»GLASILO ■ DELOVNEGAKOLEKTIVALIPBLED leto XV Četrtek, 15. avgust 1985 št. 8 Po težavni poti stopamo vsi Poslovno poročilo 30. 6. 1985 Že pri obračunu za prvo četrtletje smo omenili, da je v letošnjih obračunih nekaj vsebinskih sprememb zaradi novega predpisa o celotnem prihodku. Tako obresti od obratnih sredstev pokrivamo iz poslovnih stroškov, ne pa kot do leta 1984 iz dohodka. Enako velja za amortizacijo, ki v celoti bremeni poslovne stroške, torej tudi pospešena amortizacija, ki je do sedaj bremenila dohodek in tudi za del stroškov delovne skupnosti in za stroške bančnega poslovanja. V tem obračunu so vse primerjave izvedene na popravljeno delitev za leto 1984, tako da so podatki med seboj vsebinsko primerljivi. V letošnjem letu so podatki razširjeni še na novo temeljno organizacijo Filbo. Podatki za leto 1984, ki so primerjani z letom 1985, so upoštevani samo za prejšnjo DO Filbo, za leto 1985 pa seveda skupaj z bivšim kovinskim obratom Tomaž Godec. Tudi pri TO Tomaž Godec so primerjalni podatki delno izkrivljeni, ker je pri podatkih za leto 1984 zajet še kovinski obrat, v letu 1985 pa ne in so indeksi rasti v letu 1985 v razmerju do leta 1984 nekaj nižji, zato pa so indeksi rasti pri TO Filbo za toliko višji. Poslovanje v letu 1985 je pod močnim pritiskom gospodarskih težav in je temu primerno doseženi poslovni uspeh slabši kot preteklo leto. Osnovni problem poslovanja v letu 1985 je zastoj pri prodaji, predvsem stavbnega pohištva na domačem trgu, visok porast nabavnih cen osnovnih materialov in delne težave pri izvozu. Zaradi zastoja v prodaji je precej porasla zaloga stavbnega pohištva, dohodkovno pa je najbolj prizadet izvoz zaradi visokega porasta cen izdelavnega materiala in delnega padca izvoznih cen. Celotni prihodek Celotni prihodek izkazuje v prvem polletju 1985 v razmerju do enakega obdobja preteklega leta za DO kot celoto 68,2 % porast, kar pri visoki inflacijski stopnji pomeni padec realnega celotnega prihodka. Vzrok za takšno stanje je predvsem v slabši realizaciji izvoza, kjer je v primerjavi z letom 1984 dosežen porast samo za 22,4 %. Več kot podvojili so se drugi prihodki, ki se predvsem nanašajo na dobljene obresti. Podpovprečni porast celotnega prihodka v razmerju do leta 1984 so dosegle TO Rečica, Mojstrana in Trgovi- na in to predvsem zaradi zastoja pri prodaji stavbnega pohištva. Pri TO Rečica je zastoj večji pri izvozu, pri TO Mojstrani zaradi slabše proizvodnje, pri TO Trgovina pa zaradi slabše prodaje stavbnega pohištva. Pri TO »Tomaž Godec« je dejanski porast celotnega prihodka 88 %, če leto 1984 korigiramo za promet kovinskega obrata. Plan za DO v celoti je izpolnjen 91 %, seveda tudi tukaj slabše pri izvozu, kjer je doseženo samo 77,1 plana, pri domačem trgu pa 94 %. Od temeljnih organizacij je najbližje planu TO »Tomaž Godec«, najdalj od plana pa od proizvodnih organizacij TO Rečica in najbolj pod planom TO Trgovina. Celotni prihodek v primerjavi s preteklim letom in planom za leto 1985 je dosežen tako (v tisoč din): doseženi 1985 TO celotni 19841985 prihod. plan 1985 Tomaž Godec 1.167.112 166,4 104,2 Rečica 1.169.033 158,0 86,2 Mojstrana 206.410 146,1 93,3 Podnart 192.482 193,8 90,5 Filbo 258.505 434,8 97,2 Trgovina 404.432 142,7 72,4 DSSS 118.276 180,3 92,8 LIP skupaj 3.516.250 168,2 91,0 Delež izvoza v celotnem prihodku je nižji kot v pre- teklem letu, podatki pa so sledeči: TO doseženi 1985 1985 0/° *zvoza vcel°t-prihod. izvoz 1984 plan 1985 1984 T. Godec 505.578 130,2 85,9 43,3 55,3 Rečica 213.796 107,0 57,3 18,3 27,0 Mojstrana 28.430 177,7 81,6 13,8 11,3 Podnart 35.324 89,9 136,4 18,3 40,0 Filbo 4.693 — — 1,8 — LIP skupaj 787.821 122,4 77,1 22,4 30,8 Celotni prihodek se nanaša na doseženo prodajo, za katera so v obračunskem obdobju tudi prispela plačila. Poleg plačane realizacije se v celotni prihodek upoštevajo še drugi prihodki, ki ne izvirajo iz proizvodnje in prodaje, kot so inventurni viški, obresti, tečajne razlike in drugo. Drugi prihodki se največ nanašajo na obresti za daljši rok plačila od pogodbenega in na obresti iz meničnega poslovanja. f -------\ Resnica je grenka Problem, ki nam povzroča v tem trenutku največ skrbi, hkrati pa predstavlja obveznost proizvodnje, je prodaja proizvedenega blaga, oz. plačane realizacije le-tega. To ni problem le naše delovne organizacije. Z enakimi in podobnimi problemi se srečujejo tudi mnogi drugi proizvajalci. Po obdobju izredne konjunkture ter manjše stagnacije v preteklem letu, je prodaja končnih proizvodov spet v zelo težkem položaju. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so vzroki za takšno stagnacijo zlasti dviganje cen osnovnih življenjskih stroškov, padec realnih OD, zmanjšane investicije in družbena gradnja, visoke obrestne mere itd. Prav gotovo, da smo delno tudi sami krivi, saj smo si v času konjunkture sami zoževali trg in nismo spoštovali starega pravila, da je vsak kupec »sladek« kupec. Kar je, pač je! Sedaj moramo stremeti za tem, da bomo tržišče razširili, poiskali nove kupce, se prilagodili pogojem trgovskih delovnih organizacij ter konkurentom. Res je sicer, da ima naša delovna organizacija nekaj prednostnih točk v kvaliteti proizvodov, vendar na žalost, te v tem trenutku ne zadoščajo. Velik problem prodaje ob obsežni ponudbi sorodnih proizvodov je pomanjkanje kupcev in njihove kupne moči ter položaj trgovskih organizacij z nezadostnimi obratnimi sredstvi in nesprejemljivo visokimi obrestmi bančnih sredstev za pokritje zalog. Trgovske organizacije so tako v dilemi: če ni blaga in asortimana, ni prometa, žal pa za zaloge in asortiman v glavnem ni denarja (obresti 6—7 % mesečno); če temu dodamo še predvideni koeficient obračanja sredstev, največ 2—4-krat na leto, potem je situacija več ali manj jasna. Edina možnost, da prodamo proizvedeno blago, je v podaljšanju rokov plačila, ki pa je že sedaj 60—90 dni, pogostne pa so tudi konsignacijske prodaje, odvisno pač od količine zalog. Ce dajemo stenske in stropne obloge na konsignacijo, potem je to jasno. Pogodbe, ki smo jih sklenili s kupci v dobri veri, morajo na žalost doživeti določene korekture tako v rokih plačila kot v določenih drugih pogojih. Znano nam je, da je v lesni industriji najbolj prizadeta proizvodnja in prodaja pohištva zaradi izjemno visokih cen in neugodnih kreditnih pogojev. Po predvidevanjih lahko pričakujemo le še slabšo prodajo, razen proizvodov, ki imajo nizko ceno (Sipad), ali pohištva izjemnega dizajna v manjših serijah, kar bi morala izkoristiti tudi naša DO. Glede sobnih, vhodnih in garažnih vrat je treba poudariti, da je plasman sobnih vrat in podbojev, zlasti suhomontažnih, v težjem položaju, čeravno so mnenja, da gre za vrhunsko kvaliteto. Precejšen korak pri uvajanju novih proizvodov za gradbeništvo je dosegel razvojni sektor z I nosilci in podi za fasadne odre. Iz dosedanjih kontaktov z gradbinci in seznanjanjem le-teh s tehničnimi opisi navedenih izdelkov lahko z gotovostjo trdimo, da je zanimanje zanje precejšnje, čeprav je situacija v gradbeništvu slaba. Do realizacije tega programa bo prav gotovo pretekel določen čas, saj se z uvedbo nove tehnologije morajo seznaniti strokovne službe, od tehnične priprave do neposrednega vodja gradbišča. Za tako spoznavanje pa bi bile verjetno zelo koristne demonstracije na gradbiščih, kjer bi se gradbeni delavci »v živo« lahko prepričali o prednostih naših proizvodov. Zlatko Jarža trgovski predstavnik V_______________________________________ (Nadaljevanje na 2. strani) Novo pohištvo BELA s poslikavo; prvič prikazano na sejmu v Celovcu od 9. do 19. avgusta. Poslovno poročilo 30. 6. 1985 (Nadaljevanje s 1. stranij Neplačana realizacija v razmerju do stanja v začetku leta je ponovno porasla, znaša pa: TO neplačana realizacija 1.1.1985 30.6.1985 indeks Tomaž Godec 133.537 209.489 156,9 Rečica 74.867 61.156 81,7 Mojstrana 3.515 6.727 191,4 Podnart 19.417 13.383 68,9 Filbo 4.926 9.592 194,7 Trgovina 564 8.755 1.552,3 LIP skupaj 236.826 309.102 130,5 Drugi prihodki so doseženi v sledečih zneskih: doseženo 1985 1985 30. 6. 1985 1984 plan 1985 Tomaž Godec 144.294 185,3 180,4 Rečica 50.572 183,0 202,2 Mojstrana 4.486 — 128,2 Podnart 17.476 556,9 116,5 Filbo 42.145 — 177,1 Trgovina 1.085 35,1 — DSSS 13 — — LIP skupaj 260.071 230,6 194,4 Porabljena sredstva Porabljena sredstva so materiali, porabljeni za proizvodnjo prodanih proizvodov, to so DIS stroški in splošni režijski stroški, oziroma FIS stroški. Delež DIS stroškov v prodanih proizvodih se je v razmerju do preteklega leta zmanjšal za delovno organizacijo v celoti od 56,8 % v letu 1984 na 54,7 % v letu 1985. Nasprotno pa se je močno povečal delež FIS stroškov, največ zaradi povečane amortizacije, delno pa tudi zaradi nadpovprečne podražitve in porabe, n. pr. pri porabi električne energije. Primerjava deleža DIS in FIS stroškov v realizaciji proizvodov je sledeča: % od realizacije proizvodov TO DIS stroški FIS stroški 1984 1985 1984 1985 Tomaž Godec 51,3 47,1 29,1 36,3 Rečica 66,1 61,5 17,6 21,1 Mojstrana 56,0 47,7 22,6 28,4 TO Podnart 48,9 51,9 25,7 29,0 Filbo 29,0 63,6 25,6 21,3 Trgovina — — 2,3 3,2 DSSS — — 46,0 45,1 LIP skupaj 56,8 54,7 20,9 25,3 Dohodek Dohodek je razlika, ki jo dobimo, ko od celotnega prihodka odštejemo poslovne stroške. Po doseženem dohodku tudi najbolje ocenjujemo uspešnost poslovanja, saj dohodek pomeni tisti del vrednosti prodanega proizvoda, ki je nastal z delom v temeljni organizaciji. Uspešnost poslovanja na eni strani lahko ocenjujemo tako, da ugotovimo, ali nam dohodek zadošča za pokritje vseh obveznosti iz dohodka, kot so razni prispevki, davki, osebni dohodki, akumulacija, rezerve, skupna poraba in drugo. Vendar pa poslovno uspešnost najbolje merimo s primerjavo doseženega dohodka z drugimi. V tej analizi za obdobje prvega polletja 1985 take primerjave ni možno podati, ker še ne razpolagamo s podatki o drugih, lahko pa podamo podatek za prvo četrtletje in za obdobja za nazaj. Vse primerjave za pretekla obdobja kažejo, da je naše poslovanje bolj uspešno kot v povprečju v lesni industriji Slovenije in v lesni industriji SOZD GLG in približno enako kot gospodarstvo Slovenije. Doseženi dohodek na delavca v primerjavi z drugimi je dosežen tako: leto 1984 31.3. 1985 LIP Bled 1.327.195 315.833 lesna ind. SRS — finala 981.515 185.407 gospodarstvo Slovenije 1.222.313 335.432 gospodarstvo občine Radovlj. 1.254.488 314.000 lesna industrija SOZD GLG 1.134.219 288.581 stavbno pohištvo SFRJ 564.223 ni podatka Doseženi dohodek na delavca ob polletju 1985 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je po TO v naši DO dosežen tako: dohodek na delavca 1985 1984 1985 plan 85 Tomaž Godec 730.667 154,3 95,2 Rečica 737.500 165,5 78,2 Mojstrana 634.171 162,7 90,2 Podnart 676.787 185,6 93,9 Filbo 684.261 162,2 84,8 Trgovina 721.960 141,5 74,7 DSSS 629.301 158,9 88,7 LIP skupaj 708.212 167,2 87,3 Obveznosti iz dohodka V prvem polletju 1985 so močno porasle obveznosti iz dohodka in sicer iz raznih vzrokov: 1. Največ zaradi spremembe prispevnih stopenj za tiste obveznosti, ki jim je osnova za obračun dohodek ali obdavčeni dohodek, le ta pa se je v letu 1985 spremenil zaradi novega predpisa o celotnem prihodku, po katerem se pokrivajo obresti od obrat, sredstev, bančni stroški, amortizacija nad predpisano stopnjo in del stroškov delovne skupnosti iz poslovnih stroškov in ne več iz dohodka kot prej. Ker se je zaradi vpliva teh sprememb dohodek in obdavčeni dohodek zmanjšal, so se spremenile, to je povečale vse prispevne stopnje, pri tem pa za našo DO več kot je vpliv sprememb na osnovo za obračun. Tako so se na ta način močno povečale obveznosti za vodno skupnost, izobraževanje, raziskovanje, zdravstvo in davek na dohodek. 2. Doseženi manjši delež izvoza v celotnem prihodku je vplival, da je bila osnova za republiški davek večja in s tem večji davek iz dohodka. 3. Zaradi nadpovprečnega povečanja cene hlodovine se je povečala tudi obveznost za gozdno reprodukcijo ob istočasni nadpovprečni dobavi hlodovine. Delež obveznosti iz dohodka, ki je v letu 1984 znašal 21,8 % od dohodka, je ob polletju 1985 znašal 23,3 %, kar vrednostno pomeni kar za 14,5 milijonov din obveznosti več. Obveznosti iz dohodka po temeljnih organizacijah v primerjavi s preteklim letom in planom so znašale: TO znesek obvezn. 1985 1985 % obv. v doh. 1984 plan 1985 1984 T. Godec 75.754 184,1 113,5 24,5 20,8 Rečica 59.642 173,6 123,2 25,3 24,5 Mojstrana 12.455 235,2 117,5 24,0 17,6 Podnart 12.537 186,1 122,8 24,7 24,6 Filbo 13.505 233,6 109,1 17,8 21,1 Trgovina 3.579 123,6 109,7 19,8 22,7 DSSS 10.874 214,5 112,4 16,8 14,4 LIP skupaj 188.346 186,0 116,8 23,3 21,5 Čisti dohodek Po pokritju obveznosti iz dohodka je ostali del čisti dohodek. Čisti dohodek je namenjen v največjem delu za osebne dohodke in skupno porabo, ob polletju 1985 znaša to 83,6 %, preostali del pa za akumulacijo. Pri razporeditvi čistega dohodka na osebne dohodke in akumulacijo moramo upoštevati določila našega pravilnika o razporeditvi čistega dohodka, določila letnega plana in tudi družbenega dogovora oziroma branžnega sporazuma lesne industrije Slovenije o razporeditvi dohodka. Osnovno načelo družbenega dogovora je, da naj delež akumulacije narašča hitreje od osebnih dohodkov in da se osebni dohodki gibajo v skladu s produktivnostjo in rezultati dela v TO. Primerjava z letom 1984 kaže, da smo v letu 1985 namenili večji delež za osebne dohodke in skupno porabo kot leto prej in sicer v letu 1984 81,8 %, v letu 1985 pa 83,5 %. Povečani delež se nanaša na večji delež skupne porabe, ki morajo iz letošnje delitve ČD pokrivati potrebe za leto 1986 in to s predvideno inflacijo v letu 1986. Razporeditev čistega dohodka 30. 6. 1985 je sledeča: doseženi 1985 razporejeno v % za TO čisti doh. 1984 OD in SP akumulacija 1985 1984 1985 1984 Tomaž Go- 199.141 153,1 82,2 83,8 17,8 16,2 dec 149.640 151,9 80,9 80,2 19,1 19,8 Rečica 33.877 159,2 82,9 77,7 17,1 22,3 Mojstrana 32.837 191,7 80,2 84,7 19,8 15,3 Podnart 56.092 259,3 81,7 58,0 18,3 42,0 Filbo 11.841 144,1 86,3 78,7 13,7 21,3 Trgovina DSSS 52.998 180,1 99,9 97,6 0,1 2,4 LIP skupaj 536.426 169,2 83,5 81,8 16,5 18,2 Lipnik Ob svečanem zaključku natečaja LES DRAGOCENI DAR NARAVE, v katerem so sodelovale osnovne šole z Bleda, Bohinja in Gorij, so naši predstavniki sveta za gospodarjenje, sveta za inovacije in sveta za kulturo najboljšim podelili lepe praktične nagrade ARH Tomislava, iz OŠ Boh. Bistrica je za literarno delo prejela drugo nagrado. Les spremlja človeka od rojstva do smrti, ob rojstvu ga polože v leseno posteljico, košaro ali zibelko. Ko umre, ga položijo v rakev. Ko sem bila še majhna, mi je stari ata naredil igračke iz lesa. Zanimivo ga je bilo gledati, kako je izpod njegovih spretnih prstov nastajal pes, človek ali drevo. Drevesa, hišice in ljudi mi je pobarval ata, živali pa sem hotela pobarvati jaz. In tako je bil pes modre barve, konj pa zelene! Kmalu pa nisem hotela samo barvati igrače, temveč jih tudi izdelovati. Ata se mi je smejal, ker mi ni uspelo, a potem mi je le pokazal, kako se stvari streže. Seveda mi ni uspelo narediti tako lepe hišice, a bila je. Potem sem hišico prebarvala z rumeno barvo, stari ata pa ji je narisal okna in vrata. Ponosna sem bila na svoj izdelek. Pa zdaj? Ko sem dobila list v roke in bi morala napisati spis, sem se ozrla okoli sebe, povsod les. Les je nepogrešljivi material za gradnjo hiš, pa tudi notranja oprema stanovanja težko shaja brez njega, saj les vnaša v naš dom toplino in naravo. Les, les — na vsakem koraku samo les! Ko prideš do- mov in se vsedeš za mizo — les! Odpreš peresnico in vzameš svinčnik — spet les! In ko vzameš matematični zvezek in pogledaš nalogo — spet in spet les! Ko si končno ogledaš še nalogo in vidiš, da moraš izračunati, koliko lesa so porabili za to in ono stvar . .. Gozdovi so zelo pomembni za svet. Toda prehitro in negospodarsko izsekavanje povzroča škodo. Poglejmo samo Kras, kako lep je moral biti nekoč, ko so po njem še rasli hrastovi gozdovi. Pa zdaj? Ljudje se borijo malone za vsak gram zemlje, ko izginja med kamenje. Varujmo gozdove! Gradbena dela se v Mojstrani zaključujejo Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (1. 8.1985) 1. Ugotovil je, da je referendum v TOZD Filbo, ki je bil 8. 7. 1985, uspel, zato vse spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov veljajo od 1. 8. 1985 dalje. 2. Obravnaval je polletni obračun' in ga posredoval v sprejem zborom delavcev. Ugotovil je, da je delitev opravljena v skladu z zakonskimi določili in sprejetim planom. 3. Sprejel je spremembo vrednosti točke iz 1,50 na 1,80 in velja od 1. 8. 1985. 4. Obravnaval je pripombe na predlog smernic razvoja za srednjeročno obdobje 1986—1990 in jih s spremembo v zaposlovanju in investiranju posredoval v sprejem zborom delavcev. 5. V javno obravnavo je posredoval spremembe pravilnika o knjigovodstvu in pravilniku o osnovnih sredstvih. 6. V sprejem zborom delavcev TO Rečica je posredoval ocene del in nalog »upravljalca čelilnika in sestavljalca okvirjev. 7. Sprejel je ugotovitveni sklep o veljavnosti ocene no-vosistemiziranega dela »konstruktorja III« v sektorju za prodajo in projektivo, ki velja od 1. 8. 1985. 8. Sprejel je razvojne usmeritve SOZD »GLG« do leta 2000. 9. Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju sredstev v SAP Kosovo. 10. V koordinacijske odbore SOZD GLG je imenoval člane: — v odbor za izdelavo strojne opreme za lesno industrijo in gozdarstvo Staneta Koselja — v odbor za projektiranje in razvoj Edvarda Prevca — v odbor za AOP Henrika Blažiča — v finančni odbor Jožeta Lipnika 11 /Potrdil je sklepe komisij za izbor opreme (na osnovi kredita IFC) v TO Tomaž Godec in TO Rečica v skladu s predpisom v Ur. I. 11/78 in predhodno objavo v Ur. I. 15/85 z dne 29. 3. 1985 v skupni vrednosti 1,130.000$ ali 3,878.914 DM ali 209, 841.000 SIV din. Na osnovi mnenja komisije za oceno investicij je delavski svet sprejel sklep, da se investicije pričnejo izvajati. Delavski svet TO Tomaž Godec (8. 7.1985) 1. Odobrena je bila nabava kombiniranega gasilskega avtomobila ZASTAVA VP 2400/300. 2. Za obrat pohištvo so člani DS potrdili predlog za nabavo pnevmatske pištole tip WIWA 6000. 3. Potrjen je bil predlog za nabavo dveh hladilnikov tipa HBS GORENJE za potrebe TO. Delavski svet DO Tomaž Godec Boh. Bistrica (31.7.85) 1. Zborom samoupravnih delovnih skupin se posreduje v obravnavo in sprejem predlog sprememb opisov del in nalog v kotlovnici in predlog za sistemizacijo novih delovnih nalog na skladišču žaganega lesa, kot je bilo v javni obravnavi. 2. Dogovor v zvezi z disciplino se prenese na čas, ko bodo strokovne službe DO izpeljale konkretne predloge ukrepov v zvezi z disciplino. 3. Obrazloženo in obravnavano je bilo poročilo inventurne komisije za obodbje april—junij 1985 o inventurnih razlikah po posameznih šifrah. Poročilo je bilo potrjeno in s tem tudi predlaqani sklepi o knjiženju inventurnih viškov in manjkov. 4. Periodični obračun I—IV 1985 je bil potrjen z ugotovitvijo, da je delitev prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. Dodatno so bili sprejeti naslednji sklepi: — proizvodnjo opažnih plošč je potrebno zaradi dopustov in druge odsotnosti okrepiti s prerazporeditvijo desetih delavcev iz obrata pohištvo, — za čas prerazporeditve naj se osebni dohodki delavcev pohištva, ki so vezani s svojimi merili nagrajevanja na Izpolnjevanje letnega plana, obračunajo po povprečju TO, — oddelek za investicije in vzdrževanje naj takoj začne odpravljati vzroke za zastoje na strojih in napravah ob pomoči izvajalcev in servisnih služb proizvajalcev, — oddelek za investicije in vzdrževanje naj naroči študijo odnosno program rekonstrukcije kompletnega odsesa-vanja v TO, — za zagotovitev izvajanja sprejetih sklepov za izboljšanje izkoriščanja delovnega časa, naj strokovne službe DO pripravijo predlog ukrepov in sankcij do konca meseca septembra 1.1. 5. Potrjeno je bilo poročilo o poslovanju okrepčevalnice od l-VI 1985. 6. Smernice razvoja za srednjeročno obdobje 1986—1990 se s pripombami: — pri načrtovanju rekonstrukcije v TO Rečica ne bi smeli kot osnovno gradivo uporabljati lubje, — pri predvidenih investicijskih vlaganjih naj se pod tretjo alinejo »briketiranje v Bohinju« predvidi zaključek te investicije v letu 1986 in ne 1987, — letna stopnja zaposlovanja: v okviru TO naj se predvidi 0,5 % letna rast, dajo v potrditev samoupravnim delovnim skupinam. 7. Sprejet je bil sklep, da se osnovna sredstva, ki jih je komisija za odprodajo osnovnih sredstev pregledala in ocenila, odprodajo po predlaganih prodajnih vrednostih. 8. Čiani DS TO so bili seznanjeni s poročilom Uprave za notranje zadeve Kranj o preventivni kontroli zavarovanja družbenega premoženja ter glede na ugotovljene pomanjkljivosti sprejeli sklep, da je potrebno izdelati obrambno napadalni načrt ter da je varovano območje potrebno ograditi tudi s severne strani. 9. Prošnja Gasilskega društva Bled za odobritev dobitka na srečelovu je bila ugodna rešitev. 10. Ugodno je bila rešena tudi prošnja krajevne organizacije ZZB NOV Boh. Bistrica za odobritev finančnih sredstev za obnovo centralnega spomenika v Boh. Bistrici, nad katerim ima TO »TOMAŽ GODEC« patronat, v predračunski vrednosti. 11. Člani DS TO so bili seznanjeni s pritožbo tov. ARH Jožeta, ker ni bil prerazporejen na delovno mesto izmenovod-ja v opažnih ploščah in na podlagi obravnave so sprejeli sklep, da je odbor za delovna razmerja TO »TOMAŽ GODEC« prerazporeditev opravil pravilno in v skladu s samoupravnimi akti TO, zato je pritožbo tov. Arha zavrnil. Delavski svet TO Rečica (31. 7.1985) 1. Tehnološka priprava dela je podala poročilo o doseganju normativa na VKŽ širinski razrez lesa za prvo polletje 1985. Iz prikaza podatkov je razvidno, da so se nihanja pri doseganju med posameznimi meseci bistveno zmanjšala, saj je doseganje v prvem polletju 1985 napram letu 1984 poraslo od 100,61 % na 106,19%. 2. Novi normativi za furnirnico se posredujejo v sprejem v septembru skupaj z normativi za SM in stiskalnico. Do takrat pa naj se odpravijo vse ugotovljene pomanjkljivosti. 3. DS je obravnaval poročilo inventurne komisije za obdobje april—junij 1985 in ga potrdil v predloženi obliki. 4. Obravnaval je rezultate gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta ter jih posredoval v sprejem zborom delavcev. 5. Seznanjen je bil z izvajanjem programa investicij in izborom uvozne strojne opreme iz IFC kredita, ki ga je opravila posebna strokovna komisija. DS se strinja z izborom opreme in uvozom le-te po seznamu. Nadalje se strinja z rebalansom plana investicij po posebnem programu, da se del sredstev iz IFC kredita prenese od obrata vrata na obrat žaga. 6. Obravnaval je zahtevke za varstvo pravic delavcev Ivana Lomovška, Miroslava Stareta in Djemala Krivica in jih kot neutemeljene zavrnil. Potrdil je sklep odbora za delovna razmerja. Delavski svet TO Podnart (31.7.1985) 1. Ugotovil je, da je začasna razporeditev dohodka opravljena v skladu z veljavnimi samoupravnimi splošnimi akti in družbeno usmeritvijo, zato je dal obračun I—VI v obravnavo in potrditev zboru delovnih ljudi; 2. Direktor je navzoče seznanil z vsebino dopisa UJV Kranj o zavarovanju družbenega premoženja in z ukrepi, ki jih je sprejel odbor za SLO in DS TO; 3. Sprejel je sklep, da priznavamo knjiženje materijalnih inventurnih viškov v znesku 4 448 120,00 din v dobro izrednih prihodkov. Delegati so predlagali, da se inventura žaganega lesa in hlodovine v bodoče izvede istočasno, da bo možna takojšnja analiza ugotovljenih viškov oz. manjkov; 4. GD Sr. Dobrava je za srečelov odobril 10 prm žagovi-ne; 5. OŠ St. Žagar Lipnica prosi za finančno pomoč, s katero bodo skušali znižati prispevek staršev za šolo v naravi. OŠ se obvesti, da v kolikor rabijo materialno pomoč, se s prošnjo obrnejo na našo TO, finančno pa jim ne more pomagati; 6. Za izgradnjo črpališča se nabavi črpalni agregat diesel AGRO 1200; Razprava o deviznem zakonu se še nadaljuje Pripombe za sejo zbora združenega dela, ki je bila 24. 7. 1985 Ugotavljamo, da zunanjetrgovinsko poslovanje res ni v skladu z ustavo. Ustava ne daje nobenemu pravice, da bi se zadolževal v tujini, ne da bi imel namen dolg vrniti. S tem spravlja državo v težak ekonomski položaj. Dohodek, kamor spadajo tudi devize, pripada tistemu, ki ga je ustvaril. Ni v skladu z ustavo, da deli devize tisti, ki jih ne ustvarja. Ugotavljamo lahko le, da so bila naša stališča pravilna, zato ne smemo veliko odstopati od našega prvotnega koncepta. Nimamo namena zavirati sprejema zakona, toda zavzemati se moramo za take rešitve, ki bodo vzpodbujale izvoz in ne delitve deviz. Dokler bo zvezna administracija neresno vodila razpravo o tem zakonu, ne moremo pričakovati ugodnih rezultatov. Zelo nas moti, da nekateri negodujejo nad dogovarjanjem na zvezni ravni oz. nad ugovori naših delegatov. Videti je, da se ti iz preteklih izkušenj niso veliko naučili. Nekateri še vedno dajejo prednost delitvi pred pridobivanjem deviz. Tako ravnanje nas je pripeljalo do velikih dolgov, ki jih bomo le s težavo vrnili. Ravno tisti, ki so najbolj glasni, so najmanj pripravljeni svoje obveznosti poravnati. Brez prave odgovornosti za uspeh je lahko sprejemati zakone. Še vedno velja žalostna ugotovitev, da so nas morali tuji upniki opozoriti na preveliko zadolževanje v tujini. To se ne sme več ponoviti, za kar smo v prvi vrsti odgovorni delegati v republiški in zvezni skupščini. Odgovorni smo združenemu delu za sprejem takih zakonov, ki bodo vzpodbujali izvoz in s tem hitrejši napredek vsega gospodarstva. Ne pa, da prihajamo pred združeno delo z vedno novimi zahtevami po zbiranju sredstev za velike zunanje dolgove, nič manjše tečajne razlike, vedno večje izgube in druge napake. Ali naj s tem nadaljujemo in si povzročamo še večje težave? Če hočemo delati kot dobri gospodarji, ne smemo iskati lastne parcialne interese, pač pa moramo sprejemati zakone, ki bodo krepili gospodarsko moč države. Zato pričakujemo, da bodo pri nadaljnjem usklajevanju prevladali pravi ekonomski cilji in da ne bo zakon sprejet na osnovi preglasovanja. Osebni dohodki v DO LIP v prvem polletju 1985 V prvem polletju letošnjega leta smo v naši delovni organi- zaciji dosegli v povprečju naslednje OD: TO I- -VI1984 I-VI1985 indeks 85/84 Tomaž Godec 23.857 40.779 170,9 Rečica 23.090 39.718 172,0 Mojstrana 21.423 36.864 172,1 Podnart 20.932 36.986 176,7 Filbo 24.071 41.913 174,1 Trgovina 24.765 41.858 169,0 DSSS 32.804 54.715 166,8 DO LIP 23.993 41.414 172,6 Povprečni neto OD na zaposlenega v okviru SOZD GLG (podatki so za prvih 5 mesecev): OZD povprečje OD indeks I-V 1985 I- -V 85/1—V 84 Alples 35.087 154,2 Gradis 36.535 182,7 Jelovica 39.623 179,6 LIP Bled 40.229 171,2 Zlit 34.586 146,8 GG Bled 47.214 172,4 GG Kranj 52.487 157,0 Aero Celuloza 60.873 227,5 GLG Skupaj 42.647 174,2 DSSS (GLG) 54.633 181,5 In kje smo z našim OD \ r občini oziroma republiki: I-IV 1985 j_ indeks -IV 85/1—IV 84 SRS — skupaj 40.671 179,8 — gospodarstvo 40.058 178,8 — negospodarstvo 43.948 184,8 SO Radovljica — skupaj 40.122 177,6 — gospodarstvo 39.655 177,1 — negospodarstvo 43.883 181,4 DO LIP 39.539 170,9 Šefman Novo črpališče požarne vode v TO Podnart Že od izgradnje novih proizvodnih prostorov je v TO Podnart prisoten problem požarne vode. Deloma so bile sicer položene cevi za požarno vodo, kar pa ni zadostovalo predpisom, ki zahtevajo, da je požarno omrežje povezano v zanko, zagotovljena pa mora biti seveda potrebna količina vode pod primernim pritiskom. Lansko leto smo izpolnili prvi pogoj, letos pa smo se odločili, da zgradimo še črpališče. Ponujali sta se dve možnosti, in sicer zajem talne vode ali pa črpanje direktno iz Save. Prva možnost se je zdela bolj enostavna, vendar se je ob preizkusu izkazalo, da kljub neposredni bližini Sa- ve ne zagotavlja zadostne količine vode. Zaradi tega smo se odločili za drugo možnost. Na Bregu Save bomo postavili betonsko ploščo, na kateri bo črpalni agregat, sesalna cev pa bo speljana neposredno v Savo. Projekti so že izdelani in oprema naročena. Računamo, da bo črpališče gotovo obenem z zaključkom gradnje kotlovnice in sušilnice, saj bodo dela večinoma opravili izvajalci, ki pri gradnji kotlovnice in sušilnice že sodelujejo. Vsekakor bo novo črpališče pomembna pridobitev na področju požarne varnosti, ki bo z izgradnjo novih objektov še bolj izpostavljeno. Jure Ravnik Gasilska sektorska vaja V Mojstrani je bila gasilska sektorska vaja, v kateri so sodelovali: Gasilsko društvo Mojstrana, Gasilsko društvo Dovje ter Industrijsko gasilsko društvo TO LIP Mojstrana. Vaja je bila na objektu TO Mojstrana. Prikazano je bilo kako naj bi ukrepali in čim hitreje ukrotili požar. Lesna industrija je največkrat ogrožena — najbolj izpostavljena tej katastrofi. Prav na tej vaji je bil prvič vključen tudi gasilski avto, katerega je pred kratkim dobilo gasilsko društvo Mojstrana. Ima cisterno s 1600 litri vode, 250 kg pene, ter 200 kg prahu. Ima tudi 1200-litrsko motorno brizgalno in top, ki ima domet 50 metrov. Z novim gasilskim avtomobilom so veliko pridobili ne samo v krajevni skupnosti Dovje-Moj strana, ampak tudi celotno jeseniško področje. Vsi vemo kakšno pustošenje pusti ogenj, kadar se razbesni in kako težko ga je ukrotiti. Zato je vsaka pridobitev izrednega pomena za obvarovanje tistega, kar smo s težavo pridobi- li. Pri sami vaji so bile uporabljene vse možne variante gašenja: to je iz hidrantnega omrežja, iz naravnega bazena, ki je poleg nove tovarne Udeleženci sektorske vaje v Mojstrani v Mojstrani, iz Save, ter gašenje iz cisterne. Ob koncu vaje je bilo podano poročilo, v katerem so bile zajete tudi pomanjkljivosti same vaje. Na splošno je bila ocena zelo dobra, kajti tudi sama disciplina je bila zadovoljiva. Lahko smo ponosni na gasilska društva v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana in na njihovo strokovno usposobljenost. Zavedati se moramo, da je izredno pomembno kako hitra je intervencija pri začetnem požaru, ker če se le-ta razširi, so posledice občutno hujše. Počastitev praznika občine Radovljica Petega avgusta 1941, ko je bila v osrčju Jelovice ustanovljena prva večja partizanska enota na Gorenjskem in v Sloveniji — legendarni Cankarjev bataljon, se spominjajo delovni ljudje in občani radovljiške občine kot najpomembnejšega dogodka v NOB na svojem območju, zato so ta dan proglasili za občinski praznik. Kot vsako leto, so svoj praznik počastili s številnimi prireditvami in srečanji. Kot pomembnejši dogodek naj omenimo zlasti svečano odprtje komunalnega objekta »Vodovodnega sistema Radovna« na hipodromu KK Triglav Bled pri Lescah. Slavnostna seja skupščine občine Radovljica je bila letos v Kropi, s čimer so dali poseben pomen tudi 90-letni- ci tamkajšnje delovne organizacije Plamen Kropa. Razen delegatov vseh treh zborov občinske skupščine so se slavnostne seje s kulturnim programom udeležili tudi predstavniki in delegacije sosednjih pobratenih in prijateljskih občin, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij, prvoborci, vidni kulturni delavci in JLA. Na svečanosti so podelili zaslužnim posameznikom in organizacijam občinska priznanja in odlikovanja. V okviru prireditev ob občinskem prazniku je Kulturno društvo Radovljica organiziralo v avli radovljiške graščine Kulturni večer, na katerem so nastopili člani Komornega moškega zbora Antona Tomaža Linharta in Priznanje zaslužnim občanom in organizacijam v Radovljici Skupščina občine je tudi letos za občinski praznik podelila svoja priznanja zaslužnim občanom, organizacijam in društvom. Podelitev je bila opravljena na slavnostni seji 3. avgusta v Kropi. Letošnji nagrajenci s Plaketo skupščine občine Radovljica so: Ciril Rozman iz KS Podnart za dolgoletno družbenopolitično delo, Planinsko društvo Radovljica ob 90-letnici obstoja in plodnega dela, Občinska gasilska zveza Radovljica ob 30-letni-ci uspešnega delovanja na področju požarne varnosti, delovna organizacija SŽ Plamen Kropa ob 90-letnici obstoja in uspešnih poslovnih rezultatov ter občinski štab teritorialne obrambe Radovljica za izjemne dosežke pri izvajanju priprav na področju ljudske obrambe in usposabljanja njenih pripadnikov. Medaljo občine Radovljica so prejeli: Milan Jerala z zamejski slovenski zbor SKP društva Kočna iz Sveč na Koroškem. Recital so pripravili člani Linhartovega odra. Sočasno so v avli Sivčeve hiše odprli zanimivo razstavo petih likovnih umetnikov ki so sodelovali konec julija na prvi likovni koloniji v okviru Poletne šole za staro glasbo v Radovljici. V predprazničnih dneh je OK ZSMS Radovljica v sodelovanju s Kolesarskim klubom Bled organizirala kolesarsko dirko, občinska zveza za telesno kulturo pa več športnih srečanj. Velja omeniti, da je bilo na letnem kopališču v Radovljici tudi državno plavalno prvenstvo za pionirje in pionirke, ki ga je prvič doslej Plavalna zveza Jugoslavije zaupala Plavalnemu klubu Radovljica. Bleda, Zlato Kavčič iz Lesc, Joža Smole iz Ribnega, Nikolaj Legat iz Begunj, Peter Sekloča iz Gorij, Alojz Vidic iz Srednje Dobrave in Godba na pihala DPD Svoboda Lesce. Na svečani seji pa so podelili tudi priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo »Plaketo ljudske obrambe«. Za izjemne zasluge na področju SLO in DS jo je prejel Boris Šetina, prejšnji predsednik skupščine občine Radovljica ter delovna organizacija SŽ Veriga Lesce za dobro organizacijo priprav in izvajanja ukrepov ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vsem nagrajencem tudi naše čestitke! 30-letnica občinske gasilske zveze Letos gasilci, združeni v svojih društvih in poklicnih enotah, v okviru občinske zveze, proslavljajo 30-letnico obstoja te zveze. Jubilej so počastili sočasno z občinskim praznikom od 1. do 4. AVGUSTA. Za to priložnost so že v petek, 2. avgusta odprli v Festivalni dvorani na Bledu razstavo »Gasilstvo včeraj in danes«, zvečer tega dne pa so bile sektorske vaje na Bledu, v Bohinju in v Radovljici, zvečer pa so po hribih v čast praznika zagoreli kresovi. V soboto, 3. avgusta je bila osrednja proslava, ki — Paletizirana vhodna vrata čakajo na odpremo se je zvečer pričela s koncertom godbe na pihala, nato pa je bila v Festivalni dvorani slavnostna seja občinske zveze na kateri so tudi razvi- li svoj prapor. V nedeljo, 4. avgusta je bilo gorenjsko območno tekmovanje gasilcev za pokal skupščine Radovljica. Ob zadnjem obisku generalnega sekretarja OZN, Pereza De Cueillarja na Bledu so visokemu gostu zasipški pevci pripravili kratek kulturni program slovenskih narodnih in umetnih pesmi Blejski utrinki V julijski številki smo objavili pester program kulturnih in zabavnih prireditev, ki so jih turistični delavci na Bledu pripravili v okviru krajevnega praznika. Torej se je premaknilo na bolje. Domačemu ali pa tujemu gostu ne moremo ponuditi le hrano in ležišče, temveč mu moramo tudi zagotoviti, da se bo počutil lepo, poskrbeti za njegovo kulturno in zabavno življenje. V soboto, 20. julija so ljudje preplavili blejske ulice, ca. 20.000 obiskovalcev je z velikim zanimanjem zrlo v ognjemet, to največjo prireditev za blejski krajevni praznik. V okviru 40-letnice osvoboditve pa so za vsak dan svobode pripravili svečke v jajčnih lupinicah, vsega skupaj okoli 14.610. Andrej Vidic se je tokrat še posebej izkazal in marljivo zbiral lupinice, katere so mu dali gostinski delavci blejskih hotelov. Le-te zalije z voskom, k vžigalni vrvici pritakne vžigalico, naloži na kartone. Lupine potem na vodi prižge in preluknjane kartone spodnese. Skrbno izbran program slovenskih umetnih in narodnih pesmi, prepolna dvorana zveste publike, doživeta umetniška beseda dramskega igralca Borisa Kralja in poudarjene misli povezovalke Branke Konc, vse to je botrovalo, da je zbor pod pedantnim vodstvom dirigenta Egija Gašperšiča proslavil jubilej uspešno in svečano. Enak spored je zbor pel v juniju še dvakrat, kot generalko v Kulturnem domu na Brezjah, za ponovitev pa v preddverju graščine v Radovljici. Sezono je zaključil z družabnim piknikom v Podnartu, kjer so se tenorji in basi pomerili v nogometu, pod starimi gabri bivše Kožar j eve grapce pa sta dva pujska nad ognjem razkazovala sline in požirke gotovo stoglavim občudovalcem. Že v biltenu, ki ga je zbor izdal, smo napovedali in povabili občinstvo, da se prvo soboto v septembru vidimo najbrž na Kofcah pod Košuto. Prvi V soboto, 3. avgusta je bila na Bledu posebna prireditev, katero imajo v navadi že nekaj let. Po starih slovenskih običajih sta se poročila na kmečki ohceti 20-letna Nataša Reš, študentka veterine in Mirko Rimahazi, naš delavec, inženir lesarstva z Bleda. Oba se bosta preselila v Gorje, kjer bosta gospodarila na kmetiji. Letos je bila ohcet programsko bolj bogata, saj so se v ohcet vključili tudi turisti. V vsakem hotelu so izbrali zakonski par, ki sta bila priči na ohceti. Vsi gostje pa so dobili pravo slovensko kmečko večerjo. Vesna pogovori z oskrbnikom koče so že stekli in planinski koncert na Kofcah bo v soboto popoldne, 7. 9. 1985 okoli 17. ure zvabil na planino, v nedeljo pa se celo obeta srečanje z mešanim zborom iz Borovelj. Tako bo zbor s kratkim odmorom zakoračil v enaindvajseto leto in šesto, odkar ga vodi sedanji dirigent Egi Gašperšič. Prehojena pot je bila dolga, samosvoja v zgodovini kulture kraja, v spominih pevcev in zveste publike pa kratek utrinek povojnega življenja v Podnartu. Pretekla leta se pevcem najrajši prikazujejo skozi obdobja posameznih dirigentov: vsak od njih je po svoje vodil zbor in zapustil značilne spomine. Od ustanovitve do konca sezone 1968 je zbor vodil danes priznani strokovnjak Matevž Fabijan. Pevcem je vdahnil občutek za dobro pesem, za odnos do publike, z njegovo natančnostjo je zbor osvojil izkuš- nje, brez katerih ne more biti dobrega petja. Pevci so spoznali druge zbore pa cela stoletja od renesanse do sodobnih pesmi. Po enoletnem stagniranju ob drugem dirigentu se je posrečilo obnoviti spored, nastope, sestavo s tretjim dirigentom Janezom Forškom. Peta obletnica je v Podnartu spet zvenela pred polno dvorano, čez dobro leto pa se je izkazalo, da je dolina premajhna za mešani pevski zbor, dekleta so odhajala in tudi posamezne pevke iz drugih krajev niso mogle zadržati zbora v mešani sestavi. Ob koncu sezone 1971/72 je ostalo 12 pevcev, ki so se preimenovali v moški zbor. Morda je marsikdo v kraju pomislil: sledil bo konec, kot že večkrat v preteklosti. Saj poznamo v Podnartu, da je pevska tradicija stara že stoletje, vendar še noben zbor ali druga kulturniška skupina ni uspela prenesti zamenjavo generacij ali delati sklenjeno celo desetletje. Jedro pevcev iz leta 1965 je ostalo skupaj, vabilo v zbor nove, mlajše fante in ob deseti obletnici leta 1975 je v zboru pelo 15 pevcev. Vodil jih je bivši pevec, torej četrti dirigent. Morda so v spominih pevcev še vedno tlele želje, da zbor preraste krajevne okvire v nastopih in programih, zato se je poskusil z novim dirigentom, pravzaprav z bivšim, ki jih je vodil v letih 1969 do 1972. Številčno se je še povečal, čeprav je dirigent želel vsaj 30-članski zbor, ki bi zmogel tudi zahtevnejše pesmi. Petnajsta obletnica je bila spet slovesna in uspešna, zbor je posegal po težjih pesmih in v občini je zavzel vidnejše mesto. Takoj po tem opisanem uspehu je zbor ostal brez dirigenta in po srečnih naključjih je zbor prevzel dirigent Egi Gašperšič, čeprav smo pevci vedeli, da vodi v Kropi moški zbor. Dirigent in zbor sta si zastavila nehote samosvojo pot, ki je všeč publiki, pevcem in tudi dirigentu daje izvirnih iskanj. Ob jubilejnem koncertu je zbor v svoji pevski sobi pri- Bera 20 let V juniju je Moški komorni zbor DPD Svobode iz Podnarta slavil dvajseto obletnico petja. pravil razstavo priznanj, člankov, daril in plakatov. Slednji so že z oblikovne strani ilustrirali, da je vsaka sezona svoja celota, da se zbor vsako leto načrtno pripravi na letni koncert, da tisto junijsko prepevanje ni vsota vseh pesmi celega leta, ampak dograjen umetniško zaokrožen večer, v katerem je potrebno mnogo naprezanj za uspeh. Pevska sezona z vajami, sporedom in nastopi mora biti tako razporejena, da bo letni koncert pomenil pevcu močno doživetje, organizacijsko je potrebno vse načrtovati, da ne bo posameznik še na odru obremenjen s tehničnimi težavami, povezovalno besedilo ima vedno težavno in kočljivo nalogo: kako pomagati, da bo pevec motiviran, poslušalec enako, da ne bosta prezaposlena s tem besedilom, da ne bo morda kakšnega rivalstva ali navskrižja med veznim besedilom in koncertom. Publika nas je nagradila s toplim aplavzom in pritrdila, da so nam letos ti elementi v celovečerni prireditvi dokaj uspeli. Gotovo so bili še spodrsljaji, pač vso to kulturno tlako zganjamo ob svojem pehanju za kruhom. Trdimo pa, da želimo peti krajanom vdano, lepo, da se čutimo odgovorne, ne glede ob kakšni priliki stopimo pred njo, kar je ena od vrlin sedanjega dirigenta. Članek je namenjen vsem delavcem lesne industrije LIP Bled, seveda posebno pa delavcem TOZD iz Podnarta. Želeli smo se predstaviti in izrabiti priložnost, da vabimo med naše vrste vsakogar, ki rad poje. Še enkrat pa planinsko razpoloženo publiko vabimo septembra na Kofce, kjer bomo z nabru-šeno spremno besedo planinsko prepevali. Stane Mihelič Razstava udeležencev prve slikarske kolonije V sklopu številnih kulturnih prireditev za letošnji praznik občine Radovljica so Muzeji radovljiške občine v galerijskih prostorih Sivčeve hiše v Radovljici pripravili razstavo krokijev in risb udeležencev prve likovne kolonije v okviru IV. poletne akademije za staro glasbo v Radovljici. Na razstavi, ki je skušala posredovati številnim obiskovalcem vtise likovnikov o tej veliki glasbeni manifestaciji ter praktično dokazati povezanost obeh zvrsti umetnosti, so se predstavili — prvič doslej: Boni Čeh iz Radovljice, Črtomir Frelih iz Bohinja, Melita Vovk z Bleda, Alenka Khan-Pičman in Franc Vozel iz Kranja. Razstavo so finančno ali pa s storitvami omogočili Kulturna skupnost in občinska skupščina Radovljica, Almira Radovljica, LIP Bled, hotel Krim Bled in hotel Grajski dvor Radovljica ter Turistična poslovna skupnost Bled. Razstavljena dela so bila v Radovljici na ogled do 11. avgusta, nato pa so bila prene-šena v galerijo radovljiške Almire v graščino Grimšče na Bledu. Spričo velikega odziva ljubiteljev glasbene in likovne umetnosti, zlasti pa slikarjev, letošnja likovna kolonija ne bi smela ostati le v takšnih okvirih, pač pa naj bi v prihodnjih letih pritegnila še večje število neposrednih udeležencev iz širšega slovenskega prostora. ISjiničm ceder ©nteteki institut ijrekn Bled i^afono solidarno^ pri nujnem posodabljanju meditirate opreme iratMa S) irtfet ^auas prispeuek. huda Cjutójam, 10.12.190! Vztrajnost zmaguje Kegljanje KOOS DO Alples Železniki je organizirala 20. 7. 1985 turnir v kegljanju, katerega so se udeležile moške in ženske ekipe iz Elana Begunje, LIP Bled, Iskre in Alplesa iz Železnikov. Sončnega julijskega dne sem obiskal našega delavca v TOZD Mojstrana — Mirka TERAŽA, 19-letnega športnika, ki se največ ukvarja s tekom. Ko sem ga vprašal, kdaj je začel, je povedal naslednje : »V tretjem razredu osnovne šole sem vzljubil šport. Najprej sem rad smučal, dokler nisem začel obiskovati lesne šole.« »Kako si sploh izbral tek kot tvojo najljubšo športno disciplino?« Mirko se je malce nasmehnil in dejal: »Ko sem bil star 16 let, sem se aktivno posvetil teku. Moj brat me je navdušil, ki se precej časa ukvarja s teki, dosegel je že tudi lepe uspehe.« »Koliko časa ti zavzamejo treningi?« Povedal je, da vsak teden preteče okoli 100 km. Njegove skromne besede so povedale vse, da je sila vztrajen dečko in da bo z voljo še marsikaj dosegel. V letošnjem letu je sodeloval na maratonih: Kumrovec—Stu-bice (tek na 42 km), zasedel je 13. mesto. V Radencih (21 km) je pristal na 9. mestu na RP za člane. V naši sosednji deželi — Avstriji se je udeležil treh tekem: na 21 km, 25 km in 10 milj. Zmagal je na vseh treh, in sicer v kategoriji do 20 let. Dalje se je udeležil gorskega teka na 10 km v okolici Beljaka; bil je prvi. Kakšni so njegovi načrti za prihodnost? Mirko se optimistično nasmehne in pove, da bo sodeloval na ekipni tekmi v Pal-luzu (v Italiji), kjer bo nastopil skupaj z bratom in T. Džuričičem. 18. avgusta pa bo tudi na tekmi v Tolmezzu. Mirko je tudi marljiv delavec v naši temeljni organizaciji v Mojstrani, izučil se je za strojnega mizarja, njegove naloge so upravljanje VKŽ. Ob najinem klepetu sem opazil, da Mirko ni športno ambiciozen, temveč mu tek pomeni veliko veselje in konjiček. Če pa zmaguje, pa mu seveda pomeni še več volje in vzpodbude za nadaljnjo tekaško pot. Rakuš lekcijskega pristopa v razvoju plavalnega športa. Tekmovalni šport, usmerjen v doseganje vrhunskih rezultatov je danes povezan z vrsto zahtevnih pogojev, pri čemer mislimo na vse od materialnih pogojev, strokovnih kadrov, široke selekcionirane baze do sodobnega koncepta treniranja. Z ogrevano vodo v letnem kopališču so bistveno izboljšani pogoji za delo v letnem času, veliko razumevanje imamo radovljiški plavalci pri organizaciji treningov v zimskem času, ki se odvijajo v bazenu Park hotela na Bledu, v Grajskem dvoru in športnem centru v Železnikih, vendar je naša velika želja pokrit 25-metrski zimski bazen, ki je nujni pogoj, če želimo ob doseženih rezultatih še napredovati. Doseženi rezultati na prvenstvu in priznanja za dobro izvedeno tekmovanje v vseh fazah vključujoč priprave, so velike vzpodbude za plavalce in odbornike v klubu in najlepša nagrada za vloženo delo in napore. Gvido Melink Uspešni športniki iz radovljiške občine Julij je bil izredno uspešen za športnike radovljiške občine, ki so dosegli najvišja mesta na raznih koncih države. Na prvem mestu velja vsekakor omeniti velik uspeh blejskih veslačev, ki so na 58. državnem prvenstvu v Jajcu osvojili kar štiri zlate medalje in postali tako najuspešnejše jugoslovansko klubsko moštvo. Blejci so svojim veslačem po povratku sredi Bleda priredili prisrčen sprejem, kakršnega doslej niso bili vajeni. Dragocene lovorike najboljših pa so si priborili tudi padalci Alpskega letalskega centra Lesce na 33. državnem prvenstvu v Sarajevu. Razen v disciplinah posameznikov, so bili najboljši tudi v ekipni razvrstitvi. Kopico odličij za prva in druga mesta so si v Kranju na republiškem prvenstvu v plavanju priborili pionirji in pionirke iz Plavalnega kluba Radovljica. Navsezadnje pa velja omeniti tudi odlične uvrstitve udeležencev 11. teka ob Bohinjskem jezeru ob dnevu vstaje, ko so v svojih skupinah osvojili prvo mesto tekači Kotnik iz TO Radovljica in Sitar iz Mošenj ter drugo mesto Dolenc iz Mošenj. Lahko bi rekeli, da so bili radovljiški športniki pravzaprav med najuspešnejšimi slovenskimi in bržčas tudi jugoslovanskimi v moštveni razvrstitvi, na kar so lahko upravičeno ponosni. Razvrstitev naših športnikov v občini Radovljica Po podatkih Telesnokulturne skupnosti Radovljica je v naši občini opravljena evidenca športnikov po razredih. Tako imamo 2 zaslužan športnika — oba jadralna pilota, 7 športnikov mednarodnega razreda, od teh je 5 padalcev in 2 alpinista, 7 športnikov zveznega razreda, od teh 1 motorni pilot, 1 lokostrelec, in 4 veslači. Imamo še 12 perspektivnih športnikov in to 8 odbojkaric, 1 odbojkar, 1 padalc, 1 jadralni letalec in 1 smučar na vodi. Moško ekipo LIP Bled so sestavljali Dolenc Matjaž, Horvat Anton, Stare Mirko in Troj ar Srečo, žensko ekipo pa Cerkovnik Polona, Lebar Metka, Sinkovič Janja in Žvokelj Branka. Kegljanje je bilo organizirano na kegljišču v Železnikih ter je uspešno potekalo, seveda s prizadevanjem vseh sodelujočih. V moški ekipni konkurenci je tekmovanje potekalo predvsem v znamenju domačih ekip, to je Alplesa in Iskre, saj je veliko vlogo igrala tudi tako imenovana prednost domačega terena. Ekipna razvrstitev je bila sledeča: moški: podrtih kegljev 1. Alples Železniki 1895 2. Iskra Železniki 1830 3. LIP Bled 1742 4. Elan Begunje 1632 Zelo rad hodim po gozdovih in nabiram zelišča. Koliko živali opazim, ki se oglašajo z najrazličnejšim glasom. Tako sem nekega junijskega dne letos v stari bukvi opazil sovo, ki je gnezdila. Seveda se gnezda nisem dotaknil, ker zelo skrbno in budno čuva svoja jajca. Pravi čas sem se umaknil, kajti ženske: 1. LIP Bled 705 2. Alples Železniki 674 3. Elan Begunje 574 4. Iskra Železniki 504 V posamezni razvrstitvi je bil pri moških prvi Prezelj Mileno — Alples 523 kegljev, pri ženskah pa Sinkovič Janja — LIP 210 kegljev. Člani naše ekipe so dosegli sledeče rezultate: moški — 100 lučajev: Dolenc Matjaž 496 kegljev Horvat Anton 393 kegljev Stare Mirko 425 kegljev Troj ar Srečo 428 kegljev ženske — 50 lučajev: Cerkovnik Polona 152 kegljev Lebar Metka 190 kegljev Sinkovič Janj a 210 keglj ev Žvokelj Branka 153 kegljev Po končanem turnirju smo bili vsi sodelujoči povabljeni na piknik, ki ga je organizirala DO Alples Železniki v počastitev 30-letnice uspešnega razvoja. J ustrašiti me je hotela s svojim ostrim kljunom. V juniju sem doživel tudi silno neprijetno srečanje ob reki Sori. Sedel sem na rečni obali in se sončil. Kar streslo me je, ko me je nekaj hladnega oplazilo po nogah. Zagledal sem kačo, z belimi ušesci na glavi. Bila je belouška, ki sicer ni strupena, toda žrtev dobro ugrizne. Rajko PRIMOŽIČ Državno prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje Plavalni klub Radovljica, ki je pred dvema letoma praznoval 50-letnico delovanja, je letos prvič v svoji zgodovini organiziral na letnem kopališču pod Oblo gorico v Radovljici državno prvenstvo za mlajše pionirje. Tekmovanja se je udeležilo 190 mlajših pionirjev in pionirk iz 34 klubov iz vse Jugoslavije. Mladi plavalci Triglava so bili najuspešnejši in zasluženo osvojili 1. mesto v skupni razvrstitvi. Tudi Radovljičani so se izkazali, ne samo kot dobri in prizadevni organizatorji tega velikega dvodnevnega tekmovanja, temveč tudi kot zelo uspešni plavalci. Za kranjskim Triglavom, Ljubljano in zagrebško Mladostjo so zasedli vidno 4. mesto, kar je za ta prizadeven klub velik uspeh in spodbuda za nadaljnje delo. Če bi imeli svoje zastopstvo tudi v najdaljših disciplinah, bi lahko dosegli tudi kakšno mesto višje, kot je kazalo po prvem delu tekmovanja. V sami zaključni tekmi zadnjega dne pa so se posebej izkazale radovljiške plavalke (Saša, Staša, Polona, Urša), ki so v štafeti 4 x 100 m mešano postavile z rezultatom 5:07,93 tudi nov državni rekord za mlajše pionirke A. Med pionirji so bili najuspešnejši Braco Vojičič, Roni Pikee (oba Triglav) in Kire Filipovski (Student Skopje) s po tremi zmagami, medtem ko je med pionirkami Sanda Malič (Mladost Zagreb) osvojila 4 naslove državnih prvakinj. Če je Bled zapisan v zgodovino plavalnega športa z organizacijo 1. državnega prvenstva v plavanju leta 1921, je Radovljica zapisana v zgodovini slovenskega plavanja z izgradnjo enega prvih plavalnih bazenov v Jugoslaviji. Po kopališčih ljubljanske Ilirije in Mariborskega otoka je Radovljica v letu 1933 dobila tretji tovrstni objekt v Jugoslaviji, ki po svoji izredni legi in lepem okolju sodi med najprivlačnejše športno-turistične objekte pri nas. Tako je z bazenom v Radovljici zaživel tudi plavalni šport, v katerem so radovljiški plavalci preživeli razna obdobja, od prvih začetniških ljubiteljskih poskusov med obema vojnama, preko velikega entuziastičnega zagona po osvoboditvi, ki je dal mnogo kvalitetnih rezultatov, do današnjih dni množičnega in se- ZAHVALA Samo besede so premalo, da bi se zahvalili za vašo pobudo in pomoč pri opremljanju šole z računalniki. Prizadevali si bomo, da bo naložba opravičena. Že jeseni bomo organizirali fakultativni pouk računalništva za večje število učencev. Osnovna šola dr. Janez Menciger Bohinjska Bistrica \_________________________I__________________________/ Brez ženke na morju Pošiljam pozdrave iz našega juga, kjer strašna bohoti devizna se kuga. Tu jurček kot snop se hitro ornane, le dinarček kak nazaj ti še pade. In sonce tak strašno greje, pripeka, da morje se zgreje kot strešna opeka. Zvečer pa ko tista pokrovka zahaja počas’ odpeta vsa ta pisana raja. Kdor pa kaj več ima v žepu drobiža, tak jo tud’ malo v mesto zaviža. Tam je baje mesa, da je kej, škoda ko človek ni ledik pa frej. Sem mislil: en večer bom malo pokukal, še hitreje me sinko za hlače pocukal: ne hodi nikamor, če si varuh »za kej«, ne misli, da tukaj vsega boš frej. Se pravi mi hčerka: noč je za spat’ da mogel boš zjutraj do zajtrka vstat. Tako sem udal se v žalostno usodo, da ne bi oskrunil zakonsko to modo. Če narava še let kaj živet’ mi bo dala, bo kuhar’ea moja z mano pofvala. Da ne bom otrokoma mamo markiral, druge občudoval in sline požiral. Togo ^ Dandanašnji si upam trditi, da več ne velja stari pregovor: »Lenega čaka strgan rokav, srajca beraška, prazen bokal.« Če komu se ne da združevati dela ne tu ne tam: oj socializem ti si zame, kot mnoge druge, še mene vzemi na rame! Kdor sam vidi delo, mu ga s prstom ni treba kazati! Kdor pa len je že dopoldne, nič boljši ni popoldne. Slovenci smo še vedno kremeniti, a vse težje stopamo v korak. Vse bolj se bojim, da bomo izgubili svoj domači prag. Narava — naše zavetje Togo Zanimivosti iz bohinjskega kota Ko so železarski obrati v Bohinju utihnili, so se v velikem številu delavci preselili na Jesenice. Kako se preživljati? S takšnim vprašanjem so se ukvarjali Bohinjci. Narava je tod radodarna, saj nudi vse pogoje za gozdarstvo, živinorejo in kmetijstvo, seveda pa tudi za turizem. V zadnjem času so se poleg lesne industrije ogreli za turistično dejavnost. Prav bi bilo, da si ogledamo naslednje podatke: Od celotne površine ca. 31.600 ha je kmetijskega zemljišča le 9.600 ha. Obdelovalne zemlje je okoli 1.280 ha, pašnikov in planin je 7.850 ha. Toda konfiguracija zemljišča ne dovoljuje uporabe težje kmetijske mehanizacije. V visokogorskih predelih je gozd, ki preide v nerodovitne planinske pašnike. Kako je razdeljena kultura po bohinjskih zemljiščih, povedo naslednji podatki: Zemljišča so razdeljena v osem katasterskih občin: Bohinjska Bistrica, Boh. Češnjica, Srednja vas, Gorjuše, Nemški rovt, Nomenj, Savica in Studor. Njiv je 494 ha 60 a 52 m2, travnikov 2952 ha 23 a 1 m2, sadovnjakov 43 ha 14 a. Planin in pašnikov je 6968 ha 61 a 63 m2, gozdov 13.290 ha 19 a 62 m2, močvirja vključno z jezerom 324 ha 92 a in 2 m2, nerodovitnega zemljišča pa je 6352 ha 57 a 46 m2. Skupaj pa merijo vsa zemljišča 30.426 ha 23 a in 24 m2. Kakor smo že na začetku pisanja zapisali, Bohinjci so se spraševali, kako se preživljati v prihodnje? Najbolj bi se radi povezali s svetom, v smeri proti Ljubljani. V letu 1579 so lastniki fužin napisali posebno pismo oziroma prošnjo vicedomu vojvodine Kranjske — deželnemu glavarju, da bi zgradili kakšno primerno cesto. Pot čez »Stenge — Soteska« je slaba in kako so vozili po tej cesti v tistih časih? Takole opisujejo v župnijski kroniki: Povsem prirodno je, da so iskali izhod iz Bohinja ob Savi Bohinjki. Tam so naleteli na večjo oviro v Štengah, kakor ta konec še danes imenujejo domačini. Tam so morali vse tovore raztovoriti, živino so navezali na debele vrvi, preko stopnic so jo prepeljali na drugo stran. Tovor pa so znosili na ramah. Od soteske proti Bohinjski Beli je še danes opaziti ostanke stopnic v strmini nad čuvajnico. Sredi stopnic je vklesan znak z začetnicami nekega imena in pa letnica 1554. Nekateri pravijo, da naj bi bila to letnica, ko so se Turki tod obrnili. Natančno pa ni dokazano. Leta 1580 so železarji ponovno pisali prošnjo za dograditev ceste, opravičevali so potrebo z naslednjim: Benečani delajo orožje iz bohinjskega železa, ki ga obračajo proti cesarju, namesto da bi ga cesar proti Turkom in Benečanom. Leta 1789 so po dolgoletnih naporih zgradili najtežji del ceste skozi sotesko do Obern. Heinrich Costa —■ potopisec opisuje v svojih zapisih težek prehod skozi Sotesko. Prav tako so se Bohinjci prizadevali za izgradnjo že- leznice. Blejski rojak baron Jožef Schwegel, vpliven politik, je poznal prometne probleme in tudi po njegovi zaslugi so zgradili predor, ki je predstavljal izredno zahteven tehnični podvig. Predor so začeli graditi 29. 9. 1900, dela pa je prevzel grof Ceco-ni. 19. julija 1906 so slovesno odprli železnico proti Trstu. Pri gradnji niso imeli težav, razen pri pridobivanju zemljišča pri Nomnju. Zaposlenih je bilo okoli 50 delavcev: domačinov in Tirolcev, ki so znani kot izkušeni minerji. Pri polni gradnji pa je sodelovalo okoli 1000 delavcev iz raznih krajev. Iz bohinjske doline naj omenimo Odar Štefana iz Češnjice ter Antona Štrosa — delovodjo. Bohinjski predor je dolg 6336 m, dvotiren, v ravni liniji, razen proti Bači. Rov so morali kopati v merah 2 m višine in 2 m širine. Uporabljali so material: skale, fino ilovico, sivi apnenec in kremen. Največje težave so imeli z vodnimi curki, kateri so se pojavili kar dvakrat na trasi. Takšno obsežno gradbišče pa je zahtevalo tudi stanovanjsko naselje. Postavili so nekaj barak in preskrbeli zdravniško nego. Med zdravniki naj omenimo dr. V avli festivalne dvorane na Bledu je bila od 19. julija do 2. avgusta 1985 na ogled izjemno zanimiva dokumentarno likovna razstava v počastitev 90-letnice izhajanja Planinskega vestnika Slovenije. Razstavo, ki si jo je ogledalo veliko domačih in tujih obiskovalcev je pripravil Loški muzej — galerija Škofja Loka v sodelovanju in podpori Likovne sekcije KUD Bled, Kulturne skupnosti Radovljica in Planinskega društva Bled z naslovom »Gorska krajina«. S svojimi li- Vacka. Vodja gradnje Ceconi je bil zelo priljubljen med delavci, dobro jih je plačeval, sodeloval je s cerkvenimi krogi. Otvoritev železnice je bila zelo slovesna. Tedaj se je pripeljal prestolonaslednik Franc Ferdinand kot zastopnik cesarstva. Poleg posvetne oblasti so sodelovali predstavniki cerkvenih krogov, tako sta se te slovesnosti udeležila dr. Sedej in A. Jeglič. Odlikovanje sta prejela blejski in gorjanski župan, bohinjski župan je prejel srebrn križec. Bohinjski kot se je z železnico in cesto povezal s svetom. Razvoj gospodarstva, predvsem turizma pa je narekoval potrebo po obnavljanju ceste. Leta 1970 so modernizirali cesto iz Soteske do Bohinjske Bistrice, za letošnje leto pa so predvideli zaključek gradnje obvoznice mimo Bohinjske Bele. Toda zaradi zahtevne gradnje cesta ni še dokončana. V programu imajo modernizirano cesto iz Bohinjske Bistrice do jezera in nato do Savice. Prav bi bilo, da bi razmislili še o tem, da se glavna cesta ob jezeru umakne na višjo traso za panoramske namene. Marsikaj bi bilo potrebno storiti za bohinjske kraje, ki so obdarjeni z naravnimi lepotami. kovnimi deli so sodelovali škofjeloški slikarji Peter Adamič, Pavle Florjančič, Herman Gvardjančič, Janez Hafner, Tone Lo-gonder, Simon Mlakar, Franc Novinc, Mirna Pavlovec, Marjan Prevodnik, Gorazd Sotler in Ive Šubic, Albin Polajnar iz Bohinjske Bistrice, Janez Ravnik in Melita Vovk z Bleda in Jaka Torkar z Jesenic. Planinsko literaturo za razstavo je dal na razpolago Jeseničan Uroš Zupančič. Bogata arheološka nahajališča na območju Bleda V zadnjem času pogosto prebiramo v časopisih o vedno novih arheoloških odkritjih na širšem območju Bleda in tudi na samem Bledu. Znani slovenski izvedenci iz Znanstveno raziskovalnega centra na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Filozofske fakultete ljubljan ske univerze Edvarda Kardelja, in kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, podrobno preučujejo najdbišča na Bledu in v okolici, kjer so že pred leti odkrili vrsto staroslovenskih najdbišč naselij in gro- Lepote podzemlja Čudovit julijski dan ... Potovali smo proti štajerski deželi. Ugotavljali smo, da so posevki tod v večji rasti kot pri nas na Gorenjskem, pri Vranskem smo zagledali prve nasade hmelja. Lepo vreme je ljudi privabilo k delu na poljih in travnikih. Pred Celjem zagledamo reklamno tablo, ki vabi na obisk podzemske jame Pe- bov. Blejsko območje je, kot zatrjujejo, izrazito raziskovalno, v katerem se problematika naselitve in kolonizacija slovanskih prednikov najbolje preučuje. Povsod pa raziskovalci naletijo tudi na starejše, predzgodovinske najdbe kot tudi poznejše iz srednjega veka, kot je to primer v Zasipu in v Gorjah. Če bodo raziskovalci našli še več novih in pomembnih najdb, o čemer ne gre dvomiti, bo to izjemnega pomena tudi za turizem na Bledu in na celotnem območju tega dela Gorenjske. kel. Velikokrat prej smo se že vozili tod mimo, a nikoli si nismo vzeli časa, da bi si ogledali zanimivost. Tistega julijskega dne letos pa smo zavili po ozki poti med hme-Ijevimi nasadi proti jami, ki je 3 km oddaljena od Šempetra v Savinjski dolini. Jama se nahaja v Poni-kvanskem krasu, ki ga prekrivajo gozdovi, polja in se nadaljuje Božo Benedik Zanimiva dokumentarna razstava ob jubileju planinskega vestnika vinske gorice. Je največja jama na Štajerskem, posebno zanimiv je vhod. Nekoliko od daleč gledano je nad vhodom velikan, ki se z rokami opira v skalovje. Iz jame teče potok Peklenščica, morda se po njem imenuje tudi jama. V prijetnem hladu pri vhodu smo počakali na zelo prijazno vodičko, ki nam je v slovenskem in nemškem jeziku povedala marsikatero zanimivost. Jama Pekel je znana že od leta 1860, ko jo je zdravnik Trpaver iz Žalca vzel v najem, opremil z lesenimi potmi in jo tako ospo-sobil za obisk. Toda po letu 1880 je jama ostala zapuščena. Leta 1969 pa so na pobudo Turističnega društva Šempeter jamo začeli ponovno raziskovati in meriti. V spodnji etaži so našli nadaljevanje vodne poti s slapom in večjo dvorano. V kasnej- ših letih so odkrili še 30 m dolgi Tihi rov. 1976. leta so zgoraj odprli umetni vhod (42 m višji od spodnjega naravnega), s tem pa so omogočili ljudem, da si lahko ogledajo čudoviti Kapniški rov in Zgornjo kapniško dvorano. Posebno zanimivo je opazovati pri umetni svetlobi zelen mah, ki uspeva pri 10° C in nikjer drugje ta pojav še niso opazili. Začudili smo se naravnim orgijam, po votlih kapnikih je vodička s paličico potrkala in začuli smo razne tone. Kako prekrasna je naravna lepota podzemlja! Otroci so se ustavili ob slonovi glavi in ga potrepljali za uhlje. Tako smo obiskali prelepo jamo Pekel, ki s svojimi kra-škimi posebnostmi preseneča in vabi obiskovalce. Vesna Delovna akcija pri domu Partizana v Gorjah V nedeljo, 7. julija je upravni odbor TVD Partizan v Gorjah organiziral delovno akcijo pri univerzalnem igrišču pri domu Partizana. Udeležilo se je je kar lepo število mladink, mladincev, članov in tudi članic. Več kot štirideset jih je bilo, ki se niso ustrašili lopat, krampov in samokolnic. Uredili so vse stranice v izkopu igrišča in v nasipu v skupni izmeri 524 m. Namestili so tudi 8 m betonskih korit za odvajanje meteorne vode v kanalizacijo, ki je napeljana ob igrišču v dolžini 100 m. Na pomoč s traktorjem sta priskočila Vinko La- risi iz Grabča in Peter Kosmač iz Krnice, ki sta dovažala potrebno zemljo za zelenico na stranskih delih igrišča in betonska korita. Ker cestna kanalizacija meteorne vode od zahodnega dela Gorij ni urejena in se izliva od cestišča na obcestne predele in priteka tudi na igrišče, bodo zgradili še zbiralni jašek ob igrišču, da bo ta zajeta voda odtekala po betonskem koritu v že omenjeno kanalizacijo. V kratkem bo to univerzalno igrišče v Gorjah dobilo tudi asfaltno prevleko, ki ga bo treba položiti kar na 1.600 m površine. Jože Ambrožič ZAHVALA Ob smrti drage mame KATARINE BERCE se zahvaljujem sodelavcem delovne skupnosti skupnih služb za podarjeno cvetje in izražena sožalja. Tončka Koren z družino STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JULIJ 1985 delavcev pripravnikov TOZD Tomaž Godec 427 2 TOZD Rečica 337 1 TOZD Podnart 79 TOZD Mojstrana 86 TOZD FILBO 108 TOZD Trgovina 27 DSSS 96 10 Skupaj: 1160 13 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Tomaž Godec: Janez SMUKAVEC, 1931 - K — v TO Mojstrana: Janja BRANC, 1969 - NK, Janez DIJAK, 1970 - NK, Alojz KOPAVNIK, 1968 - NK, Liljana PRETNAR, 1966 -SS - v DSSS: Karmen RIJAVEC, 1966 - SS, Janez KOSMAČ, 1967 -SS, oba pripravnika ODŠLI IZ DO: - iz TO Tomaž Godec: Martin DEŽMAN, NK — sporazumno - iz TO PODNART: Roman STUNKOVIČ, Ks — sporazumno - iz TO FILBO: Jože ODAR, VK — upokojitev, Janez SMUKAVEC, K — prerazporeditev - iz TO Mojstrana: Alojz KOPAVNIK, NK — za določen čas, Liljana PRETNAR, SS — za določen čas POROČILI SO SE: Mirko RAKUŠ - DSSS in Jelka RISTIČ - TOZD Tomaž Godec, Brane CESAR — DSSS, Ksenija LUKANC — TOZD Rečica RODILI SO SE: Nikoliji BAŠIČ (TOZD Tomaž Godec) — hči, Dragici JENSTERLE (TO Tomaž Godec) — hči, Ivici in Pavlu SEDLAR (DSSS, TO T. G.) - sin, Sonji ČUDEN (TOZD Tomaž Godec) — hči, Mariji ĆUNDRIČ ml. (TO Rečica) — sin, Ani in Rudiju BERNARD (TO Rečica) — sin, Janku BERNIK (TO Rečica) — hči, Zdravku ZALOKAR (DSSS) — sin Upokojili so se v TO REČICA Anton DEŽMAN se je po dovršeni osnovni šoli izučil za mizarja in več let nadaljeval z delom v privatnem sektorju. Individualno delo v mizarstvu je izoblikovalo pri njegovem delu izredno natančnost in spretnost. Potrebe po kvalificiranih delavcih so ga v letih hitrega razvoja porajajočega industrijskega dela pripeljale v Tovarno lesne embalaže v Vintgar, kjer je opravljal delo vodja izmene. Z ukinitvijo proizvodnje v Vintgarju, nadaljuje z delom v obratu vrat na Gorjani. V novozgrajenih obratnih prostorih na Rečici mu je bilo zaupano delo vodja izmene, ki ga je s prirojenim smislom za organizacijo vestno opravljal do upokojitve. Poleg rednega dela jev letih zaposlitve aktivno sodeloval v delu sindikata in organih upravljanja. Svoje dolgoletne izkušnje je z uspehom prenašal na sodelavce. Vida LEBAN je leta 1949 pričela z delom v Soteski, kjer je v težkih delovnih pogojih opravljala delo krojilca žaganega lesa. Pogoste organizacijske spremembe so bile vzrok, da je bila za krajše obdobje premeščena v žagalnico Bohinj in kasneje na Rečico. Z izredno voljo in vztrajnostjo je opravljala najbolj zahtevna dela na skladišču žaganega lesa. Leta 1967 prične z delom v obratu vrat pri stiskalnici in v obdobju zadnjih osem let v obratu furnirnica kot sestavljalka furnirja. Kjerkoli je delala, je delo opravila dosledno in pošteno. Vida Leban je med redkimi delavkami, ki je od začetka dela vse do upokojitve ostala zvesta lesni stroki in naši delovni organizaciji. Franc DEŽMAN je pričel z delom v najtežjem obdobju leta 1941. Leta 1942 je bil nasilno odveden v koncentracijsko taborišče, od koder se je po prestanih strahotah druge svetovne vojne vrnil domov. Leta 1948 se je zaposlil v DO LIP Bled, kjer je v začetnem obdobju opravljal zahtevno in odgovorno delo polnojarmeničarja. Potrebe dela v brusilnici so narekovale, da se je usposobil za naloge ostrilca rezil. Vzporedno z modernizacijo proizvodnje in nabavo novih strojev, se je večal obseg dela, zato je bil razporejen zajvodja bru-silnice. To delo je vestno opravljal do upokojitve. Življenjske razmere so pri njem izoblikovale urejene delovne navade, pridnost in marljivost, ki so ga spremljale v letih aktivnega dela. Franc Dežman je aktivno sodeloval v delu sindikata, organih upravljanja in je ustanovni član IGD TO Rečica. Jože KNAFLIČ je z 19 leti pričel svojo nemirno delovno pot. Po kratkotrajnih zaposlitvah je za daljše obdobje našel primerno delo v Železarni na Jesenicah. Leta 1969 se je zaposlil v bližini svojega doma v lesni stroki, kateri je ostal zvest do predčasne upokojitve. V naši delovni organizaciji je opravljal bolj enostavna dela na skladišču žaganega lesa in v zadnjem obdobju delo pomočnika cepilničarja. Bolezen, zaradi katere je moral zapustiti delo, je bila vzrok, da se je izogibal družabnemu življenju. Jože Knaflič je bil zaradi tihe narave in neoporečnemu opravljanju del med sodelavci priljubljen in spoštovan delavec. Jožeta ROJCA so težke življenjske razmere in pomanjkanje dela prisilile, da je zapustil rojstni kraj na Primorskem in se zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Od jutra d° večera je opravljal zahtevna in težavna dela na lesnem skladišču. Po dveh letih zaposlitve je leta 1950 pričel z delom v žagalnici na Rečici. V 35 letih neprekinjenega dela je opra-vljal vsa dela od priprave oblovine na krlišču žagalnice in na skladišču žag. lesa. Navajen težkega dela in s prirojenim smislom za red je vsako delo opravil dosledno in kvalitetno. Prav zaradi njegovega pristopa do dela, navidezne strogosti in še-gavosti je bil med sodelavi priljubljen in spoštovan. Zavedajoč se požarne nevarnosti, je v vseh letih aktivno sodeloval v IGD TO Rečica. Tončka KOSELJ je pričela svojo bogato delovno pot leta 1946 pri gostinskem podjetju Bled. Po letu dni sezonskega dela, ki je trajalo od jutra do večera, se je zaposlila v Tovarni lesne embalaže, kjer je skupaj z ostalimi delavci v težkih delovnih pogojih opravljala delo pri izdelavi lesne embalaže. Po šestih letih dela jé za tri leta prekinila delovno raz- merje, in se posvetila varstvu in vzgoji sina in hčerke. Z delitvijo proizvodnje je delo v zabojarni opuščeno in Tončka nadaljuje z delom na skladišču žaganega lesa in v žagalnici, kjer je do upokojitve prizadevno in kvalitetno opravljala delo v neposredni proizvodnji. Skromne življenjske razmere so pri njej izoblikovale urejene delovne navade, pridnost in marljivost, zato je po potrebi opravljala tudi administrativna dela v obratu žagalnica. Vsem sodelavcem, ki so pričeli z delom v letih obnove, ki je bilo pogojeno z odrekanjem, se za njihovo prizadevanje in za dolgoletno delo zahvaljujemo. Ob odhodu v pokoj jim želimo trdno zdravje in srečo. v TO Tomaž Godec Danica LISEC se je zaposlila v naši TO pred 34 leti. Tako kot ostale sodelavke je pričela z delom v takratnem oddelku zabojarna. Ta oddelek je bil s pričetkom proizvodnje opažnih plošč ukinjen in Lisec Danica je bila razporejena v opažne plošče. Zaradi dolgoletnih delovnih izkušenj in zaradi poškodbe, ki jo je utrpela na delu, je bila razporejena v obrat pohištvo, kjer je opravljala razna dela in opravila, nazadnje kot brusilec struženih elementov. V prvih letih je spričo potreb v proizvodnji opravljala dela tudi v drugih oddelkih predvsem v žagalnici in na skladišču žaganega lesa. Te potrebe je tudi razumela in jih ni nikoli odklanjala. Pri svojem delu je bila pridna, vestna in disciplinirana, do svojih sodelavcev pa je bila tovariška, zato je bila med njimi zelo priljubljena. Marija STARE je med tistimi delavkami, ki so prišle v našo TO že takrat, ko so bili pogoji dela še izredno slabi, delo pa težaško. Zaposlila se je namreč že pred več kot tridesetimi leti v takratnem oddelku zaboj arna. Z ozirom na večkratne potrebe po drugih delih v drugih oddelkih, je bila vedno pripravljena delati tudi drugje. Vsa dela, ki so ji bila naložena je opravila vestno in natančno. Ko je bila ukinjena zabojarna, je bila premeščena v obrat opažnih plošč, od tam pa kot delavka z dolgim delovnim stažem v obrat pohištvo, kjer je delala na ključnih delovnih mestih, nazadnje kot upra-vljalec stružnega rezkarja. V obratu je bila priljubljena, saj se je z vsemi sodelavci dobro razumela in jim je pomagala, če je bilo potrebno. Angela STARE se je takoj po vojni izučila za kro-jačico in je tudi nekaj let delala v svojem poklicu. Nato je zaradi dela doma na kmetiji pustila zaposlitev, saj ji delo z družino in na kmetiji ni dopuščalo, da bi bila zaposlena. Leta 1971 se je zopet zaposlila, in sicer v obratu opažnih plošč, nato pa v obratu pohištvo, kjer je delala na raznih delih in nalogah, nazadnje kot upravljalec blokovne stiskalnice. Kot delavka je bila vzor drugim, saj je bila s svojimi delovnimi navadami in pridnostjo vedno med najbolj produktivnimi v obratu. Edo KRAPEŽ je začel delati v naši TO oktobra 1950, kjer je delal v žagi dolgo kot garterist, nato pa postal iz-menovodja v žagi. To delo je opravljal do upokojitve. Kljub težkim pogojem, ki so vladali v žagi je bil pripravljen delati ob vsakem času. Vedno je bil pripravljen tudi nuditi vso pomoč mlajšim delavcem, med katerimi je bil zelo priljubljen. Takoj, ko je vstopil v našo TO, se je vključil v prostovoljno industrijsko gasilsko društvo, v katerem je bil eden izmed najbolj aktivnih članov. Dolgo vrsto let je bil tudi član upravnega odbora društva ter predsednik društva, ki ga je uspešno vodil. Več let je bil tudi član organov samoupravljanja v TO ter v DO. Kot član ZK je bil med najbolj aktivnimi, saj je bil tudi sekretar osnovne organizacije in član sekretariata. Aktiven je bil tudi pri sindikatu. Praktično nemogoče je našteti vse funkcije, ki jih je tovariš Edo opravljal z vso vestnostjo in odgovornostjo. Za svoje delo je dobil tudi več priznanj, med njimi Red dela s srebrnim vencem in gasilsko republiško odlikovanje II. stopnje. Vsem upokojencem želimo obilo zdravja, ter da bi nas večkrat obiskali v TO. Vedno bodo prisrčno sprejeti, saj se vsi zavedamo njihovega neprecenljivega prispevka pri razvoju naše TO. Mi in starejši Mislim, da odnosi med starejšimi in mlajšimi niso bili nikoli taki, kot bi morali biti. Če sedaj mi mladi poslušamo naše starše, delamo mi vse narobe, oni pa vse prav. Če pa poslušamo še starejše, slišimo isto. Tako se vse skupaj vrti v enem samem krogu, iz katerega uidejo le redke izjeme. Zdi se mi, da bi se medsebojno ujemali le takrat, če bi eni druge popolnoma razumeli. Mi mladi bi morali priti do spoznanja, da so starejši preživljali drugačne čase kot jih sedaj mi. Živeli so v pomanjkanju, preživeli so vojne strahote, mi pa sedaj živimo v miru in nič nam ne manjka. Čeprav smo veliko poslušali o tem, pa si vendarle ne moremo predstavljati, kako je bilo v njihovi mladosti, še manj pa, kako se počutijo zdaj, ko so starejši. Lepo bi bilo če bi jim pomagali po vseh svojih močeh, posebno še takrat, ko vidimo, kako so v svoji starosti nemočni in nebogljeni. Kako lepo je videti, če mlad človek odstopi starejšemu sedež v avtobusu ali vlaku. Seveda se dogajajo tudi taki svetli primeri. Mislim, da mi mladi zahtevamo od starejših veliko več razumevanja do nas, kot pa ga imamo mi do njih. Zamerimo jim, ker nas ne razumejo, če gremo v disko in tam plešemo zanje »neumne« plese in se ukvarjamo z rečmi, za katere oni mogoče še vedeli niso. Na srečo pa se najdejo tudi taki, ki se jim naše počutje ne zdi tako neumno. Naj zaključim z mislijo, da bi se morali tudi mi zavedati, da bomo nekoč stari. Barbara Žvan Mladinska delovna brigada Stane Žagar se je vrnila z delovne akcije Bela krajina 85 Po slabem mesecu se je po uspešno zaključenih delih na letošnji mladinski delovni akciji »Bela krajina 85« 3. avgusta vrnila MDB Stane Žagar iz občine Radovljica. V brigadi je bilo 42 brigadirjev, od teh kar polovica mladih planincev iz pobratene občine Svilajnac v Srbiji, ki že petič sodelujejo z radovljiškimi brigadirji. Svojo nalogo je MDB Stane Žagar opravila tako kot je bilo pričakovati. Udarniškega dne 26. julija pa se je med svojim obiskom pri brigadi udeležila delegacija občine Radovljica. Bojda so občinski funkcionarji kar dobro vihteli krampe in lopate in dajali dober zgled!? Brigadirji pa so menili, da je škoda, ker ni več udarniških dni in več takšnih »delovnih« obiskov iz matične občine. Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Tomaž Šolar, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.