da se dvakrat letno nasilno vpliva na človekov bioritem. »Ta ni ustaljen, ampak se mora prilagajati - budilki, uri malice, televizijskemu dnevniku, uri večernega počitka. Ker je sprememba relativno majhna (torej čas ene ure), se v nekaj dneh skoraj vsak prilagodi, a nekateri ljudje rabijo za prilagajanje več časa. Z ekonomskega stališča menda ni večjih prednosti, ki bi še opravičevale premik ure. Z zdravstvenega vidika pa sploh ni nobene prednosti, kvečjemu so slabosti. Zato se kot večerni tip človeka tudi sam veselim možnosti, da bi se dvakrat letno premikanje ure končalo,« pojasnjuje Drešček.
Nekaj razprav o proizvodnji in delu je tudi v Sloveniji, vendar zgolj na podlagi neuradnih pogovorov. Delovni čas v industriji ne temelji na premikanju urnih kazalcev. Je pa res, da predvsem v logistiki in prometu premik ure zvišuje administrativne stroške ter povzroča dodatne stroške. Ne smemo pozabiti na vozne rede v železniškem, avtobusnem in letalskem prometu.
Zanimalo nas je tudi, kako vpliva - če sploh - premik ure na delo v enem vidnejših podjetij na Celjskem. »Kolikor se spomnim, je bil premični delovni čas uveden v osemdesetih letih. Cilj je bil prihranek pri porabi energije zaradi krajšanja časa potrebne umetne razsvetljave na delovnem mestu. V cinkarni približno četrtina zaposlenih dela v treh izmenah. Zanje ta vpliv ne velja. Menim, da tudi pri ostalih podjetjih posebnih prihrankov danes ni več, saj smo povsod uvedli varčno razsvetljavo. Premakljiv čas pa zagotovo vpliva na posameznika in njegov stil življenja,« trdi Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave in tehnična direktorica Cinkarne Celje.
SIMONA ŠOLINIČ
Obstaja črna lista delodajalcev
Med številnimi delodajalci so tudi takšni, ki so do svojih delojemalcev nepošteni. Takšni kršitelji so uvrščeni na seznam delodajalcev z negativnimi referencami, ki ga vodi republiški zavod za zaposlovanje. Kdo so kršitelji, lahko iskalci zaposlitve ter drugi občani preverijo tudi v iskalniku na domačem računalniku.
Na seznamu so tisti, pri katerih je delovni inšpektorat pravnomočno ugotovil kršitve delovne zakonodaje ali jih je kaznovala finančna uprava. Gre med drugim za zaposlovanje na črno, nepredložene obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja ter neporavnane obvezne prispevke za social-
no varnost. Za slednje gre v primeru, če presegajo 2.500 evrov in so starejši od 90 dni. Ko delodajalec na primer svoj davčni dolg plača, njegovo ime ni več na seznamu. Na črni listi se občasno znajde celo kateri od sicer solidnih delodajalcev.
Ko se zanimate za delo pri nekem delodajalcu, se vsekakor izplača preveriti podatke o njem. Nekatere že zaposlene in njihove bližnje seveda prav tako zanima, če je na črni listi tudi njihov obstoječi delodajalec. »Takšnim delodajalcem zavod kandidatov za zaposlitev ni dolžan napotiti. V posebnih primerih se sicer lahko odločimo, da objavimo prosto delovno mesto tudi takšnemu delodajalcu, ven-
dar kandidatov k njemu ne napotimo,« omenja direktorica celjske območne službe zavoda Alenka Rumbak. Zavod k takšnemu delodajalcu iskalcev zaposlitve torej ne sili. Podatki o delodajalcih z negativnimi referencami so na spletnem naslovu www. ess.gov.si/iskalci_zaposli-tve/prosta_delovna_mesta/ delodajalci_z_negativnimi_ referencami.
Podatek o delodajalcu z negativnimi referencami pomeni za iskalca zaposlitve le delno sliko. »Seveda so še drugi pokazatelji tega, ali je delodajalec soliden ali ne. Pomembni so tudi podatki o uspešnosti poslovanja podjetja,« še omenja direktorica.
BRANE JERANKO
Za nekatere višje pokojnine
Nekateri upokojenci so v ponedeljek, 30. oktobra, prejeli višjo pokojnino. Prvega oktobra je namreč začela veljati zakonska novost, po kateri so nekaterim zagotovljene pokojnine v višini vsaj 500 evrov na mesec.
Nekateri zavarovanci, ki so delali polnih 40 let, so imeli doslej tako nizko pokojnino, da bi jim celo pripadal varstveni dodatek. Vsaj 500 evrov zagotovljene pokojnine so tako začeli prejemati zavarovanci, ki so se upokojili s 40 leti pokojninske dobe, vendar brez dokupa. Takšno pokojnino
odslej prejemajo tudi ženske s krajšo pokojninsko dobo, ki velja zanje v prehodnem obdobju. Pravico do 500 evrov pokojnine so pridobili tudi tisti, ki so imeli dovolj pokojninske dobe za starostno pokojnino po predpisih, ki so veljali ob njihovi upokojitvi. Takšna pokojnina pripada tudi tistim, ki so se upokojili brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan.	BJ
4
GOSPODARSTVO
Lastna blagovna znamka ključ uspeha
Podjetje Tehnos iz Žalca letošnja slovenska zlata gazela

»Priznanje je velika spodbuda in hkrati zaveza za naprej,« je kratko in jedrnato v odzivu po prejemu laskavega in prestižnega priznanja povedal Anton Kisovar, direktor uspešnega družinskega podjetja Tehnos. Za ključni mejnik poslovnega vzpona šteje obdobje od leta 2002 do 2006, ko so pripravljali nov dolgoročni načrt ra zvoja podjetja in ustvarjali lastno blagovno znamko.
Žalsko podjetje Tehnos izdeluje mulčerje in druge kmetijske stroje pod lastno blagovno znamko, izdelke za belo tehniko ter avtomobilsko in letalsko industrijo. »Ključna je bila tudi usmeritev na evropski trg, saj je Slovenija veliko premajhna za uspešno poslovanje,« je še dodal Anton Kisovar. Danes Tehnos kar 92 odstotkov prodaje dosega na mednarodnih trgih, prisoten je v 35 evropskih državah. Pomembni mejniki v razvoju so bili nakup opreme in prostorov Hmezada Strojne v stečaju, prav tako vlaganje v razvoj lastne blagovne znamke, ustanovitev raziskovalnega oddelka, kar je bila tudi pot do številnih patentov.
Vlaganja v razvoj obrodila sadove
»Formula uspeha je pravzaprav zelo preprosta: na svetovnem trgu ni mogoče prodati slabega, tehnično nedovršenega izdelka. Biti mora lep, kakovosten in cenovno ustrezen. Ko pri tem enkrat uspeš, ko si pridobiš ime, je nadaljnja pot bistveno lažja,« je še pojasnil Anton Kisovar.
J Da so v Tehnosu vlaganja v razvoj znali unovčiti pri kupcih, govorijo številke. Od leta 2011 do 2016 je podjetje prodajo skoraj podvojilo, s 7,2 na skoraj 13 milijonov evrov, in doseglo dodano vrednost 58.467 evrov na zaposlenega. Donosnost kapitala je visoka, kar 25-odstotna, Tehnos posluje z odlično boniteto, A1++.
Podjetje je napredno in inovativno tudi po svoji poslovni kulturi, saj se odmika od stroge hierarhične organizacije. »Mogoče imamo svojevrsten model. Zase lahko rečem sicer, da sem kar precej strog, vendar
Anton
Kisovar,
direktor
podjetja
Tehnos
Skupina Tuš z dobrimi rezultati
Skupina Tuš, v kateri so Engrotuš, Tuš nepremičnine in obvladujoča družba Tuš holding, je v prvem polletju letos ustvarila 2,7 milijona evrov čistega dobička, kar je 80 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se nekoliko znižali, na 237,7 milijona evrov. Kot sporočajo iz Tuša, je do tega prišlo zaradi odprodaje trgovinske dejavnosti v Makedoniji in Planeta Tuš Koper. Trgovska družba Engrotuš je v polletju dosegla za 700 tisoč evrov višji čisti poslovni izid ter za skoraj milijon evrov višje prihodke kot v enakem obdobju lani.
V prvih šestih mesecih so v skupini povečali tudi investicije, ki so namenjene pred-
V podjetju letos izvajajo celovito prenovo celjskega Planeta Tuš.
vsem osvežitvi in nadgradnji maloprodajne mreže. Letos o prenovili že deset poslovalnic. Od leta 2011 do danes so odplačali že skoraj 300 milijonov evrov obveznosti do bank in še naprej redno in v celoti izpolnjujejo obveznosti dogovora z bankami ter še naprej aktivno dezinvestirajo poslovno nepotrebno premoženje, še sporočajo iz Tuša.
Za letos načrtujejo dokončanje popolne prenove njihovega največjega Planeta Tuš v Celju. Kot zagotavljajo, se bodo še naprej intenzivno osredotočali na svojo osnovno dejavnost - trgovino - in nadaljevali posodabljanje svojih trgovin.
NT, foto: arhiv NT (GrupA)
znam prisluhniti vsakemu sodelavcu. Če želimo dobiti pozitivne učinke od svojih zaposlenih, moramo prisluhniti tudi kakšnim negativnim stvarem. Zato lahko vsak pove vse, iz vsega tega potem v podjetju poskušamo poiskati boljše rešitve ter lažje in bolje opraviti delo,« je še izpostavil Kisovar. V družbi Tehnos je sicer zaposlenih 114 ljudi.
Pri uspehih delavci soudeleženi pri nagradah
Ob vseh mehkih metodah vodenja in upravljanja s človeškimi viri, ki utrjujejo pripadnost podjetju, je finančna spodbuda seveda še vedno zelo pomembna. »Če podjetje dobro dela, si tudi zaposleni zaslužijo del nagrade. Tudi ob tem priznanju bomo nagradili sodelavce. To ni moja nagrada, ampak nagrada celega kolektiva,« je še pristavil Anton Kisovar.
In še pogled na zahteve »nove poslovne dobe« digitalizacije, robotizacije, avtomatizacije, kako se procesi »industrije 4.0« dotikajo proizvodnje kmetijske mehanizacije? »Gre za proces, v katerega smo padli vsi. Menim, da bo tisti, ki ne bo stopil na ta vlak, ostal zadaj. Za naše podjetje lahko rečem, da smo kar na dobri poti. Pri tem je treba vedeti, da ključni dejavnik v digitalizaciji ali avtomatizaciji ni dober računalnik, marveč dober sodelavec,« je sklenil direktor Tehnosa.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Gorenje in Panasonic še vedno strateška partnerja
V	velenjskem Gorenju poudarjajo, da prekinitev pogodb s Panasonicom ne pomeni konca sodelovanja. Podjetji še vedno poslovno sodelujeta, so zagotovili in s tem zavrnili po njihovem mnenju napačno poročanje nekaterih medijev.
Kot pojasnjujejo v družbi, sta se v pogodbeno dogovorjenem roku iztekli dve komercialni pogodbi o prodaji izdelkov Panasonicu, vendar to ne pomeni, da se je poslovno sodelovanje končalo. Kot trdijo, podjetji še vedno poslovno sodelujeta pri razvoju in proizvodnji določenih izdelkov, družbi se dogovarjata tudi o skupnem razvoju tehnološko zahtevnih kuhalnih aparatov. Sodelovanje se nadaljuje na osnovi pogodbe o strateškem sodelovanju, ki poleg osnov za komercialno in razvojno sodelovanje ureja tudi sodelovanje Panasonica v lastniški strukturi Gorenja.
V	podjetju dodajajo, da odločitev o nepodaljšanju dveh pogodb za Skupino Gorenje nima materialnega pomena, saj pogodbi predstavljata manj kot pet odstotkov letnih prihodkov. Poudarjajo še, da bi odstop od strateške pogodbe o poslovnem sodelovanju kateregakoli partnerja takoj javno objavili.
EP
radio celie
Otvoritev prenovljenih poslovnih prostorov in novo vodstvo podjetja
Odprtje prenovljenih poslovnih prostorov in novo vodstvo podjetja
Blagovna znamka podjetja Suprastan je letos deležna spremembe. Kot smo poročali v poletnih mesecih, so jo pripojili k skupini Habit, d. o. o.
Glede na to, da skupina Habit stremi k enotnemu delovanju, urejenosti vseh enot znotraj družbe, sta se ob pripojitvi začela tudi posodobitev in urejanje poslovnih prostorov podjetja. Poslovni prostori so odslej dostopnejši, sistemsko urejeni oziroma organizirani ter predvsem strankam prijaznejši.
Zatorej bodo v času uradnih ur veseli vašega obiska, kjer se boste o tem lahko tudi osebno prepričali in se seznanili o načinu delovanja podjetja.
Odprtje prenovljenih poslovnih prostorov ni edina novost v podjetju. Novo šolsko leto je
prineslo novosti in »prestop v višji razred« tudi v družbi Habit, d. o. o., v katero zdaj spada tudi bivši Suprastan oziroma Habit, d. o. o., PE Celje.
Družba Habit, specializirana za upravljanje s stavbami v etažni lastnini, ima od začetka letošnjega septembra tudi novega vodjo. Mesto prejšnjega direktorja Janka Popoviča je prevzel Mariborčan mag. Aleš Vajngerl.
V Habit je prišel iz podjetja Rasting, komunalni in gradbeni inženiring Maribor, kjer se ukvarjajo z montažo števcev in meritvami porabe ter delitve stroškov vode in toplote v večstanovanjskih stavbah. »V tem podjetju sem področje upravljanja z nepremičninami dobro spoznal, saj smo z večino upravnikov poslovno sodelo-
vali. Habit pa mi predstavlja poseben izziv.«
Pravi, da je družbo prevzel v zelo dobri kondiciji. Kako jo vidi v prihodnje?
»S sodelavci želimo podjetje, ki je sestavljeno iz treh enot v treh mestih, organizacijsko bolje povezati, poiskati sinergije in dvigniti na še višjo raven, predvsem v korist naših strank,« pravi. Družba Habit upravlja z več kot 17 tisoč enotami, kar jo uvršča med tri največja upravljavska podjetja v Sloveniji.
»Verjamem, da bomo z dobro podkovanimi sodelavci uspeli doseči vse zastavljene cilje in vizijo, ki sem si jo zadal, to pa je postati najbolj zaželen upravnik v Sloveniji.«
Promocijsko besedilo
Našli rešitev za igralo
CELJE - Po izvedeni obnovi strehe otroškega oddelka Osrednje knjižnice Celje bo na tem mestu spomladi na gu-mirani mehki podlagi nameščeno novo igralo. To je rezultat pogovorov in usklajevanja Mestne občine Celje, celjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine in arhitekturnega biroja v zvezi s celovito ureditvijo območja pred knjižnico.
Predstavniki sodelujočih strani so sklenili, da razpoložljiva višina nad sanirano streho ne omogoča naravnega materiala, ki bi zadostil tehničnim standardom za izvedbo strehe in varnostnim standardom za podlago za igralo, zato je mogoča samo namestitev umetne podlage.
Novo igralo bo nizko, linijsko oblikovano, kot urbana prostorska mreža, po kateri bodo otroci lahko plezali in na njej posedali, so sporočili iz celjske občine.
RG
»Najslabšim vzgibom se moramo upirati vsak dan znova«
Frankolovskim žrtvam se je poklonil tudi minister Tone Peršak
ZREČE - Ena od osrednjih slovesnosti ob prazniku spomina na mrtve je bila v torek tradicionalno na Stranicah. Občina Zreče in Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev sta pripravila kome-moracijo pri grobovih. Med številnimi venci ga je v imenu države položil minister za kulturo Tone Peršak. O tragediji izpred več kot 72 let je spregovoril v osrednjem nagovoru.
Park v Stranicah ohranja spomin na enega najhujših in najbolj brutalnih nacističnih zločinov v času druge svetovne vojne pri nas. 12. februarja 1945 so obesili 98 Slovencev in dva ustrelili. Šlo je za maščevanje za smrt visokega nacističnega funkcionarja, ki so ga partizani v soteski Graben ranili, kasneje pa je zaradi tega umrl. Tragedija je toliko hujša prav zato, ker je bilo tri mesece pred koncem vojne že jasno, da vojnega razpleta ni mogoče več obrniti. Pa vendar sta v brezmejni zaslepljenosti in maščevalnosti usmrtitev izvedla zgolj dva nacistična vojaka.
Kako se lahko človek tako zelo izgubi v občečloveških
Cvetje na grob talcev so poleg ministra položili še predstavniki občin, društev in združenj.
normah, tako zelo podivja in ravna slabše kot zver, se je v svojem nagovoru spraševal tudi Peršak. »Ko se danes kdo sprašuje, ali je bil takratni upor šibke vojske in majhnega naroda proti velikemu in močnemu nasprotniku smiseln, je odgovor prav v tem dogodku.
Bil je smiseln in nujen. Usoda našega naroda pod Hitlerjem je bila jasna od vsega začetka. Tako pa smo se uvrstili med tiste narode, ki so pomagali to neizmerno zlo zatreti.« A kot je nadaljeval govornik, to zlo nekje globoko v človeštvu ves čas tli in čaka na svojo pri-
ložnost. Podoben zločin se je zgodil v Kragujevcu s pobojem gimnazijcev, s pokolom v Srebrenici, s smrtjo otrok v Beslanu, z vsakim novim terorističnim napadom. »Vprašati se moramo, kaj žene človeka iz nekega normalnega okolja v taka dejanja. Da v imenu pred-
sodkov, občutka večvrednosti, te ali one religije počne take grozote.« Zato je odgovornost vsakega posameznika, da se temu upre in po svojih močeh poskrbi za dobrobit sebe in skupnosti.
StO
Foto: SHERPA
TOYOTA


ü
m& j ;
Шл4 v !
3 Гч

K
i
N
ALUJAYS A BETTER ШАУ

i Г""-ј JjSiSi^
m
љ
3 VEČ UDOBJA
KOMPAKTNI AVTOMOBIL, KI SE LAHKO POHVALI S ŠE VEČ PRTLJAŽNEGA PROSTORA ZA SODOBNO ŽIVLJENJE
i Г/VST'
4/ . ! »WS-"-
©
VEČ STILA
ELEGANTNA ZUNANJOST IN PREFINJENA NOTRANJOST VNAŠAJO ENERGIJO V VAŠO VSAKDANJO VOŽNJO
1.5VVT-I BENCINSKI MOTOR, S 84KW (111 KS) JE NAJMOČNEJŠI V SVOJEM RAZREDU
za 12.390 €*
BOGATO OPREMLJEN 1,5VVTI SOL
NOVI YARIS Z OSNOVNO OPREMO DOSTOPEN ŽE OD 10.120 s
FRMOBIL
AVTOCENTER
AC FRI-Mobil
Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 www.fri-mobil.si
Kombinirana poraba goriva za modele Yaris je 3,3 do 5,0 l/100km in emisije CO2 75 do 112 g/km. Emisijska stopnja modela Yaris: EURO 6W. Emisija NOx je od 0,006 do 0,05 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PMZ5 ter dušikovih oksidov. Toyota Adria d.o.o., Brnčičeva ulica 51, 1231 Ljubljana - Črnuče. Slika je simbolična. * V ceno so vključene vse salonske ugodnosti.
letno
TOYOTA JAMSTVO
Brez omejitve kilometrov
Negativno mnenje Bolnišnici Topolšica
Boj za plače se iz meseca v mesec nadaljuje
Na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju so ovadbo zoper štiri odgovorne osebe v Bolnišnici Topolšica sprejeli sredi junija letos. Istočasno so jo s celjskega tožilstva predali zunanjemu tožilskemu oddelku v Velenju, saj Topolšica spada v njegovo pristojnost. Med ovadenimi naj bi bili po neuradnih podatkih tudi nekdanji vodilni v Bolnišnici Topolšica. Šlo naj bi za sum kaznivih dejanj zlorabe položaja in nevestnega dela. Zadevo trenutno preiskujejo kriminalisti gospodarskega oddelka Policijske uprave Celje, kjer o podrobnostih zaradi interesa preiskave zaenkrat ne morejo govoriti.
Bolnišnica Topolšica se komaj prebija iz meseca v mesec.
ŠOŠTANJ - Računsko sodišče je Bolnišnici Topolšica izreklo negativno mnenje glede pravilnosti poslovanja v letu 2015. Revizorji so ugotovili številne nepravilnosti tako s področja zaposlovanja kot tudi dobave blaga, materiala in storitev.
Sodišče je ugotovilo, da je Bolnišnica Topolšica zaposlila javnega uslužbenca brez ustreznega soglasja, javno uslužbenko pa na delovno mesto, za katerega ni izpolnjevala vseh predpisanih pogojev. Zaposlenim je v nasprotju s predpisi izplačala previsoke osnovne plače, položajne dodatke in previsoko nadurno delo takratnemu direktorju Leopoldu Rezarju.
Zaposlenim, ki do tega niso bili upravičeni, so v bolnišnici plačevali previsoke premije nezgodnega zavarovanja, ostalim javnim uslužbencem pa prenizke, skupno v višini približno 4.700 evrov.
Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti tudi pri naročanju materiala in storitev. Bolnišnica ni vodila evidence o naročilih za lekarno. Za te
glede na vrednost ni treba izvesti javnega naročanja. V nasprotju s pravili o javnem naročanju je ravnala tudi pri nabavi blaga, materiala in storitev ter pri naročilu gradbenih del v skupnem znesku več kot milijon 880 tisoč evrov.
Kot je ugotovilo računsko sodišče, v bolnišnici prav tako niso pravočasno plačevali dobav in storitev, v nasprotju z
Uredbo o zelenem javnem naročanju pa niso določili minimalnega deleža ekoloških živil in teh živil nabavljali.
Računsko sodišče Bolnišnici Topolšica očita tudi nespo-štovanje Zakona o zdravstveni dejavnosti, saj v evidenci o sklenjenih podjemnih pogodbah niso vključeni vsi izvajalci, pogodbe so v bolnišnici sklepali za več kot 12 mese-
cev ter brez ustreznih soglasij. V bolnišnici konec leta 2015 prav tako niso popisali vseh nepremičnin, računovodske evidence pa niso uskladili z zemljiškoknjižnim stanjem.
Reševanje nepravilnosti
Bolnišnica je že posredovala odgovore oziroma odpravila skoraj vse nepravilnosti.
Odprti ostajata še dve. Prva je očitek na nepravilno razvrstitev zaposlenega v plačilni razred. Kot je pojasnil trenutni vršilec dolžnosti direktorja Jurij Šorli, je šlo za razvrstitev ene zaposlene leta 2008 in je bila njena razvrstitev narejena po navodilih ministrstva za zdravje. »Ministrstvo smo prosili za mnenje o pravilni razvrstitvi ter od njega dobili potrdilo, da je razvrstitev pravilna. Res pa je, da ministrstvo od leta 2008 do danes ni poskrbelo za uskladitev zakonodaje, da bi se te stvari tudi formalno uredile,« je Šorli pojasnil prvo nerešeno zadevo.
Druga še vedno ostaja previsoko nadurno delo nekdanjemu direktorju Leopoldu Rezarju v višini približno 2.300 evrov.
Posledice bodo vplivale na pridobitev sredstev
Bolnišnica Topolšica je kandidirala za sredstva iz državnega proračuna, namenjenega za kritje preteklih izgub bolnišnic. A Šorli ni optimističen. Kot je pojasnil, bo zavod najbrž prikrajšan
zaradi računskih izkazov v preteklosti. Zaradi zelo verjetno nepravilnega računovodskega vodenja naložbe po besedah Šorlija te ne morajo prikazati kot izgube iz preteklosti in zanjo dobiti dodatnih sredstev. Iz tega vira se tako v bolnišnici nadejajo le pridobitve minimalnih sredstev v višini 800 tisoč evrov, kar pa je malo glede na petmilijonski dolg bolnišnice.
Denarja ni
Bolnišnica se je v preteklih mesecih soočala z velikimi likvidnostnimi težavami -tako velikimi, da je vodstvo
imelo težave tudi z izplačilom plač, pomagati pa je morala država. Kot pojasnjuje Šorli, je tudi trenutno stanje daleč od rožnatega: »Finančno stanje je še vedno izredno zapleteno. Mi iz meseca v mesec komajda poplačamo vse obveznosti in tako nekako pridemo do naslednjega meseca.«
K finančnemu stanju ni pripomogla niti izvršba Splošne bolnišnice Celje, ki ji je Bolnišnica Topolšica dolgovala denar.
EVA POPOVIČ
Kdaj si bodo oddahnili?
GORNJI GRAD - Zgornja Savinjska dolina vedno bolj potrebuje mimo Gornjega Grada. Gre za najkrajšo povezavo doline z Ljubljansko kotlino, preko prevala Črnivec. Tudi prebivalce Gornjega Grada moti, ker vozijo skozi utesnjeno središče njihovega trga tovornjaki in avtobusi.
V naselju Gornji Grad živi več kot tisoč prebivalcev. Regionalna cesta proti Ljubljanski kotlini je na nekaterih mestih zelo utesnjena. Njena trasa je namreč tesno med trškimi hišami. Pešci, zlasti otroci in starejši, so zato še posebej ogroženi. Prizadevanja za gradnjo obvoznice tega kraja trajajo že dolgo, saj potrebuje Zgornja Savinjska dolina s Kamnikom in z Ljubljano bistveno boljšo prometno povezavo. Prometna povezava čez preval Črnivec, ki je na 902 metrih nadmorske višine, je prav tako pomembna vez s Kranjem in z drugimi deli Gorenjske.
Pogled na Gornji Grad. Naselje in ostala Zgornja Savinjska dolina vedno bolj potrebujeta obvoznico.
Za načrtovano obvoznico je bil leta 2011 pridobljen investicijski program. Lani je bila recenzijska razprava o projektni dokumentaciji. V njenem okviru je bila potrjena različica obvoznice z mostom, ki ga bo treba zgraditi čez reko Dreto. Trenutno izdeluje projektantsko podjetje za naročnico, za republiško direkcijo za infrastrukturo, projekt za gradbeno dovoljenje. V postopku pridobivanja soglasij soglasodajalcev je direkcija za vode zahtevala dodatni hidravlični preračun mostu. Gradbeno dovoljenje za gradnjo obvoznice naj bi bilo pridobljeno prihodnje leto.
Projekt obvoznice delno sofinancira Občina Gornji Grad. Stala naj bi več kot dva milijona evrov, občina bi prispevala tristo tisoč evrov.
BRANE JERANKO Foto: arhiv občine
ay-r- nj
ч- ^
ji ШШЛ-	" * / fS^i*". -W- ""i •
ir
Kmalu pobrateni z Varvarinom
POLZELA - S pobratenjem se povežejo občine iste države ali drugih držav in tako izmenjajo izkušnje, si pomagajo in delijo primere dobrih praks. Občina Polzela že ima sklenjeno prijateljstvo z Občino Destrnik, letos pa je navezala stike tudi z Občino Varvarin iz Srbije.
Že nekdanja skupna Občina Žalec je bila povezana s srbsko Občino Kru-ševac, s katero še vedno zgledno sodeluje sedanja žalska občina. Nekdanja Krajevna skupnost Polzela je bila v sklopu takratnega prijatelj stva pobratena s krajem Parunovac. »Zaradi tega smo tudi zdaj v tem okolju iskali občino, s katero bi podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. Naleteli smo na zanimivo povezavo. Prebivalci Občine Varvarin, ki je severno od Kruševca, se imenujejo Čarapani. V srbščini čarape pomenijo nogavice. Ker smo pri nas na Polzeli znani po nogavicah, smo rekli, da je to krasna iztočnica za prijateljstvo,« pojasnjuje polzelski župan Jože Kužnik.
Predstavniki Občine Polzela so poleti obiskali Občino Varvarin, ki je bila, kot še dodaja župan, takoj zainteresirana za sodelovanje. »Predstavili smo svojo idejo. Občina Varvarin je takoj navezala stik s srbsko vlado, ki mora izdati soglasje. Verjamem, da bomo sporazum, ki je že v pripravi, podpisali v prvem delu prihodnjega leta.«
Polzelani si od sodelovanja najprej obetajo izmenjavo primerov dobrih praks na vseh področjih, od občinske uprave do izobraževanja in vzgoje. Pobratenje bo po besedah Kužnika prinašalo tudi dodatne priložnosti pri mednarodnih projektih. »Napoveduje se precej razpisov za meddržavne projekte za države članice Evropske unije in tiste, ki bodo članice še postale. Srbija je torej primerna država za to. Prepričan sem, da bomo s pobratenjem imeli pozitivne učinke tako prvi kot drugi.«	ŠO
Povezala ju je knjiga
NAZARJE - Občina se je pobratila s primorsko Občino Miren-Kostanje-vica. Listino o pobratenju sta župana podpisala med slovesnima sejama, ki sta bili v počastitev obeh občinskih praznikov. V Nazarjah se je to zgodilo nedavno ter na Goriškem pred nekaj dnevi. Tako je listina postala veljavna.
Pobratenja med občinami znotraj iste države so redka. Nazarje in Primorce je povezala begunska zgodba iz časa prve svetovne vojne, ko je prišlo z Goriškega kar 1.200 beguncev. Ti so se umaknili pred soško fronto. Občini sta stike navezali po izidu knjige publicista Aleksandra Videčnika z naslovom Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini. Možnosti sodelovanja opažata med drugim na kulturnem, izobraževalnem in športnem področju. Občina Miren-Kostanje-vica je v širši okolici Nove Gorice, in sicer ob meji z Italijo.
BJ
Osemodstotno povišanje
MOZIRJE, REČICA OB SAVINJI - Od 1. novembra bodo cene programov mozirskega vrtca, ki deluje v okviru javnega zavoda, višje. Gre za vrtec, ki deluje na območju dveh občin - Mozirja in Rečice ob Savinji. Cene bodo višje za osem odstotkov.
Podražitev narekujejo preklicani varčevalni ukrepi, ki so bili uvedeni po Zakonu o uravnoteženju javnih financ. Med drugim je prišlo do povišanja plač. Za prvo starostno obdobje bo tako nova ekonomska cena 458 evrov in za drugo 352 evrov. Večina staršev plačuje 35 odstotkov ekonomske cene. Zadnje povišanje ekonomske cene programov vrtca je bilo poleti 2013. Povišanje sta potrdila že oba občinska sveta. V vrtec je v obeh občinah vključenih skupaj 271 otrok.
BJ
Za uporabnike brez povišanja
ŠTORE - Od 1. novembra bo ekonomska cena storitve pomoč na domu na območju te občine višja. Povišala se bo za približno evro na uro, odvisno od tega, ali bo storitev opravljena ob delavnikih ali ob nedeljah in praznikih.
Ob delavnikih bo po novem znašala 20,09 evra na uro in ob nedeljah ter praznikih več kot 24 evrov. Za uporabnike se cena ne bo povišala. Njihov prispevek bo tudi v prihodnje znašal 4,4 evra na uro, kar je pod slovenskim povprečjem. Povišanje je predlagal izvajalec Dom ob Savinji Celje, in sicer zaradi povišanja plač socialnih oskrbovalk. V občini Štore je po zadnjih podatkih 13 uporabnikov pomoči na domu.
BJ
Dražje tudi za uporabnike
VOJNIK - V občini se bodo 1. novembra povišale cene storitve pomoč na domu. Občinski svet se je namreč na zadnji seji strinjal s takšnim predlogom izvajalca, to je Doma ob Savinji Celje. Ekonomska cena bo višja za približno pet odstotkov, nekoliko višji bo tudi prispevek uporabnika storitve.
Ta znaša zaenkrat 4 evre na uro in bo po novem višji za 20 centov. Tudi po povišanju bo cena za uporabnike v občini Vojnik od državnega povprečja še vedno nižja. Podražitev narekuje povišanje plač socialnih oskrbovalk, saj predstavlja strošek njihovega dela kar 78 odstotkov celotne cene. Ekonomska cena ure pomoči na domu ob delavnikih bo po novem znašala 19,51 evra na uro in približno okoli 24 evrov ob nedeljah in praznikih. Po zadnjih podatkih uporablja v vojniški občini storitev pomoč na domu 35 občanov.
BJ
V Marija Reki asfalt zamenjal makadam
PREBOLD - Povezava med občinama Prebold in Tabor je po novem veliko lažja. Občina Prebold je asfaltirala makadamski odsek ceste Spodnja Hosta-Urankar v hribovitem delu Marija Reke.
Občina Prebold se je naložbe, vredne približno 60 tisoč evrov, lotila konec letošnjega poletja. Lokalno gozdno cesto, ki povezuje občini Prebold in Tabor, je asfaltirala, uredila bankine, propuste in odvodnjavanje. Obnove ceste, ki je po novem tudi širša, se niso razveselili le tamkajšnji prebivalci, temveč tudi kolesarji. Omenjen cestni odsek je namreč del priljubljene krožne kolesarske poti.
Prav tako je letos novo podobo v Preboldu dobilo krožišče v Latkovi vasi. Ob sofinanciranju preboldske občine ga je zgradila direkcija za ceste. Na tem območju so uredili tudi parkirišča, pločnik, prehod za pešce in zavijalni pas v industrijsko cono. Ob obnovi vodovoda so Preboldčani letos pod streho prav tako spravili obnovo ceste Na zelenici.
ŠO
Za desetino manj prihodkov
ŠTORE - Svetniki so na svoji zadnji seji sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna. Občina načrtuje po novem skupne prihodke in skupne odhodke v višini 3,4 milijone evrov. To je za desetino manj, kot je bilo predvideno v osnovnem proračunu.
Imela bo namreč manjše kapitalske prihodke, kot jih je pričakovala. Gre za prihodke od prodaje občinskega premoženja. V rebalans so med drugim uvrščeni kanalizacijski priključek za potrebe Osnovne šole Štore, pridobitev projektne dokumentacije za vodovod Šentjanž ter projekt povezave visoke cone Draga na vodovod Kompole. Do konca leta načrtuje občina med drugim ureditev pešpoti na Lipi ter prenovo prečne ceste na območju Kovinarske ulice.
BJ
Kjer se prepirata dva, še tretji smolo ima
Mejni spor dveh sosedov krati pravice do prostega prehoda tudi vsem drugim
ŠMARJE PRI JELŠAH -Polžanska Gorca je naselje na skrajnem robu občine Šmarje, in sicer na meji med šentjurskim in konjiškim ozemljem. Odmaknjenost od večjih središč v neokrnjeni naravi ne bi bila nič pretresljivega. A Roman Bratuša, ki se je nič kriv in nič dolžan znašel v medsosedskem sporu, ima občutek, da je povsem izpadel z vseh krajevnih in pravnih zemljevidov.
Zgodba je za slovensko folkloro skoraj pregovorno običajna. Dve sosedi se za svoj prav na zemljiški meji tožita že trideset let. Prva trdi, da je mejni pas zemljišča njen, druga hoče z uporabo ta pas enostavno priposestvovati. V vseh teh letih prelitega pravniškega črnila se nobena od njiju ni potrudila določiti meje. Zdaj ena sadi smreke, druga zahteva, da jih poseka, ena trdi tako, druga drugače. O harmoniji
medsosedskih odnosov pač ne bomo razpravljali in česar odvetniki ter sodniki niso rešili v treh desetletjih, tudi mi v tem prispevku ne bomo. Lahko bi rekli vsakomur svoje veselje, a če se človek, nič hudega hoteč, znajde v navzkrižnem ognju, vse skupaj ni več smešno. Čez sporni mejni pas namreč vodi javno dobro in po njem cesta. Do svojih zemljišč in stanovanj na drugi strani spornega zemljišča jo uporabljajo trije sosedje. A ker se je mejno drevje v zadnjih letih tako zelo razraslo, dostop z večjim avtomobilom, kaj šele s traktorjem, ni več mogoč. »Če bi kdo od stanovalcev višje potreboval nujno medicinsko pomoč, bi ga bilo treba mimo spornega zemljišča prenesti z nosili. In da bi lahko na svojem travniku seno naložil z nakladalko, lahko samo sanjam,« je povedal Roman Bratuša.
Občina dvignila roke nad javnim dobrim?
Kot navaja sogovornik, je najbolj razočaran nad odnosom občine. »Na spornem mejnem območju je namreč javno dobro, ki ga občina ni uveljavila in po vseh posredovanjih se o tem noče več niti pogovarjati. Zdi se, da je nad problemom dvignila roke. Mi v bistvu vozimo po parceli spodnje sosede, vrisano javno dobro pa je zgornji sosed zagradil. A ker je spodnji del vedno bolj zaraščen, ta ureditev preprosto ne deluje več.«
Kot so nam potrdili s šmar-ske občinske uprave, je že po končanem nepravdnem in pravdnem postopku Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah v sodelovanju z občino poskušalo doseči soglasje v zvezi s cesto. Brez uspeha. V tem postopku je bila občina
le stranski udeleženec brez večjih pristojnosti. Zaradi dolgoletnih sporov med lastniki tudi ceste na tem območju ni vzdrževala. »Občina Šmarje pri Jelšah je pripravljena nemudoma pristopiti k razširitvi ceste, da bi bila ta prevozna tudi za večje kmetijske stroje, vendar dokler ni določena meja, o kateri bi se strinjali vsi udeleženci, tega ne more storiti. Poudarjamo še, da je občina ponudila tudi odkup zemljišča ob cesti, da bi bila na ta način lahko cesta obnovljena in razširjena, vendar lastniki tudi na to ne pristanejo,« so še sporočili z občinske uprave. Obupani sosedje se tako lahko tolažijo samo s splošno življenjsko resnico, da takšne prepire lahko ozdravi samo čas. Prej ali slej vsak pride do trenutka, ko mu je za zemljo in mejnike figo mar.
StO
Prva lastovka nad jezerom
Naravovarstveni center Sotla bodo gradili prihodnje leto
ROGAŠKA SLATINA - Potem ko je država že namenila znatna sredstva za postavitev brane in očiščenje terena, še vedno ni mogoče natančno reči, kdaj bo v Vonarskem jezeru tudi v resnici voda. Občina Rogaška Slatina pa ob njem že zdaj resno načrtuje Naravovarstveni center Sotla.
Načrtujejo, da bodo v zgrajenem centru info točka in prostori prostori za izobraževanje in predstavitev naravnih danosti območja Nature 2000. Gre za del širšega Turistično-rekreacijskega centra
Vonarsko jezero in s slatinske smeri bo prav naravovarstveni center prva vstopna točka. Neodvisno od jezerske zgodbe bo projekt obogatil turistično ponudbo Rogaške Slatine. Stavba bo lesena in okolju čim bolj prijazna. V dveh nadstropjih bo v njej malo manj kot 400 kvadratnih metrov uporabnih površin. Obiskovalci se bodo lahko zadrževali na pokritih terasah, posebej privlačna bo tudi odprta opazovalnica.
Center bo predvidoma stal približno 1,2 milijona evrov in kot je povedal slatin-
ski župan Branko Kidrič, pri tem upajo na sofinanciranje iz projekta Interreg Slo-venija-Hrvaška. Na obeh straneh meje pri pripravi projekta sodeluje šest partnerjev. Če bodo šle stvari po načrtu, bo občina pridobila 650 tisoč evrov evropskega denarja, ostalo bo v treh letih zagotovila v proračunu. Da gre zares, dokazuje gradbeno dovoljenje, ki so ga po treh letih pripravljalnih postopkov že pridobili. Prvo lopato naj bi zasadili v drugi polovici prihodnjega leta.
StO
Parkirišče kot zelena oaza v mestu
Peti arhitekturni maraton mladih z iskrivimi in drznimi rešitvami
Mladi udeleženci delavnic Enajste šole pod mostom v okviru Arhitekturnega maratona so svoje urbanistične rešitve preoblikovanja parkirišč predstavili na zaključni okrogli mizi in razstavi.
CELJE - »Če mesta načrtujemo za avtomobile in promet, dobimo avtomobile in promet. Če mesta načrtujemo za ljudi in prostor, dobimo ljudi in prostor,« je dr. Mojca Furman Oman iz Zavoda Metro SR Celje z mislijo Freda Kenta povzela namen delavnic Enajste šole pod mostom, ki so se končale v zadnjih dneh oktobra v okviru Arhitekturnega maratona.
Tega je zavod pripravil v sodelovanju z Gimnazijo
Celje - Center in pod okriljem ministrstva za okolje in prostor, ki je bilo pokrovitelj projekta Meseca prostora 2017.
Rdeča nit letošnjega Arhitekturnega maratona je bila učinkovita raba mestnega prostora. Namen projekta je bil osveščati in izobraževati srednješolsko mladino ter širšo javnost o pomenu prostora, še posebej o pomenu mest kot skupni vrednoti. »Na delavnicah smo obravnavali pomen trajnostnega
razvoja mest in opozorili na razvrednotene prostore v njih, ki predstavljajo veliko priložnost za izboljšanje kakovosti življenja v Celju. Krepili smo odgovorno in racionalno vedenje v mestih ter vzgajali prihodnje aktivne uporabnike (morda tudi načrtovalce) mest, kako lahko s svojim ravnanjem prispevajo k boljšim prostorskim ureditvam, kakovosti prostora, boljši prostorski kulturi in podobno,« je povedala dr. Mojca Furman Oman.
Dr. Mojca Furman Oman s predstavljenimi rešitvami mladih na razstavi v prostorih Gimnazije Celje - Center.
Na delavnicah so se mladi urbanisti soočili z izzivom ustvarjanja drugačne namembnosti parkirišča pri Gimnaziji Celje - Center, ga prepoznali kot neučinkovito rabljen mestni prostor in predlagali njegovo preoblikovanje v mestu bolj prijazne vsebine, ki bodo na voljo večjemu številu uporabnikov različnih starosti.
Tako so nastali predlogi preureditve parkirnih mest v mestni park, učilnico na prostem, zeleni kotiček mesta, kopališče, nove rekreativne površine, športno igrišče. Z vidika trajnostne mobilnosti so dijaki na mesto parkirišč umestili pokrito kolesarnico in pešpoti, nastali so novi prostori druženja, urbani vrtovi in podobno. »Predlogi kažejo na to, da se mladi kljub vsesplošni priljubljenosti statusa osebnega avtomobila zavedajo pomena trajnostne mobilnosti in trajnostnega urbanizma in upamo lahko, da bodo nova znanja v prihodnjih letih tudi uporabljali pri svojih načinih bivanja,« je poudarila Mojca Furman Oman, ki je bila vesela, da so projekt podprle tudi Mestna občina Celje in Nepremičnine Celje kot pomembne nosilke javnega interesa pri urbanističnih odločitvah v Celju.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Med mladimi vini tudi dva naša »pubeca«
ŠMARJE PRI JELŠAH - Hiša vin Emino se je že tretje leto zapored vključila v slovenski projekt promocije mladih vin, združenih pod blagovno znamko Pubec. Letos ta blagovna znamka štajerskih mladih vin združuje trideset vinarjev. Z našega območja se lahko z njo pohvali tudi vinogradništvo Kolar iz Spodnje Ponkvice pri Grobelnem.
Kot je povedal vodja prodaje Hiše vin Emino Matija Jagrič, tudi s pomočjo znamke Pubec svoje mlado vino Emino cu-vee predstavijo širši javnosti in slovenskim ljubiteljem vina. »Mlada vina so tudi na splošno vedno bolj priljubljena. In čeprav se praviloma lahko tržijo do konca januarja, so razumljivo najbolj zaželena prav zdaj. Predvsem pa nakažejo karakteristike, ki jih prinaša nov letnik. In letos so obeti izvrstni.« Kot še dodaja Jagrič, je letos v njihovih kleteh približno 220 tisoč litrov vina. To je malo manj od predvidevanj, se pa nad kakovostjo vinarji ne morejo pritoževati.
Sto
Pestra naložbena jesen
LJUBNO - V občini je letošnja jesen po naložbeni plati pestra. Je v znamenju del na cestah, v zdravstvenem domu, na pokopališču in v smučarskem skakalnem centru.
Na cestnem področju bo občina letos jeseni vložila približno tristo tisoč evrov. V središču Ljubnega je prepla-stila cesto med lesenim mostom čez Savinjo in hotelom Planinka. Zaradi večje varnosti je ob tej cesti poskrbela tudi za pločnik, saj tam hodijo šolarji. Poleg tega je občina asfaltirala približno štiri kilometre cest, ki so bile prej makadamske. Država naj bi to jesen poskrbela še za preplastitev ljubenske obvoznice. Za izvajalca je izbran celjski Voc. Ob delu obvoznice bo zgrajen pločnik. Še letos naj bi občina poskrbela tudi za ureditev ceste in kanalizacije v zaselku Rore. Občina nadaljuje tudi urejanje zdravstvene postaje, kjer bo med drugim poskrbela za ambulanto in sanitarne prostore.
BJ
Kolesarska mreža »izrisana«
CELJE - V občini v skladu s sprejeto prometno strategijo načrtno urejajo kolesarke povezave. Zadnji takšen primer je bila ureditev varnejšega kolesarskega pasu v Miklošičevi ulici. Z izdelavo študije, ki vključuje tudi sive lise varnih kolesarskih povezav v mestu, je mogoče pričakovati še več podobnih zgledov.
»Elaborat, kot v občini imenujemo takšen dokument, je narejen. V njem so zbrane vse obstoječe kolesarske povezave, kamor štejemo kolesarske pasove, steze in poti, prav tako so zajete tudi manjkajoče povezave. Vsa kolesarska mreža mesta je razdeljena na sto odsekov in vsak odsek je posebej oštevilčen ter označen z razdaljo in ocenjeno vrednostjo. Tako smo prišli do celovitega seznama, na podlagi katerega se bomo lahko odločali za ukrepe,« je povedal Miran Gaberšek, višji svetovalec za promet v oddelku za okolje in prostor ter komunalo v celjski občini.
Kot konkreten primer ureditve prve kolesarske povezave s tega seznama v bližnji prihodnosti je Gaberšek navedel vzpostavitev varnejše povezave v obliki kolesarskega pasu na kratkem odseku od garažne hiše, mimo policije do se-maforiziranega križišča. Na odseku od Maksimiljana do celjske občine bo verjetno vzpostavljena od ceste ločena površina za kolesarje in pešce.
Posegi so predvideni tudi bolj na obrobju mesta. Ureditev kolesarske povezave je namreč načrtovana tudi na Opekarniški cesti. Odločitve o tem, ali kot steza, pas ali v obliki »sharow space« (mešani promet), še ni.	RG
Karolino Črešnar je sprejel zreški župan Boris Podvršnik. (Foto: Občina Zreče)
Kmetica leta za boljši položaj kmetic
ZREČE - Naziv kmetica leta, ki ga že 15 let podeljuje Zveza kmetic Slovenije, je letos dobila Karolina Črešnar iz Boharine pri Zrečah. Z možem kmetuje na gorski kmetiji. Poleg ovčereje imata še kamnolom pohorskega skrilavca in dopolnilno dejavnost - peko domačega kruha. Naslov ji pomeni zelo veliko, tudi zato, ker se bo njen glas o položaju podeželskih žena slišal daleč naokoli.
Karolina Črešnar - za najbližje Dragica - živi v Boharini pri Zrečah, kamor se je primožila iz Velenja. Na 21 hektarjev veliki kmetiji, od tega je 17 hektarjev in pol gozda, družina redi 20 ovac, dva prašiča in kokoši. Sestavni del kmetije je tudi kamnolom, kjer lomijo pohorski skrilavec. Naziv kmetice leta 2017 ji veliko pomeni, saj je za prihodnost kmetijstva pomemben tudi položaj kmetic. Žal njihov glas prepogosto ni slišan. »Zdi se mi zelo pomembno, da se sliši glas kmetic, enako tudi glas, da je zemlja tista, ki nas hrani. Kmetice smo tiste, ki skrbimo za kulturno dediščino in za rod, ki prihaja,« je ob nazivu povedala Črešnarjeva.
Položaj kmetic se spreminja, a zelo počasi. »Če bomo vsi utihnili, se ne bo nič spremenilo. Mislim, da je namen akcije tudi, da bo nekoč glas kmetic tudi uslišan,« je odločena kmetica letošnjega leta.
Črešnarjeva ima dopolnilno dejavnost peke kruha v krušni peči in izobraževanje na kmetiji. Brez dopolnilne dejavnosti bi samo s kmetijo težko preživela. Kljub obilici dela na kmetiji je Karolina Črešnar dejavna tudi v društvu kmečkih žena, domači župniji in lokalnem okolju.
BGO
REPORTAŽA
9
Znani nastopajoči se radi odzovejo povabilu. Letos so na koncertu nastopili Modrijani, Adi Smolar, klarinetist Goran Bojčevski, pevke Biba Novak, Sabrina Zavšek, Tamara Šumej in Ana Logar, pesnik in slamer Tilen Letner ter šolska zasedba The Šlagers.
Letošnji organizatorji dobrodelnega dogodka, dijaki 4.i-razreda z razredničarko Sašo Komadina. (Foto: arhiv GCC)
Za nekatere dve kavi, za druge neprecenljiva pomoč
V desetih letih so z dobrodelnimi koncerti na Gimnaziji Celje - Center zbrali 50 tisoč evrov za posameznike in družine v stiski
CELJE - Zadnji petek pred jesenskimi počitnicami je na Gimnaziji Celje - Center že desetletje namenjen dobrodelnemu koncertu, s pomočjo katerega dijaki zbirajo pomoč za posameznike in družine v stiski. Tudi pri izvedbi letošnjega jubilejnega so se dijaki izkazali ter s pomočjo učiteljev, gostov in podpornikov zbrali približno pet tisoč evrov za mamo samohranilko s tremi otroki. Družina se ni znašla le v socialni stiski, ampak potrebuje pomoč tudi zaradi preteklih zlorab in nasilja.
Koncert vsako leto pripravi eden od četrtih razredov, letos je bil to 4.i likovne gimnazije. Naslovili so ga Bodi svetilka -zmaga nad temo. Kot je povedala predstavnica razreda Ana Kolšek Orlač, je dijake lanski koncert tako navdušil, da je s
sošolcem takoj po njem šla k ravnatelju, da sta razred prijavila za organizatorja letošnjega dogodka. »V razredu smo vsi pripravljeni pomagati ob različnih priložnostih in to nas povezuje,« pravi Ana. »Že na začetku smo si razdelili nalo-
ge, jaz sem urejala stike z glasbeniki, dva sta bila zadolžena za vezno besedo, sošolka je izdelala grafike za prodajo, drugi so poskrbeli za sceno ... Nihče ni rekel, da ne bo pomagal.«
Marjana Turnšek, mentorica dijaške skupnosti, zato pravi, da ima zadnja leta pri organizaciji vedno manj dela, ker večino opravijo dijaki. »Razred se sam odloči za nastopajoče, verjetno gre po načelu, kdo koga pozna ali posluša. Vsako leto nastopijo tako prepoznavni glasbeniki kot tudi manjše in manj znane zasedbe. Tudi odločitev, komu
bodo dijaki namenili denar, je stvar razreda, ki vse pripravi. Kot mentorica jim pomagam z nasveti, poskrbim, da je zbran denar na varnem, sicer pa so samostojni.«
Prvi koncert pred desetimi leti so dijaki 4.c-razreda z razrednikom Miho Gartnerjem pripravili, da so pomagali žrtvam poplav, ki so pustošile tisto leto. Poiskali so nastopajoče, odziv je bil dober in naslednje leto so dogodek ponovili. Postal je tradicionalen. In ko se koncert konča, se že javi razred za pripravo naslednjega.
Tudi novo desetletje bo začel razred Mihe Gartnerja.
Sami poskrbeli za vse
Ana, ki sicer pomaga kot ani-matorka v župnišču pri Karitas in Rdečem križu, priznava, da dela pri pripravi koncerta ni bilo malo. A ob zbranih petih tisočakih je lahko zadovoljna, enako tudi njeni sošolci. Letos so se odločili, da bodo pomagali le eni družini. Izbrali so jo s pomočjo Albine Karmuzel iz društva prijateljev mladine iz Šentjurja, ki v akciji sodeluje zadnja leta. »Ko smo se srečali z mamo samohranilko, ki ima tri otroke, se nas je primer še bolj dotaknil,« pravi Ana. Družina ima težave ne le zaradi socialne stiske, ampak tudi zaradi nasilja v preteklosti. Dva otroka sta v osnovni šoli, eden je srednješolec, ki mu bomo priskrbeli tudi računalnik s pomočjo organizacije Vezje.org, ki zbira rabljene računalnike in jih predela ter podari tistim, ki jih nimajo.
Namesto dveh kav
Kot pravi Turnškova, ni vedno enostavno najti ljudi, ki bi jim lahko pomagali, saj je težko priti do podatkov, ljudje se ne želijo izpostavljati, čeprav so
imeli tudi primer, ko so tisti, ki so jim pomagali, sami prišli na koncert, ki je bil zato še bolj čustveno obarvan. »Dijakom predstavimo zgodbo, tako da vedo, komu bo namenjen denar. Prostovoljni prispevek znaša tri evre ali več. Dijake nagovorimo z mislijo, da ta znesek pomeni za posameznika dve kavi. Če združimo te prispevke, lahko z zbranim denarjem ljudem spremenimo življenje vsaj za nekaj časa. V desetih letih smo tako zbrali 50 tisoč evrov v obliki denarja in materiala, saj smo pred leti pomagali obnoviti hišo in so starši pomagali z materialom,« povzema uspešnost akcije Turnškova. Tisti, ki jim pomagajo, ne dobijo denarja, ampak ga prejme omenjeno društvo prijateljev mladine, ki nato pomaga družini pri plačilu različnih stroškov.
Vsi so za pomoč hvaležni, pravi Turnškova. »A ne pomagamo zato, da bi nam peli hvalospeve, pomembno je, da lahko naredimo nekaj dobrega. V tem duhu tudi vzgajamo dijake. In če se ti kdaj znajdejo v stiski, jim pomoč lahko ponudi šolski sklad, in sicer diskretno, tako da nikogar ne izpostavljamo.«
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
10
KULTURA
»Reformacija je popolna zgodba o uspehu«
Prof. ddr. Igor Grdina o reformaciji in odnosu do slovenskega jezika
Letos mineva petsto let, odkar je Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu pribil 95 tez, s čimer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih in pokori. Ta dogodek velja za začetek obdobja reformacije v zahodni Evropi. Versko gibanje ni samo reformiralo Cerkve, velike spremembe je prineslo tudi v družbenem in kulturnem življenju Evrope. »Slovenci sodimo med narode, kjer ima reformacija neprecenljiv pomen. Ne moremo reči, da Slovencev brez reformacije ne bi bilo, a marsikaj bi bilo drugače,« razmišlja prof. ddr. Igor Grdina, zgodovinar in literarni zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC S AZU in Inštitutu za civilizacijo in kulturo.
Reformacija je med drugim pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih. Gibanje se je na vernike obračalo v ljudskem jeziku, ker je bilo to teološko pomembno. »Človek se mora zaradi izvirnega greha Bogu opravičiti. In kako naj to stori, če ne ve, kakšna je prava vera, prava postava? To je pravi teološki vzrok vse zavzetosti reformatorjev za prevod Svetega pisma v ljudske jezike. Če hočejo ljudje biti odrešeni, morajo vedeti, kaj so njihovi grehi,« je razložil reformatorsko namero Igor Grdina.
Reformacija je imela širše posledice. Ne samo da je božja beseda postala dostopna vsakomur, ki je znal brati, ampak so se s tem odprla vrata splošnemu izobraževanju. »Ljudi je bilo treba naučiti brati in pisati in zaradi tega je imela reformacija, ne glede na to, da je bila versko gibanje, splošni kulturni pomen. Slovenska reformacija je tipična reformacija v nacionalnem prostoru, ko se v eni sami generaci-
Primož Trubar je protestantsko misel prinesel v naše kraje in s prvo tiskano knjigo postavil temelje slovenske književnosti in slovenskega knjižnega jezika. (Foto: GrupA)
ji iz nastavkov književnosti oblikuje popolna književnost protestantskega tipa. Prvi slovenski knjigi sta značilno Katekizem, to je pouk o veri, in Abecednik, knjižica, ki človeka uvede v tehniko branja, da mu je vera dosegljiva.«
Slovenščina je petsto let kasneje uradni jezik EU
Petsto let kasneje lahko rečemo, da se je tudi s pomočjo reformacije razvila slovenska književnost ter je to po besedah Grdine popolna
zgodba o uspehu. »Danes je slovenščina navzoča praktično v vseh porah življenja. Uporablja se tudi tam, kjer se pred petdesetimi leti skoraj ni. In samo kakšna protikul-turna inštitucija v svojih razpisih želi, da se ljudje prijavijo v angleškem jeziku. Slovenščina je uradni jezik v evropskih inštitucijah, kar je še posebnega pomena.«
Primož Trubar, ki je protestantsko misel prinesel v naše kraje s prvo tiskano knjigo, ni samo postavil temeljev slovenske književnosti in slovenskega knjižnega
jezika, ampak je obudil in okrepil slovensko narodno zavest. Služboval je tudi na v Laškem in Loki pri Zidanem Mostu. Celjska dediščina je pustila pečat v njegovih delih. Celjski knezi so omenjeni v njegovih spisih kot pobožni in lakomni fevdalci. »Trubar je služboval v Celju v 16. stoletju, knezi Celjski so izumrli v 15. stoletju. Sto let po izumrtju je bilo v ljudski tradiciji vedenje o njih enako, kot je v slovenski zavesti še danes. Da so bili nasilni in da so se pregrešili pri hčerah tla-čanov. To, kar povprečen Slovenec še danes ve. Tudi celjske zvezde v slovenskem grbu ne spremenijo slike Celjanov. Zgodbo o Veroniki Deseniški vsakdo pozna kot zgodbo o krivičnih Celjanih.«
Modni tuji vplivi
Vsakdanja raba slovenščine je nekaj samoumevnega. Postali smo mnogo manj skrbni pri rabi jezika, raven pogovora ni ravno zavidljiva. Vplivi različnih jezikov na materni jezik so vedno bili in še vedno so in tudi zaradi tega vpliva se osnovni jezik spreminja. »Modni vplivi so vedno bili in bodo. Pred sto leti se je celjska gospoda, ki se je imela za boljše ljudi, ponašala z nemščino, ki je bila večinoma zelo slabe kakovosti. Takšni vzgibi so prisotni tudi danes, ko se nekakšna posebna imenitnost kaže z uporabo angleščine. Ampak to ni visoka angleščina, ampak je zelo pogovorna in žalostno je, da je pri nekaterih politikih tudi fonetično katastrofalna.«
Literarni zgodovinar Grdina pomirja, da se z jezikom ničesar dramatičnega ne dogaja, a skrb za jezik je potrebna. »Ni nam treba biti plati zvona, nikakor ne, slovenščina je formalno v mnogo
Ddr. Igor Grdina: »Ljudi je bilo treba naučiti brati in pisati in zaradi tega je imela reformacija, ne glede na to, da je bila versko gibanje, splošen kulturni pomen.« (Foto: SHERPA)
boljšem položaju kot kdajkoli prej. A vprašanje je, kaj imajo ljudje danes povedati. Druga stvar je, da je danes veliko več duševne in duhovne praznine, kot je je bilo kdajkoli prej. Če greste med ljudi, slišite, da si ne prizadevajo povedati nekaj na svoj način. Tega je danes malo. Jeziki se standardizirajo, ponavljajo se neke formule, kar slabi izrazno in pomensko moč jezika,« je zaključil Grdina.
Reformacija je imela vpliv tudi na družbeni razvoj. Mnogi zagovarjajo tezo, da se je v tistih deželah, kjer je prevladala reformacija, hitreje razvil kapitalizem in da je prišlo do kulturnih sprememb v smeri odgovornega individualizma.
BARBARA GRADIČ OSET
Potopljeno Družmirje upodobljeno v slikanici za odrasle
V slikanici avtorja Petra Rezmana je slikarka Jasmina Grudnik vizualno dopolnila deset avtorjevih pesmi. Večna tema Šaleške doline je tokrat predstavljena v malo drugačni obliki.
Idejo za slikanico Družmirje je šaleški literat Peter Rezman dobil pred dvema letoma, ko je na družbenem omrežju ujel risane podobe, ki so se mu zdele zelo znane. Odkril je, da so delo njegove sovaščanke Jasmine Grudnik. V branje ji je ponudil svojo pesniško zbirko Družmirje iz leta 1998, saj so se mu zdele njene risbe takšne kot njegove groteskne pesmi. Jasmina Grudnik je izbrala deset pesmi, ki jih je ponovno izpisala na roko in položila poleg svojih risb. »Slikanica je spomin vasici Družmirje. Meni v veliko veselje in mislim, da tudi Jasmini,« je veselje ob izidu razložil Peter Rezman.
Pesmi in slike so podobno, kot je žalostna zgodba potopljene vasice, tudi zelo temačne. »Pesmi izhajajo iz mojih spominov na otroške poti, ki so se z leti potopile. Družmirje, Šaleška dolina, moja poezija in risbe so združeni v celoto, ki jo lahko gledaš in bereš. Gre za veliko prispodobo človeške neumnosti, ki jo vidimo v Šaleški dolini na vsakem koraku.«
Avtor je ob tem omenil še zanimivost, da je bila predstavitev pesniške zbirke leta 1998 v eni zadnjih družmirskih hiš. Dan kasneje so jo podrli, zdaj pa je tam jezero. »Pesniška zbirka je tako še vedno aktualna, prave stvari v literaturi z leti samo še pridobivajo in nikakor ne izgubljajo vrednosti.«
Uradna predstavitev slikanice Družmirje bo prihodnje leto.
BGO
KULTURA
11
»Umetnik, ki štrli iz povprečja, bo vedno poteptan«
Mlada umetnica Katja Gorečan z novo pesniško zbirko
V SNG Opera in balet Ljubljana so prejšnji teden premierno uprizorili novo slovensko operno delo Ada, kjer je kot dramaturginja sodelovala Celjanka Katja Gorečan. Prav tako je v preteklih dneh izdala že tretjo pesniško zbirko Neke noči neke deklice nekje umirajo ter mesec nazaj z lutkovno predstavo Virginija Volk sodelovala na 9. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
28-letna Katja Gorečan je pesnica iz Celja, ki je leta 2012 izdala pesniško zbirko Trpljenje mlade Hane in bila z njo izbrana za 15. Bienale mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja, nominirana za Jenkovo nagrado in izbrana za festival Pranger. Trenutno študira dramaturgijo, ukvarja se s senčnim gledališčem in piše koreopesmi. V teh dneh je izdala svojo tretjo pesniško zbirko z naslovom Neke noči neke deklice nekje umirajo.
Zbirka koreopesmi je novost v slovenskem prostoru. Kako ste našli to zvrst poezije?
S koreopesmijo sem se ukvarjala v diplomski nalogi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na Oddelku za primerjalno književnost in teorijo. Kasneje sem o koreopesmi napisala še znan-
stveni članek, saj pri nas to še ni bilo raziskano. Kore-opesem je žanr dramskega izražanja ali oblika perfor-mativne pisave, ki vključuje poezijo, ples, glasbo in igro. Na podlagi literarnega dela afroameriške pesnice Ntoza-ke Shange sem se odločila, da bom tudi sama napisala koreopesem. To je bil zame nekakšen eksperiment in upam, da mi je uspelo vplesti žensko telo in poezijo, ki se nenehno prepletata ter dopolnjujeta.
Prejšnji teden je bila v SNG Opera in balet premiera slovenske opere Ada, kjer ste sodelovali kot dramaturginja. Življenje pozabljene ženske Ade Škerl vas je raz-žalostilo in ujezilo, ne?
Res je. Pesnik Ivo Svetina je napisal libreto, ki ga je nato uglasbil Tomaž Svete. Na oder smo postavili življenjsko zgodbo prezrte slovenske pesnice Ade Škerl. Izhodišče za libreto je Svetina našel v njenem življenju in njeni pesniški zbirki Senca v srcu, ki velja za prvo zbirko intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Ivo Svetina je zelo izpostavil njen odnos do sveta, njeno razmišljanje, ki je prišlo v nepravem času. Ada je pesniško zbirko izdala leta 1949, nekaj let pred tem, ko so štirje pesniki
izdali pesniško zbirko Pesmi štirih in zasloveli kot »kvazi« prvi intimistični pesniki. Pri Adi je bil problem, da je bila ženska in je izdala pesniško zbirko ob nepravem času. Dobesedno so jo poteptali, omejevali so jo pri predstavitvi zbirke, tako da se je končno umaknila v samoto.
Z opero ji želite spet dati večjo veljavo?
Opera ni samo obujanje spomina na pozabljeno pesnico, temveč želimo poudariti, da je to hkrati zgodba vseh umetnikov, ki iščejo svoj izraz. Še dandanes bo umetnik, ki štrli iz povprečja, poteptan.
Kot asistentka dramaturga ste sodelovali v lutkovni predstavi Virginija Volk, ki je bila letos uvrščena na 9. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. To je posebna predstava, ki otrokom na razumljiv način predstavi melanholijo in depresijo. Ste sodelovali prvič v senčnem gledališču?
Zanimivo je, da sem pred tem že napisala koreopesem o sencah in slučajno sem dobila asistenco pri italijanskem režiserju Fabriziu Montecchi-ju, ki je eden najboljših režiserjev tega gledališča. Je tudi režiser predstave, o kateri govoriva. Zelo me je zanimala tema predstave o slavni pisateljici Virginii Woolf, ki smo
jo nekako priredili za otroke. Izredno me je namreč zanimalo, kako otrokom na razumljiv način predstaviti depresijo. Edina logična pot je bilo kombiniranje s sencami, kajti depresija je neka senca družbe. Otroci so zelo hitro dojeli, o čem govori predstava, četudi ni nikjer jasno povedano. Predstavljeno je razmerje med sestrama, med Vaneso in Virginio. Slednja venomer renči in bevska, je slabe volje, ne ljubi se ji družiti z nikomer, vse ji gre na živce in prav nič je ne more potolažiti. A Vanesa se odloči, da jo bo spravila v dobro razpoloženje, in ji poslika sobo. Namen predstave je poudariti moč in pozitivne učinke, ki jih pre-moreta domišljija oziroma umetnost, da si opomoremo in se ponovno postavimo na noge.
Spominjam se, da ste nekoč zelo veliko slikali. Pred kratkim sem videla eno vaših del v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju, kjer so bila razstavljena dela, ki so nastala na likovni koloniji na Planini pri Sevnici. Koliko še slikate?
Precej manj. Zdaj poskušam likovno umetnost kombinirati s senčnim gledališčem ter svoje slikanje uporabim pri scenografiji.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Oder smeha v Škofji vasi
Ljubiteljski gledališčniki letos ponujajo tudi abonma
Kulturno društvo bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi že vrsto let združuje ljubiteljske gledališke igralce, ki se vsako leto potrudijo in pripravijo novo predstavo, običajno komedijo. Z njo spravljajo v smeh tako domače občinstvo kot tisto v manjših dvoranah po Sloveniji. Letos delujeta v društvu tudi likovna in lutkovna sekcija, ki pripravljata vrsto aktivnosti, medtem ko so si gledališčniki zastavili nov projekt - uvedbo abonmaja.
Prva abonmajska predstava bo 26. novembra ob 18. uri, ko bodo gostovali člani KD Černeče pri Dravogradu in uprizorili komedijo Ojoj, tašča je spet živa. 21. januarja se bo v uprizoritvi Na kmetiji predstavilo KD Selnica ob Dravi, mesec kasneje pa KD Prevorje v predstavi Guzej po naše. Domača dramska skupina bo 18. marca uprizorila igro Mali oglasi. Za ogled štirih predstav morajo odrasli odšteti 25 evrov, upokojenci in šoloobvezni otroci pa 20 evrov.
Prizor iz predstave KD bratov Dobrotinšek z naslovom Prevare, v kateri je bil Vinko Sentočnik režiser in igralec (na sliki v ospredju).
Lutkovna sekcija društva je že nastopila za vrtec na Dobrni, likovna pa je imela enodnevno delavnico s 27 slikarji, tudi z nekaj tujci, ki živijo pri nas. 30. novembra bodo dela z motivi Škofje vasi na ogled v tamkajšnjem kulturnem domu. Vsak od ustvarjalcev bo eno delo podaril društvu. To bo dela prodalo in tudi s tem lažje gospodarilo z domom in kupilo opremo.
Abonma je mogoče kupiti do 11. novembra.
Po premoru spet aktivni
Kot pravi Vinko Sentoč-nik, dolgoletni režiser in igralec, v društvu računajo, da bodo zapolnili večino mest v dvorani s 140 sedeži, za katero sami skrbijo v zameno za uporabo, kar predstavlja precejšnje stroške. Tudi zato, da bi še nekaj malega zaslužili, so že nekaj časa razmišljali o uvedbi abonmaja, v okviru katerega bi nastopil domači ansambel, gostje pa bi nastopili na osnovi izmenjave.
Društvo je bilo do leta 1970 zelo delavno, se spominja Sentočnik, nato so nastale velike finančne težave in je delovanje zamrlo. Po letu 2000 je ponovno zaživelo, ko je vodenje prevzela Ivana Kos, ki je pred kratkim vajeti predala novemu predsedniku Borisu Fidlerju.
Pred približno desetimi leti so Sentočnika pregovorili, da je začel spet aktivno delati kot režiser. »Selektorji nam sicer svetujejo, naj povabimo k sodelovanju zunanjega strokovnjaka, vendar si tega ne moremo privoščiti.« Društvo, ki ima 70 članov, namreč dobi letno približno dva tisoč evrov, ki jih name-
nja tudi urejanju doma. »V zadnjih desetih letih smo uredili elektriko, zavese, oder, daljinsko upravljanje razsvetljave ... Poletno neurje nam je naredilo veliko škode.«
Izbor iger glede na zasedbo
V igralskem ansamblu je 15 članov, večinoma prihajajo iz drugih krajev, ne iz domače krajevne skupnosti. »Žensk je več kot moških, za nekatere vloge je igralcev preveč, za druge premalo, kar pomeni, da je treba vse to imeti v mislih tudi pri izbiri iger,« pravi sogovornik, ki ugotavlja, da tisti, ki se zastrupi z odrskimi deskami, z njih ne more več. Igralci so le del kolesja, poleg njih je za izvedbo predstav nujno tudi tehnično osebje, vešče ravnanja z opremo, kjer tudi ne manjka težav pri iskanju sodelavcev. Pred kratkim so se morali v ekipi sredi priprav spopasti celo z odhodom glavnih igralk in kot prvi Sentočnik, se včasih sprašuje, če se splača vztrajati. A očitno na koncu prevladajo pozitivne stvari, kar se kaže v tem, da ljudje radi prihajajo na vaje in sodelujejo v predstavah, občinstvo pa jih nagradi z obiskom in aplavzom.
TATJANA CVIRN Foto: arhiv društva
12
NAŠA TEMA
Jabolk jajca S'
Slovenija »uvaža«
cenovni pritisk
Dražja predvsem meso in mleko - Cene hrane še vedno pod dvajsetletnim svetovnim povprečjem
Podražitve hrane so posledica izrednih političnih in naravnih dogodkov, ki porušijo ravnovesje na globalnih trgih. Cenovni pritiski nastanejo, ko je na trgu premalo ali preveč surovin in ko katera od velikih držav spremeni svojo politiko. Vsemu temu smo bili priča tudi v zadnjih nekaj letih.
Zadnja podražitev hrane je visna tudi Slovenija. Na mesnih
po besedah agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja posledica vremenskih razmer ter reform na področju proizvodnje mleka in sladkorja na ravni Evropske unije, ki je pomembna svetovna proizvajalka tako prvega kot drugega. »V tem trenutku se je nabralo zelo veliko dogodkov, ki utemeljujejo spremembe cen navzgor. Naloga trgov zdaj je, da poiščejo novo ravnovesje,« izpostavlja profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Posledica reforme kvote
Kar zadeva podražitve, sta med najbolj izpostavljenimi živili trenutno meso in maslo. Pritiski po podražitvi mesa so še posebej izraziti v srednji Evropi, v državah, kot so Nemčija, Avstrija in deloma Nizozemska, od katerih je zelo od-
trgih omenjenih držav v zadnjem času prihaja do relativno velikega pomanjkanja prašičev in goveda ter posledično zaradi tega do nenormalne rasti cen. Ker je Slovenija močno vpeta v oskrbo iz teh držav, cenovni pritisk preprosto »uvaža«, pojasnjuje Kuhar.
Maslo se je podražilo zaradi majhnih zalog, ki so posledica reforme kvote za mleko v Evropski uniji pred leti, in obenem zaradi spremenjenih potrošniških navad, vendar Kuhar dodaja, da gre pri tem zgolj za kratkoročen poskok cen. »Maslo je treba razumeti kot založno, rezervno surovino. V obdobju, ko je bila na mlečnem trgu velika proizvodnja, so bile njegove zaloge zelo velike. Po uvedbi kvotne-ga sistema so se zgodovinsko znižale, zaradi česar so se njegove cene zvišale.« Maslo
Dr. Aleš Kuhar. (Foto: SHERPA)
prav tako postaja vedno bolj priljubljena alternativa rastlinskim oljem, kot sta margarina in palmino olje, zato je tudi povpraševanje po njem večje.
»Ranljivi« trgi
Maloprodajne cene so odvisne predvsem od stroškov v proizvodnji in prodajni verigi. »Če je proizvajalec deležen višjih proizvodnih stroškov - na primer rejec govedi zaradi višjih stroškov krme - višje cene >pošlje< naprej po proizvodni verigi.« Po Kuhar-jevih besedah je zanimivo, da rasti cen prašičjega mesa v Nemčiji ne moremo utemeljiti s trenutnim dogajanjem na surovinskih trgih. Cene koruze in soje so relativno normalne za to obdobje, zato je pritisk na cene najverjetneje treba iskati na strani kupcev, še dodaja. »Zaradi dolgoletne krize v prašičjereji v Evropski
uniji so trgi precej >plitvi<, kar pomeni, da ne morejo omiliti šokov. Ko so trgi >plitvi< in >nervozni<, se cena že ob najmanjši spremembi zelo hitro spremeni. Sodobni kmetijski trgi so postali še posebej >ran-ljivi< po krizi leta 2008.«
Kuhar ob tem opozarja, da so trenutne cene hrane glede na dvajsetletno svetovno povprečje še vedno pod povprečjem, zato so neupravičeni občutki, da se hrana draži. »Če bomo želeli na trgu imeti stabilne razmere, bo morala biti hrana še nekoliko dražja. Govorim o nekaj odstotkih. Le tako se bodo razmere na trgih umirile.«
ŠPELA OŽIR
V sodobni družbi 21. stoletja smo soočeni s tem, da se na eni strani hitro povečuje število lačnih, medtem ko na drugi strani strmo narašča delež predebelih. Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar pravi, da je to na žalost realnost sodobnega sveta, za kar trenutno na vidiku še ni resne rešitve. »Ključna rešitev bi bil koordiniran pristop vseh razvitih držav, a za to je težko najti interes, saj če bi uspeli rešiti težavo, bi to ogrozilo ozek interes proizvajalcev. Pred nami je skratka velik civilizacijski izziv.«
Maslo do letos podcenjeno
Cene mesa kljub podraž pod evropskim povprečj
Med podražitvami, ki že nekaj časa razburjajo slovenske potrošnike, so tudi višje cene masla. Slovenske mlekarne so lani proizvedle 2.150 ton masla, letos je po podatkih statističnega urada proizvodnja večja, saj je bila v prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višja za 14 odstotkov. Mlekarna Celeia na leto izdela malo več kot 200 ton masla. Zadnje čase je tudi pri njih povpraševanje postalo zelo veliko in kot pravi direktor Marjan Jakob, vseh potreb še zdaleč ne morejo pokriti.
Sicer direktor mlekarne poudarja, da razburjanja zaradi višjih cen masla ne bi smelo biti. »Od lanskega do letošnjega septembra, torej v enem letu, je Mlekarna Celeia odkupno ceno mleka zvišala za 31,4 odstotka, ceno masla pa je septembra letos zvišala za 12 odstotkov. Glede na ceno surovine in ceno masla se torej potrošniki ne bi smeli jeziti,« pravi Marjan Jakob in poudarja, da je bilo maslo ves čas podcenjeno, saj vse do letos ni pokrivalo stroškov proizvodnje. »To je ta kruta realnost, ki pomeni, da so mlekarne ves čas z maslom delale le izgubo.« Jakob pojasnjuje,
Marjan Jakob: »Mlekarne težko krmarijo med odkupno ceno mleka in malodprodajnimi cenami mlečnih izdelkov.« (Foto: GrupA)
da takšne razmere niso bile samo v slovenski proizvodnji masla, ampak v vsej evropski.
Vendar so v tujini letos cene rasle občutno bolj kot pri nas. Pred letom so na evropskem trgu maslo prodajali po 2,80 evra za kilogram, zdaj znaša cena od 6,5 do 7 evrov.
V Mlekarni Celeia za zdaj ne načrtujejo zvišanja cen svojih drugih izdelkov. »Če se bo odkupna cena mleka še naprej dvigovala, bomo seveda morali tudi mi popraviti cene mlečnih izdelkov na trgu. Spremembe bodo zagotovo pri javnih naročnikih, to je vrtcih, šolah in bolnišnicah. Ko se namreč prijaviš na javni razpis, se moraš zavezati, da eno leto ne boš spreminjal cen. Ob lanskih razpisih je bila cena mleka 29 centov za liter, danes ga kupujemo po 36 centov. To pomeni, da pri vsakem litru naredimo 7 centov minusa, ki pa ga zelo težko pokrijemo, zato poslujemo na robu rentabilnosti. Zato v mlekarnah tudi nimamo posebno velikih dobičkov,« pojasnjuje Marjan Jakob.
JANJA INTIHAR
V	Celjskih mesninah opozarjajo, da so se cene surovin, zlasti svinjskega mesa, v zadnjem letu povišale od 40 do 80 odstotkov in na tej ravni vztrajajo še naprej. Če bi želeli normalno poslovati, bi cene morali zvišati vsaj za 30 odstotkov, vendar tega ne bodo naredili. Načrtujejo približno 15-odstotni dvig cen in to ne naenkrat, ampak postopoma.
»Svojih cen ne moremo povečevati tako kot rastejo cene surovin, do zdaj so nam uspeli le trije dvigi za dva ali tri odstotke. Ne samo da se naši kupci na vse načine upirajo dvigu cen, tudi pogodbe, ki jih imamo s trgovci, veljajo za pol leta. Za javne naročnike pa celo do enega leta,« pojasnjuje direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec in poudarja, da je meso v Sloveniji še vedno socialni izdelek, kar se bo, je prepričan, moralo kmalu spremeniti. »Mesa bo namreč vedno manj, saj je Evropa pri reji živali zaradi različnih razlogov omejena, vedno bolj se reja krči tudi drugod po svetu. Cene bodo zato morale rasti,« opozarja Izidor Krivec.
V	Sloveniji maloprodajne cene mesa že nekaj let dosegajo le 80 odstotkov evropskega povprečja, v Avstriji
Izidor Krivec: »V Sloveniji je meso glede na razmere na trgu prepoce-ni.« (Foto: SHERPA)
ga na primer presegajo za 20 do 25 odstotkov. »Razlika je zelo velika in jasno je, da je pri nas v mesnopredelovalni dejavnosti težko kaj zasluži-
Spomladanska pozeba je v naši regiji že drugič zapored hudo udarila sadjarje. V savinjskem Mirosanu in podjetju Meja iz Šentjurja so letos pobrali manj kot desetino od predvidene letine. Kljub temu je slovenska jabolka
ti. To velja tako za kmete, za živilsko industrijo in tudi za trgovce, ki pri mesu nimajo visokih marž, saj ravno z nizkimi cenami mesa poskušajo v svoje trgovine privabiti čim več kupcev,« pravi Krivec. V Celjskih mesninah bodo cene povišali do konca leta, vendar postopoma, da bo manj stresa za trgovce in tudi potrošnike. »Če želimo imeti v Sloveniji
40 do 80
so se v letu dni zvi
15 od:
se bo postopoma podra
Do 25 c
več za meso plačujej
31,4 odstotka
so poskočile odkupne cene mleka.
12 odstotkov
se je septembra podražilo maslo.
2,80 evra
je stal kilogram masla pred enim letom.
6,5 do 7 evrov
stane kilogram masla danes.
Cene izdelkov ostajajo iste
Kmetija Flis iz Šempetra v Savinjski dolini se ukvarja z govedorejo. Njen glavni vir dohodka predstavljata pridelava in prodaja mleka ter v zadnjih letih tudi mlečnih izdelkov. Trenutnega dviga cen mlečnih izdelkov ne občuti, prav tako na trgovskih policah trgovin, ki prav tako prodajajo njene artikle, cene njenih izdelkov ostajajo iste.
Kmetija Flis glavnino mleka nja v Italijo. Manjši del fizičnim proda s posredništvom Gove- strankam ter v šole in vrtce. Za dorjeskega poslovnega združe- liter mleka, ki ga proda zaho-
NAŠA TEMA
13
a so se podražila, e še bodo
na trgu še mogoče najti, a če upoštevamo uvoz z globalnega in evropskega tržišča, jih sploh ne primanjkuje. Navite cene v maloprodaji so v veliki meri posledica povečanih trgovskih marž in izkoriščanja danega položaja.
V podjetju Mirosan v normalni letini pridelajo do 5.500 ton jabolk. Kot je povedal direktor Vladislav Korber, je bilo letos že spomladi jasno, da pridelek ne bo niti senca tega. »Najbolj nas muči vprašanje, ali gre za trajno spremembo podnebja ali
zgolj naravno ujmo v dveh zaporednih letih. Če gre namreč za prvo, to ni samo naš problem, ampak problem cele države. V najbolj skrajni obliki bi to lahko pomenilo konec sadjarstva v Sloveni-
V Mirosanu so v tem letu znižali plače, oklestili stroške in prekinili načrtovane investicije. Zdaj lahko samo še upajo na dobro letino v prihodnjem letu.
Podobno je brez 90 odstotkov pridelka letos ostalo šentjursko podjetje Meja. Tudi tam so izgubo večinoma pokrili z zavarovalnino, saj so podoben scenarij doživeli že leto pred tem. Namesto tri tisoč ton so jih v hladilnice pospravili le tristo ton, kar bo zadoščalo za domače kupce vsaj za začetno obdobje. Slovenija je geografsko raznolika in pozeba ni povsod udarila enako, kar pomeni, da so jablane na drugih območjih vseeno obrodile. Jabolk iz uvoza - največ prihajajo z Balkana, iz
j Italije in Avstrije, nekaj z Nizozemske in v veliki meri s Poljske - pa sploh ne manjka. »Presenetljivo se je zaradi letine odkupna cena jabolk dvignila le za 20 do 30 odstotkov. Velik porast cen v maloprodaji je zato težko upravičiti,« je dejal direktor Meje Roman Gregorn.
A če Meja Šentjur ni med glavnimi igralci, ko gre za oblikovanje cen jabolk, je drugače z jajci. In kot kaže, bodo cene teh sledile vzoru masla, mesa in drugih prehrambenih izdelkov, ki se v tem času dražijo. »Pritiska naših dobaviteljev, od embalaže do krme, višjih stroškov energije in vsega drugega ne moremo več zadrževati v okviru trenutnih cen. Žal se bodo posledično ti pritiski kmalu odrazili tudi pri maloprodajnih cenah jajc.«
StO
SAŠKA T. OCVIRK
OB ROBU
Ne vemo, kako je biti lačen
Pred dnevi sem se v domači osnovni šoli znašla ravno v času kosila. Pire krompir, repa in pol klobase. Mislite si, kar hočete, ampak kosilo je bilo povsem na mestu. Otroci pa malo manj. V kuhinjo so se namreč vračali bolj ali manj nedotaknjeni krožniki. Menda je to kar stalna praksa. Koliko hrane se tako zavrže v vseh naših šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele in domačih kuhinjah ... Ker smo slabo načrtovali, ker imamo preveč toge predpise, ker smo razvajeni, ker preprosto nismo lačni. V družbi izobilja in kulturi »metanja stran« je vsakršna drugačna misel skoraj nevzdržna.
Smo tudi družba, ki ima spomin zlate ribice. Šteje samo ta trenutek, tukaj in zdaj. Zato hočemo tudi dobiti vse takoj, še v tem trenutku, brez odlašanja in brez omejitev. To je bistvo potrošništva. Potrošništvo pa je gonilo naše ekonomije in družbe zahodnega sveta. Le redki znajo videti čez obzorje takšnih kapitalističnih ograj. Znotraj teh namreč pridelovanje hrane že dolgo ni več gospodarska veja s posebnim poslanstvom. Je samo posel in to najslabše vrste. Ker je upravljanje s hrano danes upravljanje z močjo in prvovrstno orodje za igranje z množicami. Glavni igralci so korporacije. Obrazi demokracije pa so samo lutke na skritih vrvicah kapitala v ozadju.
Anton Komat že leta opozarja, da prehrambena kriza bo. Udarila bo nenadoma, močno in nas ujela povsem nepripravljene. To si kljub modnim muham visokih gred na balkonih stanovanjskih blokov težko predstavljamo. Kot smo se v zadnjem času težko privadili na misel, da jabolka z domačega vrta niso več nekaj samoumevnega. Da hoče branjevka na tržnici za kilogram teh neškropljenih tako zelo navadnih sadežev nezaslišane tri evre. Da bomo lahko zaradi podnebnih sprememb na jablane in hruške pri nas morda že kmalu kar pozabili . Zelo verjetno nas bo trgovska tekma še lep čas spodbujala k potrošništvu in z zastonj vrečami krompirja navajala, da je hrana samoumevna. No, pa ni. Zakon setve in žetve je večen. Trgovska središča pa malo manj.
Suša ni razlog za podražitev mesa
itvam jem
živilsko industrijo, ki bo sposobna preživeti in se normalno razvijati, bo pač treba za hrano plačati več. To še zlasti velja za meso, ki je zdaj zmagovalec v kategoriji nizkih cen,« pravi Krivec, ki upa, da se bodo maloprodajne cene mesa v Sloveniji v naslednjih letih približale vsaj 95 odstotkom evropskega povprečja.
JI
» odstotkov
šale cene svinjine.
totkov
žilo meso v maloprodaji.
dstotkov
o evropski potrošniki.
dni sosedi, prejme 28 centov, kar niti ne pokrije stroškov pridelave, ki znašajo 30 centov, izpostavlja Darja Četina s Kmetije Flis. Njihove mlečne izdelke je mogoče kupiti tudi v poslovalnicah večjih trgovskih verig, kjer prodajne marže znašajo od 10 do 20 odstotkov. »Dogovorili smo se o odkupnih cenah. Trgovine nam tudi povedo, po kakšnih cenah bodo naše izdelke
Žiga Jenšterle je mlad kmet, ki ima od leta 2006 ekološki certifikat za živinorejo. Na kmetiji se ukvarja z rejo govedi mesnih pasem, njihovo glavno dejavnost predstavljata predelava in trženje mesa. Jenšterle je kritičen do podražitve mesa v trgovinah, ker zanjo ne vidi vzroka.
Na kmetiji Jenšterle vzreja-jo živali na naravi in živalim prijazen način, brez stresa, brez uporabe antibiotikov, hormonov, umetnih krmil. Ukvarjajo se z ekološko rejo govedi za meso in s predelavo ekoloških trajnih ter poltraj-nih mesnih izdelkov. Njihovo meso ima zato mogoče malo višje cene kot ostalo meso v trgovini, a kupci so za kakovost pripravljeni odšteti tudi več »Precej je kupcev, ki so pripravljeni za kakovost plačati nekoliko, a ne bistveno več. Dejstvo je, da je za relativno ugodno ceno treba nu-
prodajale. Kolikor mi sledimo, v tem trenutku ne opažamo dviga cen,« še dodaja.
Mlečni izdelki lokalnih proizvajalcev so v primerjavi z izdelki velikih mlekarn zaradi svoje kakovosti in načina pridelave nekoliko dražji. Dvig cen mlečnih izdelkov velikih mlekarn bi s tem zgolj pomenil več možnosti za izboljšanje prodaje izdel-
diti vedno več. Znanje kupcev je večje in za svoj denar želijo imeti vedno več. Naše stranke skrbijo za svoje zdravje in rade dobro jedo. Po eni strani poudarjamo zdravstveni vidik našega mesa in na drugi kakovost, ker je naše meso precej boljše kot večina v trgovinah. In naše stranke se tega zavedajo,« je ocenil Jenšterle.
Odkupna cena goveda ni višja
Jenšterle kljub velikim napovedim o podražitvi cen zatrjuje, da ima njihovo meso že več let isto ceno. Tudi letošnja suša ni razlog za podražitev mesa. »Zaradi letošnje suše imamo kmetje precej manj krme, posledično gre v zakol veliko več živine. Na trgu je zato veliko govejega mesa, zato ni razloga, da bi se cena dvignila. Odkupne cene za govedo so enake, če ne celo nižje kot lani. Kmet za svojega bika letos ne dobi nič več kot lani.«
kov lokalnih ponudnikov, katerih cene naj se ne bi spremenile. Precej potrošnikov veliko pozornosti namenja prav ceni izdelka, manj kakovosti. Prav tako se lokalno pridelanih izdelkov mnogokrat drži stereotip, da so dražji, kar velikokrat, če pogledamo celovito, sploh ne drži.
ŠO
Mladega kmeta zelo moti, da se veliko govori o vseh podražitvah v trgovinah, saj odkupna cena mesa za kmete ni prav nič višja kot doslej. To velja za govedino in tudi za druge vrste mesa. Žiga Jenšterle še posebej
z zanimanjem spremlja dogajanje na svetovnem trgu. »Zaradi lastnega zanimanja spremljam cene govejega in svinjskega mesa v tujini in nisem opazil, da bi se razmere spremenile. Cene so na isti ravni kot lani
v tem času.« Ekološki kmet Žiga Jenšterle še poudarja, da razni certifikati niso dovolj, pomembno je, da potrošnik pozna izvor mesa in lastnika živali.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv
14
KRONIKA
Zaradi blagovne znamke pod lupo policije
Nihče ni bil pridržan
Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada naj bi pretekli teden obiskali Mirka Tuša in njegovo partnerico Tanjo Tuš. Šlo naj bi za preiskavo suma kaznivega dejanja poneverbe, ki naj bi nastala s prodajo blagovne znamke Tušmobil.
Na območju Ljubljane in Celja naj bi bile tako štiri hišne preiskave stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov, v katerih so kriminalisti iskali dokaze za utemeljitev suma kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter pranja denarja. Po podatkih policije naj bi dve fizični osebi kot lastnici celotnega poslovnega deleža gospodarske družbe prenesli blagovni znamki, ki ju je uporabljala gospodarska družba, nase, za prenos blagovne znamke pa gospodarska družba ni prejela ustreznega plačila. Osumljenca naj bi na ta način pridobila protipravno premoženjsko korist, ki znaša malo več kot 19 milijonov evrov, za isti znesek pa je oškodovana gospodarska družba.
Policisti prišli po konopljo
Policisti so pretekli teden v Topolšici pri moškem, sicer domačinu, našli nekaj sadik konoplje in približno kilogram posušenih delov te droge. Zasegli so mu jo med hišno preiskavo. Moškega bodo ovadili zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili.
Izdal ju je šiv
V zadnjem tednu več ilegalnih prebežnikov
Policisti na mejnem prehodu Dobovec so pred dnevi v tovornem vozilu 39-letnega srbskega voznika našli dva afganistanska državljana, ki sta v Slovenijo vstopila ilegalno.
Afganistanca so policisti v vozilu odkrili, ko so na nakladalnih vratih opazili blatne sledi, ponjava pa je bila poškodovana in nato grobo prešita. Pri pregledu vozila so med paletami našli dva Afganistanca, stara 24 let. Pri sebi sta imela le registracijske izkaznice Republike Srbije, iz katerih so bili razvidni osebni podatki. Drugih dokumentov in osebne prtljage nista imela. V vozilo 39-letnika sta najverjetneje vstopila na avtocestnem počivališču Rastovica v bližini Županje na Hrvaškem. Tam je namreč voznik počival, po počitku pa je neprekinjeno vozil do Dobovca. Oba ilegalna prebežnika je slovenska policija predala hrvaškim varnostnim organom.
Pred dnevi so štiri ilegalne prebežnike izsledili tudi na
Takšen šiv na ponjavi pomeni sum, da so v vozilu ilegalci. Foto: PU Celje
območju Podčetrtka. Gre za državljane Irana, ki so v Slovenijo vstopili na nedovoljen način. Med njimi je bil tudi dveletni otrok. Kmalu po njihovem prijetju so policisti v Hajnskem ustavili tudi voznika, 49-le-tnega državljana Irana, ki
ima azil v Nemčiji. Ta bi jih namreč na podlagi plačila odpeljal v Nemčijo. 49-le-tnika so pridržali in ga bodo ovadili ter privedli k preiskovalnemu sodniku. Ostali so zaprosili za azil in so nameščeni v azilnem domu v Ljubljani.
Nasilna partner in sin
Policisti bodo kazensko ovadili moška, ki sta izvajala nasilje v družini v Radečah in Celju. V prvem primeru je bil moški fizično in psihično nasilen do svoje izvenzakonske partnerke. V drugem primeru je bil moški nasilen do matere, pri čemer ji je tudi grozil, zato so mu začasno odvzeli prostost in ga pridržali. Obema so izrekli tudi prepoved približevanja oškodovankama.
Mladoletniki z la pištole
Ključna je vzgoja
Celjski policisti bodo ovadili 15-letnega učenca ene od celjskih osnovnih šol, ki je v šolo prinesel plašilno pištolo in z njo streljal po razredu. Poškodovan ni bil nihče, vendar so bili sošolci prestrašeni. 15-letni storilec po slovenski zakonodaji ni več otrok, zato bo zoper njega sledila kazenska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti. V drugem primeru, kjer je mladoletnik v šolo prinesel nož, ukrepa policije zoper njega ne bo, saj je bil mlajši od 15 let. O obeh primerih je obveščen pristojni center za socialno delo, ki se v takšnih situacijah mora vključiti v obravnavo družin storilcev.
Ko je odjeknila prva informacija, da sta učenca v šolo prinesla orožje in nož, so se nekateri starši bali tudi, da je to posledica morebitne nevarne spletne igre ali izsiljevanja šolarjev.
Nevarna igra?
Sprva so se pojavile tudi govorice, da naj bi nož našli tudi pri celjski osnovnošol-ki, vendar celjska policija o tem - domnevnem tretjem primeru - nima podatkov niti informacij, ki bi potrdile, da gre za kakršnokoli izsiljevanje ali spletne igre, kjer naj bi neznanci šolarjem naročili, naj v šolo prinesejo nevarne predmete. »Če bi slednje držalo, bi bili o tem zagotovo obveščeni oziroma bi šlo za več podobnih primerov v kratkem času. Tako sta bila prijavljena dva primera,« pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Rok Naveršnik. Ne izključuje pa možnosti, da dobijo šolarji navdih za takšno početje na spletu, predvsem na socialnih omrežjih. »Mladi imajo danes dostop do spleta, do vseh informacij, kaj se dogaja po svetu, zato nekateri morda kopirajo določene stvari. Vendar zaradi teh dveh primerov tudi ne moremo zaključiti, da se to masovno dogaja. Zadnji takšen primer na Celjskem je bil lani,« pravi Naveršnik. Resno svari, da se bomo morali soočiti s tem, da se bodo tudi pri nas začela pojavljati odklonilna dejanja kot v tujini.
Ravno dostop do spleta, posledično tudi do nakupa nevarnih predmetov, je po njegovem mnenju eden osnovnih razlogov, da se bo stopnja kriminala in kršitev med mladimi povišala. Ob tem opozarja, da se tudi na področju uživanja in prometa z drogami starostna meja znižuje: »Tudi droge so danes lažje dostopne
vsem, kot so bile pred desetimi leti. Plašilne pištole so skoraj na dosegu rok za nekaj deset evrov. Zadevo si lahko nekdo nabavi domov in plača po povzetju. Kdaj? Ko staršev ni doma,« pravi sogovornik.
Vzgoja lahko to prepreči
»Policija ukrepa, ko se nekaj zgodi. Predavamo v šolah, izvajamo obhode in nadzore. Včasih, ko je prišel policist predavat v šolo o preventivi, je to nekaj pomenilo. Danes je drugače. Nemogoče je pričakovati, da bi lahko zgolj policija preprečila te primere. Šole so pozorne, se odzivajo na takšne dogodke in zadeve prijavljajo. Če gre za sum kaznivih dejanj ali kršitev, je policija obveščena, včasih se šole tudi odločijo, da katero zadevo, ki ni kršitev, rešijo s svojimi strokovnimi ukrepi. Tudi varnostna služba v šolah ne more preprečiti vsega. Varnostniki ob prihodu učencev in dijakov v šolo ne morejo pregledovati vseh torbic in žepov,« dodaja policist.
S tem cilja na to, da je vzgoja v okviru družine na prvem mestu. In starši se, ko izvedo za takšne dogodke, ki jih povzročijo njihovi otroci, odzovejo različno. »Nekateri so jezni, nekateri prestrašeni, tudi presenečeni. Nekateri sploh nimajo vpliva na svoje otroke,« še dodaja.
Zaradi takšnih kršitev, kot sta se zgodili v Celju, se poraja vprašanje pojava tolp mladoletnikov. Še pred leti je celjska policija zanikala, da bi takšne tolpe v Celju obstajale. Danes je drugače. V drugi polovici lanskega šolskega leta in letos primerov nasilja, ki bi bili posledica združevanja tolp, resda ni bilo. So se pa pojavljali primeri pred tem, ko so mladoletni storilci napadali svoje tarče, dijake, ki so obiskovali določene srednje šole. Vendar so policisti te združbe takrat uspešno »razbili«. Toda popolnoma takšnih združb ne morejo preprečiti, dodaja Naveršnik.
Nekateri starši so neodzivni
Neuradni pogovori z nekaterimi ravnatelji osnovnih šol na Celjskem kažejo, da tudi šole postajajo vedno bolj nemočne v boju s posameznimi nasilnimi primeri. A vsi primeri še zdaleč ne pomenijo, da gre za senzacionalno nevarne dogodke. Varnostniki v osnovnih šolah niso ravno pogosti, čeprav bo očitno treba začeti razmišljati tudi o tem. O zadnjih dogodkih v
Celju je bilo obveščeno tudi šolsko ministrstvo.
Takšni primeri, kot sta se zgodila pred štirinajstimi dnevi v Celju, sicer spodbudijo razprave o varnosti v šolah in nenazadnje o tem, kako šolarjem, ki se pojavljajo kot storilci tovrstnih dejanj, pomagati, da v prihodnosti ne bodo postali storilci kaznivih dejanj, v katerih bi uporabili pravo orožje. Hitre rešitve, pravijo ravnatelji, ni.
Dolgoročna rešitev bi bil sestanek multidisciplinarne-ga tima, ki bi bil sestavljen iz predstavnikov različnih ministrstev, policije, centrov za socialno delo, zavoda za šolstvo, na katerem bi si zadali dolgoročne ukrepe. Ravnatelji še pravijo, da sicer organizirajo sestanke in predavanja za starše na temo preprečevanja nasilja. Težava, ki se pojavi, je prenizka udeležba na takšnih dogodkih. Ravno staršev najbolj problematičnih otrok na takšnih sestankih najpogosteje ni.
SIMONA ŠOLINIČ
KRONIKA
15
ihkoto do plašilne
Razlike med plašilno in pravo pištolo nepoznavalci ne bodo opazili. Toliko bolj nevarno je, če jo v rokah drži mladoletnik. (Foto: splet)
EUROPEAN BUSINESS NUMBER NUMČRO D'EMTREPR!SE EUROPAS* NÜMK KO t' fc EMPRESA EU ROPE A NUMERO A/irN'UA.h ć JKO"hO fcVK0P$Kli lUENTlFtKAČNl ftlSLO SPOlECNOST» tuROPčAM QE AI:AC:;R: EYPOPAIKOJ; APlOMOi L ПrxtIPHIHI EURCPSK. POSLOVNI BROJ EUROPEJSKI NUMER PR2EDSIEB1ÖRS TY/A
11___.-.cia Uumfccl
...	гв02988602
■ ■i	■ ■- i-ESN/VAT/101,1
! : 19 Octebosr JOU
Reply by Snail: info3e-b-r,.eu or Enclosed Bj.-Sir.C53 reply envelope
Filing Deadline
30 November 2017
- Attachment 1 -
the Tax Simplified L i or. Act ir. 2011) Lhe Laws regarding the nformation required for invoices 14; 14«, 15 UStG) have erify your current date:
SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE, KUNAVERJEVA ULICA 9,
not recorded - information missing
Dirrect iL if necessary. The basic entry and the update» i mend or complete any data, please do so on the website iC.ixi registration. EBN will update your company's data
submission of your data. Enter your Davčna Številka rtu and amend, if necessary/ your company data for the •j will then bo given a highlighted entry char wo.. Qu will verify the accuracy of your data and ensure it any organisation or institution of the European Union
Primer spornega pisma. Vir: Zavod Mladi podjetnik
«I i C " I:
thout ;t signature.
Tovrstne goljufije tudi na Celjskem
Prijavite policiji!
Spletni portal mladipodjetnik.si v teh dneh opozarja podjetnike na prevaro ob vpisu v tuj spletni poslovni imenik. Nekateri podjetniki so namreč v teh dneh prejeli pismo s predlogom, da naj se prijavijo v brezplačno bazo, v kateri bodo pridobili številko, ki je nujna za podjetja v Evropski uniji. Kot opozarjajo, gre za prevaro oziroma goljufijo.
Takšno pismo sicer ni nova stvar, saj gre za znano prevaro, vendar kljub temu zavede kar nekaj ljudi. Kot navajajo na portalu mladipodjetnik.si, je bistvo pisma to, da podjetniku da možnost pridobitve t. i. evropske poslovne številke. V resnici ne gre za številko, ki bi jo podjetnik v Evropi kjerkoli potreboval. Mnogi, ki so prepričani, da gre za resnično pismo, priložen obrazec izpolnijo in ga pošljejo nazaj pošiljatelju. Tako spregledajo drobni tisk, v katerem piše, da se podpisnik s podpisom in posredovanjem podatkov zaveže za triletno objavo na portalu poslovnega imenika, ki stane več kot 700 evrov na leto.
Portal mladipodjetnik.si še navaja, da so se v mrežo prevare ujeli tudi nekateri Slovenci, ki so kasneje poskušali zavajajočo pogodbo razdreti, a neuspešno. Nekaterim naj bi celo grozili z izterjevalci. Grožnje naj bi se prenehale šele po nekaj letih, ko so podjetniki zavračali račune, ki bi jih morali plačati. Na žalost je nategu nasedlo tudi nekaj podjetij s Celjskega.
En primer naj bi se zgodil na območju Štor, kjer naj bi podjetje neznanci še danes izsiljevali. Podjetje je namreč pred leti nakazalo denar, vendar je spregledalo drobni tisk. Kljub izsiljevanju podjetje denarja ne bo več nakazalo. V vodstvu že razmišljajo o prijavi na policijo.
Sicer pa so bili slovenska podjetja in organizacije v teh dneh spet tudi tarča goljufov, ki naj bi iz direktorjevega elektronskega naslova na računovodstva podjetij pošiljali nenavadna elektronska sporočila z navodili o hitrem nakazilu od 10 do 15 tisoč evrov na transakcijski račun v tujini. Elektronski naslov direktorja je ponarejen, za njim »stojijo« goljufi, ki skušajo zaposlene v računovodstvu prepričati v nakazilo denarja na račun, s katerim upravljajo sami. Do zdaj naj bi bilo več takšnih primerov, nekatera podjetja so bila tudi oškodovana.
SŠol
Moški v smrtni nevarnosti
V	nedeljo popoldne se je v Gaberkah pri Šoštanju med delom v gozdu poškodoval občan.
V	gozdu je moški našel poškodovanega 35-letnega zeta, ki je v sosedovem gozdu z motorno žago pripravljal drva. Po do zdaj zbranih obvestilih naj bi ga med delom z motorno žago po glavi močno udarila veja. Pri tem je utrpel posebej hude poškodbe glave, zaradi česar je v smrtni nevarnosti. Na kraju so mu prvo pomoč nudili velenjski reševalci in prostovoljni gasilci. Slednji so ga zaradi strmega terena s pomočjo nosil prenesli v dolino. Od tam so ga nato z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. Nesreča se je isti dan zgodila tudi v Pečovniku pri Celju. Med spustom na letnem sankališču sta se poškodovali dve osebi. Poškodbe naj ne bi bile hude, so pa poškodovani osebi odpeljali na opazovanje v celjsko bolnišnico.
Delovna nesreča se je zgodila tudi pretekli teden v Tun-covcu. Med izvajanjem vzdrževalnih del na cesti je bil hudo poškodovan 18-letni delavec. 45-letni voznik delovnega stroja je pri vzvratni vožnji zapeljal na nogo 18-le-tniku. Zaradi hudih poškodb so 18-letnika takoj odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Preiskava okoliščin nesreče še ni končana. Policisti zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Preveč metadona
V	parku v Gregorčičevi ulici v Celju so morali konec preteklega tedna reševalci in policisti pomagati 26-letniku z območja Šentjurja. Moški je namreč zaužil preveliko količino metadona. Našel ga je mimoidoči in obvestil reševalce. 26-letnik ni v smrtni nevarnosti.
Ustavil ga je sin
Lastnica hiše v Škofji vasi je pretekli četrtek dopoldne v prostorih hiše zalotila neznanca, ki je očitno poskušal krasti. Ko jo je opazil, je poskušal pobegniti, vendar ga je uspel lastničin sin zadržati. Storilca, 37-letnega državljana Madžarske, so policisti pridržali, vozilo, s katerim se je pripeljal, pa so zasegli. Po zbranih obvestilih ga bodo kazensko ovadili.
Na srečo ni bilo hujših poškodb
Pred tednom se je na železniškem prehodu na Polzeli zgodila nesreča. Trčila sta potniški vlak in osebno vozilo.
Kot so sporočili s celjske policije, 47-letna voznica avtomobila ni upoštevala prometne signalizacije in je zapeljala na železniški tir ter tam obstala. Strojevodja vlaka je sicer poskušal trčenje preprečiti, vendar mu ni uspelo. Voznica v trčenju ni bila poškodovana. Zaradi šoka, ki ga je doživela, so jo odpeljali v Zdravstveni dom Žalec. Lažje poškodovana je bila tudi povzročiteljica nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek nekaj minut po 7. uri v križišču Ljubljanske ceste in Gregorčičeve ulice. Ženska je z avtomobilom zapeljala skozi rdečo luč, trčila v drugo osebno vozilo in nato zapeljala na pločnik, kjer je trčila v semafor.
Zasegi vozil se vrstijo
Na avtocesti Vransko-Celje so policisti sredi preteklega tedna ustavili 29-letnega Romuna, ki je vozil pod vplivom drog. Na voznika je policiste opozoril očividec, saj naj bi Romun vozil tako, da je ogrožal sebe in druge na avtocesti.
Policisti so Romuna ustavili na avtocestnem počivališču Lopata. Hitri test na droge je pokazal, da je voznik pod vplivom mamil. Policisti so v njegovem vozilu odkrili še bokser, teleskopsko palico, več tablet in metadon. Zoper voznika so uvedli hitri postopek z odločbo, sodnica mu je izrekla kazen v višini 1.200 evrov in 18 kazenskih točk.
Policisti so prav tako minuli teden v Radečah zasegli vozilo 27-letnemu vozniku, ki mu je potekla veljavnost vozniškega dovoljenja, enako se je zgodilo na stari Dečkovi cesti v Celju, kjer so avtomobil zasegli 55-letniku, ki mu je prav tako poteklo vozniško dovoljenje, pri čemer je vozil tudi pod vplivom alkohola. Brez vozila je ostal še 43-letni voznik z območja Ptuja. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. Avto so odvzeli še 59-letniku na Ostrožnem, ker je vozil, kljub temu da mu je sodišče odredilo začasen odvzem vozniškega dovoljenja. Na Lahovni so ustavili 16-letnika, ki je vozil kombinirano vozilo. Ne le da mladenič ni imel vozniškega dovoljenja, ampak je bilo vozilo tudi neregistrirano.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
	POZOR!	
		
Г Preglejte aktualno ponud	D O	
Oreščki, suho sadje in odlični prigrizki
Bliža se zima in predvsem na cestah se pogosto čas potovanja nepredvidljivo podaljša. Zastoji, nesreče, čakalne dobe, poledica ... Hitro postanete utrujeni od vožnje in čakanja, zato je zelo pomembno, da si na poti zagotovite zadostno količino vode in živil. Ostati morate budni in pozorni.
Za na pot si pripravite primerne prigrizke, ki niso tako hitro
pokvarljivi in so bolj kompaktni, da jih je lažje jesti tudi, če niste za mizo in nimate pred sabo ravno krožnika in pribora. Odlična ideja za potovanje so oreščki in suho sadje vseh vrst. Zagotavljajo hiter vnos energije in so dovolj na-sitni, da lahko voznik in sopotniki zbrano nadaljujejo potovanje. Oreščki so zelo priročni, zdravi, naravni in nepredelani. Prav tako nimajo dodanega sladkorja. Po
zaužitju na hitro dvignejo raven energije. Oreščki se v kombinaciji s suhim sadjem imenujejo študentska hrana. Iz izkušenj voznikov, ki so veliko na poti, bi jih lahko poimenovali tudi hrana za voznike.
Poleg primerne hidracije je za telo zelo pomembno, da je oskrbljeno z zadostno količino hranil. In prav to nudijo oreščki - zdrave maščobe oziroma esencialne maščobne kisline, ki so nujne za pravilno delovanje srčno-žilne-ga sistema. Vsebujejo visok delež beljakovin in maščob, delež sladkorja pa je majhen. Slovijo kot dober vir selena, ki je zaradi številnih nalog, ki jih opravlja v telesu, izrednega pomena za naše zdravje, vendar ga v moderni prehrani pogosto primanjkuje.
V podjetju Hrib Dobje imajo dolgoletne izkušnje s praženjem, pakiranjem in prodajo oreščkov, semen, suhega sadja, vakuumsko sušenega sadja in prigrizkov ( »snackov«). Njihove izdelke boste na prodajnih policah našli pod blagovnima znamkama Odlično in Tasty.
Nudijo tudi program ekološko pridelanih živil, ki se skrivajo pod blagovnima znamkama Bio in Odlično.
Poleg popolnoma prenovljene embalaže izdelkov Odlično je novost v njihovi ponudbi linija premium prigrizkov pod blagovno znamko Tasty. Linija zajema sveže pražene oreščke, ki jim dodajajo prave začimbe, koščke sira, tartufov, zelenjave... Tako v ponudbi zase najdejo nekaj tako
Honey
j, sesame
Cocon^
sladkosnedi kot tudi ljubitelji bolj pikantnih in zeliščnih okusov. Priporočamo, da poskusite recimo indijske oreščke s tartufi ali dimljene mandlje s čilijem in z limeto ali lešnike z vaniljo.
Vse naštete izdelke in še več lahko zdaj priročno naročite kar na dom - v spletni trgovini www.odlicno.si. Do konca leta bralcem Novega tednika podarjajo kar 15-odstotni popust pri nakupu z uporabo promocijske kode NTRC15.
_J
Zakaj Hyundai? вмго№ВТ,	
1 Najbolj prodajan' g Tucson že la 19.990iL'" .Ifet-^uA ll' S k l^hrii'j	1 Najboljši avto u i20 že za 109 ■
	
JsfiiS^	1 A "
	
\B/ROSERV/S
ALEŠ ŽOLNIR s.p. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav J
ČMLjflCl ГЕЕЛ/К FLIkCA
\Jl. M. Qrwentnroieh 1, Nov« vas, 3000 Celje
ri/icpn/kflikca.corn
rd.: m m огч
POPOLNI CERVIS; IN USNjENlf
NOVO: h Ш1со)
tet.-, m m m
Trubarjeva ulica 1 i
Št. 1 v kakovosti in ceni!
гз^в
+ 4
zimske gume za samo
1 EUR!
DELOVNI ČAJ: pm. - pet-.: od l dtrllurt; sob.: od l do-It. urt
авоадад 03/7050400
Polzela C«t dAft, Malteik* usta 57, »»Fobb www.cast.si
Povprečna poraba goriva: 3,2 - 7,6t/100 km, emisije C02: 84 - 177 g/km.
MERZELJ
Jerica Merze I j Gojznikar, s.p.
KAPLJA VAS 46, PREBOLD
03/705-31 -86
INOX DIMNIKI PO NAROČILU
IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE
RAZREZ, KRIVLJENJE, VARJENJE, KROŽENJE
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
ии1ЛТ
www.merzelj.si
z™f£. 10.PMNIEZAST0N
W
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
NE PREZRITE
Naslednjič: Štiri fraze, s katerimi izgubljate zaupanje drugih
Pet korakov do zglednega življenjepisa
Življenjepis je prvi dokument, zaradi katerega vas delodajalec opazi. Njegovo ustvarjanje ni enostavna naloga, ker je treba misliti tako na vsebino kot na videz, saj se je veliko lažje prebijati skozi urejene vrstice kot skozi oblikovno šibke odstavke.
Kot tipičen primer omenimo življenjepis, sestavljen iz odebeljenih, ležečih in podčrtanih črk, iz alinej s pikami ter črtami in z neenakomernimi robovi. Bi takšen dokument vzeli kot resno predstavitev kandidata? Doslednost je pomembna tudi pri obliki, zato si preberite spodnje nasvete in jih upoštevanju pri naslednjem sestavljanju življenjepisa.
1.	Pustite prostor za robove
Ne pozabite na prazne robove lista. Kadro-viki se soočajo z življenjepisi, pri katerih je jasno razvidno, da jih kandidati ne zmorejo skrajšati na dve (priporočeni) strani, zato preprosto zmanjšajo robove dokumenta, kar nikakor ne zgleda lično. Strokovnjaki svetujejo, da vztrajajte pri privzetih merah, hkrati poskrbite tudi za to, da boste med odstavki pustili prostor, tudi če boste zaradi tega življenjepis skrajšali.
2.	Največ dve vrsti pisave
Če ste vizualni tip človeka in radi ustvarjate, vas morda kdaj zamika, da bi življenjepis popestrili z različnimi pisavami. Ne počnite tega. Več kot dve vrsti pisave nista zaželeni, prav tako je pomembno, da se izbrani dve ne »tepeta« in da sta kompatibil-
ni. Kot primer dobrega oblikovanja vzemimo življenjepis, kjer so naslovi odstavkov v eni pisavi, medtem ko je jedro v drugi. Če uporabljate izredno redko pisavo, ži-
vljenjepis raje shranite v PDF-datoteko in se tako izognite spačenim dokumentom, ki nastanejo zaradi drugih uporabljenih programov, starejših različic ...
3.	Ne pretiravajte z ležečim in odebeljenim
Popolnoma razumemo, da želite z omenjenimi učinki ločiti odstavke, a ni treba pretiravati. Pomembna sta doslednost in smisel odločitve - naslove odstavkov lahko zapišete z odebeljenimi črkami, vrsto dela pa z ležečimi, a ključno je, da se tega držite v celotnem dokumentu. Strokovnjaki svetujejo tudi, da se izogibajte podrčtovanju.
4.	Uporabljajte alineje
Ko delovne naloge opišete s pomočjo alinej, postane življenjepis bolj pregleden, bralec pa se hitro seznani z vašimi znanji in sposobnostmi. Ne pozabite, da je treba le nekaj sekund, da delodajalec dobi širšo sliko o vas. Z alinejami poudarite ključne podatke, za katere želite, da jih kadrovik najprej opazi.
5.	Bodite dosledni
Ne glede na to, kako se odločite oblikovati življenjepis, poskrbite za doslednost. Če trenutnega delodajalca zapišete z veliki tiskanimi črkami, to storite tudi pri predhodnih podjetjih, v katerih ste bili zaposleni. Če se odločite, da boste naslove odstavkov postavili na sredino vrstice, to storite pri vseh. Doslednost kaže na urejenost, organiziranost, natančnost, kar že na prvi pogled veliko pove o vas.
Ne glede na obliko je izredno pomembna tudi vsebina. Niti popolno oblikovan življenjepis ne prepriča delodajalca, da bi vas povabil na razgovor, če so informacije v njem skope, nepomembne ali celo lažne.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
И MojeDelo.com
Vzdrževalec II (m/ž) (Arja vas)
Pričakujemo V. stopnjo izobrazbe strojne ali elektro smeri oziroma mehatronike, osnovno računalniško pismenost, osnovno znanje angleščine ali nemščine, prednost so izkušnje s področja vzdrževanja . Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 5. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Pomožna dela - mlekar (m/ž)
(Arja vas)
Zaželene izkušnje iz proizvodnega procesa, prednost imajo kandidati s končano tehnično izobrazbo, vendar to ni pogoj, pričakujemo tehnično usmerjenost in osnovno računalniško pismenost, dobre ročne spretnosti, natančnost in zanesljivost, pripravljenost na izmensko delo (2- ali 3-izmensko). Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 5. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog vzdrževanja (m/ž)
(Prebold)
Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: najmanj V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe s področja mehatronike, elektrotehnike ali strojništva; najmanj 2-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem področju; poznavanje tehnoloških procesov in normativov na področju kovin-sko-elektrotehnične industrije ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarni-
ška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 10. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodilni inženir (m/ž)
(Velenje)
Delo zajema izdelavo tehnične specifikacije - specificiranje lastnosti in funkcionalnosti povezljivih aparatov, sodelovanje pri usklajevanju tehnične specifikacije izdelka s tehnično specifikacijo mobilne aplikacije, usklajevanje aktivnosti z drugimi projektnimi skupinami s področja razvoja elektronike, razvoja izdelkov, informacijske infrastrukture ter mobilne aplikacije ... Gorenje, d. d., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Serviser (m/ž) (Vojnik)
Pričakujemo V. stopnjo strokovne izobrazbe (elektronik, mehatronik), najmanj 5 let delovnih izkušenj v poslovnih okoljih s področja elektronike in sorodnih področij, komunikativnost, timsko naravnanost, samoiniciativnost, proaktivnost, organiziranost, poznavanje poslovnih informacijskih sistemov ... Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 10. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Nepremičninski osebni
svetovalci (m/ž) (Celje)
Potrebujemo nove nepremičninske osebne svetovalce, ki bodo
opravljali posel posredovanja pri prometu z nepremičninami v naslednjih krajih: 2 prosti mesti v Kopru (nova poslovna enota), 1 prosto mesto v PE Celje na Mariborski cesti 82, 1 prosto mesto v centrali v Ljubljani na Tržaški cesti 134. Hiša nepremičnine 1, d. o. o., Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
GLS-kurir v Celju (m/ž)
Zaradi hitre rasti iščemo kurirja/--ko, ki bo opravljal/-a storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk na področju Celja z okolico. General logistics systems, d. o. o., GLS pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir za testiranje in
programiranje aplikacij (m/ž)
(Nazarje in Ljubljana)
Iščemo dinamičnega programerja/elektronika z izobrazbo 6/2 ali VII. stopnje s približno tremi leti izkušenj, ki se bo vključil v razvojni laboratorij. Pomembno je široko znanje programiranja mi-krokontrolerjev (PIC, C/C++). Tre-scon, d. o. o., Vodnikova cesta 211, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Razvijalec in IT-koordinator v
marketingu (m/ž) (Sevnica)
Prednost imajo kandidati, ki imajo delovne izkušnje na področju razpisanega delovnega mesta, zna-
nje programiranja (php, html5), izkušnje s programskim paketom Magento, izkušnje z razvojem ali s podporo oblačnih informacijskih sistemov ... Lisca, d. d., Prešernova ulica 4, 8290 Sevnica. Prijave zbiramo do 18. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
PLC-programmer (m/ž)
(Ljubno ob Savinji)
Opis dela: programiranje Siemens krmilnikov ter razvoja Siemens Scada sistemov, delo bo zajemalo programiranje na ravni PLC, analiziranje napak, pripravo dokumentacije. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 18. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Konstruktor (m/ž) (Ljubno ob
Savinji)
Pričakujemo diplomiranega ali univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva oziroma diplomiranega inženirja I. ali II. bo-lonjske stopnje, samoiniciativnost in nenehen napredek, sposobnost prevzemanja odgovornosti . KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 18. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Gospodinja hotela (m/ž)
(Zreče)
Pričakujemo VI. stopnjo turistične, gostinske in druge ustrezne smeri, osnovno raven znanja vsaj dveh tujih jezikov, izkušnje na podobnih delovnih mestih, načrtovanje, vodenje, organiziranje in
nadziranje dela v gospodinjstvu, spremljanje razvoja stroke ter uvajanje novosti na svojem delovnem mestu. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 17. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sodelavec za področje testiranja in evaluacije elektronskih sklopov (m/ž) (Velenje)
Ključne delovne naloge: načrtovanje in razvoj novih metodologij testnih postopkov, priprava plana funkcionalnega testiranja, izvedba funkcionalnih testov delovanja elektronskih sklopov glede na specifikacijo, načrtovanje in izdelava testnih orodij ter aplikacij, izvedba analiz FMEA . Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec za področje razvoja algoritmov za frekvenčno krmiljenje BLDC-motorjev (m/ž) (Velenje)
Od kandidatov pričakujemo VI/2 oziroma VII. stopnjo strokovne izobrazbe s področja elektrotehnike elektronike, avtomatike oziroma druge ustrezne smeri, odlično poznavanje konceptov in delovanja frekvenčnih pretvornikov, dobro poznavanje programskega jezika C oziroma C++, sposobnost samostojne interpretacije načrtov elektronskih vezij, aktivno znanje angleškega jezika ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Zmaga celjskih nogometašev v Kranju
Sledi lokalni derbi Celje - Rudar
Člansko moštvo Nogometnega kluba Celje bo v nadaljevanju sezone še bolj oslabljeno, saj je po Nikoli Gatariću težje poškodovan tudi Deni Štraus. Nikola Gatarić je na prvenstveni tekmi v Novi Gorici doživel dvojni zlom roke in je že bil operiran. Na operacijo bo moral tudi Deni Štraus, ki se je poškodoval na obračunu z Aluminijem. Po pregledu izvidov je jasno, da mora na operacijo križnih vezi, kar pomeni, da bo z nogometnih igrišč odsoten najmanj šest mesecev. To je še en udarec za prvo ekipo NK Celje ter obenem za trenerski štab, ki bo omenjena nogometaša na prihodnjih tekmah zelo pogrešal. Deni Štraus je v preteklem obdobju ujel zelo dobro formo, se odlično vključil v moštvo, žal pa ga je zaustavila poškodba. Še vedno sta odsotna Nino Pungaršek in Tim Obrez, ki delata po posebnem programu kondicijskega trenerja Srđana Prodanovića.
Celjski nogometaši so bili v Kranju boljši in so se zasluženo veselili treh točk, ki bi lahko dale dodaten zalet za nadaljevanje sezone.
Celjski nogometaši so v 14. krogu državnega prvenstva prišli do tretje letošnje zmage. Z 2:0 so zmagali na gostovanju pri Triglavu v Kranju. Za rumeno-mo-dre sta bila uspešna Luka Žinko iz enajstmetrovke in Lovro Cvek. Velenjski Rudar je Ob jezeru gostil ljubljansko Olimpijo, srečanje pa se je končalo brez golov.
Pred nadaljevanjem sezone Velenjčani ostajajo na tretjem mestu lestvice. Imajo točko prednosti pred četrto Gorico, za vodilnima Olimpijo in Mariborom pa zaostajajo za enajst točk. Celjani so po štirinajstih tekmah na sedmem mestu, s točko zaostanka za Krčani.
Zaslužena zmaga
Celjani so prvič zmagali pod taktirko trenerja Dušana Kosi-ča. Tretja zmaga v sezoni jih je na lestvici oddaljila od Kranjčanov, ki zdaj na predzadnjem mestu za njimi zaostajajo že za sedem točk. Celjsko moštvo je tudi v Kranju odločno začelo. Bilo je boljše, vendar je v zaključkih akcij zmanjkala pika na i. V 43. minuti je dotlej najnevarneje meril Luka Šušnjara z roba kazenskega prostora, izkazal pa se je Elvis Džafić, ki je žogo odbil v kot. V 55. minuti so se Celjani veselili
vodstva, ko je Luka Žinko zadel z bele točke. Za najstrožjo kazen je bil kriv Kristjan Arh Česen s prekrškom nad Šu-šnjaro. Rumeno-modri so srečanje dokončno odločili v 85. minuti. Lovro Cvek je zadel z glavo po podaji Rudija Požega Vancaša iz kota.
Lažje dihajo
Celjski nogometaši zdaj zagotovo lažje dihajo, potem ko
so prišli do težko pričakovane zmage. Varovanci trenerja Dušana Kosiča so iz tekme v tekmo nizali dobre predstave, vendar sreča ni bila na njihovi strani. Zdaj so bili za trud in potrpežljivost nagrajeni. Zagotovo bo v prihodnje s psihološkega vidika nekoliko lažje. »To je bila zelo pomembna zmaga za nas. Fantje so pokazali pravi odnos, čeprav lahko delujemo še
bolje. Na nekaterih tekmah nismo imeli sreče, ko bi lahko zmagali, tokrat pa se je izteklo veliko bolje. Verjetno bo s psihološkega vidika resnično malce lažje,« je dejal trener Dušan Kosič. Luka Žinko je pristavil: »Uspelo nam je. Veseli smo. Res je, da sem v celjskem dresu dosegel četrti gol, a pomembna je ekipa, pomembne so točke. Upam, da jih bo v prihodnje še veli-
ko.« Celjsko moštvo zdaj čaka domača tekma. V Celju bo gostoval velenjski Rudar. »Komaj smo čakali na zmago, a smo jo dočakali. Proti Velenj-čanom si želimo precej večje število domačih gledalcev. Lažje je igrati, če imamo podporo s tribun, in verjamem, da bo tokrat tako,« je pred tekmo dejal Janez Pišek, ki s celotnim moštvom poziva vse privržence, naj pridejo in podprejo rumeno-modre na poti do novega pozitivnega rezultata. Petkova tekma 15. kroga se bo začela ob 18. uri.
Točka velik uspeh
Ljubljančani so v Velenju ves čas pritiskali na vrata gostiteljev, ki so se uspešno branili, nekajkrat je izvrstno posredoval tudi vratar Marko Pridigar in poskrbel, da je njegova mreža ostala nedotaknjena. Proti njegovim vratom so varovanci gostujočega trenerja Igorja Bišćana sprožili trinajst strelov, štirje so prileteli v okvir vrat. Rudar je iskal priložnosti za morebitno presenečenje, vendar jih ni uspel izvesti do konca. Točka je lep uspeh, potem ko Velenjčani nada-
ljujejo pozitivno serijo. »Mislim, da je rezultat realen. Ne eni in ne drugi si nismo ustvarili izrazitih priložnosti. Bilo je nevarno na domači in gostujoči strani, a nihče ni bil učinkovit. Tudi veter je naredil svoje, saj je zelo onemogočal igro. Oboji igralci so imeli veliko željo po golu, po zmagi, a se je končalo z remijem, brez golov. Nismo razočarani. Točka proti Olimpiji ni neuspeh, a smo si želeli vse tri. V nekaterih situacijah smo bili premalo pogumni,« je dejal trener Rudarja Marijan Pušnik.
MITJA KNEZ Foto: ESN
Lestvica 1				.SNL
OLIMPIJA	14 10		4	0 28: 6 34
MARIBOR	14 10		4	0 23: 8 34
RUDAR		7	2	5 17:13 23
GORICA		7	1	6 18:17 22
DOMŽALE		5	4	5 29:16 19
KRŠKO		4	4	6 21:26 16
CELJE		3	6	5 15:18 15
ALUMINIJ		3	4	7 16:24 13
TRIGLAV		1	5	8 11:27 8
ANKARAN H. 14		1	4	9 12:35 7
Šentjurska naslednica Brucea Leeja
Petra Gobec je tretja na svetu v tekvondoju
17-letna Petra Gobec se je s svetovnega prvenstva v tekvondoju na Irskem vrnila z bronasto medaljo okoli vratu. »Še vedno ne morem verjeti, da sem tretja na svetu. To je res velik dosežek. Stati na stopnički z medaljo okoli vratu in zastavo v roki je izjemen občutek.«
Tekvondo je južnokorejska borilna veščina in tudi olimpijski šport, ki ima v Šentjurju svoj podmladek. Petra Gobec, dijakinja tretjega letnika Gim-
nazije Celje - Center, je 11 let trenirala tenis in njen prvi ter edini trener je bil oče. A tenis ni bil tisti šport, v katerem bi se res našla. Ker ima veliko energije in je zelo eksplozivno dekle, se je kmalu navdušila nad borilnimi športi. »Z atijem sem vedno rada gledala akcijske filme z Jackiejem Chanom in Bruceom Leejem, veliko imam tudi kondicije in volje. Ko se je v Šentjurju pojavil tekvondo klub, so me starši vpisali vanj. Nekaj časa sem trenirala oba športa. Ker sem
Petra Gobec
v tekvondoju dosegala boljše rezultate, sem tenis pustila in se odločila le za borilni šport.« Borilni šport trenira med tednom po uro in pol na dan, med konci tedna se posveča bolj nabiranju kondicije.
Zaupa trenerju
Ključ do uspeha po mnenju mlade športnice ni le osebna zagnanost, temveč tudi dober trener. V Taekwondo klubu Ahac trenira pod mentorstvom Vahida in Denisa Dra-pića. »Trener Vahid je rekel, da vidi v meni športnico za medalje, da sem zvezdica, ki se lahko kosa z najboljšimi. Nikoli si nisem mislila, da bom lahko z neko tujo osebo tako dobro čustveno povezana in tako sproščena. Na treningih mi vedno reče, da bolj ko si bova zaupala, boljši bodo rezultati. Kajti če kdaj nisem prepričana vase, če se ne počutim dobro, mora trener vedeti, ker je potem tudi trening drugačen. Res sem zelo vesela, da imam tako dobrega trenerja in tudi njegovega pomočnika.«
Trener jokal od sreče
Aprila je bila Petra na evropskem prvenstvu in je
s sotekmovalkami ekipno osvojila bronasto medaljo. Takrat je padla odločitev, da se bo preizkusila tudi v svetovnem merilu. Oktobra se je udeležila svetovnega prvenstva v tekvondoju verzije ITF v Dublinu. V kategoriji mladink do 60 kg si je priborila bronasto medaljo. »Do polfinala sem imela tri zmagovite borbe, v četrti sem izgubila z Nizozemko. Brez večjih pritiskov sem se borila in se res dobro počutila. Borila sem se tako, kot se znam. S trenerjem sva med
tekmami že analizirala, kaj je treba popraviti, a četrta nasprotnica je bila vseeno pretrd oreh. Zelo sem ponosna nase, tudi trener je bil čisto prevzet, kar jokal je od navdušenja.«
»Zvit in hiter kot lisica«
Vsak šport je zanimiv, a težak, ko se mu tako posvetiš, kot se Petra. »Spoznala sem, da sem lahko res vrhunska v tekvonduju. Pomembno je, da si hiter, eksploziven in da si taktičen
ter zvit kot lisica. Predvsem ne smeš podcenjevati nasprotnika in moraš zaupati vase. Ko imam dneve, kot sem jih imela na svetovnem prvenstvu, mi gre res dobro.« Ko se je Petra vrnila v Šentjur, so njo in ostale člane ekipe sprejeli s torto in z vsemi ostalimi častmi. Dobro se počuti med ostalimi ljubitelji tekvondoja in mogoče bo kdaj še trenerka mlajših. Zagotovo bomo o njenih uspehih še pisali.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv
9 PRVALiGA % TeiekomSlovBnijB
f®
PETEK, 3.11.
18:00
STADION r0EŽEI£
#GremoZdalCeliani
novi tednik	CDODT	1Q
Št. 44, 2. november 2017	ОГОП1	19
Prekmalu za sklepe glede Mihaela Žganka
Želi v Turčijo, klub zahteva odškodnino, predsednik JZS Darko Mušič umirja žogo
Ko nas je prejšnji teden v sredo popoldne poklical Marjan Fabjan, je zvenelo šokantno. Bil je žalosten kot le redkokdaj. Svetovni podprvak v judu Mihael Žgank, borec celjskega kluba Zdežele Sankaku, doma iz Migojnic pri Žalcu, želi zapustiti matični klub in tudi Slovenijo. Nastopal naj bi za turški klub, boril naj bi se tudi za turško reprezentanco.
Dobitnik srebrne medalje na letošnjem svetovnem prvenstvu v Budimpešti Mihael Žgank je bil na poti v Dubrovnik na priprave skupaj s hrvaško reprezentanco. Bil je povsem iskren: »Po porazu v prvem krogu evropskega prvenstva so se začeli prvi pogovori. Gre za istanbulski klub BBSK, ki že ima kakovostne borce, predvsem pa izvrstne pogoje za delo. Po svetovnem prvenstvu na Madžarskem so predstavniki kluba pristopili k meni in mi ponudili sodelovanje, obenem tudi turško državljanstvo. Možnosti, da bi nastopil za turški klub, so povezane s pridobitvijo turškega državljanstva in nastopanja za turško reprezentanco.«
Povrniti vložek
Celjski trener Marjan Fabjan, ki je tudi strokovni
direktor slovenske reprezentance, je poudaril, da Žganka pri prestopu ne bo oviral, toda dogovoriti se je treba o primerni odškodnini, ki bi pripadla Žgankovemu matičnemu klubu. »Odškodnina je pomembna, a ne najpomembnejša. Klubske izpisnice še nisem izdal. Predlagal sem, da bi klub moral biti deležen vsaj 15 tisoč evrov odškodnine. Naš novi Zakon o športu sicer pravi, da lahko tekmovalec prestopi v drug klub brez odškodnine. Odvetnika imam, vendar Mihaelu ne mislim onemogočiti prestopa. Želim pa, da se klubu dostojno povrne vložek vanj.« Fabjan se zaveda, da je omenjena vsota za asa, ki spada med kandidate za odličja na vsakem velikem tekmovanju, tudi na olimpijskih igrah čez tri leta, nizka. »V judu se nikoli nismo pogovarjali o visokih >cifrah<, takšnega primera še nismo imeli. Tekmovalcev ne vzgajam samo na bori-šču, ampak tudi ob njem. Mihael je pri meni zrasel v vrhunskega vojaka. Še veliko takšnih oziroma podobnih lahko vzgojim.«
Lokalni borec
Večkrat smo že pisali in poudarjali, da sta Marjan Fabjan in njegovo delo jamstvo za odličja ne le na evropskih
Prvi z leve je Mihael Žgank, desno od Tine Trstenjak sta Marjan Fabjan in Darko Mušič.
in svetovnih prvenstvih, temveč tudi na olimpijskih igrah. Se odgovorni zavedajo tega ali se bodo šele v primeru, če bodo velesile k sebi zvabile Tino Trstenjak, Ano Velen-šek, Klaro Apotekar ...? »Potem bodo naši strokovnjaki in veljaki morali stakniti glave in ustrezno prilagoditi Zakon o športu. Izkazalo se je, da vrhunskim tekmovalcem nudimo premalo. Najbolj
bomo na udaru trenerji, ki ustvarjamo. Mi bomo morali preboleti izgube. Ljudje naj bodo mirni, trpel bom jaz,« je grenkoba prevladovala v Fabjanovih mislih. Svojega ognjišča ne bo zapustil, čeprav je imel obilo mamljivih ponudb iz tujine. Zelo ga je razžalostila vest, da ne bo med upravičenci do pokojninskega dodatka ob upokojitvi, čeprav je dobitnik Blo-
udkove nagrade in je trener treh judoistk, ki so osvojile pet olimpijskih kolajn, dve zlati. »Saj veste, da sem lokalni borec. Vesel bom, če bodo zakoni izboljšani za tiste, ki prihajajo za nami. Jaz bom preživel, ne vem pa, če bodo tudi tisti, ki zdaj živijo na moj račun.« Na tretjem turnirju 1. slovenske lige za moške je mlado celjsko moštvo presenetljivo prema-
galo Bežigrad in Olimpijo. V zelo oslabljeni postavi, v kateri je zdaj v ospredju Matjaž Trbovc, si bo danes na Ostrožnem skušalo priboriti nastop na zaključnem turnirju državnega prvenstva.
Najprej dogovor klubov
Po presenetljivi novici glede Mihaela Žganka je zasedalo vodstvo Judo zveze Slovenije. Predsednik Darko Mušič je naprej umiril žogo. Poudaril je, da svetovni podprvak Mihael Žgank zaenkrat ostaja slovenski športnik. Mušič zbira informacije in se noče prenagliti. Izpostavil je, da se morata najprej o prestopu dogovoriti oba kluba, šele nato bosta sledila pridobivanje turškega državljanstva in vloga o zamenjavi reprezentance. Predvsem pa predstavniki naše krovne zveze pričakujejo, da bodo z njimi stik vzpostavili odgovorni v turški judo zvezi. Mušič je obenem pozval vse partnerje, da bi skupaj poiskali pot do boljših pogojev za vrhunske športnike. Dodal je, da je trenutno za vse sklepe še prekmalu. Izredna seja izvršnega odbora JZS bo predvidoma naslednji teden.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Najboljši veteran je Božiček
Slovenski atletski veterani so vedno bolj živahni. V tujini zbirajo medalje, letos pa so se še posebej opogumili, saj so nase prevzeli breme organizacije balkanskega prvenstva. Tekmovanje bo naslednje leto septembra na celjskem štadionu, seveda ob izdatni pomoči vseh članov Atletskega društva Kladivar.
Slovenski atleti veterani so se po končani sezoni zbrali v Zrečah in pregledali vse svoje dosežke. Ugotovili so, da je njihova letošnja rezultatska bera odlična, kar dokazujejo številne kolajne z velikih tekmovanj in precej novih rekordov. Proglasili so
najboljše posameznice in posameznike za leto 2017. Najboljša atletinja veteranka je Marjeta Čad iz Ljubljane, drugouvrščena je vsestranska celjska atletinja Desa Čalasan Grajžl. Najboljši atlet veteran je Celjan Marko Božiček. S Celjskega so bili v posameznih atletskih kategorijah najboljši Desa Čalasan Grajžl (skoki, šprint, ovire, mnogoboj), Marko Božiček (šprint, ovire), Dean Šrot (skoki) iz Atletskega kluba Velenje in Adi Vidmajer (meti) iz Atletskega kluba Žalec.
DŠ
Foto: AD KLADIVAR
Lena Gabršček
Љ m
Marko Božiček
Desa Čalasan Grajžl
»Prva želja je ubranitev brona«
Slovenska ženska reprezentanca v odbojki sede bo naslednji teden nastopila na evropskem prvenstvu v Poreču. Pred dvema letoma je na EP v Podčetrtku osvojila tretje mesto.
Selektor Simon Božič je poskrbel za odlično pripravo, saj so njegove varovanke v Braslovčah odigrale tri tekme z aktualnimi svetovnimi prvakinjami Kitajkami. »Čeprav nam jih ni uspelo premagati, smo lahko s prikazanim zadovoljni. Imamo odlično popotnico in spodbudo za evropsko prvenstvo,« meni kapetanka slovenske reprezentance, Celjanka Lena Gabršček. V postavi sta tudi Jasmina Zbil iz Rogaške Slatine in Nadja Ovčjak iz Velenja.
V ponedeljek bodo v predtekmovalni skupini tekmice Finke, nato še Hrvatice in Madžarke. »Branile bomo bron iz Podčetrtka, toda naša prva želja je osvojitev prvega mesta v skupini. Prineslo bi nam neposredno uvrstitev v polfinale. Žreb je bil ugoden,« je v uvodu dejala diplomirana psihologinja Gabrščkova. Hkrati je priznala: »Seveda je naša tiha želja tudi preboj v finale, a ne smemo prehitevati. Rusija in Ukrajina sta zelo močni, tudi Nemčija in Nizozemska sta na zadnjem turnirju prikazali odlično igro. Če bomo zdrave in zbrane, lahko pridemo zelo daleč. Naj glede napovedi ostane pri tem .«
DŠ, foto: VID PONIKVAR/SPORTIDA
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Ni res, da si odšel,
nikoli ne boš! Ujet v mojem srcu z najlepšimi spomini
vsak moj korak spremljaš v tišini.
V SPOMIN
4. novembra bo minilo leto žalosti, kar me je zapustil dragi mož
FRANCI TOVORNIK
iz Suhega 1a, Dobje (7. 12. 1950 - 4. 11. 2016)
Zahvaljujem se vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Žena Ivanka - pogrešam te!
1899
Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina .
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
ELIZABETA VOGA
iz Paridola (1935 - 2017)
Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjene sveče, cvetje, svete maše
in denarno pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: otroci z družinami
Š 021
Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa
spremljajo. Nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih.
V SPOMIN
Minila so tri leta, kar nas je za vedno zapustil dragi ati
RUDI GRIL
z Brega pri Celju (6. 4. 1949 - 4. 11. 2014)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Hči Irena in sin Dušan
2038
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
STROJI
PRODAM
BAGER Takeuchi, tip TB 175, letnik 2007, 5.100 delovnih ur, z veliko opreme, prodam. Telefon 041 346-189. 1991
MIKSER Inox za miksanje krmne hrane, čelni nakladalec za traktor, moč od 40 do 90 KM, in hidravlični dvig za Sip spider 350 prodam. Telefon 041 999-910.	p
NAGIBNO žlico za bager, težek 4 do 5 ton, prodam. Telefon 051 228-922. 206З
I
Ш
KUPIM
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
TROSILEC hlevskega in umetnega gnoja, malo rabljen, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 794-356. 2039
PRODAM
9.11. 2017 ob 19.310
dvorana TRI LILIJE Laško
-	OKROGLI MUZIKANTI
-	NUŠA DERENDA
-	ANSAMBEL MODRIJANI
-	SKUPINA GADI
-	KVINTET DORI
-	ANSAMBEL AKORDI
-	ANSABEL UNIKAT
-	M.J.A.V.
Prodaja vstopnic: TIC Laško in Bar Playoff. Cena vstopnice v predprodaji 12 €, na dan koncerta v dvorani TRI LILIJE 15 €.
KMETIJSKO zemljišče (gozd, pašnik, sadovnjak), 6.000 m2, na lepi, sončni legi v okolici Loč (Slovenske Konjice) prodamo za 2.500 EUR. Telefon 041 474-923.	1983
V NASELJU na sončni legi na sredini med Celjem in Rogaško Slatino prodam hišo (tudi z notranjo opremo), ki je bila vseljena leta 1985. Hiša je 200 metrov oddaljena od ceste. Je v celoti obnovljena (tudi s toplotno izolacijo). Ogrevanje je lahko na trda goriva, pelete ali kurilno olje. Ima 115 m2 stanovanjske površine, k + p + m, v pritličju je večji prostor za delavnico. Ob hiši je velik vrt, na parceli 840 m2. Telefon 041 560-539. 1993
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, letnik in model nista pomembna, kupim. Telefon 031 562-809.	p
POSEST
VSE IZ IN0XA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/78D 99 26 www.ramainox.si
BIVALNI vikend, Tinsko, 84 m2, 900 m2 zemlje, z mladim vinogradom, prodam. Simona, telefon 031 878-547. p
ODDAM
PRODAM
OMARO za dnevno sobo, 5-delno, s stekleno vitrino, dolžina 320 cm, masivno, prodam za simbolično ceno. Kupcu podarim sedežno kotno garnituro v isti barvi. Telefon 070 263-987.2043
KIP

u\i h
astrologinja
PRODAM
MANJŠO hišo, letnik 1998, s staro hišo, na parceli 830 m2, 12 km iz Celja, prodam za 62.000 EUR. Telefon (03) 577-4169, 031 265-855. 2044 NA sončni legi v Kozjem prodam kmetijo, 6,50 ha. Telefon 031 367-973. 2053 V BLIŽINI Šentjurja prodam vikend. Voda, elektrika, centralna kurjava. Cena 17.000 EUR. Telefon 031 786-173.
2066
STANOVANJE
PRODAM
V CENTRU Laškega prodam stanovanje, 80 m2, bivalni prostor je primeren tudi v kombinaciji s pisarno. Možna menjava tudi za stanovanje v Celju. Cena 46.000 EUR. Telefon 041 710477.	2060 2062
GARSONJERO s kletjo, 28 m2, v Pucovi ulici 1 v Celju, oddam v najem. Najemnina 200 EUR + 80 EUR obratovalni stroški, varščina - dve najemnini. Telefon 0049 15773-732911.	n
DVE dvosobni opremljeni stanovanji oddam. Cena za večje je 300, za manjše 250 EUR; vključno z ogrevanjem. Lokacija je v bližini avtoceste Dramlje. Telefon 041 473-283. 2056
MANJŠO sobno peč Kamin, na trdo gorivo, poceni prodam. Telefon 031 730-905.
2050
PRAŠIČE, težke od 30 do 70 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.	2028
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon
(02)	582-1401.	n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred
nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, breje svinje mladice, nerezanega prašiča in dva bikca simentalca, težka od 150 do 170 kg, odstavljena od mleka, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476.	p BIKA, ls/čb, starega eno leto, prodam.
Telefon 041 831-632. 1980 PRAŠIČE, težke približno 60 kg in dva težka 150 kg, lahko prevoz ali zakol, prodam. Telefon 041 295-239. 2041 TELICE simentalke, po izbiri, težke od 200 do 220 kg in bikca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 5772-362. 2047 TELIČKO, križanko ls/lim, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 579-358.Š 020 VEČ bikcev in teličk, simentalci, limuzin, starih od 3 tednov do 6 mesecev, prodam. Telefon 041 324-256. 2052 PRAŠIČA, hranjenega s kuhano hrano, težkega 180 kg, prodam. Telefon 031 870-161.	2058
PRAŠIČA za zakol, domača reja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 630807.	2057 KOZLA srnaste pasme, mladega, brez rogov, in prašiča, domače reje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon
(03)	5716-516.	p BIKCA simentalca in teličko simentalko,
teža 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 362-145. 2061 BIKCA, starega 3 mesece, težkega 170 kg, prodam za 650 EUR. Telefon 051 450-110.	2067
TELIČKI, težki 250 kg in bikca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 031 559820.	2065
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodamo. Telefon 070 693-055. l 195
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286.
JALOVO kravo ali telico kupim. V račun dam brejo telico ali kravo. Takojšnje dobro plačilo. Telefon 041 544-270.p ŠTIRI bike, od 500 do 600 kg, kupim za nadaljnjo rejo. Telefon 041 522-720.
2012
Š 151
јППШШ
! astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
PRODAM
REPO prodam. Telefon 070 678-505.
2054
REPO prodam. Telefon 031 756-783.
2051
KOCKE sena, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 228-922. 2064
KUPIM
SENO v kockah kupim. Telefon 041 725007.	2068
S
SAVA
ZAVAROVALNICA
www.zav-sava.si
■n
VEDEŽEVANJ« ASTROLOGIJA
џФ i
astro

ш^мс© center p«®®
Штт S
< 2,19 €/mfn. iz omrežja Teiemach, ceno iz drugih omrežij določajo dmgi operaterj
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Radi bi še zrli v vajine tople oči, slišali razumevajoči glas in se ravnali po vajinih modrih nasvetih, draga naša. Žal smo ostali sami. Tako sami.
V SPOMIN
Minevajo leta žalosti, kar sta nas zapustila draga ate in mama
O
ANTON IDA
ŠTERK ŠTERK
(8. 10. 1919 - 14. 11. 1983) (16. 6. 1923 - 31. 10. 1987)
Zahvaljujemo se vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate svečke.
Žalujoča: hčerka Darinka in sin Tonči z družinama
2024
Solza žalosti, bolečina te zbudila ni, le daleč, daleč, dragi Branko si, pogrešali te bomo vsi.
ZAHVALA
Z bolečino v srcih nas je v 60. letu za vedno zapustil
BRANKO ŽNIDAR
iz ulice Pod lipami 28 v Celju
Kruta, dolgotrajna bolezen nam je vzela dragega atija, sina, moža, brata, strica, nečaka, bratranca in
tasta Branka Žnidarja iz Nove vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izraženo sožalje, tople stiske rok, besede tolažbe, podarjeno cvetje, vence, sveče in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena zdravnikom in medicinskemu osebju na dializnem oddelku v Celju, ki so se borili za njegovo življenje in mu stali ob strani. Zahvala pogrebni službi Veking, gospodu župniku za lepe besede, sveto mašo zadušnico in pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi, ki so ga imeli radi.
2059
Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne ...
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, stari oče, brat in tast
ERIK BRATINA
iz Zgornje Hudinje (1934 - 2017)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, Čebelarski družini Henrik Peternel Celje, Klubu čebelarskih mojstrov Slovenije, kolektivu Emo Orodjarna, d. d., Energetiki Celje in Zavodu RS za zaposlovanje OS Celje za vse izrečene besede
sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebej hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
2027
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, ome, tašče in sestre
JOŽEFE STERNAD
iz Babnega 4a, Celje (1932 - 2017)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v trenutkih slovesa stali ob strani.
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Hvala vsem, ki boste kdaj postali ob njenem grobu.
V SPOMIN
Mineva trinajsto leto, kar nas je zapustil dragi
STANKO STERNAD
Hvala vsem, ki ga nosite v svojih srcih, nanj ohranjate lep spomin in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njuni
2055
V petek, 27. oktobra 2017,
smo se na celjskem pokopališču poslovili od podpredsednika Sveta Krajevne skupnosti Ostrožno
MARJANA TURNŠKA
iz Lokrovca (12. 9. 1956 - 23. 10. 2017)
Dragi Marjan, hvala za ves vaš trud, nesebično pomoč in za vsa dobra dela v kraju. Neizmerno vas bomo pogrešali. Brez vas nič več ne bo enako. Počivajte v miru. Svet Krajevne skupnosti Ostrožno
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, svaka, strica in prijatelja
IVANA SEVŠKA
rojenega v Gozdecu pri Laškem (8. 8. 1944 - 17. 10. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem.
Žalujoči vsi njegovi
Cvetje ovene, pomlad premine, spomin ljubezni v naših srcih na tebe pa nikdar ne mine.
V SPOMIN
VERONIKI JAKOPIČ
(6. 1. 1940 - 30. 10. 2016)
Hvala vsem, ki v njen spomin prižigate svečke in postojite ob njenem grobu. Tvoji: sin Iztok, hči Metka, vnuka Maja in Marko, sestra Slavka in brat Ciril
n
L 194
OSTALO
PRODAM
ALFE brzoparilnike prodam. Telefon 030 929-205.	p
HLODOVINO in drva, okolica Celja, prodam. Telefon 041 472-380. 1847
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420 Iti* Ml 954216
Ajda d.o.o.. Prekopa 3, Vransko
OLJNI gorilec Cuenod NC 4, rabljen dva meseca, ugodno prodam. Telefon 070 645-115.	1975
16 m3 suhih bukovih drv prodam. Telefon 041 524-358.	1992
ZIMSKE gume Barum, nove, na platiščih 205/75-16 C, za kombi Citroen, starejšo slamoreznico brez motorja in dodatno peč Calorex plamen, 50 cm, na drva, prodam. Telefon 041 763-555.
2046
MIZARSKO mizo (nemške izdelave) ugodno prodam. Prodam tudi zaključeno parcelo v velikosti 200 m2, z asfaltiranim dostopom, 700 m oddaljeno od Rimskih term. Telefon 00386 51670273.	2048 BUKOVO hlodovino za drva prodam. Možna dostava. Telefon 068 681-374. p
PODARIM
IŠČEM prijateljico za skupno življenje. Sem upokojenec, star 59 let, iz Savinjske doline. Imam avtomobil. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIJATELJICA.	2031
IŠČEM moškega, starega od 65 do 70 let, z avtomobilom (ker jaz nisem šofer-ka). Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ČAKAM TE. 2032
www.nt-rc.si
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836378
www.zau.si
	
RA	ZNO
IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima-les, Zagorje 31, 3261 Lesično, telefon 040 211-346.
IŠČEM upokojenko z vozniškim izpitom za razne prevoze. Imam avto, nimam pa vozniškega izpita. Telefon 031 786173.	2066
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n
STREŠNO kritino - cementna opeka »fol-cer«, 350 kosov, podarim. Telefon 070 263-987.	2043
10 cel
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 2. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 3. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA	
ZAYN FEAT. SYA - DUSK	
TILL DAWN	(4)
AVICII FEAT. RITA ORA -	
LONELY TOGETHER	(3)
SAM SMITH - TOO GOOD	
AT GOODBYES	(5)
BECK - UP ALL NIGHT	(5)
5.	ED SHEERAN - BIBIA BE YE YE (6)
6.	PINK - WHATEVER YOU WANT (2)
7.	NICK JONAS - FIND YOU (2)
8.	GRACE WANDERWAAL -ESCAPE MY MIND	(1)
9.	MAGIC! - DARTS IN THE DARK (1)
10.	EMELI SANDE - STARLIGHT (3)
DOMAČA LESTVICA
1.	MANOUCHE - KAVALIR	(6)
2.	VERTIKAL - GLOBOKO	(2)
3.	6PACK ČUKUR - INSTABEJB	(3)
4.	VLADO KRESLIN - ODKAR TE NI(2)
5.	DAVID FEAT. ANJA BAŠ -
ZA ZMERAJ	(5)
6.	ŽIGA RUSTJA - KRALJ ZELENEGA PERESA	(1)
7.	NINA - ZADNJI KROG	(4)
8.	SANDRA ERPE - LOVILEC SANJ (3)
9.	BILBI - SHANTI SHANTI	(4)
10.	MRFY - ANAKIN	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BRYAN ADAMS - PLEASE STAY CAMILA ABELLO FEAT. YOUNG THUG - HAVANA
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
BO! - MASKA
ALJA KRUŠIČ - NAJU POPELJE
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SOBOTA, 4. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 5. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 6. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne,
12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 7. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 8. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Po slovensko s Katrco
1.	Primož Bulc: Klošarček
2.	Fantje s Praprotna: Oj, spomini
3.	Maj: Tam, kjer je ljubezen
4.	Toni Sotošek: Jaka gas
5.	Ans. Saša Avsenika in Gregor Avsenik: Spomin na Pariz
Kino
CINEPLE
Spored od 2. 11. do 8. 11.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Geovihar - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 18.50, 21.00 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski
četrtek, petek, sobota: 21.30 Jaz, baraba 3 - animirani, komedija, sinh.
od četrtka do nedelje: 14.10 Košarkar naj bo - mladinski četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.50, 17.30
ponedeljek, torek, sreda: 17.30 Mame na večerji - komedija od četrtka do srede: 19.40 Milice 2 - komedija od četrtka do srede: 15.40 Moj mali poni - animirani, družinski, sinh.
od četrtka do nedelje: 13.30, 14.20, 15.30, 16.30 od ponedeljka do srede: 15.30, 16.30
Poredne mame 2: božič - komedija
četrtek, nedelja: 13.40, 15.45, 17.50, 20.00
petek, sobota: 13.40, 15.45, 17.50, 20.00, 21.10 od ponedeljka do srede: 15.45, 17.50, 20.00 Prebujanja - drama od četrtka do srede: 19.30 Snežak - kriminalni, triler od četrtka do srede: 21.15 Srečen smrtni dan - grozljivka, triler
četrtek, od nedelje do srede: 17.40, 20.15
petek, sobota: 17.40, 20.15, 22.20 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 18.00, 20.40 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 16:20, 18:50, 21:20
Trd oreh 2 - animirani, pustolovski, sinh.
od četrtka do nedelje: 14.40 Vesela pošastna družina - animirani, pustolovski, sinh. od četrtka do nedelje: 14.00, 15.00, 16.00, 16.55, 18.10 od ponedeljka do srede: 16.00, 16.55, 18.10
Žaga 8 - grozljivka, triler četrtek, od nedelje so srede: 16.10, 18.30, 20.30 petek, sobota: 16.10, 18.30, 20.30, 22.30
ČETRTEK
19.00 Mladi Karl Marx - biografska drama PETEK
18.00 Prebujanja - drama 20.00 Mladi Karl Marx - biografska drama SOBOTA
18.00 Mladi Karl Marx - biografska drama 20.00 Prebujanja - drama NEDELJA
18.00 Prebujanja - drama 20.00 Mladi Karl Marx - biografska drama TOREK
10.00 Paslika - biografska drama
19.00 Prebujanja - drama SREDA
19.00 Mladi Karl Marx - biografska drama
KINO VELENJE
PETEK
17.30 Lisička in druge zgodbe
-	animirani
19.00 Druga stran upanja - komična drama
21.00 Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer-Plju-ni istini u oči - dokumentarni 22.00 Žaga 8 - grozljivka SOBOTA
18.00 Thor: Rangarok - akcijski, pustolovski, 3D
18.15 Lisička in druge zgodbe
-	animirani
DOGODKI
MED 6.in 9. novembrom2017
PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
6.	november, Homeopatija za rastline
ob 17.30 Predava Bojca Januš
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
7.	november, Gledališka predstava
ob 17. uri Sprej proti pošastim
Izvaja Miškino gledališče
ČETRTEK, GLASBA FILM 9. november, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
ČETRTEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 9. november, Po sledeh vojakov 87. pehotnega polka ob 17. 30 Predava mag. Marko Štepec
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 2. 11.
19.30 SLG Celje_
Elaine Murphy: Ljubi moj
abonma po posebnem razporedu in izven
PETEK, 3. 11.
19.30 Gledališče Zarja Celje
Po filmu Dekleta s koledarja: Najlepše, najboljše in najbolj slečene
komedija v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja Jesenice; Novačanova gledališka srečanja, tekmovalna predstava
19.30 SLG Celje_
Elaine Murphy: Ljubi moj
abonma po posebnem razporedu in izven
SOBOTA, 4. 11.
10.00 in 17.00 SLG Celje_
Julija Donaldson, Axel Scheffler: Bi se gnetli na tej metli?
Abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven; Lutkovno gledališče Ljubljana
19.00 Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer -Pljuni istini u oči - dokumentarni
20.00 Druga stran upanja - komična drama 20.30 Žaga 8 - grozljivka NEDELJA
16.00 Moj mali poni: film - animirana družinski film, sinh. 17.00 Lisička in druge zgodbe
- animirani
18.00 Žaga 8 - grozljivka 19.00 Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer -Pljuni istini u oči - dokumentarni
20.00 Thor: Rangarok - akcijski, pustolovski, 3D PONEDELJEK
18.00 Mame na večerji - komedija
20.00 Prebujanja - slovenska drama
POČITNIŠKI KINO
ČETRTEK
17.00 Jaz, baraba 3 - animirana akcijska avantura, sinh., 3D 19.00 Košarkar naj bo - mladinski PETEK
17.00 Trd oreh 2: še trši, še bolj nori - animirana komedija, sinh. 19.00 Košarkar naj bo - mladinski
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
19.30 SLG Celje_
Elaine Murphy: Ljubi moj
abonma po posebnem razporedu in izven
NEDELJA, 5. 11.
15.00 Kulturni dom Virštanj Vinko Möderndorfer: Oblast
komedija v izvedbi gledališke skupine KUD Rače
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Godalni kvartet Vermilion: Glasba zgodnje romantike
otvoritveni koncert glasbenega abonmaja Knjižnice Šentjur
19.30 SLG Celje_
Slavoj Žižek: Trojno življenje Antigone
Anton Podbevšek Teater in Cankarjev dom, izven abonmaja, jesenski gledališki trojček
TOREK, 7. 11.
15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Javni nastop tekmovalcev
17.00 Romarski dom Olimje
Od kozolca do gledališča
literarni večer; gost: Lojze Stražar
18.00 Krajevna knjižnica Griže
Očetove pesmi
predstavitev knjige Branka Zupanca
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Kako smo služili tovarišu Titu
predstavitev knjige; pogovor z avtorjem Juretom Beričnikom bo vodila Stanka Ledinek
SREDA, 8. 11.
16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Jesenski javni nastop učencev nadstandardnih programov
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Sprej proti pošastim
gledališka predstava v izvedbi Miškinega gledališča
NAPOVEDNIK
23
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Pogovor s pesnikom in literarnim znanstvenikom dr. Petrom Svetino, glasbeni gost Jure Tori literarno-glasbeni večer
18.00 Celjska kulturnica
Cinkarniški kulturni večer
predstavitev in performans pesnice Ljubice Ribić; vstop prost
19.00 Plesni forum Celje_
Morda na videz kdaj kot vsi ljudje
plesna predstava; primerno za mladino in odrasle
Ostale prireditve
ČETRTEK, 2. 11.
8.00 do 16.00 Podčetrtek_
Četrtkov sejem
16.00 do 20.00 Celjski mladinski center
Četrtkove družabne igre
obujamo stare, nekoč ultra zanimive družabne igre, ki so nam krajšale čas; vstop prost
PETEK, 3. 11.
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Medicinska odprava na Madagaskar
potopisno predavanje v sodelovanju s Študentskim klubom Žalec
18.00 Velenjski grad_
Klepet pod arkadami: 6 desetletij Muzeja Velenje
SOBOTA, 4. 11.
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Slovensko-dalmatinski večer
koncert
19.00 Špital za prjatle Celje
Novembrski zasljemimo
17.00 Knjižnica Podčetrtek
Pravljična ura
vstop prost
PONEDELJEK, 6. 11.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.30 Osrednja knjižnica Celje Homeopatija za rastline
predavanje Bojce Januš v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med.
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva: PD Žalec se predstavi
19.30 Narodni dom Celje Besede miru
videoprireditev o notranjem miru; vstop prot
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura
TOREK, 7.11.
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in odrasle
SREDA, 8. 11.
6.30 do 8.00 Celjski mladinski center
Zdrav slovenski zajtrk
vstop prost
10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja
bralni klub za odrasle bosta vodili Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac
11.00 Celjski dom_
Pravilno in varno uporabljajmo antibiotike
predava: Lidija Klakočar, mag. farm.; vstop prost
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic
namenjena otrokom, starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
17.00 Knjižnica Dobrna Pravljična ura z ustvarjanjem
18.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem, Oblikovanje krajine in Velenjske glinene ploščice
odprtje razstav ob svetovnem dnevu urbanizma
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Obeležitev stote obletnice oktobrske revolucije
filmski večer s predavanjem
18.00 Vila Bianca Velenje_
Velenje pasjeljubno - pasji prebivalci in obiskovalci mesta
predstavitev fotomonografije Ksenije Mikor
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31.12.
Osrednja knjižnica Celje: razstava 87. celjski pehotni polk: ob 100-letnici bojev za Škabrijel; do 11. 11.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Emilia Morena; do 5. 11.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava likovnih del Vlada Novaka; do 25. 11.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Čim enotnejši, tem močnejši! 90 let od prihoda Mohorjeve družbe v Celje; do 24. 11.
Celjska kulturnica: razstava fotografij Jake Terška, Kuba; do 30. 11.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.
Galerija Axx. oN. M. Celje: slikarska razstava Družinsko drevo III - skupinski portret; do 30. 11.
Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del ustvarjenih na 19. poletnem slikarskem ex-temporu: Celjske poletne vedute 2017; do 5. 11.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31. 12.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava Podobice; do 30. 11.
Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: razstava Toskana avtorice Žive Agrež; do 30. 11.
mnrr
muzej novejäezgodovinelcelje
Muzejnovejše zgodovine Celje vas; ob stoti obletnici oktobrske revolucije v sredo, 8. novembri), ob 18. uri vabi na projekcijo filma OKTOBER (1928) in predavanje mag. Klemn a Brvarja
SOVJETSKIFILMMED PROPAGANDO INUMETNIŠKO AVANTGARDO.
Informacije v odpiralne m času muzeja osebno v muzejski informacijski pisarn i ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani
www.muzej-nz	-ce.si			
				
Železarski muzej Štore: fotografska razstava Štore Steel in Fotoklub Annunaki; do 20. 11.
Galerija Velenje: razstava Majde Kurnik Slikarski urok, ob 50-letnici smrti; do 2. 12.
Vaš zakaj A	nas zato.
Vsak ponedeljek	iščemo
ob 12.15. Ш	odgovore na
	vprašanja
	poslušalcev.
wvwvwW**	
03 4225148 radio@Ht-rs.5i	Prešernova 19, 3ÜÜ0 Celje
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
novi tedniki radio celie
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo (ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	meseCno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Datum rojstva: Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika
BOSCH
Tehnika za življenje
Postanite naročnik Novega tednika
in se tudi vi potegujte za lepe nagrade!
Tednikove »zaodbe
St. 44 / Leto 72 / Celje, 2. november 2017
Ciciolimpijada povezana s konjiško legendo. «
Jajca z zeleno lupino in manj holesterola str. 28
Petra Vodeb med šolarji v Gambiji str. 30
Ne le na sprehod in kavč
str. 39
26
INTERVJU
Majda in Marjan sta se spoznala v glasbenem svetu. On je že bil prepo znaven žametni bas New Swing Quarteta, ona je bila ženski del ansambla Vokali, pri katerem je takrat prepevala. Njen brat je bil kriv, da sta se spoznala. Ko jo je Marjan povabil na prvi zmenek, mu ni verjela, da misli resno. Bil je vztrajen in peljal jo je »na tisti kraj, kjer spoznala sem ljubezen«. Ljubezen je zrasla v trdno vez, ki ju je povezovala tudi v dneh, ki sta jih preživela ločeno zaradi glasbenega udejstvo-vanja. »Vedno ni bilo enostavno,« se strinjata, a se vseeno zavedata, kakšno srečo imata, da ju povezuje tudi skupna ljubezen do glasbe.
Pogovarjali smo se na Starem gradu Celje, ki med svojimi zidovi skriva veliko bolj in manj srečnih ljubezenskih zgodb ter ima moč, da ljudje spregovorijo. »Mislim, da pojem zelo čustveno in iskreno. Iz pesmi, ki jih pojem, se zrcali tudi moj pogled na življenje, pravi Majda.«
Kako vama je všeč okolje na Starem gradu? Bi imela koncert v tem prekrasnem okolju oziroma ali sta ga že imela?
Majda: Nastopala sva že na koncertu znanega celjskega glasbenika Igorja Korošca, ko je praznoval okroglo obletnico glasbenega udejstvovanja.
Mislim, da je okolje ravno takšno, da bi se ujelo z vajinimi melodijami.
Majda: Zagotovo. Želiva si, da bi imela prav v tem prostoru kakšen koncert. Sploh črnska duhovna glasba, ki jo tudi oba prepevava, bi v tem prostoru še lepše zvenela.
Marjan: Najina glasba ima različne predalčke, v vsakem je del najinega glasbenega obdobja z različnih razvojnih stopenj. Pred leti sva oba pela gospel pesmi. Majda je v prvem obdobju svoje solistične poti posnela program črnskih duhovnih pesmi z naslovom Tribute to Mahalia v sodelovanju z Otom Pestnerjem, jaz sem pel pri New Swing Quartetu (NSQ). Majda je v tem času pela tudi v Avstriji in je prinesla domov spet drugačno glasbo. Preizkusila sva se v zelo različnih zvrsteh glasbe.
Da bomo bolje razumeli vajino glasbeno pot, moramo poznati korenine. Do kod sega vajin glasbeni spomin?
Majda: Čisto v otroška leta. Pela sem že na prireditvah v vrtcu. V osnovni šoli sem pela v pevskem zboru, prav tako tudi v gimnaziji. Kot študentka sem pela v APZ Toneta Tomšiča in z njim na turnejah videla velik del Evrope ter Amerike. Ko sem srečala Marjana, me je navdušil za črnsko duhovno glasbo. Vzore
sem našla pri tujih pevkah, ki so prepevale to zvrst. Čisto me je navdušila največja pevka gospelov Mahalia Jackson. Videla sem, da mi v glasbi uspeva, poleg tega me je Marjan zelo spodbujal, da sem vztrajala pri prepevanju.
Marjan: Moje korenine niso tako razvejane, saj sem se že pri dvajsetih letih odločil za črnsko duhovno glasbo in postal član NSQ. Naš Dare, prvi tenorist, je prišel pome in me vprašal, če imam kaj časa, da bi pel z njimi, in sem šel.
A če poiščemo najgloblje korenine ... Vaša družina je bila pevsko nadarjena. Ste prepevali?
Marjan: Moj oče je zelo rad pel. Imel sem tudi strica, ki je bil najboljši basist v Posavju. Njegov glas je bil res mogočen, nizek in teman.
Majda: Bili smo družina štirih otrok. Moj oče je bil veseljak, rad je igral harmoniko in veliko je prepeval. Ves čas me je spodbujal, da sem pela. Njegova želja je podzavestno ostala v meni. Žal je umrl, ko sem bila stara deset let. Imela sem veliko veselje in željo, da bi pela, posebej ker so me hvalili, da sem dobra. Rada sem se vključevala v različne zbore. Moja mama je bila tega zelo vesela, tudi kasneje me je podpirala, sploh ko sem jo potrebovala za varstvo otrok.
Verjetno ni bilo vedno enostavno združevati vloge mame in glasbenice.
Majda: Včasih je bilo zelo naporno. Ob rojstvu otrok sem bila pripravljena prenehati peti, a me je Marjan prepričal, naj nadaljujem. Tako sem se znašla tudi v Avstriji pri priznani glasbeni skupini.
Precej let ste prepevali v sosednji Avstriji. Kako ste se znašli s skupino iz Gradca?
Majda: V Sloveniji sem nastopala z ansamblom Vokali, ki je bil znan na Celjskem. Eden
»Vesela sva, da sva zadnja leta skupaj na odru. Prej se časovno nisva mogla uskladiti, saj sem bil popolnoma predan New Swing Quartetu.«
od glasbenikov je odšel v Gradec. Ko so potrebovali pevko za zabavno glasbo, se je spomnil name in me poklical. Že na prvi vaji smo ugotovili, da nam gre dobro. Tam sem nato pela šestnajst let. Za varstvo najinih otrok je takrat skrbela moja mama, ki me je tudi sicer zelo podpirala pri glasbenem delovanju. Tako sem lahko mirno odhajala na nastope v tujino.
Kakšno glasbo ste peli v Avstriji?
Majda: Peli smo zelo različno glasbo, glede na občinstvo, ki nas je poslušalo, od zimzelenih melodij, svetovnih uspešnic, primernih za ples, tudi narodnozabavno glasbo, predvsem od Avsenika in Alpskega kvinteta, in tudi nemške uspešnice. Bila je glasba za vse okuse. S skupino sem nastopala skoraj vsak konec tedna.
Poleg tega ste delali tudi v šolstvu.
Majda: Bila sem šolska svetovalka v II. osnovni šoli. A veste, da tam precej let niso vedeli, da pojem? O svojih glasbenih izkušnjah nisem rada govorila, ker sem menila, da to ni pomembno za moje delo v šoli. Po naravi sem tudi bolj skromna in se nisem hvalila s svojimi glasbenimi uspehi. Tudi ko sva z Otom Pestnerjem leta 1980 zmagala na Melodijah morja in sonca s pesmijo Melodije sonca in morja, sodelavci niso vedeli za to.
Ta pesem je vsaj zame ena najbolj prepoznavnih melodij festivala.
Majda: Saj tudi je. Pesem je prepoznavni znak festivala in je med poslušalci zelo priljubljena. Mogoče tudi zato, ker je tako spevna.
Marjan: Če dodam zanimivost, sta Majda in Oto s pesmijo zmagala, NSQ je bil s pesmijo Ljubim te, Slovenija drugi.
Marjan, ste med soustanovitelji lions kluba v Celju in dobrodelna prireditev Klic dobrote vam je zelo blizu. Dobrodelnost je vajin pogled na svet.
Marjan: Zelo rad pomagam, če le lahko. Z idejo za Klic dobrote se je Franci Trstenjak, ki je zdaj urednik Radia Ognjišče, oglasil pri meni in sva v najini dnevni sobi delala scena-
rij za prvi Klic dobrote v Celju. Sam sem mu predvsem pomagal najti slovenske izvajalce.
Član NSQ Dare Hering je napisal besedilo za pesem Klic dobrote. Bili smo med nastopajočimi na prvem koncertu. Še vedno je to prireditev, ki jo organizirajo vsako leto, in še ima prvotni humanitarni namen. Letos bo na Klicu dobrote spet sodelovala tudi Majda.
Veliko nastopata na dobrodelnih prireditvah?
Majda: Da, vsako leto pojeva na kar nekaj dobrodelnih koncertih. Pred leti sva se odločila in začela pomagati slepemu, glasbeno nadarjenemu fantu Filipu iz Laškega, ki ga zdaj pozna vsa Slovenija. Kasneje sva se povezala z Lions klubom Celje, ki mu je kar nekaj let pomagal s sredstvi, da je lahko hodil na zdravstvene terapije. Najini prvi koncerti so bili njemu v pomoč. Želiva mu čim več zdravja in uspešno pot v življenju, pri čemer se zavedava, kako naporno je to tudi za njegovo mamo.
Marjan: Med drugim sva napisala tudi pesem za slepe z naslovom Zdaj vem, življenje, ljubim te. Govori o tem, da četudi sem slep, sem dober in vreden človek, saj gledam na svet na drugačen način, predvsem pa s srcem.
Ali pišeta besedila tudi za druge?
Marjan: Veliko sem pisal za NSQ in precej še vedno pišem za Majdo, seveda pa tudi za mnoge slovenske pevce.
Kakšen je občutek, ko pišete za druge besedila? Zdi se mi, da je treba nekoga zelo dobro poznati, da lahko vemo, kakšno besedilo pristoji njegovemu značaju.
Majda: Ljudje po koncertih radi povedo, da se nama vidi, da pojeva iz srca in da se imava rada. Če Marjan napiše besedilo, ki je pisano meni na kožo, je razumljivo, da ga lahko za-pojem s srcem in z dušo.
Marjan: Pri pisanju besedil sta dva načina. Če želim napisati, kar Majda čuti, se prestavim v njeno kožo. Mislim, da mi to kar dobro uspeva. Drugi način je, da se izrazim po svoje z vrednotami, ki mi veliko pomenijo. To so iskrenost, poštenost, skromnost, pomoč v stiski. Takšno besedilo lahko napišem za vsakega.
Da lahko človek poje o teh vrednotah, mora v skladu z njimi tudi živeti, da jim poslušalci verjamejo?
INTERVJU
27
»V domovih starejših ljudem kaj prijaznega povem, jih spodbujam, potolažim... Zelo lepo me sprejmejo. Povem jim, da je življenje za vse enako, da je treba gledati tudi v bolečinah in težkih trenutkih le naprej. Tudi tisti, ki smo mlajši, bomo nekoč starejši... Življenjski krog je za vse enak...«
Marjan: Seveda. Vse, kar sva naredila, je povezano z najinim življenjem in z najinim odnosom do sveta. V ozadju besedil so zgodbe iz najinega življenja, na primer Pelji me na tisti kraj je že takšna skladba.
Kje je tisti kraj?
Oba: Mozirski gaj!
Majda: Ko me je Marjan povabil na prvi zmenek, me je vprašal, kam me naj pelje. Ker takrat še nisem verjela, da misli resno, sem si malce izmišljala in se odločila za Mozirski gaj. Tam mi je izpovedal ljubezen.
Marjan: Ko sva prišla tja, sem poskrbel, da sva najprej spila »šilček« slivovke, da sva se bolj odprla drug drugemu. (smeh)
Ima Mozirski gaj še vedno čudežno moč?
Majda: Še vedno greva rada tja, saj se dobro počutiva med rožami. Zgodilo se je tudi, da so naju povabili na poseben dogodek ob izdaji almanaha o Mozirskem gaju. Takrat sva zapela najino Pelji me na tisti kraj pred zelo pomembnimi slovenskimi politiki in tujimi veleposlaniki. Bili so posebej lepi občutki.
Imam občutek, da je ta pesem zelo velik hit med vajinimi oboževalci?
Marjan: Zelo. Ali veste, kdo vse kliče Majdo? Ko sva bila gosta v nočnem radijskem programu v Snopu, je klicalo veliko ljudi. Majdo kličejo oboževalci tudi iz Kanade, Nemčije in Avstralije.
Majda: Imela sva to čast, da sva lahko nastopala na nekaj koncertih v Kanadi (Toronto) ob slovenskem kulturnem prazniku. Slovenci v tujini še z večjim žarom pridejo na koncert, da slišijo domačo pesem.
Z božičnimi koncerti še vedno gostujete pri Slovencih v tujini?
Majda: Nekaj še. Letos bova imela prvi božični koncert za Slovence v Luksemburgu. Konec leta je čas, ko sva polno zasedena.
Marjan: Vsa ta leta, ko pojeva skupaj, sva imela v decembru zelo veliko božično-novo-letnih koncertov, letos jih bova imela šest, sedem, a je že to veliko.
Na družbenih omrežjih sem opazila, da obstaja Klub glasbe Majde in Marjana Petana.
Majda: To je posrečena zgodba. Bila sem povabljena, da zapojem kot presenečenje na praznovanju nekega gospoda. Ko sem odpela, sem ostala še nekaj časa na zabavi in klepetala z udeleženci. Gospo, ki me je povabila, je zanimalo vse o meni. Na koncu sva ugotovili, da sva bili sošolki v osnovni šoli. Bila je tako navdušena nad mojimi pesmimi, da je od navdušenja ustanovila ta klub, ki deluje že približno leto. Imamo lepo število članov in večkrat srečanja. Pred kratkim smo šli na kostanjev piknik na Janče, kjer smo se družili in peli. Prišli so ljudje iz vse Slovenije. To je klub ljubiteljev najine glasbe, kjer nimamo članarine (smeh). Zaželena sta le dobra volja in dobro srce.
Ste članica skupine Dame narodnoza-bavne glasbe. Kako ste dobili to povabilo?
Majda: Štejem si v čast, da sem prejela vabilo vokalne skupine Dame narodnozabavne glasbe in zelo sem vesela, da se družimo. Povabilo sem prejela od Stanke Kovačič. V skupini so še Marija Ahačič Pollak, Cita Galič, sestre Potočnik in druge priznane slovenske pevke, ki so pustile na slovenski glasbeni sceni svoj pečat. Nekatere med njimi so še vedno zelo aktivne. Skupaj smo imele nekaj odmevnih nastopov, posnele pa smo tudi svojo zgoščenko.
Ste se preizkusili v narodnozabavnih vodah?
Majda: V Avstriji sem pela marsikaj. Za bavna glasba je bila moja rdeča nit, ljudje pa so bili navdušeni, tudi ko sem pela Avse nikove pesmi in pesmi Alpskega kvinteta.
Marjan: Jaz se v tej glasbi nisem preizkusil. NSQ je zmagal na narečni popevki s pesmijo To še spijemo in gremo, ki je še vedno zelo znana napitnica. Pesem, ki je kar malce po-narodela. Znane so tudi Mi obrtniki, Ljubim te, Slovenija zelena ...
V	eni od pesmi pojete »življenje s tabo je kot pesem« ...
Majda: Ta pesem je nastala, ko sva začela skupaj živeti. Še danes je aktualna.
Še vedno pojete z istim žarom?
Majda: Seveda, vedno bolj. Vedno bolj se zavedava, kakšno srečo sva imela, da sva se našla. Da si lepšava življenje z glasbo.
V	glasbi našli ste svoj raj, zatrjujete v svoji najbolj znani pesmi.
Majda: Ni lepšega, kot če lahko temu pritrdim. Z glasbo se tudi dobrodelno udej-stvujem. V domovih za starejše v Celju in Šentjurju prepevam s starejšimi in skupaj zelo uživamo. Že dolgo nazaj sem spoznala poslanstvo, da lahko z glasbo nekaj naredim. Z dobrodelnostjo in v povezavi z glasbo lahko polepšam trenutke ljudem. V domovih starejših ljudem kaj prijaznega povem, jih spodbujam, potolažim ... Zelo lepo me sprejmejo. Povem jim, da je življenje za vse enako, da je treba gledati tudi v bolečinah in težkih trenutkih le naprej. Tudi tisti, ki smo mlajši, bomo nekoč starejši ... Življenjski krog je za vse enak .
Na slovenskih odrih ni veliko parov, ki bi skupaj peli. Verjetno so prednosti in slabosti?
Marjan: Veliko je predvsem prednosti, o slabostih bi težko kaj rekel, ker niso pomembne. Vesela sva, da sva zadnja leta skupaj na odru. Prej se časovno nisva mogla uskladiti, saj sem bil popolnoma predan NSQ,
Majda: Da, velikokrat se pogovarjava o tem in pogosto rečem, da nama je usoda naklonjena, ker sva se našla in skupaj uživava v glasbi.
Kako ste zapolnili praznino, ko je NSQ prenehal delovati? Ste pogrešali glasbene odre?
Marjan: Zagotovo bi težko preživel brez glasbe. Veste, da se vedno nekako vse prav obrne. Dobro, da smo z NSQ nehali, da sem lahko več pel z Majdo. To je pozitivna sprememba v najinem življenju, a če ničesar ne bi imel, bi bilo hudo. Zato sem se vključil v pevske zbore, prepevam v 5+ bendu, največ pa nastopam z Majdo ....
Majda: Kako je pogrešal NSQ, sem lahko ugotovila, ko je ob posnetkih cele popoldneve prepeval pesmi skupine, kot da nastopa v živo.
Zelo pogrešate New swing Quartet?
Marjan: Da, zelo sem ga pogrešal. Naj vam zaupam, da nekaj že pripravljamo. Pogovarjamo se, da bi v letu 2018 ponovno peli ob naši petdesetletnici.
Ste še prijatelji?
Marjan: Seveda, ostali smo prijatelji. Oto si je ustvaril novo družino in se je malce oddaljil od nas. Kmalu potem, ko se je poročil, je Dare hudo zbolel. Zdaj je spet zdrav in v dobri glasovni kondiciji. V veselje mi je, da se zadnje čase s fanti veliko družimo, prepevamo in mislim, da nas boste še videli na odrih.
Marjan, bili ste učitelj zemljepisa in med vašimi učenci sta bila tudi Franjo Bobinac in pater Karel Gržan. Kako ste uživali v tem poklicu, ki ni bil pevsko obarvan?
Marjan: Zelo. Mislim, da sem rojen za pedagoški poklic, in zelo rad nastopam. Šest let sem učil, nato sem bil nekaj let ravnatelj Pionirskega doma. Ko sem leta 1986 hudo zbolel, sem se moral odločiti, čemu bom posvetil čas - ali ravnateljevanju ali petju. Odločil sem se za profesionalno pevsko kariero z NSQ.
Za konec moram samo še to dodati, da ste imeli leta 1969 enega prvih koncertov prav za našo medijsko hišo.
Marjan: Na ta dogodek v Narodnem domu imam zelo lepe spomine, kot jih bom imel tudi na naš današnji pogovor tu na celjskem Starem gradu.
BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA
28
REPORTAŽA
Ne, to niso velikonočni »pirhi«
Le navadna jajca z zeleno lupino in manj holesterola - Farma Roje s 50-letno tradicijo na področju perutninarstva
Ste že jedli jajca z zeleno lupino? Ste morda že v dvomih, ko naletite na jajca z belo lupino, saj so kokoši vaše mame ali sosede nesle zgolj takšna z rjavo? Kakršenkoli dvom je v obeh primerih povsem odveč. Jajca z zeleno lupino niso nič novega. Nesejo jih kokoši stare indijske sorte aurokana, ki so jo v Evropo prinesli relativno pozno in je zato na stari celini manj razširjena.
Jajca z zeleno lupino je mogoče zadnji dve leti najti tudi na Farmi Roje v bližini Šempetra v Savinjski dolini, a ne gre za avtentično indijansko sorto, temveč za aurokana hibridne kokoši. »Gre za križance eksotične pasme aurokana z nekaterimi visokoproduktivnimi pasmami oziroma linijami nesne pasme kokoši,« pojasni ustanovitelj in lastnik farme Jože Dobravc. Slabost čiste pasme, ki je bila pred stoletji zelo priljubljena med Indijanci, je, da kokoši nesejo samo sezonsko, torej v topli polovici leta, saj so zelo občutljive na mraz. »Njihovi potomci - hibridi - so s križanjem postali bolj produktivni. Njihova nesnost se je ob ustrezni prehrani, osvetlitvi in predvsem v ustreznem prostoru s približno 20 stopinjami Celzija s 60 do 80 jajc povečala na približno 20o jajc na leto.« Poleg tega, da imajo jajca aurokana kokoši, ki jih nekateri celo imenujejo velikonočne kokoši, zeleno lupino, naj bi po nekaterih podatkih imele v primerjavi z drugimi jajci celo manj holesterola. Njihov okus se od ostalih jajc bistveno ne razlikuje.
Za začetek sto piščancev
Farma Roje je lani praznovala 50-letnico. Prvi začetki reje segajo v srednješolska leta lastnika kmetije. »Ko sem bil star sedemnajst let in je bila sodobna perutninar-
\£J»»
Poleg jajc z rjavo in belo lupino se v zadnjem času pojavljajo tudi takšna z zeleno.
Aurokana kokoši so v Sloveniji manj razširjene, zato so tudi njihova zelena jajca med Slovenci manj znana. Gre za staro indijansko sorto. Na Farmi Roje ne gojijo avtentičnih kokoši, ampak aurokana hibride, križance eksotične pasme z nekaterimi visokoproduktivnimi pasmami.
ska dejavnost še v povojih, mi je oče kupil sto piščancev nesne pasme, s čimer se je tudi vse začelo,« se danes spominja Jože Dobravc. Starši so mu pri razvijanju dejavnosti ves čas v veliki meri pomagali. Še posebej jim je hvaležen za delo, ki so
ga vložili v njegovo poslovno idejo, in za gospodarsko poslopje, ki so mu ga odstopili, čeprav je kmalu postalo premajhno. Dobravc je namreč že kot študent ekonomije iz leta v leto povečeval proizvodnjo perutnine. Že leto po prvih začetkih je kupil
manjši valilnik. Kasneje večjega, dokler ni pristal pri zmogljivosti valjenja 36 tisoč kokošjih jajc. »To so bili časi, ko smo vse, kar smo proizvedli, tudi prodali za ustrezno ceno,« se danes spominja Spodnjesavinjčan, ki je že v tistih letih imel lastno matično jato za proizvodnjo valil-nih jajc. »Ker je bilo takrat valjenje predvsem sezonske narave - le v spomladanskih in zgodnjih poletnih mesecih, sem se odločil, da se bom usmeril v takšno vrsto
perutninske proizvodnje, ki bo zagotavljala reden zaslužek celo leto,« dodaja. Leta 1980 je zgradil sodoben hlev, v katerem je bilo prostora za 12 tisoč kokoši nesnic. »Že leto zatem so potrebe na trgu pokazale, da je treba proizvodnjo še povečati. V 80. letih in vse do osamosvojitve Slovenije je bila namreč ponudba manjša od povpraševanja.« Leta 1987 sta z ženo Gabrijelo na obstoječi lokaciji zgradila še dodaten nov hlev za sodobno vzrejo
mladih kokoši nesnic - jar-kic. In takrat je kmetija na trgu dobila tudi ime Farma Roje, po katerem je znana še danes. V njej je poleg Jožeta in žene Gabrijele zaposlenih tudi pet njunih otrok.
Prednjačijo lahke bele nesnice
Na Farmi Roje imajo danes v povprečju od 25 do 30 tisoč kokoši in za vzrejo še dodatnih 20 tisoč. Njihove kokoši letno znesejo od šest do sedem milijonov jajc. Pod strogim nadzorom veterinarske inšpekcije in veterinarske fakultete več ali manj celo leto vzrejajo jarkice, mlade kokoši, stare od 18 do 25 tednov. So eni redkih, ki nudijo poleg konvencionalnih rjavih še bele lahke leghorn jarkice, črne, grahaste, sive, beli susex, rdeče grahaste in jerebičaste italijanke ter kot omenjeno zadnji dve leti tudi aurokana hibride. »Kar se tiče komercialne prodaje, smo se do zdaj najbolj uveljavili s prodajo lahkih belih nesnic leghorn, po katerih je iz leta v leto večje povpraševanje. Pri brezhibni tehnologiji na leto znesejo celo 330 jajc. Znane so tudi po tem, da jajca nesejo dlje kot katerakoli druga pasma oziroma hibrid. Kupci pravijo, da kar od dve do tri leta,« pojasni Dobravc, ki napoveduje, da bodo spomladi prihodnje leto na farmi začeli uvajati nov hibrid leghorna, ki naj bi po proizvodnji celo prekašal osnovno pasmo. Po videzu bodo kokoši sicer podobne, razlikovale pa se bodo po svetlo rjavi oziroma bež barvi lupine. Zlasti za potrebe kmečke reje se vedno bolj povečuje prodaja grahastih jarkic. Na Farmi Roje se ukvarjajo tudi s pitanimi kopuni, skopljeni-mi petelini, katerih meso je, še posebej če rastejo počasi, nežno in sočno, pojasni Dobravc.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Jože Dobravc se s perutninarstvom ukvarja že od srednješolskih let, ko mu je oče kot sedemnajstletniku podaril sto piščancev nesne pasme. Danes jih imajo v povprečju od 25 do 30 tisoč.
REPORTAŽA
29
V znamenju nakovala
Kovač Jože Ribič iz Ivence je ustvaril bogato zbirko starih predmetov - Navdušenje nad svetom starodobnikov
Še ena Ribičeva velika ljubezen je vinogradništvo. V rodnih Brdcah so mu starši odstopili kos zemlje, kjer ima tristo trsov. »V društvu pridobiš veliko znanja,« ugotavlja Jože, ki je prejel za vzorce svojega vina več društvenih priznanj. Kot kovač je izdelal kovinsko ograjo, ki varuje potomko najstarejše trte na svetu v Vojniku.
»S kovaštvom imam veliko veselje že od otroških let. Ko sem še hodil v službo, je bil to zame tudi vsakdanji kruh,« pravi zadnji kovač celjske cinkarne Jože Ribič iz Ivence pri Vojniku. Odkar je v pokoju, se je posvetil tudi svoji muzejski zbirki, ki obsega več kot šeststo starinskih kovaških izdelkov, različnih starih kmečkih naprav, starih motornih koles in koles.
Ves čas službovanja je bil kovač v različnih kovaških delavnicah na Celjskem. Tudi med služenjem vojaškega roka v jugoslovanski vojski je opravljal kovaško delo. Že v rodnih Brdcah v okolici Črešnjic, kjer so njegovi starši kupili domačijo, je bila kovačnica. Tam se je na več kot šeststo metrih nadmorske višine prvič zagledal v kladiva in klešče. »Nato me je oče poslal k nekemu kovaču po leseno kolo za kmečki voz. Ko sem prišel tja, je ravno koval. To me je tako pritegnilo, da sem se odločil, da bom šel za kovača,« se spominja Ribič, ki je bil takrat star približno deset let.
»Šteherji« in »ramarji«
»Ko sem končal šolo, sem se šel učit h kovaču Kitaku v Vitanje, kjer je kovaštvu zapisanih že več rodov,« je povedal o uresničevanju svoje otroške želje. Ko se je učil kovaštva, so kovači kovali še na star način. Iz Vitanja je nato odšel v službo h kovaču Šešku, ki je imel takrat vozaško-pod-kovno delavnico v celjskem Gaberju. Ukvarjali so se tudi s podkovanjem konj. Ribič, ki nosi šest križev, se še spominja, kako so takrat po Celju namesto tovornjakov vozile konjske vprege. Med drugim so prevažale leš iz cinkarne. Nato je nekaj časa delal v Šeškovi delavnici v Socki, potem je postal kovač v Cinkarni Celje, kamor je hodil v službo 27 let, in sicer vse do upokojitve. V cinkarni je med drugim izdeloval in popravljal orodje za čiščenje peči za pridobivanje cinkovega belila, tako imenovane »šteherje« in »ramarje«.
Del Ribičeve zbirke
»Delo je res težko, vendar ga opravljam z veseljem in to ohranjam. Kot kovač moraš biti zelo hiter, da se železo ne ohladi. Rek že od nekdaj pravi, da kuj železo, dokler je vroče,« je spomnil na slovenski pregovor. Kovač mora najprej poskrbeti, da nastane iz oglja žerjavica, nato nanjo položi hladno železo. Ko je to dovolj segreto, ga lahko obdeluje, kot želi. Na nakovalu tako nastanejo različni izdelki.
Nastala je zbirka
Odkar je Jože Ribič v pokoju, se lahko še bolj posveča svoji zelo zanimivi muzejski zbirki. V njej so različno kmečko in kovaško orodje, šivalni stroji, kolovrata, »povh«, kot so rekli najstarejšim sadnim mlinom, stari ročni vrtalni stroji, stari plugi, stara tesarska orodja, brane, starinska naprava za izdelovanje krvavic, različni stari lončeni in kovinski lonci, različna svetila, od karbidnic do petrolejk ... Predmete je zbiral po Kozjanskem, Pohorju, na bolšjih sejmih .
Jože Ribič med delom v starinski kovaški delavnici
šolarjev, kolegi iz klubov ljubiteljev starodobnikov in drugi. Na dan, ko sem obiskal kovača v Ivenci, so prišli na ogled tudi gostje hotela z Dobrne, upokojenci s Koroške.
Med starodobniki
In kako se je Jože Ribič vključil med organizirane ljubitelje starodobnih vozil? Blizu svoje domačije, ob stari glavni cesti med Celjem in Mariborom, je večkrat opazil kakšno starodobno vozilo. »Nato so policisti ob neki priložnosti ustavili voznika starinskega džipa, in to ravno v času, ko sem se sam zanimal za nakup takšnega. Odšel sem do džipa, kjer me je policist vprašal, kaj želim,« se spominja zanimivega dogodka. Ko je Ribič želel navezati stik z vozni-
kom, je policist odšel ter je ljubitelj starodobnikov tako nevede »rešil« voznika. Ta se je Ribiču najprej zahvalil ter mu nato zaupal, da je tisti dan nekoliko preveč popil. In kovač je kmalu kupil Fiatovo starinsko vojaško terensko vozilo iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. S popravilom je imel kar veliko dela.
Najprej se je vključil v klub starodobnikov na Vranskem in se povezal z enako mislečimi. Nato se je vključil še v podoben klub v Slovenski Bistrici in Fičo klub v Velenju, ki povezuje ljubitelje legendarnih »fičkov«. Kar približno sto »fičkov« imajo v lasti člani tega kluba, enega iz leta 1979 ima tudi Jože Ribič. S svojim prevozi na leto več kot tri tisoč kilometrov. »Prva vožnja z njim me je utrudila, saj vzmeti niso takšne kot pri sodobnih vozilih. Tudi počasen je in najde vsako cestno luknjo,« ugotavlja Jože. »Pozneje se vsega tega navadiš in uživaš,« poudarja. Letos maja je s soprogo Ivano organiziral vožnjo »fičkov« po občini Vojnik, tudi na Frankolovo in v Črešnjice. K Ribiču so prišli letos tudi ljubitelji starodobnih motorjev iz Kamnika. Med desetinami motorjev je bil najmlajši star štirideset let. Kovač iz Iven-ce je trenutno član kar štirih društev - velenjskega, bistriškega in konjiškega društva ljubiteljev starodobnih vozil - ter vojniškega vinogradniškega društva.
S soprogo se zelo rada udeležujeta srečanj ljubiteljev starodobnih vozil, in sicer po dveh na mesec. Letos sta bila tudi v Ulmu v Nemčiji, v Milanu, na Češkem ... Sam odhaja prav tako na srečanja ljubiteljev starodob-nih mopedov. Na letošnjem v Šmartnem v Rožni dolini jih je bilo kar sto štirideset. Tako je začel v preteklih letih zbirati še starinske motorje in kolesa.
BRANE JERANKO
Ljudje so včasih takšne predmete na veliko metali proč, danes jih bolj cenijo.
»V Slovenski Bistrici me je na sestanku >oldtimer< kluba kolega, ki je zbiralec šivalnih strojev, spodbudil, da sem začel urejati svojo
zbirko,« se spominja Ribič. Danes prostora za njegovo bogato zbirko že primanjkuje. Kovačija, ki se je ohranila v Ivenci pri Vojniku ter zbirka ob njej, vzbujata vedno večjo pozornost. Začeli so prihajati skupine
Kovač Ribič sodeluje tudi na veliki razstavi jaslic Božičnega Vojnika. Za prvo razstavo je izdelal svoje jaslice iz pločevine, lani še dvoje iz okroglega železa. Letos načrtuje za čar Božičnega Vojnika že nove jaslice, saj je prejel novo povabilo.
Stope za lupljenje ječmena
Med kladivi
Starinska slamoreznica
30
PORTRET
Šola je razkošje, pralni stroj pa čisti blagoslov
Petra Vodeb iz Vodruža pri Šentjurju je mesec dni preživela med šolarji v Gambiji
Absolventka predšolske vzgoje ima pri svojih 22 letih še vse pred seboj. Rada ima otroke, še bolj pa se ji oči zasvetijo, ko pomisli na to, kako bi prepotovala svet. Pred časom je šest tednov preživela kot varuška v Španiji, letošnje poletje pa je zaznamovalo mesec dni prostovoljnega dela v Gambiji. »Izkušnja je bila neverjetna in resnično sem hvaležna zanjo. Naučila sem se, da so sanje uresničljive. A le če verjameš vase in znaš biti dovolj pogumen za odločilni korak,« se nasmeje simpatična rjavolaska.
Že od nekdaj si je želela obiskati Afriko. Črna celina jo je s svojo kulturo, z naravo in ljudmi privlačila na poseben način. Pravih možnosti, da bi si kot študentka lahko takšno potovanje privoščila, ni bilo na obzorju. Prostovoljno delo v Gambiji je bilo zato izziv, ki ne bi bil dosegljiv brez mnogih dobrotnikov. Veliko ji je pomenilo, da je lahko potovanje združila s študijskim delom in za to pridobila tudi štipendijo. Še vedno pa je manjkalo kar precej za stroške potovanja in bivanja. A ji je z dobrimi ljudmi uspelo. Skupaj z ostalimi 23 prostovoljci je zbrala tudi precej šolskih potrebščin in denarja za otroke v šoli, kjer so delali.
Z britvico nad svinčnik
Že pred odhodom so se udeleženci zedinili, da bodo poskušali zbrati dovolj denarja, da bodo otrokom vsaj v tistem mesecu lahko omogočili malico. »S pomočjo mnogih srčnih donatorjev smo jim potem lahko dali še svinčnike, barvice in zvezke. Pa šilčke. Presenečena sem namreč ugotovila, da otroci svoja pisala namreč ostrijo kar z britvico. Z zbranim denarjem smo otroke lahko peljali tudi na šolske izlete in organizirali športne dneve, nekaj denarja smo namenili tudi za nakup zemljišča za gradnjo izobraževalnega centra. Za vsak dar se vsem iskreno zahvaljujem,« pravi Petra.
V času priprav se je poučila o življenju v novem okolju, si po najboljših močeh pripravila prtljago, se cepila proti malariji in še čem ter se založila z zdravili, a so jo afriške razmere vseeno presenetile. »Vse je bilo tako, kot so nam organizatorji povedali, a vendar čisto drugače. Živeli smo v apartmajih, ki so bili za afriške razmere bogati, in nič nam ni manjkalo. Vseeno pa postaneš zelo hvaležen za vse, kar se zdi doma samoumevno. Imeli smo kuharico, ki smo ji dali denar, ona pa nam je pripravljala hrano. Če odmislimo njihovo pekočo kulinariko, je bila hrana izvrstna. Vseeno pa smo prvi teden jedli vsi, drugi teden polovica, nazadnje pa samo še trije. Riža in kuskusa smo se res najedli za dolgo,« se nasmehne sogovornica. Še težje je bilo s higieno, kjer smo si Evropejci in Afričani precej različni. »Prebavnim motnjam se pač ni dalo izogniti,« taktno zaokroži Petra.
Učiteljica, palica! Palica!
Vsako jutro so se prostovoljci s kombijem odpeljali v šolo, ki je bila zelo drugačna od vsega, kar si v Sloveniji predstavljamo pod to besedo. »V razredih je bilo od
»V meni kar gori želja po odkrivanju novih krajev, zato mislim, da to ni bilo moje zadnje potovanje. Mesec v Gambiji je minil hitro, a je pustil sledi za vedno. Še vedno se v mislih vračam nazaj. Pogrešam otroke iz šole, petje, ples. Pogrešam tudi preprostost in prijaznost domačinov, svež mango za zajtrk in kokos za večerjo, nenehno hupanje in rahel kaos v prometu, prah s prekrasnih rdečih cest... Morda pa bom kdaj vse to še podoživela.«
30 do 45 otrok, starih od tri do dvanajst let. V vsakem razredu smo bili po dva ali trije prostovoljci skupaj z lokalno učiteljico ali učiteljem. Načeloma so telesne kazni prepovedane, ampak nekoč se mi je zgodilo, da je morala učiteljica za nekaj časa iz razreda in naenkrat so bili otroci povsod - na mizah in pod njimi. V razredu je bil popoln kaos. Nek fantek me je pocukal za rokav in mi po angleško poskušal povedati: Učiteljica, palica, palica.< Nisem ga razumela, potem pa je prišla učenka starejšega razreda in zadevo rešila z malo daljšim svinčnikom. Otroke je malo po-frcala z njim in so se hitro umirili,« se spominja
Petra. »Takšne množice razposajenih otrok res ni enostavno ukrotiti. Priznati moram, da smo se vsak dan vrnili v stanovanje prepoteni, umazani in do konca izmozgani.« In tako kot slovenski učitelji so se tudi naši prostovoljci vsak dan ubadali s pripravami. »Res smo se trudili z idejami. Velikokrat se je zgodilo, da smo pripravili ogromno stvari, a nam je vseeno zmanjkalo za kakšno uro. Takrat smo prepevali. Otroci res zelo radi pojejo.« Kot pravi, so se zelo hitro naučili slovenskih pesmic, njihov gambijski jezik pa je zanjo ostal čisto pretrd oreh.
Velikodušnost v malem in skromnem
V Gambiji so ženitne ponudbe za dekleta kar deževale. »Za Afričane smo belci simbol blagostanja, za katerega so prepričani, da je pri nas vsem dostopno. Težko smo jim do-povedale, da smo trdo delale in dolgo varčevale za pot v Gambijo in da tudi v Evropi nič ne pade z neba. Nisem prepričana, da so nam verjeli.« Po drugi strani si mi težko predstavlja-
»Hvaležna sem za vse, kar imam, čeprav se mi nikoli ni zdelo, da imam veliko. Po tem potovanju sem ugotovila, da imam bistveno več, kot sem mislila. Hvaležna sem tudi za to, da sem rojena v državi, kjer je izobraževanje omogočeno vsakomur, ne samo tistim, ki si to lahko privoščijo. In tudi za vso tehnologijo in belo tehniko, ki nam lajša življenje. V mislih imam predvsem pralni stroj (smeh), saj smo si v Afriki oblačila prali na roke.«
mo, da je sobica z dvanajstimi kvadratnimi metri in skromno opremo lahko dom desetčlanske družine. Elektrika je ob tem dobrina, ki še zdaleč ni dostopna vsem. Mesečna plača znaša nekaj deset evrov. »Zadnji dan pred odhodom domov smo s prijateljicami kupile nekaj mangov, da bi jih odnesle domov. Gospa, ki je z možem in s sinom živela pod krošnjo dreves in že tako ni imela nič, nam je sadje podarila. Resnično nas je ganila. Podarile smo ji vse tisto, česar po odhodu nismo več potrebovale. In za piko na i smo se lahko preizkusile celo v vlogi prodajalk na stojnici. Če veste, da je konkurenca velika, mango pa tako pogost kot pri nas jabolka, smo se kar dobro odrezale.« In kakšne načrte ima Petra za prihodnost? Za takrat, ko bo »velika in bogata«?
»Da bom kaj veliko večja, ne verjamem. Vsekakor pa upam, da bom bogatejša še za kakšno takšno izkušnjo, ki sem jo poleti doživela na zahodni obali Afrike.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv
INTERVJU
31
»V znanosti je popolnoma nepomembno, od kod prihajaš«
Prof. dr. Damjana Drobne, letošnja dobitnica Jesenkove nagrade - Titanov dioksid kot material prihodnosti
Prof. dr. Damjana Drobne, rojena Brečko, je letošnja dobitnica Jesenkove nagrade za življenjsko delo na področju biotehniških ved. Kljub temu da ne živi več v Laškem, se v svoj rojstni kraj, kjer je preživela otroštvo, še vedno rada pogosto vrača.
Damjana Drobne, ki jo v domačem okolju marsikdo pozna še z njenim dekliškim priimkom Brečko, je že celo življenje predana naravoslovju. Rojena Laščanka, ki zadnja leta živi v Ljubljani, je redna profesorica na področju toksikologije in zoologije na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V Sloveniji je uvedla novo smer raziskav na področju nanobio-logije in nanotoksikologije. S svojim znanjem in izkušnjami redno prestopa meje Slovenije in Evropske unije ter sodeluje pri razvoju in napredku raziskovalnega področja tudi v tujini. Njena raziskovalna skupina je vključena v kar štiri velike raziskovalne projekte.
Letos je prejela Jesenkovo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke s področja biotehniških ved v Sloveniji. »Nagrada pomeni priložnost, da o svojem delu povem kaj več, da ga predstavim še na drugačen način. Je tudi priložnost, da predstavim novo vejo raziskav, nanoznanosti, in sicer nanobiologijo in nanotoksikologijo, ki sta me popolnoma prevzeli in jima s svojo raziskovalno skupino sledim zadnja leta,« pogovor začne prof. dr. Damjana Drobne.
Lahko, prosim, na preprost, poljuden način predstavite, kaj točno se skriva za nanotehnologijo? Kakšen pomen ima za posameznike?
Nano pomeni nekaj zelo majhnega, medtem ko nanotehnologija predstavlja izdelavo zelo majhnih delcev, ki imajo zaradi majhnosti nove zelo uporabne lastnosti. Na primer drugače razpršijo ali vpijajo svetlobo, material je lahko trši, prevoden, lahko ima antibakterijske lastnosti, lahko pa celice prav vabi, da se nanj primejo, na primer v primeru vsadkov. Paleta novih lastnosti je skoraj neskončna, kar je izziv za znanstvenike, hkrati pa ponuja velik inovacijski potencial.
Skušate se povezati z gospodarstvom in iščete rešitve za njihove izzive. Lahko navedete nekaj konkretnih primerov?
Res je, skušam sodelovati z gospodarstvom in ponuditi znanja za razvoj novih produktov, povezanih z nanomaterali. Razvijamo zelo različne testne sisteme za preverjanje biološke reaktivnosti materialov. To pomeni, da včasih potrebujemo material, ki v telo vstopi in opravi neko nalogo, na primer ubije rakaste celice, nadomesti kost ali le sporoči, kaj se v telesu dogaja, deluje kot nanosenzor. Zelo veliko se ukvarjamo z razumevanjem, kako bi nanostrukturirane površine lahko izboljšale material. To je aktualno tako v živilski industriji kot tudi v gradbeništvu. Seveda nas vselej zanima morebitno kvarno delovanje materiala, zato je testiranje njegove varnosti ključno.
Zelo veliko ste v tujini. Vaša raziskovalna skupina je vključena v kar štiri velike raziskovalne projekte na ravni Evropske unije na področju nanotehnologij. Kako izgleda takšno mednarodno sodelovanje?
V velikih evropskih raziskovalnih projektih smo enakovreden partner, zadolžen za svoj del raziskav, kar je bilo dogovorjeno že ob prijavi. Konkurenca pri pridobivanju mednarodnih projektov je izjemno velika, zato skupina tesno sodeluje že med prijavo projekta in se dobro pozna ter ve, za kaj je kdo odgovoren. Projekti so večinoma štiriletni. Če je projekt izbran, vsak partner v svojem laboratoriju izvaja raziskave, nato se dobivamo na rednih sestankih v različnih državah, od koder prihajamo, in na mesečnih telekon-ferencah. Lani smo srečanji za dva projekta organizirali v Thermani v Laškem.
Ali je pomembno, od kod znanstvenik prihaja? Ali se lahko enakovredno vključujete v delo, če ste iz majhne države?
V znanstvenem okolju je popolnoma nepomembno, od kod prihajaš. Pomembno je le to, kaj lahko k projektu prineseš in ali znaš sodelovati, razvijati nove ideje, se povezovati tudi izven znanstvenega okolja. Sodelujemo kot velika družina s skupnim ciljem in z veliko navdušenja. Nikoli v vseh letih nisem naletela na eno samo konfliktno situacijo. Res je, da sta včasih delovanje pri različnih projektih in prijavljanje vedno novih zelo naporna. Lani se mi je zgodilo, da sem imela v potnem listu v šestih mesecih kar štiri vize - kitajsko, ameriško, iransko in indijsko. Naporno je, ker se moraš prilagoditi novemu okolju in njegovemu načinu delovanja. Olajševalna okoliščina je le, da je znanost univerzalna, kot velika mama, in potem je vseeno, ali imaš hidžeb, muslimansko pokrivalo, ki sem ga nosila v Iranu, ali punjabi v Indiji. Znanost ima skupen jezik.
Prav tako se ukvarjate s titanovim dioksidom, ki ga med drugimi proizvaja Cinkarna Celje. Ga lahko na preprost način predstavite? Kje se uporablja v vsakdanjem življenju, kje se z njim srečujemo?
Titanov disoksid je povsod okoli nas, v barvah, lakih, plastiki, tekstilu, zdravilih, hrani in želim si, da bi tako tudi ostalo.
V javnosti se nemalokrat omenja, da naj bi bil strupen. Ali je to res?
Najbolj pomembna lekcija toksikologije uči, da nobena stvar sama po sebi ni strupena. Šele odmerek jo naredi strupeno. Torej titanov dioksid ni strupen. Strupenega bi ga naredil odmerek. Raziskave pa kažejo, da v vsakdanjem življenju in tudi v laboratorijskih pogojih, kjer so bili odmerki zelo visoki, ni bil strupen.
Čemu potem sploh strah in pomislek, povezan s titanovem dioksidom?
Razlogov je več in za to krivdo smo odgovorni znanstveniki, ki se nismo pravi čas oglasili in povedali osnovne dogme toksikologije, industrija, ki daje velikokrat občutek, da nekaj skriva, kar je nato zelo vabljivo, in tudi novinarji, ki zelo radi pograbijo alarmantne novice. Jaz sem za medije bistveno manj zanimiva, če skušam povedati, da nekaj ni nevarno, kot če rečem, da je nekaj grozno strupeno. Zanimivi so tudi namigi. To nas vedno malo vabi in draži. Tudi v primeru vrtca na Hudinji nas ne bi smela zanimati koncentracija posameznih kovin, ampak koncentracija dostopnih kovin. Zanimati bi nas morala tudi realna izposta-
vljenost oseb in koliko snovi pride skozi črevesno steno. Šele ko vemo vse to troje, lahko delamo zaključke. A to je že preveč zapleteno, da bi se s tem kdo ukvarjal. Dobičkonosna sta alarmantna novica in strah staršev. Temelji toksikologije pa naj ostanejo v akademskih krogih. Na žalost.
V	titanovem dioksidu vidite priložnost. Na kakšen način?
Verjamem, da je titanov dioksid material prihodnosti. V zadnjem desetletju smo proučevali toliko različnih materialov in vedno znova se vračamo k titanovemu dioksidu, predvsem nas zanima »nano«. V primerjavi z drugi nanomateriali je cenejši, bolj varen in vsestranski. Proučevali smo ga v vlogi uničevanja rakastih celic, kot materiala na površini biomedicinskih aparatov in na tkaninah za izboljšanje lastnosti, za čiščenje odpadnih voda ter v vlogi potencialnega materiala z antimikrobnim delovanjem na različnih površinah.
Prav tako ste profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Veljate za strogo profesorico? Veliko zahtevate od študentov?
Ne vem. Študenti me vedno zelo visoko ocenijo. Študentske ankete pravijo, da sem na predavanjih dobro pripravljena. Vselej skušam študentom na predavanjih nekaj dati. Želim, da bi se mojih predavanj in sporočil spomnili kasneje v življenju. Želim sooblikovati njihovo profesionalno držo in odgovornost do stroke. Študentom želim pokazati, da jih spoštujem. Skušam jim povedati, da smo popolnoma enakovredni, le da je njihova profesionalna pot na začetku, moja pa traja že več kot 25 let.
Po duši ste naravoslovka. Kako ste se ob koncu srednje šole odločili ravno za ta študij?
Vedela sem, kaj želim v življenju početi in kaj študirati. Nikoli se nisem o tem odločala. To je bilo v meni kar »odločeno«.
Rodili ste se v Celju. Živeli ste v Laškem, zdaj živite v Ljubljani. Kako se spominjate otroštva?
Živela sem v majhnem kraju, a dejansko izviram iz podeželskega okolja. Vsi najlepši trenutki so povezani s podeželjem in z naravo. Zaradi tega se včasih kar malo bojim velikih mest in bi se kdaj kar skrila. Po drugi strani te takšno okolje nauči spontanosti, pokaže, da so stvari preproste, da rešitve vselej obstajajo, da je v naravi vse v krogu. Narava daje neskončno možnosti za odkrivanje in je vir čudenja ter presenečenj. Nauči nas tudi ponižnosti in spoštovanja.
Kaj počnete v prostem času? Imate sploh čas za konjičke?
V	prostem času sem najbolj tipična gospodinja. Konjička v klasičnem pomenu besede nimam. Prost trenutek, ki ga kdaj imam, porabim, da v miru pišem ali berem strokovne stvari. Edina resna aktivnost, ki z znanostjo nima nič opraviti, je, da sem članica župnijske karitas v župniji, kjer živim. Če bi imela več časa, bi bila še bolj aktivna.
Kako gledate na umetnost? Vas pritegneta opera, gledališče?
Zelo rada imam dobro književnost in slikarstvo. Sem izjemno izbirčen bralec. Nimam zelo veliko časa za predajanje bralskim užitkom, a zato takrat, ko si ga vzamem, toliko več zahtevam. Berem več stvari istočasno in vselej je vmes kakšen filozof, družbeni kritik ali politolog. Včasih tudi pesnik. Ko berem, ne obstaja nič drugega kot avtor in jaz. Popolna predanost. Iste stvari večkrat preberem. Knjige imam svoje in vanje pišem. Knjige so kot zaklad.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
32
MLADI ZA MLADE
Zdi se, kot da se je komaj začelo novo šolsko leto, a smo že na pragu novih počitnic. Spomin na brezskrbne poletne dni je že zdavnaj zbledel in brez težav smo se navadili na šolski ritem, ocenjevanje, domače naloge, različne obveznosti. Hkrati se vsak dan veselimo druženja s sošolci in prijatelji, ki nam stojijo ob strani v težkih trenutkih.
Tudi dijaki prvega letnika ne hodijo več izgubljeno in prestrašeno po šoli, na Gimnaziji Lava namreč poskrbimo, da je prehod iz osnovne v srednjo šolo čim manj boleč. Veliko dijakov prihaja iz bližnjih ali bolj oddaljenih krajev in Celja sploh ne pozna. Zato je prvi športni dan v prvem letniku nekaj posebnega - namenjen je spoznavanju in druženju ter spoznavanju mesta ob Savinji.
Dijaki imajo orientacijski pohod po Celju. Začnejo v šoli, nato se po navodilih sprehodijo po knežjem mestu, spoznajo njegovo zgodovino, znamenitosti in zanimivosti. Zadnja točka je celjski Stari grad, kamor se morajo povzpeti peš. Letos smo »fa-zančkom« v tem prekrasnem ambi-entu pripravili sprejem med dijake Gimnazije Lava, ki je bil do zdaj v šoli. Prireditev smo poimenovali Vul-kanijada, saj naj bi vsi dijaki v naši
Vulkanijada 2017
šoli predstavljali vulkane, iz katerih bruha energija.
Prireditev so pripravili lanski zmagovalci, dijaki 2.a, z mentoricama Simono Jereb in Metko Jagodič Poga-čar. Slednja je poskrbela, da je šolski bend odlično opravil nalogo in popestril program. Seveda smo najprej začeli s himno naše šole z naslovom Ave Lava. Nato smo dijake prvega letnika postavili pred štiri izzive - štiri igre, kjer so morali pokazati natančnost, vztrajnost in sodelovanje. Prenašati so morali teniške žogice s hrbti in z železnimi obroči zadeti cilj, nato so s kitajskimi palčkami prenašali koruzna zrna z enega krožnika na drugega, zatem so napihovali balone. V zadnji igri so ob znanih melodijah morali še izvirno zaplesati v paru. Občinstvo in žirija - prepričana sem, da tudi tekmovalci - sta se ob tem izvrstno zabavala.
Na koncu Vulkanijade, ko smo se že prepričali, da so vsi »fazančki« dovolj motorično sposobni, iznajdljivi, talentirani in da imajo dovolj zmogljiva pljuča, so morali še svečano zapriseči. Deset božjih zapovedi se je končalo s prisego, kjer so vsi dijaki letošnjega prvega letnika med drugim obljubili, da bodo delujoči vulkani energije in zvesti Gimnaziji Lava.
MARUŠA ŽUČKO, 2.a
Nova šola, nova pravila in novi prijatelji
Otroci se ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo znajdemo na eni prvih prelomnic našega življenja. Zaradi tega se še marsikdo na začetku malce lovi, je zmeden in ne zna odzvati.
Prilagoditev na novo šolsko okolje, profesorje, sošolce in prijatelje je lahko kar precej zahtevna. Vendar če si vztiajen in imaš v sebi nekaj poguma, ni težav.
Največji vtis je name vsekakor naredil prvi šolski dan. V gimnaaijo eem vstopila polna upanja, ciljev, sreče iv seveda etrahu. Zelo stresno je, ko prideš nekam prvič in ne veš, kakšni bodo profesorji (ali bodo prijazni, hu-
dobni, staromodni), kakšni bodo novi sošolci (ali nas bodo spodbujali pri usvajanju novega znanja). Izkazalo se je, da se gimnazija v teh primerih ne razlikuje precej od osnovne šole.
Na začetku smo se spoznavali. Zanimivo je bilo poslušati,iz katerih krajev dijaki prihajamo. V razredu smo se? že na vačetku dobro ujeli, a je vseeno trajalo nekaj časa, da smo si začeli zaupati. Prav tako smo si ustvarili svojo sliko o profesoe'iV, tudi o razeedničarki, ki je bila že na začelliu pozitivna, zanimiva in polna življenja. Najboi sose im v spomin vtisnile njene besede: »V gimnaziji m tako kot v osnovni šoli. Tisti, ki
ste brez težav dobivali petice, boste morali tukaj kar poprijeti za knjige in se močno učili, saj bo gimnazija tudi za vas zelo zahtevna.« To mi je resnično dalo misliti, da bodo ta štiri leta precej zahtevna in hkrati zanimiva.
Veliko dijakov prvega letnika nas ni zelo dobro poznalo Celja. Večina nas je poznala le nakupovalno središče Citycenter in pot od železniške postaje do šole. Z namenom, da bi bolje spoznali Celje, smo imeli orientacijo z zaključkom na celjskem gradu. Orientacija se mi je zdela pomembna ne le zaradi spoznavanja Celja, temveč tudi zaradi povezovanja s sošolci.
Na gradu smo imeli poleg zaključka orientacije tudi sprejem majhnih puhastih »fazanč-kov« v gimnazijo. Imeli smo tekmovanje, pri katerem se je plesalo, napihovalo balone, skakalo ... Skratka, bilo je zelo zabavno. Za konec je sledila svečana zaprisega »fazančkov«, kar je bil res odličen konec odličnega dneva.
Zdi se mi, da prvi mesec odloča o našem odnosu do šole, sošolcev in profesorjev ... Zavedam se, da bo to šolsko leto zelo naporno, vendar trdno verjamem, da se ga bom nekoč v prihodnosti z veseljem spominjala.
PIA DROFENIK, 1.a
ZA ZDRAVJE
33
Začela se bosta kihanje in kašljanje
Gripa že trka na vrata
Sezona gripe je tu. Vrhunec obolevanja zaradi te - tudi nevarne - okužbe je resda mogoče pričakovati šele januarja in februarja, a že oktobra se začenja to obolenje pojavljati med ljudmi. Ne smemo pozabiti, da se gripi vsako jesen in zimo pridružijo še drugi povzročitelji okužb dihal.
Za gripo je značilno, da je zelo nalezljiva in da se virus z lahkoto širi med prebivalci. Po ocenah vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar pomeni do 200 tisoč Slovencev. Bolezen je pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni veči-
noma nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah ter sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa se lahko pojavijo
L.
Gripo lahko preprečijo:
- pravilna prehrana
- dovolj gibanja izogibanje prostorom, kjer je več ljudi cepljenje
zapleti, ki se jim lahko pridružijo tudi pljučnice, ki so lahko za onkološke bolnike tudi smrtno nevarne.
Cepivu ne zaupajo vsi
Čeprav zdravniki cepljenje proti gripi, ki se je v Sloveniji začelo že oktobra, priporočajo vsem, pa naj bi cepivo pred nevarnimi zapleti najbolj obvarovalo ranljivo skupino ljudi. To so starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, osebe, ki imajo izrazito povečano telesno težo, otroci od še-
stih mesecev do drugega leta, nosečnice in zdravstveni delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe. Znano je, da vsi cepljenju ne zaupajo, zato se niti ne odločijo za tovrstno zaščito.
Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti pred virusi, ki predvidoma krožijo v določeni sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.
SŠol
Ciste roke, manj okužb!
Bolnik mora ob okužbi ostati doma in poskrbeti, da virusa ne prenese na svoje bližnje. Ključnega pomena sta temeljito in pogosto umivanje rok ter zaščita pri kihanju ali kašljanju, kjer je treba usta pokriti s papirnatim robčkom za enkratno uporabo.
Zadostno uživanje vitamina C naj bi bilo vodilo pri preventivi in zdravljenju gripe. V zadnjem času strokovnjaki veliko poudarjajo pomen uživanja vitamina D, ki okrepi imunost telesa. Pitje vročega čaja naj bi pomagalo pri dehidraciji telesa. Zaradi antioksidantov nekateri priporočajo predvsem zeleni čaj. Česen pa je že od nekdaj naravni antibiotik. Med alternativnimi oblikami samopomoči pri okužbi z gripo je mogoče najti tudi nasvete o rednem čiščenju nosnic s fiziološko raztopino, o nanašanju mentolove kreme pod nosnice, še vedno pa je najboljši nasvet, da je treba gripo preležati.
Najboljša preventiva je redno in predvsem pravilno umivanje rok. S tem preprečimo širjenje mikrobov in potencialnih okužb. Številne bolezni se širijo prav z okuženimi rokami, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi. Zato je zelo pomembna higiena rok.
Na rokah se poleg stalno prisotne mikrobne flore občasno lahko zadržujejo tudi mikroorganizmi, ki pridejo na kožo ob stiku z drugimi deli telesa, drugimi osebami ali ob stiku z okoljem. Prav ti mikroorganizmi so največkrat vzrok za različna obolenja. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko te mikroorganizme z rok odstranimo in tako preprečimo razvoj bolezni.
Poznate pravilen postopek umivanja rok?
ф Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit,
ф roke je treba pod tekočo toplo vodo najprej zmočiti,
sledi miljenje vseh predelov, po celi površini dlani, hrbtišču, med prsti,
ф po konicah prstov, po predelih pod nohti ali zapestij,
©drgnenje dlani ob dlan, dlani in hrbta roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani,

med prsti, posebej umivanje obeh palcev, konic prstov z nohti in zapestja,
sušenje rok, najbolje jih je obrisati do suhega z brisačo, ki jo redno menjujemo,
pipo nato zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito roko, še posebej če nismo doma,
®
nanos dezinfekcijskega sredstva vedno na suhe roke.
® Veliko ljudi seže po milu s suhimi rokami. Če si roki najprej dobro omočimo, odplaknemo kar precej mikroorganizmov s površine in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito, saj postopek umivanja rok v celoti odstrani več mikroorganizmov.
34
REPORTAŽA
Zmagovalni pozdrav OŠ Primoža Trubarja Laško
Zaključek akcije Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate
Dokazali, da nam je mar za okolje - Zmagovalni koncert za OŠ Primoža Trubarja Laško in OŠ Frana Kranjca Celje
Skupno so v akciji v treh tednih zbrali 84 ton odpadkov, od tega je bilo kar 571 gospodinjskih aparatov, 865 televizorjev, računalnikov in zaslonov, 3.508 malih gospodinjskih aparatov, 7.645 drobnih aparatov, pri čemer so zbrali 6.177 sijalk in kar 67.056 odpadnih baterij.
Petra Žukovič iz Gorenja Surovine, ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško Marko Sajko, Jure Fišer, direktor Gorenja Surovina, ter Emil Šehič, direktor podjetja Zeos, z otroki iz OŠ Primoža Trubarja Laško in nekaterimi predstavniki učencev iz podružničnih šol.
Emil Šehič, direktor podjetja Zeos, pred enim od zabojnikov, kamor lahko vedno oddate odpadno električno in elektronsko opremo.
Tik pred krompirjevimi počitnicami se je končala velika akcija Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate, ki so jo v Gorenju Surovini pripravili v sodelovanju s podjetjem Zeos ter Novim tednikom in Radiem Celje. Nameni akcije so bili osveščanje, izobraževanje in seveda tudi tekmovanje.
Jure Fišer, direktor Gorenja Surovine, pravi: »Naše podjetje se že več kot 65 let ukvarja z zbiranjem in s predelavo odpadkov. Del naše politike podjetja je tudi osveščanje o pomembnosti ločevanja odpadkov. Intenzivno smo se odločili poseči v področje nevarnih odpadkov, ker se nam zdi, da ljudje še vedno ne vedo, kam s temi odpadki in kakšno škodo povzročajo nepravilno odloženi.«
K sodelovanju so povabili vse šole iz Savinjske regije ter občine in njihove občane. Otroci so kot ponavadi vključili tudi svoje starše, sorodnike, ti pa potem tudi podjetja, v katerih so zaposleni, in tako se je sklenil krog sodelovanja. Fišer tudi pravi, da s pomočjo medijev dosežejo povezovanje širše okolice, spodbujajo sodelovanje med ljudmi in krepijo njihovo ekološko zavest.
Osveščanje mladih
Tudi direktor podjetja Zeos Emil Šehič poudarja, da je nedvomno osveščanje temelj pri učinkovitem ravnanju z odpadki. »V družbi Zeos, ki že deset let v Sloveniji zbira in posreduje v obdelavo te odpadke, opažamo, da se ta osveščenost krepi. Ko sprašujemo o spreminjanju navad, ugotavljamo, da se ljudje zelo težko odločijo, da bi razvrščali te odpadke, zato je pomembno, da osveščamo mlade, ker potem doma tudi prepričajo ostale člane družine, da prinesejo odpadke
na pravo mesto. In ta akcija je tudi pokazala, da so se vključili tudi drugi - podjetja in starši - in tako res krepimo osveščenost.«
Odpadke bodo zdaj dali v center za obdelavo, kjer jih bodo razgradili, odstranili nevarne elemente, tiste odpadke, ki jih ne morejo predelati v Sloveniji, pa bodo odpeljali v tujino.
Le deset šol
Pričakovali so večji odziv osnovnih šol, kajti v naši regiji je približno 30 šol brez podružnic, a se jih je uradno prijavilo le deset. Vzrok je težko najti, a kljub temu so se prijavljene šole izkazale in zbrale veliko električne in elektronske opreme.
V Sloveniji letno zberejo 12 tisoč ton tovrstnih odpadkov, zato so organizatorji tokrat zelo zadovoljni. »Glede na to, da je sodelovalo deset šol, so rezultati v primerjavi s prejšnjimi akcijami zelo dobri. Pokazalo se je, da v tej regiji res nekaj damo na okolje,« pravi Šehič.
Za nagrado koncert
Večina šol si ne more več privoščiti nekaterih zabavnih stvari oziroma dogodkov izven načrta šolskih aktivnosti, zato so kot glavno nagrado in enega od načinov motivacije izpostavili koncert znanega slovenskega glasbenika, kar je popestritev za učence in tudi za učitelje lepa nagrada. Za nagrado bodo šli na koncert reperja Zlatka učenci dveh šol, ki sta zbrali največ točk oziroma aparatov. Vsak odpadek je bil namreč tudi točkovan.
Na tretje mesto se je uvrstila OŠ Frana Kranjca Celje, na drugo OŠ Petrovče in na prvo OŠ Primoža Trubarja Laško. Prvo mesto po številu zbranih točk na učenca je pripadlo OŠ Frana Kranjca Celje. Reper Zlatko bo tako pripravil koncert za šoli v Laškem in Celju.
Petra Velikonja, profesorica razrednega pouka in vodja akcije v OŠ Primoža Trubarja Laško, je poveda-
la, da so se akcije lotili zelo resno in da je šlo že za drugo sodelovanje v tej akciji, saj so sodelovali že leta 2014. »Po obvestilu, da se bo akcija ponovila, smo razposlali vabila, obvestila, na spletni strani šole smo objavili novico, sodelovali smo tudi s številnimi organizacijami, z zasebniki, ki so v Gorenje Surovino Laško prinesli električne in elektronske aparate. V akcijo so se vključili vsi otroci in tudi podružnične osnovne šole so dobile obvestila, sodelovalo je tudi veliko babic, dedkov, tet, stricev in sosedov. Več kot 700 učencev se koncerta z reperjem Zlatkom resnično veseli.« Šola se tudi sicer vključuje v vrsto drugih zbiralnih akcij in se trudi za večjo osveščenost otrok.
V OŠ Primoža Trubarja Laško so zbrali kar 234 velikih gospodinjskih aparatov, 222 televizorjev, računalnikov oziroma zaslonov, 737 malih gospodinjskih aparatov, 1.245 drobnih aparatov, 1.220 sijalk, 13.796 odpa-
dnih baterij, skupaj torej kar 17.454 kosov odpadne električne in elektronske opreme. To je skupno kar 25.060 kilogramov oziroma 206.616 točk.
Osnovna šola Frana Kranjca Celje se je uvrstila na tretje mesto oziroma na prvo mesto po številu zbranih točk na učenca in se bo prav tako udeležila koncerta re-perja Zlatka.
Sergeja Lončar je v tej šoli vodila akcijo in nam povedala, da so v avli šole postavili zabojnike, kamor so prinašali odpadno električno in elektronsko opremo. »Skupina štirih sedmošolcev je skrbe-
la za to, da so bili odpadki pravilno ločeni, in je vsak dan sproti preštevala zbrane aparate. Pridni smo bili.« Pa je motivacija predvsem koncert? Lončarjeva na to odgovarja: »Večja motivacija je osveščanje tako učencev kot lokalne skupnosti o pomenu pravilnega ravnanja z električno in elektronsko opremo ter nasploh z ostalimi odpadki. Zbiramo tudi druge stvari, kot so papir, kartuše, in smo že vrsto let ekošola, tako da resnično veliko naredimo za osveščenost.«
SIMONA BRGLEZ Foto: GrupA
Podrobnosti o akciji in končne rezultate si lahko ogledate na www.surovina.si
Nagradili so šest posameznikov, ki so odpadno električno in elektronsko opremo prinesli v enoti Gorenja Surovine v Žalec ali Laško. Prejeli so male gospodinjske aparate Gorenje.
KULINARIKA
35
LZalogajčki presenečenja
EVINA KUH'NA
Buhteljni z nutelo
Testo
Za testo sem potrebovala 250 ml toplega (ne vročega!) mleka, 40 g masla, 100 g sladkorja, 500 g moke, svež kvas, 50 ml olja ter žličko soli in dve jajci. Najprej sem pripravila kvasec. Količine zanj sem odmerila od prej odtehtanih in pripravljenih sestavin.
Žlico moke sem prestavila v lonček. Na sredini sem naredila luknjo, v katero sem nadrobila svež kvas. Dodala sem še žličko sladkorja in vse skupaj prelila z decilitrom toplega mleka. Lonček sem postavila na toplo in pustila kvas, da je vzhajal.
Preostanku toplega mleka sem dodala sol, preostanek sladkorja in maslo. Nazadnje sem dodala še jajci in sestavine dobro premešala.
V večjo posodo sem stresla moko in na sredini naredila jamico, kamor sem prelila toplo mleko z ostalimi sestavinami. Vsemu
Namig: kljub receptu, ki predvideva 500 g moke, sem je sama naknadno dodala še zvrhano žlico. Testo se mora namreč lepo sprejeti oziroma se ne sme prejemati ob stene posode. Ker je moje bilo nekoliko preveč »pacasto«, sem dodala še malo moke.
Testo sem pustila dvakrat vzhajati. Po nasvetu moje babice je testo še bolj puhasto, če vanj po prvem vzhajanju udarimo s pestjo in pustimo, da ponovno vzhaja do dvakratne velikosti.
Spominjam se, ko je po stanovanju zadišalo in je v kuhinji mami pripravljala sladkor v prahu. Ob praznikih je to sicer lahko naznanjalo potico, za pusta krofe, medtem ko je za ostale »navadne« dni to pomenilo, da bodo mizo »poplavili« buhteljni.
Ker moja mami ne bi bila moja mami, če ne bi pri vsaki jedi vsaj preizkušala kaj novega, sem se vedno znova spraševala, kaj bom našla v notranjosti buhteljna. Jagodno, marelično, jabolčno marmelado, vaniljevo polnilo ali morda nutelo? Tako sem buhteljne poimenovala kar zalogajčki presenečenja. In spodobilo se je, da sem se jih naučila speči tudi sama.
Čeprav sem tako na spletu kot pri različnih babicah zasledila kar nekaj različic receptov, sem se odločila za recept svoje mami, ki je precej enostaven in predvsem preverjen. Mogoče se bom drugič lotila še tistega s kislo smetano ali preizkusila drug način oblikovanja, ki naj bi zagotavljal popoln videz zalogajčkov presenečenja. Čeprav podobe svojih buhteljnov ne morem oceniti z odlično oceno, samozavestno tako ocenim okus. Upam, da to ni bila le začetniška sreča.
Sprehod med trgovskimi policami
Oblikovanje testa
Vzhajano testo sem razvaljala, po obdelovalni površini sem prej potrosila malo moke. Pri tem sem bila pozorna, da je bilo razvaljano testo čimbolj enakomerno debelo, in sicer za približno debelino prsta.
Razvaljano testo sem razrezala na čimbolj enake kvadrate. Priznam, da tukaj nisem bila najbolj uspešna, a kasneje pri peki to ni bila težava.
V nakupovalno košarico sem tokrat položila mleko, svež kvas, moko in sladkor, jajca ter maslo in nutelo. Potrebovala sem tudi olje in sol.
Med seboj sem spojila nasprotni stranici kvadrata, nato preostali dve:
Na sredino vsakega kvadrata sem dala zvrhano žličko nutele oziroma sem količino prilagodila velikosti kvadrata.
Priprava
velikost in previdno »prepogibanje« sta najpomembnejša
Okus
sladko presenečenje
Buhteljne sem odložila navzdol s tisto stranjo, kjer sem spojila stranice kvadrata. Premazala sem jih s stopljenim maslom, predvsem po straneh, da se med peko niso preveč sprijeli. Premazala sem tudi pekač in vanj zložila buhteljne.
Namig: ker buhteljni kljub trudu niso bili enako veliki, sem v sredino, kjer je temperatura najnižja, položila manjše, večje pa ob rob. Tako so se pekli bolj enakomerno.
Peka
Buhteljne sem pekla približno 40 minut na 180 stopinjah. Ker so že na začetku zelo porjaveli, sem jih vmes prekrila z živilsko aluminijasto folijo in pekla dalje. Pečene sem posula s sladkorjem v prahu. Ker sem nanj pozabila pri nakupovanju, sem na fino zmlela navaden sladkor.
36
PLEČNIK NA CELJSKEM
Ljudska posojilnica je najpomembnejša javna stavba v Celju, ki je nastala med obema svetovnima vojnama. Gradnja posojilnice je potekala pod vodstvom gradbenega inženirja Antona Suhadolca. Dela je izvajalo (Foto: SHERPA)	celjsko gradbeno podjetje Konrada Gologranca. (Foto: MNZC, Pelikanova zbirka)
Samosvoj in nebeško skrivnost
Ob umetninah enega največjih arhitektov 20. stoletja je mogoče uživati tudi na Celjskem
Ostala dela v Celju in okolici, ki so povezana s Plei
Letos je Plečnikovo leto, saj mineva 145 let od njegovega rojstva in 60 let od njegove smrti. Jože Plečnik, eden največjih slovenskih umetnikov, je s svojimi deli zaznamoval tri prestolnice: Ljubljano, Dunaj in Prago. Z delčkom njegovega bogatega opusa se lahko pohvalimo tudi v Celju in okolici. Ljudska posojilnica, cerkev v Rečici pri Laškem, spomenika NOB v Laškem in Radečah ter obnova Ipavčeve hiše v Šentjurju so arhitekturni biseri, ki nosijo mojstrov podpis.
S Plečnikovimi deli sem se srečala na prelomu tisočletja v tujini, in sicer v Pragi. S starši sem obiskala češko prestolnico in obvezen je bil tudi obisk praškega gradu. Postala sem pozorna na Plečnikove stebre in antične vaze. Malo začudeno sem obstala pred obeliskom na grajskem dvorišču. Ko smo si še isti dan ogledali cerkev Srca Jezusovega na Vinohradih, ki velja za najpomembnejši češki sakralni spomenik 20. stoletja, sem bila že okužena ali zaljubljena. Prevzela me je njegova ne čisto vsakdanja arhitektura, ki me je spominjala na antično
svetišče v moderni preobleki. Šele kasneje sem prebrala, da je samosvoje kombiniral klasicizem in antično umetnost ter v svoj arhitekturni podpis vključil dušo naroda. V Pragi češko, v Ljubljani slovensko. Četudi so ga v Pragi vzeli za svojega arhitekta in mu je češki predsednik Tomaš Garri-gue Masaryk dal proste roke pri obnovi najpomembnejše nacionalne stavbe, si je mojster Plečnik zelo želel nazaj v domovino, in sicer z namenom, da bi jo s pomočjo arhitekture polepšal in povzdignil.
Ljudska posojilnica
V Ljubljano se je vrnil leta 1921. Že nekaj let kasneje je dobil delo tudi v ostalih krajih. Najprepoznavnejši arhitekturni spomenik v Celju je zagotovo Ljudska posojilnica, ki jo občani imenujejo tudi »nekdanja stavba Banke Celje«. Je najpomembnejša javna stavba v Celju, ki je nastala med obema svetovnima vojnama. Stoji v središču mesta, na vogalu Vodnikove in Stanetove ulice. Z občinskim odlokom je bila razglašena za umetnostni in arhitekturni spomenik lokalnega pomena.
Celje, Slovensko
ljudsko
gledališče
Malokdo ve, da je s celjskim gledališčem, sicer posredno, povezan tudi Plečnik. Ko je arhitekt Fra-njo Korent predelal nemške načrte in se je prenova gledališča leta 1948 tudi začela, se je za pomoč pri oblikovanju fasade obrnil na Jožeta Plečnika. Ta mu je leta 1952 poslal skico z opravičilom, da dela zaradi preobremenjenosti ne more prevzeti. Korent se mu je zahvalil in ga prosil za dovoljenje, da skico uporabi. Plečnikov odtis je mogoče videti na dvoriščni in stranski fasadi SLG Celje
Naročilo za stavbo katoli-ško-posvetne Ljudske posojilnice je Jože Plečnik prejel leta 1927, a ker je bil zelo zaposlen, je izdelavo načrtov zaupal učencu Vinku Lenarčiču. Vzporedno je namreč gradil tudi poslovno stavbo Vzajemne zavarovalnice v
s klasicistično poudarjenim servisnim vhodom.
Rečica, cerkev Antona Martina Slomška
V Rečici pri Laškem stoji cerkev, za katero je načrte izrisal tedanji Plečnikov učenec in asistent Janez Valentinčič, vendar je mojster Plečnik, ki je bil prvotno naprošen za zasnovo cerkve, ves čas budno nadzoroval delo svojega učenca in asistenta. Domačini naj bi Plečnika na gradbišču videli kar trikrat.
Cerkev ima zanimivo zgodovino. Nastala je na pobudo Nikolaja Šergana, ki se je živ vrnil iz ruskega ujetništva, kjer si je zaobljubil, da bo ob
Ljubljani. Načrti za stavbi so bili podobni, saj sta obe stavbi namenjeni za javno rabo s podobnim programom, imata podobno obliko in sta postavljeni na vogalnih parcelah. Celjska gradnja se je začela leta 1928 pod vodstvom gradbenega inženirja Antona
vrnitvi postavil cerkev v domačem kraju. Z ženo Heleno sta mojstra Plečnika zaprosila za izris načrta manjše votivne kapele, ta pa se je odločil za načrt cerkve. V pričakovanju kanonizacije slovenskega škofa Antona Martina Slomška je gradbeni odbor upal, da bo cerkev prva posvečena njemu. A je bila sprva posvečena Slomškovemu zaščitniku sv. Antonu Puščavniku. Dolgoletna želja domačinov se je uresničila 17. septembra 2000 - skoraj natančno leto kasneje, ko je papež Janez Pavel II. v Mariboru Slomška razglasil za blaženega. Zaradi pomanjkanja denarja cerkev v notranjosti ni bila celotno opremljena, po Plečnikovem
Suhadolca, dela je izvajalo celjsko gradbeno podjetje Konrada Gologranca.
Prostori posojilnice so bili organizirani tako, da je bil osrednji, vogalni del namenjen banki, pritličje je bilo namenjeno trgovinam in nadstropje stanovanjem. V stavbo
načrtu bi moral biti oltar višji, kar so z zadnjimi dodatnimi deli tudi uredili.
Laško, vremenska hišica
Vremenska hišica iz tridesetih let 20. stoletja, ki stoji v parku pri trgovini Spar in pokriva meteorološke inštrumente na kamnitem podstavku pod pol-krožno pločevinasto streho, je delo arhitekta Jožeta Plečnika.
Laško, spomenik NOB
Spomenik NOB pred Kulturnim centrom Laško je leta 1951 nastal v soavtorstvu Jožeta Plečnika in Marjetice Pirkmajer. Sestavlja ga tridelno zasnovan podstavek z
so bila umeščena tri stopnišča. Ob manjših odstopanjih od prvotnih načrtov je bila stavba zgrajena leta 1929. Na željo investitorja so med gradnjo podstrešje uporabili za stanovanjske namene, zato so takrat povečali okna. Kip strelca, ki naj bi krasil vrh vogala
Prvotno stanje gledališke dvorane (Foto: MGLM, Plečnikova zbirka)
Zadnji del SLG Celje. Premajhna okna je poskušal Plečnik povišati s pomočjo okvirjev iz umetnega kamna, vhod na oder je uredil kot klasični mestni portal z dvema stebroma. (Foto: SHERPA)
PLEČNIK NA CELJSKEM
37
Kdo je bil Jože Plečnik?
Prvotno stanje posojilnice pred Suhadolčevo preureditvijo (Foto: MGLM, Plečnikova zbirka)
en Jože Plečnik
cnikom
napisom in vazo ter trikotnim nastavkom. Za njim se dviga steber z imeni žrtev, na njem pa je kamnit kvader z zvezdo na vrhu. Kompozicija spomenika je, kot je bilo pri Plečniku značilno, polna krščanske simbolike.
Šentjur pri Celju, rojstna hiša skladateljev Ipavec
Rojstna hiša skladateljev Ipavcev je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja. Leta 1938 jo je kupil in obnovil dr. Herbert Kartin. Za nasvet je prosil Plečnika, ki mu je predlagal postavitev vodnjaka na vrtu in ograje. Svetoval mu je tudi glede
stavbe, je Plečnik zamenjal z razpelom s Križanim. »To je naredil iz protesta proti takratnemu režimu, ko je prevzel oblast general Peter Žičković. S tem dejanjem je Plečnik protestiral proti vojaškemu režimu brez katoliških vrednot,« je povedala Urška Todosovska -
veže, stopnišča in niše na fasadi s Pengovovim kipom Marije z otrokom. Vrtni vodnjak ne kaže značilnosti Plečnikove arhitekture, saj kot kaže, pri izvedbi del ni sodeloval.
Rogaška Slatina, kapela sv. Ane
Plečnika so večkrat skušali pridobiti za izdelavo načrtov za ureditev zdravilišča. Kapelo so postavili leta 1904 za goste zdravilišča. Plečnikov prijatelj Silvin Sardenko ga je v tridesetih letih 20. stoletja prosil, da bi krajanom svetoval pri obnovi. Plečnik je to storil, a je izvedbo prepustil svojima diplomantoma Ja-roslavu Černigoju in Vinku Glanzu. Pozneje je Plečnik naredil načrt za betonske svetilke za zdraviliški park.
Šmajdek iz celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Številne predelave
Stavba je do danes doživela že nešteto predelav in obnov. Najprej jo je spremenil Anton Suhadolc, ko je načrtoval
Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje začasno opustil. Oče ga je vzel kot vajenca k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je marljiv risar z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Po študiju in študijskem bivanju v Italiji se je za približno deset let ustalil na Dunaju. Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor v umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustano-
Svete Gore nad Sotlo, cerkev Žalostne Matere božje
Za romarsko središče je Plečnik že leta 1946 izdelal načrt za povezavo vseh petih cerkva, a je ostal neuresničen. Ko so leta 1956 rojaki v tujini zbrali denar za napeljavo elektrike, so v prezbiterij namestili njegovo lučko.
Radeče, spomenik NOB
Načrt za spomenik je Plečnik izdelal leta 1952 in še isto leto so ga tudi postavili. Spomenik je zasnoval po vzoru spomenika Ilirskim provincam na Trgu francoske revolucije v Ljubljani.
predelavo gledališča v kinod-vorano za investitorko Pavlo Jesih. Predprostor v nadstropju je predelal v projekcijsko kabino, stolp predelil s stropi in fasado odprl z okni in majhnim balkonom.
Med vojno so Nemci dvorano spet uporabljali kot gle-
vljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato je do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano. Med obema vojnama je spremenil podobo Ljubljane s svojimi arhitekturnimi ureditvami in stavbami. Leta 1938 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kasneje častni meščan mesta
Ljubljana, prejel je odlikovanje zasluge za narod, Prešernovo nagrado, promoviran je bil tudi za častnega doktorja tehniške visoke šole v Ljubljani in na Dunaju. Pred dnevi ga je češki predsednik Miloš Zeman odlikoval z redom Tomaša Garrigueja Masaryka. Plečnik je umrl 7. januarja 1957 na svojem domu v ljubljanskem Trnovem. Pokopan je v družinskem grobu na Žalah.
Cerkev so v Rečici pri Laškem začeli graditi leta 1936. Gradili so jo kmetje. (Foto: GrupA)
Plečnikov vpliv je zlasti viden pri zvoniku, zasnovi notranjosti in glavnem oltarju. (Foto: GrupA)
dališče, takrat je bilo s stavbe sneto tudi razpelo. Suhadolc je po vojni za potrebe banke pritlične prostore trgovin spremenil v prostor za stranke in izložbene odprtine zazidal v okenske. Še radikalnejše posege je stavba doživela v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko je za novo lastnico, to je bila Ljubljanska banka, ki je po nacionalizaciji dobila te prostore, notranjost korenito predelal arhitekt Miloš Bon-ča. Predelal je celotno pritličje, v proste jaške stopnišč vgradil dvigala, nekdanjemu stolpiču prizidal dvigalo, nad dvorano uredil restavracijo za uslužbence, notranje dvorišče prekril s streho in stanovanja preuredil v pisarne. Pritlične odprtine je spet odprl, vendar je vogalni del ostal predelan s pomikom stavbnega pohištva v notranjost vhodne veže.
Posegi pod drobnogledom zavoda za kulturno dediščino
Nadaljnji posegi so bili narejeni v devetdesetih letih v sodelovanju s pristojno službo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, enote Celje. Osnovno konservatorsko izhodišče je predstavljala povrnitev nekdanjega sijaja stavbi, in sicer s poudarkom na rekonstrukciji originalne zunanje podobe. Ob obnovi fasade so tako na mesto Križanega postavili kopijo. Obnovili so tudi stavbno pohištvo. Leta 1996 so obnavljali kinodvorano. Kinopodjetje Celje je s prenovo želelo pridobiti vrhunsko in sodobno opremljeno kinodvorano z amfiteatersko poglobitvijo za sedeže, novim ozvočenjem, zvočno izolacijo, s prezračevanjem. Idejni načrt za posodobitev so izdelali v Projektivnem biroju Ingrad, načrtovani posegi pa bi pregrobo posegli v varovane elemente dvorane, zato se je vključil zavod. »Zavod je takrat glede idejnih načrtov podal usmeritve glede na
Jože Plečnik in njegov pes Sivko leta 1933 (Foto: Plečnikova zbirka, dokumentacija MGML)
varstveni režim. Ob obnovi so naredili novo ozvočenje, namestili novo projekcijsko platno in udobnejše sedeže, ki so bili projektirani posebej za dvorano in postavljeni z minimalnim naklonom. Restavratorsko sta bila obnovljena lesena obloga balkonske ograje z okrasjem ter kane-lirani steber. Prav tako so na novo prepleskali dvorano in strop. Prenova je bila končana leta 1997,« je še povedala Urška Todosovska - Šmajdek in dodala zanimivost, da je Plečnik pri zidavi svoje hiše v Ljubljani uporabil tudi nekaj gradbenih elementov s svojih gradbišč. Tako je odlitke stebrov iz glavnega stopnišča Ljudske posojilnice uporabil za gradnjo zimskega vrta na južni strani svoje hiše.
Kot so zapisali avtorji knjige Plečnikova Slovenija, je
veličino Plečnikovega dela predstavljala njegova sposobnost prilagajanja dejanskim razmeram in pogosto skromnim možnostim. »Kljub vztrajanju pri klasičnem arhitekturnem izrazu ga je stik z deželo in njenimi stavbnimi značilnostmi ves čas navdihoval pri delu. Zato Plečnik med Slovenci še vedno velja za ljudskega umetnika.« Plečnik je raje kot slavo v Pragi izbral domovino za nadaljevanje svoje arhitekturne zgodbe ter upal, da bo odrinjena in v umetnosti »zaostala« dežela prepoznala njegovo arhitekturno vizijo. V času življenja mu velike slave dežela ni dala, a vsaj desetletja po njegovi smrti se mogoče zavedamo, da tvorec slovenske nacionalne arhitekture dejansko stoji ob svetovnih veljakih.
BARBARA GRADIČ OSET
Vremenska hišica v Laškem (Foto: GrupA)
38
VRTNARIMO
Odrasla rastlina yacona "Ä
Ste za
gomoljnice?
Naj vas navduši pisana paleta ponudbe na vrtnarskem trgu
Zemeljski mandelj
Ko slišimo za gomoljnice, najpogosteje pomislimo na krompir. Vendar je to zgolj ena rastlina iz te družine, za katero velja, da jo je pred zaužitjem treba toplotno obdelati. »Na drugi strani poznamo cel spekter gomoljnic, ki jih lahko uživamo tudi sveže in so zanimive zlasti zato, ker ne vsebujejo škroba,« pravi Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak, ki nam je predstavil go-moljnice, ki jih goji tudi sam.
Topinambur
je sorodnik sončnice. Ta trajna rastlina tvori pod zemljo podolgovate bradavičaste gomolje, iz ka-^ terih spomladi požene več stebel, ki postopoma olesenijo. Gomolji so po videzu bradavičasti ali rogljasto razčlenjeni, osrednji del je hruškaste ali vretenaste oblike, na vrhu izrastkov so očesa. Gomolji imajo belo, rdečo ali rumeno barvo kožice ter belo ali rumeno »meso«. To lahko uživamo surovo v solatah ali ga pripravimo podobno kot krompir. Okus je slajši in spominja na oreščke.
Yacon
vsebuje veliko selena, ki med drugim preprečuje nastanek srčne kapi, in ima veliko inulina. »V ustih nam daje občutek sladkobe, vendar se to v krvi ne pozna,« o njegovih prednostih pravi Mazej in dodaja, da z uživanjem yacona ne obremenjujemo trebušne slinavke. Uživanje te gomoljnice zmanjšuje tek. Yacon je nizkokaloričen. Gomolji se začnejo debeliti v
drugi polovici avgusta. »Najbolj znano sladi-lo brez sladkorja na svetu je sirup iz yacona. Ima visoko tržno vrednost, vendar je priprava dolgotrajna.« Odličen je tudi čips iz yacona.
Zemeljski mandelj
je bogat vir železa in vlaknin. »Po vsebnosti železa se lahko primerja z govejim zrezkom. Ljudje jedo te oreščke za razstrupljanje telesa, presnojedci pa zlasti zato, ker dajejo veliko energije. Mleko iz teh gomoljev lahko nadomesti materino mleko za dojenčke, zlasti pri tistih, ki imajo laktozno intoleranco,« pripoveduje Mazej. Zemeljski mandelj je prva masovno pridelana ekološka rastlina na svetu, gomolji naj bi izvirali iz obdobja približno šest tisoč let pred našim štetjem. Lahko jih dodamo v smutije ali pripravimo najbolj znano pijačo iz zemeljskih mandljev horcato de chufa, ki jo pijejo v Španiji.
Oka
prihaja iz Peruja. V južni Ameriki jo vsestransko uporabljajo. »Gre za deteljo, ima pa rahlo pikanten okus. V njeni domovini obstaja tristo sort. Težava je, da jo je treba prezimi-ti, ker zelo pozno jeseni tvori gomolje. Lahko jo uživamo surovo ali v enolončnicah.«
Sladki koren
je sredozemska rastlina, ki se uporablja kot začimba ali sladilo. Po ljudskem izročilu lajša izkašljevanje, blaži kašelj in pomaga proti hripavosti, zato njegove pripravke radiuživajo pevci in govorniki. Iz sladkega korena izdelujejo tudi bonbone.
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 8. novembra od 4. ure do novembra ob 2. uri.
2. ČE	list	
3. PE	list do 10. ure, od 11. ure cvet	
4. SO	plod	
5. NE		orenina
6. PO		---- , od 14. ure korenina
7. TO		orenina do 11. ure, od 12. ure cvet
8. SR	cvet	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.
ŽIVALSKI SVET
39
Ne le na sprehod in kavč
Rally obedience, kinološka disciplina, ki še tesneje poveže lastnika in psa
Oktobra je bila na vadi-šču Športno kinološkega društva (ŠKD) Celeia v Bukovžlaku deveta državna tekma v kinološki disciplini rally obedience. »Ta disciplina postaja vedno bolj priljubljena, kar lahko potrdijo vodniki in njihovi psi, ki so navdušeno mahali s svojimi repki celo tekmovanje,« pravi Maja Straus, ki je inštruk-torica v društvu, pred leti pa sta z border colliejem Nelom večkrat osvojila naslov državnega prvaka v tej disciplini.
Tekmovanja se je udeležilo več kot 50 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so po oceni sodnika pokazali delo na visoki kakovostni ravni. Tekmovalna skupina iz ŠKD Celeia se je dobro odrezala. Na zmagovalnih stopničkah sta stala Alenka Kučer in pes Larix, ki sta v razredu RO1 osvojila 3. mesto, Melani Skornšek je s psičko Neli osvojila 3. mesto v razredu RO2. Monika Glavonjič je bila s psičko Noto četrta v razredu RO1.
Navdušuje druge
Nel bo kmalu star 12 let in bi po besedah Maje Straus še lahko tekmoval, a tako dobrih rezultatov, kot sta jih osvajala nekoč, ne bi več dosegla, zato se je odločila, da ne bosta več tekmovala. Namesto tega navdušuje druge za ukvarjanje s to kinološko disciplino. Trenutno imajo v društvu devet tekmovalcev. Ko je sama začela, je bilo to pri nas novost in se je sama morala znajti na treningih. Zdaj ima tekmovalce večina društev. Merijo se na državnih tekmah, ki
Z leve Alenka Kučer in Larix, Monika Glavonjič in Nota ter Maja Straus in Nel
Proga za rally obedience je kombinacija vaj iz poslušnosti in premagovanja ovir. Na tekmovanjih si jo najprej ogledajo lastniki psov. Pes mora nato premagovati različne ovire ali upoštevati ukaze lastnika glede na znake ob progi. Sodnik ocenjuje, kako se pes odziva na povelja.
Dvakrat na teden se na va-dišču dobita z Alenko in njenim psom in skupaj trenirajo uro in pol. »Ko preideva na trening in malo poklepetava, je Nota tako nestrpna, da sedi pred mano in laja ter me priganja,« pravi v smehu Monika Glavonjič, ki ji tovrstno druženje s psom predstavlja tudi sprostitev po naporni službi v Ljubljani.
Mogoče je določen pes malo bolj trmast in se z njim ne da povsem enostavno vaditi, ugotavljajo sogovornice, a s pozitivno spodbudo se da vsakega navdušiti za to, da se rad ukvarja s to disciplino, ki je hkrati igra in druženje z lastnikom, in to ne le na sprehodu in kavču.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
jih je sedem do devet na leto, tisti, ki zbere največ točk, je državni prvak. »Vsi psi in vodniki se lahko najdejo v tej disciplini, če so pripravljeni delati. Pes in lastnik se še bolj povežeta, za psa je takšna aktivnost bolj zabavna kot samo sprehod,« pravi Strausova, ki je med drugim navdušila tudi Alenko Kučer in Mo-niko Glavonjič. Čeprav se s tem ukvarjata šele nekaj časa, sta uspešni, kot se je izkazalo na nedavni tekmi.
Alenka in Larix
Tri leta star airedalski te-rier Larix je prvi pes Alenke Kučer, ki si je že dolgo želela psa te pasme, medtem ko se ostali člani družine navdušujejo nad konji. »Iskala
sem zaposlitev zanj, da ne bi počel neumnosti, ko sem v službi. Želela sem dejavnost, pri kateri bi se oba zabavala. Tako sem našla rally obedience,« pravi Alenka, ki je najprej opravila tečaj in izpit ter je nato lahko šla na prvo tekmo. Disciplina ima štiri težavnostne stopnje, v prvi, v kateri tekmuje, mora pes opraviti 30 nalog. Če sta z lastnikom na treh tekmah uspešna, lahko gresta na izpit za drugo težavnostno stopnjo.
Alenka meni, da je psu to zelo všeč, saj že veselo laja, ko se bližata vadišču, kamor se vozita iz Šempetra v Savinjski dolini. Med vajo ga nagradi s priboljški, spodbuda pa je lahko tudi igra z žogico.
Monika in Nota
Psička Nota je manjša in mlajša, stara bo dve leti in sodi med papillone ali metuljčke. »Velik pes v majhnem telesu,« opiše pasmo Notina lastnica Monika Glavonjič. Najprej je menila, da bo psička primerna za terapevtske namene, a se je izkazalo, da je preveč živahna. »Gledala sem agility, a zanj moraš biti aktiven športnik, kar nisem. Rally obedience je idealna kombinacija gibanja, aktivnosti in poslušnosti, ki sem jo želela pri psički. Ta dejavnost tudi ustvari močno vez med lastnikom in psom,« meni Monika, ki je navdušena nad uspehom psičke, glede na to, da je bila to zanju šele tretja tekma.
Larix Alenke Kučer je nestrpen že v avtu, ko ve, da se bliža vadišču.
Nota Monike Glavonjič je živahna psička, ki z velikim veseljem počne vse, kar zahteva disciplina rally obedience ...
... mimogrede pa pokaže še kakšno spretnost, kot je vijuganje med nogami.
Larix se odzove tudi na Alenkin ukaz: »Give mi five.« V pozdrav dvigne tačko. Lastnica ima v žepu vedno nagrado zanj.
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Albin Pem (1923-2001), medvojna leta
Albin Pem, letnik 1923, kmečki sin iz Raskovca pri Oplotnici, je bil julija 1942 prisilno mobiliziran v nemško vojsko.
Po usposabljanju v Landecku na Tirolskem je bil poslan (po njegovi izjavi so mu dali na izbiro rusko ali afriško bojišče) v severno Afriko (verjetno Tunizijo), kjer so ga med ofenzivo nemškega Afriškega korpusa pod vodstvom feldmaršala Ervina Rommla v Libiji zajeli Angleži in ga poslali v Egipt v taborišče za vojne ujetnike Mustafa Pasha IPW Camp 308 pri Aleksandriji.
Z nekaterimi drugimi ujetniki, ki so vodstvu taborišča podali izjavo, da so v vojsko prisilno vpoklicani Jugoslovani in ne Nemci, so ga preselili v 16 km oddaljeno taborišče Aga-mi z milejšim režimom, ki ga je kmalu obiskala komisija jugoslovanskih kraljevih oblasti v tujini. Ta je med zajetimi iskala kandidate, pripravljene
i . М-л l .
vstopiti v vojaško službo in se boriti proti okupatorjem. V taborišču niso imeli nobenih informacij od doma in niso bili seznanjeni z dogajanjem v domovini, zato so se mnogi odločili za vojaško služenje. Tako so Pema poslali na razne mornariške tečaje v britansko mornarico v Egiptu, kjer se je priučil tudi osnovnih elektrikarskih del na ladji.
Svojo vojaško službo je Pem opravljal na parniku Kumanovo, s katerim je decembra 1944 preživel brodolom, in na korveti Nada (prej HMS Mallow), ki jo je jugoslovanska kraljeva vojna mornarica (v tujini) 11. januarja 1944 prejela v uporabo.
Korveta Nada (prej HMS Mallow K81) na Malti, verjetno leta 1944, z zastavo Kraljevine Jugoslavije.
ALBUM S CELJSKEGA - SVETOVNA VOJNA 1914-1918
Častniki celjskega 87. pehotnega polka po 8. soški bitki na Krasu oktobra 1916
Oktobra 1916 so Italijani sprožili še 8. soško ofenzivo, a jim je nazadnje kljub premoči uspelo zavzeti le malo ozemlja. Med av-stro-ogrskimi branilci je v obeh bitkah tudi celjski pehotni polk pripomogel k temu, da italijanska
vojska Trsta, ki se mu je približala že na kilometer, ni uspela zavzeti.
Vir: razstava Celjski 87. pehotni polk. Razstava je do 11. 11. 2017 na ogled v II. nadstropju Osrednje knjižnice Celje Prispeval: Marko Zdovc
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.

Albin Pem s kapo jugoslovanske mornarice leta 1945
Glavno nalogo korvete sta predstavljala zaščita in spremstvo zavezniških konvojev po Sredozemlju, od Sueza v Egiptu na Malto in drugam, vse do Gibraltarja in po Atlantiku. Skupno je korveta nudila zaščito 17 konvojem v letu 1944 in enemu v letu 1945, nato je na Jadranu opravljala prevoze med Ancono in Brindisijem. Ko so
www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
se mornarji na korveti Nada proti koncu vojne med plovbo nekako seznanili z resnično situacijo v domovini, je nastal upor. Poveljujočim oficirjem in kralju Petru Ka-rađorđeviću so odrekli zvestobo, se intuitivno opredelili za NOB in od zaveznikov zahtevali takojšnjo vrnitev v domovino. Medtem so se tudi politične razmere spremenile, britanska vlada je odrekla podporo jugoslovanski kraljevi vladi v tujini in začela podpirati Tita ter njegovo narodnoosvobodilno vojsko, zato je bila sprejeta odločitev, da korveto predajo jugoslovanskim oblastem.
Tako so se mornarji v Bariju v Italiji pridružili prekomorskim brigadam NOVJ in so bili v Šibeniku konec avgusta 1945 s korveto (preimenovano v Partizanko) vključeni v novonastalo jugoslovansko vojno mornarico.
ANA MILIČEVIĆ,
Splošna knjižnica
Slovenske Konjice
Rainbow Rowell: E-romanca
Verjameš v ljubezen pred prvim pogledom?
Čedalje več ljudi svojega ljubezenskega partnerja zavestno ali povsem po naključju najde na spletu. Nekateri se celo zaljubijo, ne da bi se prej sploh videli. In prav to se zgodi tudi v E-romanci, lahkotni ljubezenski pripovedi, ki na zabaven in duhovit način govori o prijateljstvu, osamljenosti in ljubezni v digitalni dobi.
Roman se dogaja na prelomu tisočletja, ko se lastniki ene od ameriških časopisnih hiš odločijo, da bodo preverjali elektronsko pošto zaposlenih, zato da se novinarji, uredniki, lektorji in redaktorji v službenem času ne bi posvečali zasebnim ali celo obrekljivim dejavnostim. Zato namestijo računalniški sistem in zaposlijo računalničarja, da vsako noč prebira sumljiva dopisovanja, ki se čez dan ujamejo v nadzorno mrežo. Po nekaj opominih zaposleni večinoma dojamejo, da ni primerno uporabljati opolzkih besed ali nergati čez nadrejene. Računalničar, ki službo sprejme zgolj zato, ker si predstavlja, da bo nameščal požarne zidove in varoval časopis pred nevarnimi he-kerji, tako skoraj ostane brez dela.
Da mu v službi, na katero ni ponosen - kaj točno dela, ne zaupa niti svoji mami - ni dolgčas, poskrbita zgovorni sodelavki in prijateljici. Na njuno dopisovanje ju ne opozori zaradi zasebne korespondence. Mladi dekleti v poznih dvajsetih letih po elektronski pošti na dolgo in široko »obdelujeta« težave s fanti, nemogoče obleke poročnih družic, morebitno nezaželeno nosečnost in še marsikaj drugega. Dopisovanje med obema prijateljicama, ki z novicami nikakor ne moreta zdržati do odmora za kavo, računalničarju začne krajšati čas v nočni službi, predvsem pa povzroči, da mu služba postane všeč. Sčasoma se popolnoma vživi v njuno življenje, dokler se v eno od njiju celo ne zaljubi, čeprav je v živo sploh še ni srečal.
Pripoved, za katero se skriva zabavna moderna pravljica, je napisana tekoče in lahkotno. Tako kot računalničar se v sočne, pikre in neposredne pogovore med obema dekletoma povsem lahko vživi tudi bralec, za kar je avtorica poleg zanimive in povsem realne vsebine poskrbela z obliko zapisa. Nekatera poglavja v knjigi so namreč napisana v obliki spletnih pogovorov med dekletoma in so s tem še bolj neposredna za bralca.
ŠO
O avtorici
Rainbow Rowell je pisateljica, ki piše za mladino in odrasle. Za odrasle je napisala romane E-ro-manca, Attachments in Landline, za mladino pa dela Eleanor in Park, Fangirl in Carry On. Večinoma piše o ljudeh, ki veliko govorijo, o takšnih, ki se jim včasih zdi, da so pošteno zavozili, še posebej rada piše o ljubezni. Preden se je popolnoma posvetila pisanju leposlovja, je bila časopisna novinarka. Z možem in dvema sinovoma živi v Nebraski.
CO^
BRALCI POROČEVALCI
41
Srečanje veteranov GZ Vojnik-Dobrna
Kot vsako leto je tudi letos GZ Vojnik-Dobr-na povabila svoje veterane na srečanje. Vsako leto se veterani zberemo v drugem PGD. V GZ imamo šest društev. Tokrat smo se zbrali v PGD Lemberg.
Po uvodnem pozdravu, ki so ga izvedli mladi gasilci PGD Lemberg, so nam prikazali še kratek kulturni program. Nato sta predsednik GZ Vojnik-Dobrna Beno Podergajs in predsednik komisije za veterane Gusti Čerenak v znak pozornosti, spoštovanja in zahvale podelila šopek Rudiju Štantetu, najstarejšemu gasilcu po letih v GZ Vojnik-Dobrna in hkrati najstarejšemu gasilcu po stažu v GZ, članu PGD Vojnik od leta 1945
(šopek je prevzel predsednik komisije za veterane). Šopke sta podelila tudi Amaliji Mlinar, članici PGD Vojnik, najstarejši gasilki po letih v GZ Vojnik-Dobrna, ter Marici Božnik, Verici Pu-šnik in Ivanki Božnik, članicam PGD Lemberg od leta 1956 in najstarejšim gasilkam po stažu v GZ Vojnik-Dobrna. Nato smo se vsi odpeljali do gradu Lemberg, kjer nas je pričakal lastnik Franci Zidar. S svojim zelo zanimivim pripovedovanjem nas je popeljal skozi zelo pestro zgodovino gradu. Najprej je ogromno zemljiške posesti tudi v teh krajih pripadalo Emi Pilštanjski, seveda tudi kasnejša posest Lemberških. Grad je imel v svoji zgodovini zelo veliko lastnikov.
Izstopala pa je družina Welzer, ki je obnovila grad v podobi, kot jo ima v okrnjeni obliki še danes. Zanimiva je tudi zgodba o samurajskem oklepu, ki je bil tudi v lasti Lemberških. Seveda nam je Franci Zidar povedal tudi zgodbo, da je bil celjski grof Friderik zelo jezen, saj je menil, da mu Lemberški in Ranšperški gledata v skledo, ko obeduje na svojem gradu. Poslal je vojsko in razrušil oba gradova. Seveda je bil za to dejanje v ozadju politični motiv.
Zaključili smo ob dobri večerji, prijetni glasbi in prijetnem druženju v prijaznem turističnem objektu Tuševo v kraju Lopatnik nad Vinsko Goro. Takšna druženja veteranom veliko po-
menijo, saj lahko obujamo spomine na aktivna leta, na različne dogodke in doživetja ter smo zelo veseli ponovnih srečanj.
Iskreno se v imenu veteranov zahvaljujemo GZ Vojnik-Dobrna za pripravljenost in izvedbo prireditve, posebej še Benu Podergajsu in Gustiju Čerenaku, PGD Lemberg in njegovim mladim gasilcem ter mentorici Anji za prijazen pozdrav in kratek kulturni vložek, gospodarju PGD Lemberg in tovarišici Mileni, lastniku gradu Lemberg in Stanetu Pečniku za lepo oblikovane slike, ki nas bodo še dolgo spominjale na ta dogodek.
FRANC MEDVED
Srečanje jezikov in kultur v I. OŠ Žalec
Učitelji in učenci I. OŠ Žalec so v četrtek, 26. oktobra, pripravili že osmo jezikovno tržnico z geslom Kjerkoli sonce teče, povsod kruh se peče. S tako obliko projektnega dela celostno nadgradijo delo z učenci priseljenci in krepijo medkulturni dialog v šoli.
Vodji projekta Monika Korbar in Metoda Blagotinšek Turk sta s sodelavci v telovadnici šole pripravili jezikovno tržnico, ki so jo letos zaokrožili s kruhom in z različnimi abecedami. Na stojnicah so mame priseljenih učencev prikazale del kulture različnih narodnosti. Predstavilo se je kar devet jezikov, in sicer albanščina, angleščina, bosanščina, kitajščina, nemščina, nizozemščina, makedonščina, ruščina in ukrajinščina. Ti jeziki so nekaterim učencem v tej šoli materni jeziki. Učenci razredne stopnje so se na stojnicah različnih kultur ob kruhu seznanjali z različnimi abecedami in črkopisi. Učence predmetne stopnje so obiskali gosti, tujci, ki živijo v Sloveniji. Pripovedovali so o svojih deželah, kulturi, običajih in o tem, s kakšnimi občutki in težavami so se srečevali, ko so prišli v Slovenijo. Tako so imeli učenci stik z gosti iz Anglije, Indije, Nizozemske, Sudana, Nemčije, Paragvaja. Jezikovno tržnico sta obiskala tudi predstavnika ameriške ambasade v Sloveniji in veleposlanik Kosova Nexhmi Rexhepi.
V šoli se zavedajo bogastva srečevanja jezikov in kultur, predvsem pa strpnosti, ki se je ob tem učijo eni in drugi. Jezikovni živžav je v najrazličnejših oblikah celo dopoldne zapolnjeval šolske hodnike, učenci pa so ugotovili, da vsak kruh diši in da ima v vsaki kulturi poseben pomen za tkanje pristnih vezi med ljudmi.	T. TAVČAR
Pevci za starejše in bolne otroke
V petek, 15. septembra, smo mladi pevci Cici zbora OŠ Frana Kranjca Celje pripravili kulturni program za starejše občanke in občane KS Pod gradom.
Matic Romih je na klavirju spremljal Cici zbor, ki ga vodita Mateja Lajh in Mateja Štor. Starejšim občanom smo popestrili popoldne s pesmijo, z deklamacijami in s hudomušnimi skeči.
Ob koncu prireditve smo z moškim pevskim zborom Pod gradom zapeli znano pesem Lojzeta Slaka V dolini tihi, čemur so se pridružili še vsi obiskovalci.
Učenke in učenci so se z veseljem pripravljali na nastop in so vanj vložili veliko truda, še posebej veseli pa so bili srečnih in zadovoljnih obrazov udeležencev kulturnega programa po nastopu.
19. septembra smo pevci, ki nas je na klavirju spremljal Matic Romih, z Gajo Urlep, Lio Lipičnik,
Lenartom Kačem, Lovrom Lončarjem Korajžijo ter učiteljicama Matejo Lajh in Matejo Štor obiskali male bolnike otroških oddelkov Splošne bolnišnice Celje. Prva misel vseh učenk in učencev, ki morajo ostati v bolnišnici, je zagotovo, da bi radi čim prej ozdraveli in se vrnili domov. Ker morajo nekateri na žalost preživeti dlje časa v bolnišnici, je njihova želja zagotovo tudi čim bolj kratkočasno preživljanje teh dni. Z namenom, da bi jim naredili dan drugačen od vsakdanjika, smo jim zapeli nekaj pesmic in jih nasmejali s kratkimi skeči. Skupaj smo zapeli tudi nekaj pesmic.
Ob koncu našega obiska se je opogumil tudi mladi bolnik, ki nam je čudovito zapel svojo pesem.
ML
42
BRALCI POROČEVALCI
Zaključno srečanje projekta Dajte nam mir
V	torek, 24. oktobra, je bilo v študijski učilnici Osrednje knjižnice Celje zaključno srečanje projekta Dajte nam mir (www.dajtenammir.info).
V	projektu, ki ga je podprla tudi Mestna občina Celje in katerega pobudnik ter organizator je bila Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin, so sodelovali dijaki in dijakinje iz kar sedmih celjskih srednjih šol.
Dogodka so se udeležili Marija Lokovšek, predstavnica Mestne Občine Celje, ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja, mentorji sodelujočih dijakov, njihovi sošolci in prijatelji.
Na začetku srečanja je Marija Lokovšek pozdravila sodelujoče in ostalo občinstvo v kratkem spodbudnem nagovoru. Poleg 30 mladih, ki so nas navdušili s svojimi odličnimi predstavitvami projektnih na-
log, se je zaključnega srečanja udeležilo kar približno 70 slušateljev, ki so bili tako priča res zanimivim vsebinam.
Namen projekta je bilo osveščanje mladih in vseh ostalih ljudi o miru kot temeljni človeški vrednoti in o tem, da lahko vsak od nas po svojih zmožnostih in v okviru danih pogojev prispeva v mozaik dejanj za boljši in lepši jutri. Vsebina programa se je nanašala na 17 ciljev za trajnostni razvoj, ki jih je leta 2015 sprejela Organizacija Združenih narodov in so temeljna vsebina Agende 2030 za trajnostni razvoj.
V okviru omenjene tematike so tako mladi v skupinskem delu in pod okriljem izbranih mentorjev dlje časa zavzeto ustvarjali in izdelovali projektne naloge, ki so jih na zaključnem srečanju tudi predstavili. Njihove predstavitve so zaje-
male raziskavo izbrane teme s podanimi ugotovitvami in rešitvami (vsaka skupina si je izbrala enega od 17 ciljev traj-nostnega razvoja, v katerega se je poglobila in ga raziskala), prikaz kratkega videa o temi ter izdelavo plakata - posterja, na katerem so predstavljeni povzetki in ugotovitve njihovega raziskovalnega dela.
Omenimo naj, da smo se z Osrednjo knjižnico Celje, ki podpira delo z mladino, še posebej projekte na temo miru, dogovorili, da bodo končni izdelki - projektne naloge v obliki plakatov - razstavljeni v avli OKC na posebnih panojih in da bodo na ogled javnosti ter obiskovalcem knjižnice do 11. novembra. To je res odlična priložnost, da se mladi in šole s svojimi deli izkažejo ter predstavijo.
Člani Teozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin
Prijetno letovanje bolnikov z osteoporozo
V naše območno društvo bolnikov z osteoporozo je včlanjenih že skoraj petsto članic in članov. Smo območno društvo in delujemo na območju Celja, Slovenskih Konjic, Vojnika, Žalca, Prebolda, Mozirja in Nazarij.
Smo humanitarno društvo, ki izvaja svojo dejavnost v javnem interesu s prostovoljci in 17 poverjenicami, ki so nam v veliko pomoč. Delujemo v smislu preventive, predavanj in spodbujanja mladih ter starejših, žensk in moških, da bi svojim kostem posvečali več pozornosti, ko so še zdrave.
Mineralno kostno gostoto na petnici (MKG) merimo v naših društvih in mestnih četrtih. Posebej smo ponosni na merjenja na Mosu, kjer smo prostovoljno opravili 539 merjenj za ljudi iz Slovenije in tujine. Po prizadevnem delu na vseh področjih smo se letos odločili, da bomo šli organizirano na letovanje na Dugi otok in se napolnili z energijo za nadaljnje delo. Od 20. do 27. septembra smo
uživali v hotelu Luka v Luki v prijetni družbi, lepem vremenu, čistem morju, čudovitih izletih in prijaznosti gostiteljev. Vsak večer smo se zavrteli ob živi glasbi. Nepozaben
je bil dalmatinski večer. Smeha in dobre volje nam vseh osem dni ni manjkalo. Večina od 36 dopustnikov želi tudi prihodnje leto letovati z nami.
Obiskali smo Kornate, Telašćico, Sali, Veli rat s svetilnikom, katerega fasada je zgrajena iz sto tisoč beljakov. Na plaži Sakarun, ki spada med osem najlep-
ših plaž na Jadranu, smo se kopali v toplem morju in se nastavljali sončnim žarkom. Pokušali smo sir, mleko in izdelke iz kozjega mleka, travarico, orehovec, vino,
marmelade, oljčno olje ... V njihovem oljčnem nasadu smo občudovali tisoč let staro oljko.
V zahvalo za obisk Dugega otoka nam bodo pripravili dvodnevni izlet v Sevnico in Hrvaško Zagorje (22. in 23. novembra).
JOŽICA OSOLNIK
Pomoč zanemarjenim konjem
V nedeljo popoldne je bila v Celju Dobrodelna veganska pojedina. Moči so združili zaposleni iz veganske restavracije Loving hut v Celju in prostovoljke iz Društva za zaščito in pomoč živalim sveta ter njihovim skrbnikom Animal angels.
Uživali smo ob pestri ponudbi hrane, pijače in sladic (organizatorji se zahvaljujejo trgovini Drobtinka za donacijo presne tortice) ter s skupnimi močmi zbrali skoraj tisoč evrov. Ves denar smo namenili Društvu za zaščito konj in ostalih živali Velenje, saj je ta mesec pod svoje okrilje sprejelo 13 sestradanih in zanemarjenih konjev iz Brežic. Rejcu grozi kazenska ovadba. Izkupiček bo namenjen za hrano konj, njihovo veterinarsko oskrbo, za kovača in druge
stroške, ki jih prinaša vsakodnevna skrb zanje.
Vsem, ki ste se udeležili dogodka, se organizatorji iz srca zahvaljujemo. Vsi ostali, ki se niste udeležili dobrodelnega dogodka in želite pomagati, lahko to storite tudi na druge načine: z donacijo na bančni račun (TRR: SI56 1010 0005 0589 375, Banka Koper, BIC BAKOSI2XXXX, Društvo za zaščito konj in ostalih živali, Šercerjeva ulica 9, 3320 Velenje), z donacijo na spletni strani društva http:// dzk.si, z nakazilom na paypal@dzk.si, s SMS-sporočilom na 1919 (ključna beseda konji5), s katerim podarite 5 evrov, z licitiranjem izdelkov, ki bodo na dražbi v prihodnjih dneh na Facebookovi strani društva Animal angels.
Društvo Animal Angels
BRALCI POROČEVALCI
43
Dobrovoljna kmečka ženska
Devetdeset let Milke Valenčak iz Verač
Zgodilo se je 6. septembra pred 90 leti, ko je v kraju Verače na svet prive-kala Milka Pustišek (poročena Valenčak). Bila je četrta od šestih otrok v družini. V šolo je hodila v štiri kilometre oddaljen kraj Buče. Pripoveduje, da so imeli stroge učitelje, ki so jih kdaj tudi udarili. Oče je pred večjimi prazniki prinesel blago za oblačila, ki so si jih dekleta sešila sama.
Tisto leto, ko naj bi končala osnovno šolo, je izbruhnila druga svetovna vojna. Po njenem izbruhu je še nekaj mesecev obiskovala nemško šolo v Virštanju. V otroštvu in celem nadaljnjem življenju je bila zelo delavna. Delala je v kuhinji, na polju, v vinogradu, z živalmi in v gozdu. Niso imeli strojev, kaj šele traktorja. Vse delo je bilo ročno. Najtežje opravilo je bilo oranje s kravami. Ilovica je bila težka za ročno obdelavo. Pravi, da so delali z večjim veseljem kot danes, ko imamo več mehanizacije. Bila je zelo učljiva, marljiva, zato ji je oče zapustil kmetijo.
Leta 1955 se je poročila z Janezom Valenčakom iz Dekmance, naslednje
leto sta se jima rodili dvojčici Marija in Milka. Mama Milka se tega spominja s solzami v očeh, kajti deklici sta bili ne-donošeni, rojeni doma. Ena od deklic je kmalu po rojstvu umrla. Rada pove, da je bila zadovoljna s tem, kar je imela in kar je poznala. Nikoli ni potovala, rada pa prisluhne vsakomur, ki ji pove, kaj je videl in doživel.
Še vedno živahna v kuhinji
Še danes Milka skuha kosilo. Prava mojstrica je v peki jabolčnega zavitka. Zelo rada ima domače živali. Veliko let je nosila mleko v zbiralnico. Še vedno sama nakrmi prašiča, zajce, kokoši, race, mačka in psa, kolikor ji moči dopuščajo, tudi vodo načrpa iz vodnjaka. Lani je še pobrala veliko krompirja, pograbila seno, trgala grozdje. Zdaj ta opravila popolnoma prepusti svoji hčeri Marici in vnukinji Mojci. Ko opazuje delo s traktorjem po virštanjskih gričih in strminah, vedno znova opozarja na previdnost.
Ponosna je tudi, da je v neposredni bližini njene domačije trenutno ena naj-
modernejših eko hiš, ki jo je prepoznala v časopisu Kmečki glas. V prostem času prebere kakšen časopis, revijo. Bere brez očal. Na daleč vidi bolje od vseh domačih. Rada se pošali na svoj in na račun drugih. Vsi prisotni na praznovanju so ji zaželeli še vrsto let nagajivosti in modrosti ter zdravja ter sreče. Pravi, da je treba biti vztrajen, iti svojo pot v življenju, ne glede na okoliščine, ki so enkrat bolj ugodne, drugič slabše.
Zadnjo septembrsko nedeljo je Milka v krogu svojih sorodnikov in najbližjih praznovala 90 let. Najbolj se je razveselila starejšega brata Franca, s katerim se dnevno tudi slišita in si izmenjata vso »tekočo politiko«. Pri pogovoru z najmlajšo sestro Faniko se Milka pošali, da gre za njo in da jo bo kmalu dohitela. O kakšni bolezni oziroma bolečinah skorajda nikoli ne potoži. Vesela je, da se lahko še sama »porihta«, da lahko kaj skuha, prebere, nakrmi živali in igra človek, ne jezi se. Ob igranju te igre se nikoli ne jezi. Veste, zakaj? Ker vleče za nos vse soigralce. Takšna je naša nagajiva Milka iz majhne podčetrtške vasi Verače. Pa na zdravje!
MV
Na valovih življenja
V okviru vseevropske akcije Dnevi evropske kulturne dediščine smo se v OŠ Frana Roša letos posebej posvetili naravi, natančneje vodi (od mita do arhitekture).
V soboto, 30. septembra, je bila v šoli prireditev z naslovom Na valovih življenja. Učitelji in učenci smo s starši
in z ostalimi krajani zaplavali v svet domišljije ter se vrnili skozi čas na Ljubljansko barje. Namen celotnega dogajanja je
bilo tudi osveščanje, kako zelo je voda pomembna in nujna za naše življenje.
OPZ Sonček je s pesmima Tri luže in Dežek trka napovedal temo letošnjega dogajanja. Zaplesali smo na simpatičen miks pesmi ameriške skupine Toto, Africa, z nežnimi gibi pa so nas očarale rusalke, vodne vile. Seveda nismo pozabili na našega največjega slovenskega
pesnika Franceta Prešerna. Z deklamacijo Povodnega moža je naš devetošolec Uroš Uhan pri vseh obiskovalcih prebudil vrtinec različnih čustev. Četrtošolci so nas opomnili na pomembnost pitja vode in nas pozvali k ohranjanju čistih voda. Na prireditvi sta prisotne pozdravili naša ravnateljica Mojca Kolin in gostja Bernarda Gaber, svetovalka za
zgodovino v celjski območni enoti zavoda za šolstvo, ki nas je tudi letos prijazno počastila s svojim obiskom.
Slikanica Anice Černej z naslovom Kapljice je tako navdušila roševce, da so po njej priredili dramsko igro.
S prireditve na delavnice
Prireditev je bila le uvod v dogajanje, ki je sledilo. Učenci, njihovi starši in ostali obiskovalci so bili povabljeni v razrede, kjer so globoko zajeli sapo in se potopili v čarobni svet ustvarjanja. Naši najmlajši in njihovi starši so ustvarili slikovite pihanke in naslikali stenske dekoracije na temo vode. Drugošolci so uživali ob ustvarjanju v vodnih ustvar-jalnicah, tretješolci so svoje mlinčke na vodo preizkusili v Koprivnici. V četrtem razredu so izvajali poskuse z vodo in s plakati prikazali obnašanje vode skozi letne čase. Da imamo v naši šoli prave igralske talente, so dokazali petošolci, ki so pripravili dramski uprizoritvi. Navdih zanju sta bili pravljica Peter Klepec in ljudska pravljica Povodni mož.
Šestošolci so spoznali vodni svet skozi različne barve
blaga, pripravili pa so tudi fantastično uprizoritev scenarija po romanu Janeza Jalna Bobri. Sedmošolci so nas podučili o vodi in zdravju, izvajali poskuse z vodo in izdelovali gregorčke, osmošolci pa so izdelali brošure o naravnih kopališčih pri nas.
Že lani so učenci navdušili svoje starše s filmom, zato so letos ponovili vajo in predstavili svoj nov izdelek Voda od A do Ž, v katerem so svoj prispevek pripravili učenci od četrtega do devetega razreda. Devetošolci so se sprehodili skozi zgodovino - vse od časa koliščarjev do avtoceste na Ljubljanskem barju - pisali so misli o vodi ter ustvarili prekrasen mlin, ki bo ponosno krasil osrednji hodnik naše šole.
Letošnja novost so bile delavnice, namenjene kroženju. Tako so se po končanem delu v razredih odprla vrata in vsi obiskovalci so imeli priložnost raziskovati ter ustvarjati v različnih kotičkih naše šole.
Dobro se zavedamo, da so naša življenja na vsakem koraku prežeta z dediščino, zato jo bomo z veseljem poustvarjali tudi prihodnje leto. Vabljeni tudi vi!
OŠ Frana Roša
Oktubafest
V sredo, 11. oktobra, smo v Glasbeni šoli Celje gostili poseben glasbeni spektakel Oktubafest - rocktuba. Tuba evfonij ansambel Glasbene šole Kranj, glasbeniki Glasbene šole Celje ter Harmonikarski orkester Glasbene šole Kranj so poskrbeli za svojevrsten glasbeni dogodek, na katerem so izvedli številne rok uspešnice klenih rokovskih skupin Queen, Deep Purple, Animals, Guns'n Roses, Johnyja Casha, Siddarthe in drugih. Mladi glasbeniki so na sicer klasičnih glasbilih popolnoma »zažigali« na odru Koncertne dvorane, rokovskih ritmov pa se je kmalu nalezla tudi navzoče občinstvo. Pobudniku projekta Urošu Koširju in vsem sodelujočim iskrene čestitke!	ML
radio celje
44
PISMA BRALCEV
V spomin
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Sramotno delanje škode
Nedavno sem na Radiu Rogla slišal, da je inšpekcija v naši okolici zasegla približno 170 kilogramov gob. Vse lepo in prav, čeprav vemo, da jih lahko posameznik nabere le dva kilograma na dan.
Presenetilo me je to, da so gobe uničili. To je sramotno in podlo, da se tako dragocena hrana uniči, namesto da bi jo takoj prodali gostincem ali porabili kako drugače, denar pa nameni-
li lačnim in revnim, ki jih v »socialni in pravni« državi Sloveniji ne manjka, ali za topel obrok šolarjev, ne pa da mora Drobtinica zbirati za topel obrok. Rad bi prebral kakšen odgovor.
JOŽE JURC, Slovenske Konjice
Zahvala
Pomoč po požaru
Franci in Fanika Zeme ter vsa naša družina se vsem iskreno zahvaljujemo za moralno in denarno pomoč
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
ob hudi nesreči - požaru, ki nas je prizadel v noči z 11. na 12. september 2017. Pri tej nesreči smo bili hudo čustveno in materialno prizadeti, saj so poleg osebnega avta in traktorja zgoreli še vsi ostali delovni stroji in orodje, ki so potrebni pri domačiji.
Iskrena hvala sosedom Vi-vodovim z nasprotnega hriba, ki so nas prvi telefonsko obvestili, da imamo požar na domačiji. Istočasno sem tudi sam poklical gasilce PGD Vojnik, ki so se takoj odzvali. Hvala gasilcem PGD Vojnik in PGD Nova Cerkev, ker so s hitro intervencijo pri gašenju obvarovali hišo in kozolec.
Zahvaljujemo se županu Občine Vojnik Branku Pe-tretu, ki nas je še isti dan dopoldne po nesreči obiskal. Hvaležni smo gospodu Robi-ju Pilihu in gospodu Benediktu Podergajsu kot prvima pobudnikoma za dobrodelni koncert, gospe Mileni Jurgec - predsednici KO RK Vojnik, gospe Darinki Preložnik -predsednici Župnijske karitas Vojnik za organizacijo in izvedbo Dobrodelnega koncerta za Francija Zemeta in za zbran denar na tem koncertu.
Tudi gospodu župniku Antonu Pergerju hvala, saj je v nedeljo, 15. oktobra, pri vseh mašah povabil ljudi na dobrodelni koncert. Vsem smo hvaležni, da v nesreči nismo bili sami: sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ...
FRANCI in FANIKA ZEME, Vojnik
Marjan Turnšek
(12. 9. 1956-23. 10. 2017)
Vsi smo globoko in vidno pretreseni in ne moremo verjeti, da nas je prezgodaj zapustil naš član, krajan, mož, oče in ponosen dedi. V blagodejni tišini, ko se je pozno v noč umirilo življenje v Lokrov-cu, se je končala njegova življenjska pot. Danes se neprestano sprašujemo, zakaj se je moralo to zgoditi. Znal je ustreči vsakomur in pomagati po svojih najboljših močeh. Zdaj ko nas več ne sliši, obujamo spomine, kaj vse smo počeli in ustvarjali skupaj.
Marjan se je rodil 12. 9. 1956 in je v društvo vstopil z 11 leti. Najprej je tekmoval v mladinskih vrstah, se izobraževal, pristopil k vsakemu delu ter z veliko odgovornostjo in požrtvovalnostjo opravljal naloge, za katere je bil zadolžen. Trdega dela je bil navajen že od doma, kjer je na Tuničevi kmetiji s svojim bratom Jankom in sestro Marinko opravljal kmečka dela. Bil je odličen mentor in je s svojimi enotami, ki jih je pripravljal na tekmovanja, v društvo prinesel
pokale, ki krasijo naše police. Bil je tudi sodnik za ga-silskošportne discipline in prejemnik številnih odlikovanj ter priznanj. Nazadnje je prejel gasilsko plamenico I. stopnje.
Bil je zelo skromen, svojih del in uspehov ni nikoli obešal na veliki zvon. Doma na kmetiji je trdo delal. S pomočjo žene Ivi-ce in svojih otrok Tine ter Gregorja je razširil in posodobil kmetijo. Sodeloval je pri vseh večjih delovnih akcijah v društvu, tako pri dograditvi gasilskega doma kot obnovi. Ob prostovoljnih delih se je udeleževal tudi gasilskih intervencij. Poveljnik društva je bil od leta 1995 do 2001. V poveljstvu društva je ostal tudi kot podpovelj-nik. V upravnem odboru je bil od leta 1994. S svo-
jim znanjem in z idejami je marsikdaj prispeval k boljšim rešitvam in napredku, posodabljanju gasilske tehnike. Leta 2013 je postal tudi predsednik komisije za veterane. Član društva je bil 50 let. Kot gasilski častnik II. stopnje je rad prenašal svoje znanje in izkušnje na mlajše generacije. Za pošteno in trdo delo je bil leta 2015 nagrajen z bronastim grbom Mestne občine Celje.
Ljubezen in predanost gasilstvu je prenesel tudi na svojo družino. Vsi njeni člani so tudi člani našega društva.
Marjan ni bil le dober gasilec, kmetovalec, temveč tudi dober sosed. Nikomur ni odrekel pomoči. Pogrešali ga bomo in ohranili v najlepšem spominu kot požrtvovalnega člana društva in dobrega soseda v Lokrovcu.
Vsaka smrt je prezgodnja in pretresljiva za svojce, prijatelje in znance. S svojo energijo, zagnanostjo in pridnostjo, ki jo je izžareval, žal ni mogel uresničiti vseh svojih načrtov in želja.
Pavel Stermecki,
predsednik
PGD Lokrovec-Dobrova
Cuprablau Z 35 WP
Škropljenje sadovnjakov po obiranju

Jablanov škrlup
Breskova kodravost	; Hrušev ožig
5v.r., v'. -
Bakterijski ožig
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
Jablanov rak
irtj
Bakterterijska pegavost
Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau Z
35 WP v odmerku 3 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka).
Cuprablau Z 35 WP
zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa [Venturis inaequalis), kiprezimivoblikiaskosporv odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto.
Cuprablau Z 35 WP
uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti {Taphrina deformansj. Breskve poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem.
Na aktinidiji uporabljamo pripravek Cuprablau Z 35 WP za zatiranje bakterijskega ožiga aktinidije (Pseudomonas syringae pv. actinidiae), gnilobe koreninskega vratu (Phytopthora cactorum, hytopthora spp.), alternarijske
listne pegavosti (Alternaria alternata) in bakterijske pegavosti (Pseudomonas viridi a vaj v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi v jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja.
Na lupinarjih (oreh, leska) uporabimo Cuprablau Z
35 WP za zatiranje orehove (lešnikove) črne listne pegavosti (Xanthomonas campestris) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja.
V jagodah za zatiranje bele jagodne listne pegavosti (Mycosphaerella fragariae) in jagodne rdeče listne pegavosti (Diplocarpon earliana)v odmerku 1,5 kg/ha.
Na oljkah za zatiranje oljkove kozavosti ali pavjega očesa (Cycloconium oleaginum) v odmerku 2 kg/ha. Priporoča se tretiranje po obiranju oljk od BBCH 90 naprej.
www.cinkarna.si
144 N
v J
novi tedniki radio celie

NAGRADNO ŽREBANJE
med VSEMI naročniki!!
21.12. 2017
Ff Postanite naročnik Novega tednika in se tudi vi potegujte za lepe nagrade!
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo (ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov П га 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Dat j m rojstva: Telefonska številka: Datum:
Podpis naročnika:
FOTOGRAFIJE NAPRAV SO SIMBOLIČNE!
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje,
s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017.
OTROŠKI VRTILJAK
45
Mlade je pozdravil tudi konjiški župan Miran Gorinšek, ki je zelo vesel, da se otroke uvaja v zdrav in športen način življenja.
vi
Ciciolimpijada povezana s konjiško legendo
Kulturna dediščina je lahko vpeta tudi v športne vsebine najmlajših. Na krasen jesenski dan se je 21 skupin otrok z vzgojiteljicami ovilo v olimpijske barve in v športnem duhu tekmovalo.
V torek popoldne je bila na štadionu Dobrova v Slovenskih Konjicah takšna gneča, da so se številni spraševali, kje je več športnih navdušencev - ali v Mariboru, kjer je gostoval angleški klub Liverpool, ali pri njih. Mladi športniki so za eno popoldne čutili ponos olimpijskih iger. Najprej so mladi slovesno prikorakali na prizorišče, iz zvočnikov je odmevala olimpijskih himna, otroci so se nato razporedili po barvah iz olimpijskih krogov, sledila je otroška himna. Težko bi rekli, kdo je bil bolj ponosen, otroci, ki so stali in peli na prizorišču, ali števil-
3$ *<S5Se5
Obiskali smo mlade športnike Vrtca Slovenske Konjice
ni starši, ki so mlade spremljali z navijaške tribune. Otroci so se pomerili v različnih kategorijah, pri čemer nobena ni bila pretežka. Vrline, kot so spretnost, iznajdljivost, vztrajnost in hitrost, so dale najboljše rezultate.
Ravnatelj Vrtca Slovenske Konjice Tomaž Popovič je razložil, da so
letošnje gibalne vsebine povezane s kulturno dediščino in da se je vrtec s to vsebino prijavil na mednarodni projekt. Ponosni so na svojega svetega Jurija, ki je rešil Marjetico pred hudobnim zmajem. Mlade je treba na vse načine osvestiti o bogati preteklosti, da bodo lažje in z večjim ponosom zrli v prihodnost. Kajti tudi v tem času potrebujemo pogumne Jurije!
BGO
Foto: Matej Nareks
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
P Vse o zdravilnih zeliščih in čajih ™| I ter o vlaganju in zamrzovanju živil! |
Dve knjigi po ceni 14fS
+ poštnina
Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico.
Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga.
Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzo-vanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
7
93
_ EUR _
+ poštnina	i
^J^ubarćbe bub ve
vladanje, dhranjeuanje in zamrzouanje zivil
Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom?
Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva.
Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Papagaj in vlomilec
Vlomilec vlomi v hišo in s svetilko sveti po spodnjem nadstropju, ko zasliši glas: »Jezus te gleda!«
Vlomilec posveti okrog sebe, vendar nič ne vidi. Ko že misli, da je imel prisluhe, se spet zasliši glas: »Jezus te gleda!«
Vlomilec se spet zavrti okrog sebe in na drugi strani zagleda papagaja.
Vpraša ga: »A ti govoriš?«
Papagaj: »Da.«
Vlomilec: »Kako je pa tebi ime?«
Papagaj: »Joža sem.«
Vlomilec: »Kako butasto ime za papagaja!«
Papagaj odgovori: »Kaj šele Jezus za dobermana!«
Kaj imate?
Moški je odšel na preventivni zdravstveni pregled.
»Iztegnite roke,« mu reče zdravnik in mož naredi to.
»Roke se vam zelo tresejo,« ugotovi zdravnik. »Morda kaj pijete?«
»Kaj imate?« je nad ponudbo navdušen moški.
Nogometna 1.
Štiri pravila črnogorskega nogometa:
1.	Brcaj žogo čim dlje od sebe.
2.	Če ne moreš več teči, simuliraj prekršek in lezi na tla.
3.	Žogo čim večkrat podaj vratarju, da bi se bolje odpočil in da bi vratar ostal buden.
4.	Pazi na pričesko, saj se vse vidi na televiziji.
Nogometna 2.
Nogometaš rešuje križanko.
»Luka v Španiji?«
On: »Dončić.«
Kot pravi
Blondinka spozna moškega, ki se predstavi: »Jaz sem
Ni
internetnega
omrežja, pogovarjajte se!
Takole se je začelo.
Danes pa smo tu.
plastični kirurg.«
Ona: »O, izgledate kot pravi!«
Ni pijan
Policist ustavi voznika in ko ga pogleda, reče: »Pijani ste.«
On odgovoru: »Nisem!«
Policist: »Oči imate rdeče.«
Voznik: »A zdaj me boste pa žalili? V redu, vi imate pa povešena ušesa.«
Po latinsko
Miha je prišel k zdravniku. »Ne morem delati ne v službi ne doma, nekaj ni v redu z mano,« je potožil.
Zdravnik ga pregleda, opravi različne preiskave in na koncu sporoči: »Z vami ni nič narobe, samo lenuh ste.«
»V redu, ampak tega ne morem razlagati doma in v službi. Lahko to napišete po latinsko?«
Menjava
Zamenjam zdravstveno kartico za bančno. Šifra: Zdravje je največje bogastvo.
Groza
Srečata se mladeniča.
Prvi: »Kako si?«
Drugi: »Grozno. Pred dvema tednoma je umrl ded in mi zapustil dva milijona evrov. Pred tednom je umrla še teta, ki sem jo imel zelo rad, in mi je zapustila vilo ob morju. Ta teden pa nič, čisto nič ...«
V garderobi
Marija zagleda v izložbi prelepo obleko, kakršno že dolgo išče. Vstopi v trgovino in vpraša. »Ali lahko poskusim obleko v izložbi?«
Prodajalka: »Lahko, a imamo tudi garderobe.«
Umirjena
Mož ženi: »Kako to, da nisi nič jezna, ko te naderem?«
Ona: »Grem in očistim stranišče, to me pomiri.«
On: »Kako pa ti to lahko pomaga?«
Ona: »Uporabim tvojo zobno ščetko.«
REŠITEV SUDOKU 280
4	1	9	8	6	2	7	3	5
7	2	3	9	5	1	6	4	8
8	5	6	7	3	4	1	2	9
3	7	2	5	8	9	4	6	1
9	6	1	2	4	7	5	8	3
5	4	8	3	1	6	2	9	7
1	8	7	4	2	3	9	5	6
2	9	5	6	7	8	3	1	4
6	3	4	1	9	5	8	7	2
Tri vrste pasti
SUDOKU 281
Vse slikovne šale vir: splet
						5		
		4	8			2		
	2	6	4			3		
				3				6
1			9	8				
9							4	2
	1				2	4	3	
	3	5					1	
	4				7			
Pozabljiva
»Grdo pišeš kot zdravnik,« so govorili včasih. In res določeni zdravniki grdo pišejo. Nisem znala prebrati, kaj je pisalo na receptih. Tudi zaposlene v lekarnah so imele še nedolgo tega težave. Zdaj jih nimajo več. Vse je elektronsko. Na srečo.
»Raztresen si kot profesor,« so tudi znali reči za koga. A raztresenih ljudi je bilo včasih malo. Zdaj smo, tako se mi zdi, raztreseni vsi. Časovne stiske zahtevajo svoj davek. Saj si lahko vse zapišemo, a pri vseh tegobah to ni rešitev. Ne verjamete?
Nisem še imela štirideset let, ko sem v roki držala pisalo in si nekaj zapisovala. Nenadoma sem vstala in s pisalom vred začela iskati -pisalo. Tega nikomur nisem povedala.
Naslednjič se mi je mudilo v službo. Prijela sem ključe od stanovanja, hitro zgrabila še torbico, nato sem začela iskati - ključe. Brskala sem po torbici, v vratih jih ni bilo, na polici v predsobi tudi ne. Saj ni čudno, če pa so bili v moji roki. Počasi me je začelo skrbeti in sem priznala možu, kaj se mi je zgodilo. »Ne obremenjuj se, v zadnjih treh letih si pozabila na najino obletnico poroke ...« Res je. Tretjega aprila je odprl šampanjec in dejal: »Danes bova nazdravila na tretji april!« In sem rekla: »Na tretji april? Zakaj pa?«
Med strokovnim predavanjem v Kopru sem med odmorom odhitela na ka-vico. Lep dan je bil, dokler nisem ugotovila, da nimam očal. Na mizici jih ni bilo, v torbici tudi ne. Morda mi jih je sunil natakar. Ko sem si med tuhtanjem z roko šla skozi lase, sem se s prstom zadela ob - očala. Šment.
Ko sem že mislila, da se mi na to temo ne more zgoditi nič hujšega, je šele sledil finale. Poklicala me je Fanika in ker je bila razpoložena, sva čvekali v nedogled. Z mobilcem sem se sprehajala po stanovanju. Vmes sem odprla pralni stroj in zmetala perilo v vedro, premešala sem golaž, na balkonu sem preverila, če imajo rože dovolj vode, dokler ... Hčerko moram poklicati, me je spreletelo. Fanika mi je še naprej razlagala, kako se je odločila shujšati, ko sem začela iskati telefon. »Da, Fanči, na svež zrak pojdi,« sem neumno podaljšala temo. Nekaj sem ji pač morala reči. A telefona še nisem našla. Celo stanovanje sem prehodila. Potem je Faniko prekinilo zvonjenje. Pogledala sem v zaslon. Klicala je hči. »Fanči, moram prekiniti. Hči me kliče. Adijo.« Oglasila sem se Zvonki. »Lepo, da si me poklicala. Saj sem te jaz nameravala, ampak...« V trenutku sem se zavedla, kaj se mi je zgodilo. »Zvonka, oglasi se danes pri meni. Nekaj stvari ti moram zaupati.«
FRIDA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
KrižanKe &
uganKe
BREZOBLIČNA MASA
RAZKOSANJE Z NOŽEM
TRIKI, UKANE
ROGOZNA SLAMA
SPANSKA KNEGINJA (ANA)
KOREJSKA DENARNA ENOTA
OLIVE THOMAS
ČLOVEK, KI SE TEŽKO OBVLADUJE (SLABŠ.)
Povsod z vami
RIMSKI BOG LJUBEZNI
KAR SE UPORABLJA ZAVREDNOTENJE
DROG ZA PLAVLJENJE LESA
SKUPEK TEM
PREBIVALEC ODISEJEVE DOMOVINE
SLAB NAMEN, NAČRT
NASAD MESTO (ZASTAR.) V BAČKI IMITACIJA OBJEKTA
KARL ERJAVEC
RDEČA POLJSKA CVETLICA
VPREZNA ŽIVAL
SLOVENSKA
PEVKA VERBOTEN
ZADEVA BREZ KONCA
ANGLEŠKA LUKA JAMSKI PLIN
OBOKANO STEBRIŠČE
NEJEVOLJNO OPOZORILO NEM. KNJIŽ. SEIDEL
GRAFIČNA TEHNIKA
POLDRA-
GULJ AMERIŠKI MUZIKAL
PREBIVALKA EKVADORJA
PRILIV TEKOČINE
ZVEZNA DRŽAVA NA JUGU ZDA
ZASEBNA
GOSPODARSKA DEJAVNOST
UREDITEV NOHTOV NA ROKI
FR. IGRALEC DELON ZUNANJA PODOBA (ANG.)
60 SEKUND
POVEČEVALNO STEKLO (STAR.)
12
SVET NA KONCU NJIVE
GLASBENA PRVINA MODNA KREATORKA (COCO)
OTA ROŠ
ZAC EFRON KAMBOŠKO LJUDSTVO
ZAZNAVA S PRSTI
SIBIRSKA REKA
PREDPONA, KI POMENI ZRAK
MOČNA, KRČEVITA JEZA
19
MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU
IZUMITELJ BIKINK (LOUIS)
začetek s
VOJVODA
REKE
DEBELA PALICA ČRKOVNA STOPNJA
SIN KRALJA
PRIAMA POTOVANJE (FR.)
8
JE
AMERIŠKI REVOLVER
ZAHRBTNI NAČRT
20
AGAVI PODOBNA RASTLINA
RIBJE JAJČECE
PASMA PSOV AMERIŠKA IGRALKA (OLYMPIA)
AMERIŠKI JEZIKOSLOVEC CHOMSKY
PREŠERNOVA PESEM
ZAVORNI SISTEM
NEMIRNA HOJA SEM IN TJA
ZLOŽLJIVO ZAČASNO
PREBIVALIŠČE
KODA ZA GSM
UČENJE (STAR.)
ZNAMKA VODOVODNIH PIP
JAMES BROWN
RAZLIČNA VOKALA
NINA IVANIČ
PRVOTNA OBLIKA
RIMSKA ŠEST
ANTON OCVIRK
SRBSKI IGRALEC TADIĆ
10
16
VRSTA KMEČKEGA VOZA
15
IRSKI IGRALEC NEESON
Nagrade podarja: RIB'CA ŽALEC,
Mestni trg 5, Žalec amb.zalec@gmail.com fb: RIB'CA ŽALEC
NAGRADNI RAZPIS
1.	nagrada: porcija perutničk na žaru z ocvrtim krompirjem in sladica za dve osebi
2.	nagrada: dve malici: peru-tničke na žaru z ocvrtim krompirjem
3.	nagrada: malica: perutničke na žaru z ocvrtim krompirjem
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
W.LA H K F
Za vse- ki ne
uživajo v iskanju pritokov Šarija, ne poznajo vseh nordijskih bogov in si niso domači z bangladeškimi ^politiki.
Oven
3ik

Rak
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. novembra.
Geslo iz številke 43: Pred dnevom spomina na mrtve Izid žrebanja
1.	nagrado v vrednosti 40 evrov v Domači štacuni v Stane-tovi ulici 1 v Celju prejme: Štefka Šinkovec iz Celja.
2.	nagrado v vrednosti 30 evrov v Domači štacuni v Stane-tovi ulici 1 v Celju prejme: Ana Švab s Polzele.
3.	nagrado v vrednosti 20 evrov v Domači štacuni v Stane-tovi ulici 1 v Celju prejme: Alenka Sitar z Ljubečne.
Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradi bodo prejeli po pošti, z njim se bodo oglasili v Domači štacuni.
Tehtni ca
Mudilo se vam bo urediti neko uradno zadevo in pri tem boste zelo iznajdljivi. S pomočjo neke ideje bo vse lažje dostopno in hitreje uresničljivo. Razloga za preplah torej ni, zagotovo imate še dovolj časa za uvajanje sprememb, ki jih želite doseči. Psihično boste nekoliko izčrpani. Ne glede na strese minulih dni boste situacijo na zasebnem področju obvladovali brez težav.
Odločnosti in energičnosti vam ne bo primanjkovalo, zato boste uspešni pri doseganju zastavljenih ciljev. Vedite, da za dolgotrajnejše cilje ne bo dovolj zgolj trenutno angažiranje. Bistveno več energije boste morali vlagati vanje. Z Venero in Marsom v svojem znaku boste vse do torka neustavljivi pri osvajanju. Vaš šarm bo močno povečan in žarčili boste posebej privlačno energijo.
škorpijon
Imeli boste občutek, da so vsi preveč zahtevni do vas. Konec tedna bo odličen, gostili boste Luno v svojem znaku. Malo bolj bodite pozorni četrtega v mesecu, ko bo nastopila polna luna prav v vašem znaku. Lahko bo še zelo pestro in zanimivo. Previdno pri uživanju alkohola. Po čustveni plati boste romantično razpoloženi. Svoje želje boste hoteli uveljaviti brez predhodnega soglasja partnerja.
Vladavina vašega sončnega znaka vam prinaša obilo vitalne energije. Ker sta v vašem znaku tudi dobrotnik Jupiter in do sobote še Merkur, ste lahko veliki zmagovalec na aktiviranih področjih. Odlični boste pri komunikaciji, dogovarjanju, umsko zahtevnejših delih, stikih s tujino in podobnem. Nežno in romantično bo na čustvenem področju, od srede pa boste sploh cveteli.
Dvojčka
Praznični dnevi so za vami in hitro se boste vrnili v stare tirnice. Dela bo ogromno, zato si naredite res dober načrt, čemu boste dali prednost in kaj lahko počaka. Še zlasti uspešni pri delu boste v torek in sredo, ko vas bo spremljala Luna v vašem znaku. Naklonjena Venera in Mars prinašata čudovite obete in lepe energije na čustvenem področju. Družabno življenje bo cvetelo in cveteli boste tudi vi.
Strelec
V ponedeljek bo Merkur vstopil v vaš znak, zato bo nov delovni teden zelo razgiban in živahen. Veliko komunikacije in dinamike vam bo pisano na kožo in odlično se boste počutili v aktivni vlogi. Ogromno lahko naredite pod tem vplivom, zato prevzemite pobudo. Če boste hoteli partnerju povedati svoje mnenje, lahko pričakujete, da se bo bistveno razlikovalo od njegovega.
Kozorog
Ko boste v središču pozornosti, boste nekako zadržani, saj se boste težko sprostili. Skušajte to spremeniti za vsako ceno, saj bo to v vašo korist. Na neko konkretno vprašanje ne boste pripravljeni odgovoriti, zato boste delovali zelo skrivnostno, kar vam bo zelo ugajalo. O svojem ljubezenskem življenju ne boste pripravljeni javno razpravljati, kar lahko nekoga celo preseneti.
Lev
Petek in sobota bosta izredno aktivna dneva, v katerih lahko uspešno nadgradite svoje obstoječe stanje. Zadovoljni boste z rezultatom, zato se boste tudi lepo nagradili, kar je prav. Ambicioznost vam bo narasla, ker boste ugotavljali, da ste zmožni narediti bistveno več kot do zdaj. Hitrim spremembam niste naklonjeni, zato vas lahko presenetijo okoliščine, ko boste postavljeni pred dejstvo.
Vodnar
Četrtek in petek sta dneva, v katerih lahko ogromno naredite, zato se aktivirajte. Konec tedna bo priložnost, da umirite svoje misli in sprejmete odločitev, ki že nekaj časa zori v vas. Nima smisla, da prehitevate čas, vzemite si ga dovolj. Kajti od tega je lahko v prihodnje odvisno marsikaj. Stopili boste iz svojega ustaljenega kroga in prijetno boste presenečeni nad neko novo zadevo.
Razdvojeni boste in težko se boste odločili, komu bi dali prednost. Vsem tokrat ne boste mogli ustreči, ker se bodo križali preveč različni interesi. Delujte po svojem notranjem občutku, ki je vedno dober zaveznik in vodnik. Venera v zračnem znaku vas podpira in vnaša v vaše čustveno življenje lepo energijo. Odprite svoje srce in dušo, prijetno boste presenečeni nad odzivom.
Devica
Hoteli boste ustreči vsem in vsemu, kar bo skoraj nemogoče. Nobenega smisla nima, da se prenaprezate, še zlasti ne zaradi nekoliko nižjega praga vitalnosti. Umirite se in delujte bolj postopno, privoščite si blažji ritem in več počitka ter spanja. Rezultati bodo takoj vidni in vi boste bistveno bolj zadovoljni. Družina bo zagotovo na prednostni listi vaših aktivnosti.
Ribi
Več planetov v sorodnem vodnem znaku vam bo v veliko oporo pri delovanju. Zelo uspešni boste pri iskanju novih poti in načinov, kako napredovati, odlični boste pri dogovarjanju. Ne dvomite vase, ker vam okolica zaupa. Partnerjeve potrebe boste instinktivno začutili, zato ni bojazni, da ne bi govorila istega jezika. Pazite le v času okoli polne lune, ko boste lahko nekoliko muhasti.
Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
2
ZASUK
11
18
6
3
21
4
HUDIČ
ZGLED
5
17
7
13
9
14
www.trik
48
RUMENA STRAN
Med različnimi kreacijami iz džinsa se je smukal tudi Dejan Tamše. Navdušenje na obrazu verjetno pomeni, da si je ogledal tudi kakšen Celjski odvetnik in mestni svetnik Damir Ivančič je na predstavitev prišel v moški dodatek oblačil.	ženini družbi.
ГЧ V ■	■	v ■
Dzins na njen način
Celjska modna oblikovalka Milanka Močnik, ki oblikuje pod znamko Solo Mila, je pretekli četrtek v prostorih Celjskega sejma predstavila svoje nove izdelke iz recikliranega džinsa.
Foto: GrupA
»Džinsa nikar ne vrzite v smetnjak. Iz njega lahko nastanejo najbolj drzne kreacije,« je razmišljala Milanka Močnik, ko so ji prijatelji na promocijski večer nosili različen džins.
Vendarle v šoli
Adi Smolar je pogosto gost na dobrodelnih dogodkih. Nazadnje se je odzval povabilu dijakov Gimnazije Celje -Center, in to kljub temu, da njegova znana pesem izpred nekaj let govori o tem, da ne bo šel v šolo. Na odru je očitno manj stresno kot v razredu.
Foto: SHERPA
Po bučke v Celje
Kljub temu da Alenka Bratušek že lep čas živi na Gorenjskem, ji celjska tržnica ni tuja. Otroštvo je namreč preživela nedaleč stran, v Žalcu. Pretekli konec tedna se je takole ustavila na celjski tržnici, kjer je za čas praznikov izbirala slovensko zelenjavo. Po njenem zapisu na Facebooku sodeč jo je pot vodila tudi do njene mame, kjer je goveja juha še vedno najboljša. A so potem bučke na fotografiji za v parlament?
Vir: fb
Adi ali Modrijani?
Ne vemo, ali je Ana Pečnik, ki na Gimnaziji Celje - Center uči dijake likovne smeri, snemala Adija ali Modrijane, ki so prav tako nastopili dobrodelno na gimnazijskem dogodku, ali pa je izbrala katerega od številnih drugih na odru. Kakorkoli, pomembno je, da so dijaki in profesorji s koncertom zbrali približno pet tisočakov za pomoč družini v stiski.
Foto: SHERPA