INDUSTRIJA G številka 23—24 ■ ■ ■ LETO XII ■ ■ ■ a ________ -BB(| i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ a a a e a I a a a |a a a P a a a . _ - -- -- -- -- -iBaa IZDELKOV lUrouv Samoupravni sporazum o odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela Samoupravni sporazum med drugim določa združitev in bodoče odnose med tovarno avtopnevma-tike, tovarno tehničnih izdelkov in organizacijo skupnih služb, določa medsebojne odgovornosti in odnose medsebojnega poslovanja v skupnem podjetju. V organizaciji skupnih služb so deli skupnih služb in skladišča, zunanja organizacija prodaje in vzdrževalna ter energetska dejavnost, ki se bodo v naslednjem letu organizirali kot nove temeljne organizacije združenega dela. Samoupravni sporazum pa predstavlja tudi statutarni akt podjetja in bo zato po sprejetju razmnožen in izročen vsakemu delavcu podjetja. Temeljne organizacije združenega dela s tem sporazumom tudi določajo skupne cilje, po katerih se bodo pri svojem poslovanju in samoupravnem odločanju obvezno ravnale: a) skladen razvoj organizacijskih, samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v vseh TOZD, ki temelje na že sprejetih statutarnih predpisih TOZD in na skupaj dogovorjeni poslovni politiki; b) skupno gospodarsko načrtovanje in s tem podpiranje vsake TOZD v prizadevanjih za povečanje njenega dohodka in osebnega dohodka delavcev, ki bodo rezultat osvajanja nove tehnologije, hitrejšega prilagajanja tržnim razmeram, izboljšanja produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja ...; c) krepitev položaja SAVE pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti in uspešnem sodelovanju z inozemskima partnerjema pri izgradnji nove avtopnevmatikame in proizvodnji avtopnevmatike ter uspešno nadaljnje vključevanje vsake TOZD v mednarodno delitev dela; d) združevanja razpoložljivih sredstev TOZD za skupno financiranje razvojnih programov, za zagotavljanje likvidnosti in morebitno medsebojno kreditiranje tekočih potreb TOZD; e) združevanje razpoložljivih sredstev TOZD za skupno solidarnostno financiranje sanacijskih programov TOZD, ki bi jo bilo treba sanirati; f) zagotavljanje enakega materialnega in socialnega položaja delavcev v vseh TOZD ob enakih rezultatih dela in enakih merilih samoupravnega sporazuma in pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka; g) solidarnostno združevanje sredstev TOZD za zagotovitev najmanj kaikuialivnih osebnih dohodkov delavcem TOZD, ki iz objektivnih razlogov tega sami ne bi mogli doseči (po samoupravnem sporazumu KOD z dodatki); h) solidarnostno združevanje dela sredstev TOZD za skupne potrebe delavcev vseh TOZD, da se jim zagotovi enake možnosti pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov. Posamezna poglavja samoupravnega sporazuma vsebujejo naslednje: poglavje A. obravnava družbeno delitev dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in s tem določa njihov organizacijski položaj, njihovo odgovornost za svoje in medsebojno usklajeno poslovanje, način vodenja organizacijskih postopkov in vodilna delovna mesta, ki se bodo obvezno razpisovala vsake štiri leta (to so delovna mesta pomočnikov direktorjev temeljnih organizacij združenega dela, vodij strokovnih in proizvodnih oddelkov temeljnih organizacij združenega dela in vodij strokovnih služb organizacije skupnih služb). poglavje B. določa družbeno-go-spodarski položaj temeljnih organizacij združenega dela in njihova bodoča poslovna razmerja. Po določilih o razporeditvi družbenih sredstev med njimi, kar je razvidno iz začetnih bilanc vsake temeljne organizacije združenega dela, sledijo določila o upravljanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela in skladih temeljnih organizacij združenega dela, s katerimi samostojno razpolagajo: to so poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe. Določila o združevanju sredstev med temeljnimi organizacijami združenega dela pa v podrobnostih določajo naslednje: 1. a) medsebojno obravnavanje namenskih kreditov za financiranje posameznih investicijskih projektov; b) vlaganje sredstev v drugo temeljno organizacijo združenega dela za financiranje določenih investicijskih projektov, pri čemer je udeležba pri dobičku sorazmerna skupno vloženim sredstvom; c) medsebojna odobravanja kreditov iz rezervnega sklada za financiranje potreb po 30. členu; d) oblikovanje skupnega kreditnega sklada za stanovanjsko izgradnjo, v katerega namensko vlagajo sredstva iz sklada skupne porabe; e) medsebojno obravnavanje dotacij, kadar neka temeljna organizacija združenega dela zaradi splošnih gospodarskih in institucionalnih pogojev sama ali s pomočjo kreditov ni sposobna premostiti svojega gospodarskega položaja, sredstva pa so ji potrebna za prekvalifikacijo in uresničevanje drugih pridobljenih pravic delavcev take TOZD. 2. Med določili o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka temeljnih organizacij združenega dela je pomembno določilo, da glede delitve dohodke za vse temeljne organizacije združenega dela veljajo določila samoupravnega sporazuma gumarske industrije Slovenije o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. 3. Zadnji del tega poglavja vsebuje določila o gospodarskem načrtovanju, pri čemer naj. se v bodoče obvezno upošteva takšna metodologija, da bo vsak načrt sestavljen iz podrobno razdeljenega poslovnega in socialnega dela, ki naj v medsebojni odvisnosti pokažeta, kaj lahko dosežemo na gospodarskem in socialnem področju v določenem poslovnem obdobju. V poglavju C so določila o organizaciji samoupravljanja skupnih zadev temeljnih organizacij združenega dela v podjetju. Pri tem so zbrana najvažnejša določila o položaju delavca in delovnih skupin, kar smo sprejeli s statu- SLIKA SPODAJ Podpis samoupravnega sporazuma je bil svečan dogodek tega leta. Poleg predstavnikov TOZD, družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov, so bili navzoči tudi predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Božič, podpredsednik republiškega odbora sind. delavcev industrije in rudarstva Srečko Mlinarič, Peter Toš, strokovni sodelavec FPVNS idr. Samoupravne sporazume so podpisali predsedniki delavskih svetov: TAP Franc Sire, TTI Janez Bohorič ter vršilci dolžnosti direktorjev TOZD Viljem žener ter Lev Premru. Za podjetje Sava sta samoupravne sporazume podpisala predsednica delavskega sveta podjetja Zdenka Jurančič ter direktor podjetja Janez Beravs. tarnim predpisom že v razpravi v začetku novembra letos. Po tem predpisu so določeni tudi organi upravljanja podjetja, in sicer: a) delavski svet podjetja, ki bo sestavljen iz po osemčlanske delegacije vsake temeljne organizacije združenega dela; b) kolektivni izvršilni organi: — poslovni odbor vlagateljev sredstev SAVA-SEMPERIT, — odbor za program in razvoj podjetja, — nadzorni odbor domačih vlagateljev sredstev, — odbor za informiranje delavcev, — notranja arbitraža; c) individualni izvršilni organ, to je direktor podjetja. Poglavje D našteva družbenopolitične organizacije v podjetju; zvezo komunistov, zvezo sindikatov, zvezo borcev in zvezo mladine. Podrobnejša določila pa se nanašajo na pogoje dela in način izpolnjevanja skupnega programa zveze komunistov in sindikata, pri čemer naj sindikat v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in njenem organizacijskem delu deluje kot sestavni del samouprav- ljanja in uveljavljanja pravic delavcev v tej zvezi. Poglavje E vsebuje določbe o podjetju SAVA in položaju temeljnih organizacij združenega dela v njem. Podrobna določila se nanašajo na ustanavljanje novih, spajanje drugih in izločanje obstoječih temeljnih organizacij združenega dela. Pri tem so izredno važna določila o pogojih ustanavljanja in izločanja, pri katerih v nobenem primeru ne more biti prizadet interes temeljne organizacije združenega dela ali podjetja kot celote, ki so ta sporazum sklenila. Poglavje F določa najprej sporazumno in potem arbitražno reševanje sporov med temeljnimi organizacijami združenega dela, če se ne bi ravnali po določilih sklenjenega sporazuma in sprejetih gospodarskih načrtov. V tej zvezi so tudi določeni ukrepi za obvezno povračilo škode ali celo odpoved tega sporazuma temeljnih organizacij združenega dela, če se po njem ne bi ravnali. Zadnje poglavje določa, da s sprejetjem tega sporazuma preneha veljati statut podjetja z dne 6. januarja 1970. Srečno 1973! Ob koncu leta ugotavljamo, da smo kljub težjim pogojem poslovanja dosegli zadovoljive gospodarske rezultate. Konec leta pričakujemo s pozitivnim zaključnim računom. Novo leto začenjamo v še ostrejših pogojih poslovanja zaradi številnih ukrepov, da se izboljša stanje v gospodarstvu in da se poveča likvidnost podjetij nasploh. Za razmere v našem podjetju pa bo odločilno še to, da začenjamo poslovati v novih organizacijskih in samoupravnih pogojih, ki temelje na uresničitvi delavskih samoupravnih ustavnih amadmajev in ustanovitvi prvih temeljnih organizacij združenega dela. Upoštevajoč vse to in še posebej program skupnih akcij družbeno, političnih organizacij v zvezi s Titovim pismom upravičeno pričakujemo, da bodo vsi delavci z združenimi močmi tudi v prihodnjem letu dosegli ugodne gospodarske rezultate. S tem želimo vsem v Savi in tudi vašim najdražjim uspešno, srečno in zdravo novo leto 1973. predsednik delavskega sveta podjetja predsednik delavskega sveta TAP predsednik delavskega sveta TTI predsednik delavskega sveta OSS sekretar komiteja konference ZK predsednik aktiva ZB predsednik mladinske organizacije predsednik sindikalne organizacije direktor podjetja direktor TAP direktor TTI Kaj in kako delajo naši vzdrževalci Kdo od nas še ni slišal pikre na račun naših sodelavcev — vzdrževalcev? Kar prevečkrat radi pogodmjamo na njihov račun. Mnogim se nekako zdi, da smo le gumarji potrebni in koristni. Kakšna zmota. Ko boste prebrali tale članek, bo marsikdo od nas sodil 'drugače. Niso me pripombe navedle k pisanju tega sestavka. Tudi v uredništvu delamo napake in ena teh je, da smo doslej o vzdrževalcih premalo pisali. No, poklical sem Antona Božiča, diplomiranega inženirja strojništva in ga prosil za razgovor. Rad je pristal. Želel je, naj povem le, kaj bi Savčane zanimalo in čez nekaj dni sem imel članek. Prijetno presenečen se mu tu zahvaljujem. Problematika servisne službe Delavci servisne službe se vsakodnevno srečujemo pri svojem delu s kopico problemov, ki jih moramo v večini primerov takoj rešiti. Trudimo se, da bi bilo čim manj vprašanj, na katera ne bi rezervne dele in kalupe v vrednosti 3,300.000 din. — Obe TOZD oskrbovali s potrebnimi energetskimi viri in opravljali transportne storitve, vzdrževati sanitarije in dvorišča. — V projektivnem in konstrukcijskem oddelku (energetika in vzdrževanje) smo izdelali več ela- bili pripravljeni. To nas je vodilo boratov in projektov za nove ob- glavic takoimenovani »padalci«. Za boljše razumevanje naj opišem primer: V pripraovo prihiti naročnik dela z nujnim naročilom, ki mora biti takoj izvršeno. V takih primerih je potrebno angažirati velik krog delavcev, ki pa so zaposleni z rednimi deli; istočasno pa se angažirajo že zasedene kapacitete strojev. Logična posledica tega je, da se prekine redni, normalni potek dela; s tem pa se seveda premaknejo tudi terminski plani. Prav tako je posledica takega »padalstva« nesinhroniziranost posameznih delovnih operacij, poveča se mrtvi čas in s tem število nadur. Povsem logično je, da je tak »padalski« izdelek občutno dražji kot enak, izdelan v normalnih pogojih. Znano nam je, da marsikdaj drugače ne gre in da so visoki stroški izdelave malenkostni v primerjavi z izgubami, ki bi lahko nastale, če tako »padalsko« naročilo ne bi bilo takoj izvršeno. Z dobro organizacijo pa bi se vsekakor moralo napraviti pri naročanju nujnih primerov več reda in obseg le-teh zmanjšati na minimum. Pri popravilih strojev opažamo, da so stroji in pripadajoče naprave slabo čiščeni, zaradi česar se zmanjšuje njihova življenjska doba. Z razširitvijo proizvodnih obratov so postale obstoječe delavnice premajhne. V zazidalnem načrtu Save je predvideno tudi mesto za zidavo novih delavnic. Za nove de-lavniške prostore smo izdelali le-gopis strojev in oddelkov (delavnica bi bila skupna tako za mehanično in elektro stroko; nadalje se predvidevajo tukaj tudi skladiščni prostori in oddelek za vodstvo in pripravo dela). V inve-k temu, da vsa dela v okviru mož- jekte in izdelali načrte za rekon- s tiči j skem planu za leto 1973 smo Včasih se naši fantje mehanične delavnice lotijo tudi nalog, ki niso enostavne ali pa nam jih drugod sploh nočejo narediti nosti planiramo za določeno časovno obdobje v naprej. Po reorganizaciji podjetja vklju- strukcijo in izboljšavo starih stro- predvideli denarna sredstva za za- jev in rezervnih delov. Kot rečeno, izdelujemo v naših čuje servisna služba tri delovne delavnicah nove stroje in naprave, enote: četek gradnje. Zaradi težav pri oskrbovanju obstoječih obratov z energijo in orodja in podobno. Pri sestavlja- nezadostne kapacitete energetskih — VZDRŽEVANJE, ki združuje n ju terminskega plana za izdelavo naprav za planirano razširitev ob-vse delavnice skupaj s pripravo le-teh pa nam delajo največ pre- ratov v okviru Save, bo pričel v in skladiščem, — ENERGETIKA, ki združuje projektivo in kotlovnico, — AVTOPARK, ki združuje transport in higiensko skupino. Tako je servisna služba izvajalec del, opravlja transportne usluge in dobavlja potrebno energijo za obe tovarni in je obenem tudi koordinator vzdrževalnih del med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Navedem naj nekaj najvažnejših del, ki smo jih izvršili v letošnjem letu: — Dokončno smo preselili še uporabne stroje iz obrata I v obrat II in IV. Nekaj teh strojev Pismo iz proizvodnje V sestav servisne službe sodijo zdaj tudi prevozi materiala. Na sliki je očitno, da fantje ne čepijo v pisarnah, ampak iščejo najboljše smo popravili in montirali na no- možnosti modernega transporta, va mesta. — Izdelali smo nove instalacije za paro, vodo, zrak in elektr. instalacije v obratu IV in zamenjali stare, neuporabne z novimi. — Preselili smo oddelek lepil in premazovalnice iz obrata I in ga uredili v obratu IV. Rekonstruirali smo odelek za umetno usnje. — V velopnevmatiki smo montirali 10 novih preš, jih usposobili za delo in preuredili parno instalacijo. V valjarni smo podaljšali verižni transporter. — Očistili smo tranformatorske postaje v obratu II in IV. —- Popravili smo šamotne obloge v vseh parnih kotlih, kemično smo očistili dva parna kotla in več vulkanizacijskih kotlov ter jih pripravili za inšpekcijski pregled. — Po zapisnikih oddelka za tehnično in zdravstveno varstvo smo opremili stroje z dodatnimi napravami. — Opravili smo nekaj večjih popravil na štiri valjčnem kalandru, na mikserju RSVDE 140, na prešah za veloplašče in zračnice. Nadalje smo popravljali reduktorje, kalupe, orodja, elektro instalacije, zgradbe, transportna sredstva ipd. Poleg teh popravil smo v delavnicah izdelali naprave, nove stroje, V uredništvo je prispelo drobno pisemce. Piše nam sodelavka D. M. Takole pravi: »Delam v velopnevmatikami pri velozračnicah. Pri nas v glavnem delajo dekleta v svojih haljah. Pravijo, da so tovarniške halje prevroče. Delno se strinjam z njimi, dodam pa naj še svoje mnenje: tovarniške halje se pri pranju zelo skrčijo, a le na dolžino, sicer pa so preširoke. Predlagam, da bi tovarna dala blago za delovno obleko in naj si jo da vsak sam narediti. Menim, da tako, kot je zdaj — v oddelku dela dvajset deklet in prav toliko je barv — ne zgleda prav lepo!« Doroteja, vaše pismo objavljam, obenem pa sem ga dal varnostnemu inženirju Rudiju Nadiževcu. Njegov odgovor tudi objavljam. »Strinjam se z opozorilom delavke glede tega, da so halje v poletnem času vroče, da niso izdelane po merah in vem tudi, da so barve delovnih halj različne. Vendar, kako problem v celoti rešiti, ne vem. Menim, da bi bilo brezsmiselno pripeljati krojača v tovarno in delati halje po merah. Vsi vemo, da se vsak tekstil, ko ga operemo, več ali manj skrči. V kolikor bi hoteli za poletne mesece imeti lažje halje, bi to pomenilo, da bi morali izdelati dvojne, to pa je razumljivo, precej povečan strošek. Nadaljnji predlog, da bi se razdeljevalo namesto halj kar blago, trdim, da ni sprejemljiv, ker bi bila potem mnogo boljša oblika dajanja nadomestila za delovne halje v obliki osebnih dohodkov. Nazadnje pa naj omenim še to, da se v varstvenem smislu kot osebna zaščitna sredstva šteje le tista sredstva, ki preprečujejo poškodbe ali poklicne bolezni. V tem primeru halje delavk (prav tako vse halje, ki jih nosijo uslužbenci) niso zaščitna sredstva, ampak delovna sredstva, ker ne varujejo našega zdravja, pač pa naše obleke.« Hvala in oglasite se še! Urednik V servisni službi so naredili kompleten konfekcijski stroj. januarju 1974 obratovati nov parni kotel, ki bo dajal 40 Mp pare na uro pri tlaku 80 atn s potrebno pripravo vode in skladiščenjem mazuta. Predvidoma po letu 1975 bomo postavili drugi kotel, ki bo imel enake — podobne kapacitete kot prvi, kakor tudi turboagregat moči 7 MW za proizvajanje električne energije. Tudi v transportu imamo težave. Največje preglavice nam povzročajo vozila, ki so dotrajana in so zaradi tega največkrat v popravilu. Z razširitvijo tovarne bomo morali povečati tudi interni transport. V ta namen bomo morali skupaj s tehnično službo izdelati čim prej projekt organizacije notranjega transporta za daljše obdobje. Veliko dela in časa bi nam prihranil tudi direktni prevoz vagonov iz železniške postaje v tovarno, dokler ne dobimo direktnega industrijskega tira. Poskus direktnega prevoza vagona smo že napravili; ta pa je pokazal ugodne rezultate. V novo ustanovljenih delovnih skupinah in na rednih, tedenskih sestankih vodij delovnih skupin razpravljamo o vsej tej problematiki, ki jo skušamo čim uspešneje reševati sami in s pomočjo skupnih strokovnih služb in obeh TOZD. Poleg te problematike razpravljamo v delovnih skupinah tudi o boljših pogojih dela, boljših medsebojnih odnosih in o socialni problematiki. Ob koncu leta želi servisna služba celotnemu kolektivu Sava srečno in uspešno novo leto 1973 Volitve v organe upravljanja V petek, 15. decembra, smo izvolili člane samoupravnih organov. Po reorganizaciji podjetja oziroma ob formiranju temeljnih organizacij združenega dela so v obdobju julij — december delali še prejšnji samoupravni organi. To je bilo poskusno obdobje delovanja temeljnih organizacij združenega dela. S 1. januarjem 1973 pa je reorganizacija tudi uradno potrjena, med TOZD pa je bil 16. decembra podpisan samoupravni sporazum (o njem bomo pisali prihodnjič). TOZD TAP, TOZD TTI in OZD OSS (organizacija združenega dela skupnih služb) imajo vsak svoj delavski svet (DS TOZD TAP, DS TOZD TTI in DS OZD OSS). V informatorju smo že objavili vse rezultate volitev, za širši krog bralcev pa objavljamo v glasilu člane delavskega sveta podjetja. Delegacija TOZD TAP Za 1 leto Kopač Ludvik Markovič Jože Prislan Franci Vizovišek Emil Za 2 leti Krek Pavel Sire Franc Skrbiš Peter Zorc Marjan Delegacija TOZD TTI Za 1 leto Bradač Albin Klemenčič Jože Onišak Anton Sure Jože Za 2 leti Jurgele Franc Lah Vlado Rančov Pavla Žumer Franc Delegacija OZD OSS Za 1 leto Golob Janez Klemenčič Tine Oman Franc Slapar Francka Za 2 leti Jurančič Zdenka Mikulič Branko Planinšek Alojzija Tolar Janez Was razgovor Drago Smodiš dipl. inž., vodja tehnološke priprave proizvodnje Predvsem v poslovnih pogovorih pogosto slišimo trditev: sodelovanje s Semperitom je zelo zadovoljivo! Toda, kakšen obseg je to sodelovanje doseglo v proiz- vodnji, tehnologiji, kakšni so načrti za prihodnje, pa prav gotovo mnogi ne veste. Iz teh razlogov sem za razgovor prosil dipl. inž. Draga Smodiša. 1. Od podpisa dogovora s Semperitom o poslovno tehničnem sodelovanju je poteklo 5 let. Povejte, prosim, v kakšni obliki in obsegu je doslej ta dogovor realiziran: — v proizvodnji, — v strokovnem sodelovanju. Pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju s Semperitom, ki je bila podpisana leta 1967, je potekla letos, julija meseca. Zaradi dosedanjih izredno zadovoljivih rezultatov in zaradi obojestranskega interesa smo se odločili za nadaljnje sodelovanje, in to na tak način, da smo ustanovili delovno enoto Sava-Semperit, ki jo gradimo s pomočjo skupnih vlaganj. Prvotna petletna pogodba je sestavljena pravzaprav iz dveh delov, iz: — proizvodne pogodbe in — pogodbe o tehnični pomoči. Drago Smodiš — naš sogovornik Po proizvodni pogodbi je Sava izdelovala pnevmatiko po naročilu Semperita in z njegovimi surovinami ter je dobila plačano le uslugo predelave. Kasneje pa, ko smo že povsem osvojili Semperitovo tehnologijo, pa smo plašče izdelovali iz lastnih surovin ter smo tako dobili plačano polno vrednost izdelka. V zadnjih treh letih smo na ta način izdelali nekaj stotisoč plaščev z imenom Semperit — Made in Jugoslavija, ki so jih poslali za prvo opremo najbolj renomiranim proizvajalcem avtomobilov v Evropi. Pogodba o tehnični pomoči je predvidevala: —■ prodajo vseh tehnoloških dokumentov, — prakso fizičnih delavcev, — Izpopolnjevanje strokovnih delavcev, — pomoč pri reševanju problemov na mestu samem. Moram reči, da je izvajanje pogodbe teklo zelo lepo. že v decembru 1967 smo prevzeli vso najnujnešo tehnološko dokumentacijo, v avgustu naslednjega leta pa smo pričeli že redno proizvajati plašče po Semperitovi tehnologiji. Na tem mestu naj ne pozabimo omeniti velike racionalizacije, ki smo jo dosegli na podlagi Semperitove dokumentacije pri skrajšanju vulkanizacijskih časov. Leta 1968 smo tudi formirali skupino 20 delavcev, ki je odšla na strokovno usposabljanje v Semperit za 6 mesecev in ki je kasneje znatno pripomogla pri hitrejšem osvajanju nove tehnologije. Istega leta smo tudi izdelali podroben program izpopolnjevanja strokovnih delavcev v Semperitu. Po tem programu je imelo 16 naših strokovnjakov priliko spoznati delo v Semperitu ter dobiti od svojih avstrijskih kolegov odgovore na vse probleme in nejasnosti. Naši strokovnjaki so imeli priliko tudi kasneje vsak trenutek obiskati Semperit ter rešiti določene probleme, ki so se pojavljali pri prenašanju oziroma adaptaciji tehnologije. Njihovi prizadevnosti je pripisati dejstvo, da pomoč na licu mesta s strani Semperita, ki bi bila seveda precej dražja, ni bila potrebna niti v enem samem primeru. Vse tehnične potankosti so uspeli uvesti le na podlagi lastnih opažanj in v Semperitu prejete dokumentacije. Tudi disciplinirano delo delavcev v proizvodnji je veliko pripomoglo k uspešnemu sodelovanju ]lilil]:l||||||?"" -f "i • iilliliil e^iiiij ■sr mladiH sebi Konferenca mladinske organizacije Sava 1 sprejela na svoji seji sklepe, ki bi nam še kako dobro služili v našem delu. Od takrat pa je minilo že nekaj mesecev in upam, da bo sodelovanje kmalu bolj uspešno. Opozoril je še na idejnopolitično usposabljanje mladih. Povedal je, da pri nas še mnogo premalo pozornosti posvetijo temu, tako da mnogi mladi ne vedo niti osnovnih stvari o naši samoupravni družbi, kako naj potem delajo na političnem področju. V Domu JLA je bila v petek, 8. decembra 1972, redna volilna konferenca mladinske organizacije Sava. Konferenco je pričel dosedanji predsednik Štefan Zrinski in predlagal delovno predsedstvo konference, ki je bilo soglasno izvoljeno: Bogataj Peter, predsednik le zaradi tega, ker nas je samo »peščica« od tisoč, kolikor jih predstavljamo. Pred dvema letoma sem si zadal nalogo, da aktiviramo čim širši krog mladih in ravno tukaj nismo uspeli. Slučaj je hotel, da naša konferenca so-upada s 3. sejo konference ZKJ o V razpravi je prvi sodeloval tov. Bavdek Boris, predsednik občinske konference ZMS Kranj, in pozdravil prisotne ter podal nekaj misli o nadaljnjem delu in možnostih, ki jih imamo za delo ravno sedaj po 3. seji konference ZKJ. Mile Milivojevič je mlade pozdravil v imenu sindikalne organizacije. Omenil je, da je mladina del sindikata in da je zaradi tega ustanovljena komisija pri ZK, ki bo izdelala program dela z mladino. Povedal je, da je pri nas mladinska organizacija zelo aktivna in sodeluje pri vseh odločitvah v podjetju. Mladi naj bi se v bodoče bolj angažirali v svojih delovnih skupinah, ki bodo mnogo prispevale pri kreiranju politike tovarne. Organizirana so predavanja z različnimi temami (za ZK so obvezna), na katere naj bi mladinska organizacija poslala čim več svojih članov. Povedal je tudi, da si moramo prizadevati, da v vrste ZK vključimo čim več mla- Osredotočenost ob razpravi na mladinski konferenci in Strmecki Silva ter Valentar Stane, člana. Iz poročila o dosedanjem delu je lahko ugotoviti, da smo na nekaterih področjih naredili izredno veliko, marsikatero nalogo pa smo morali. opustiti zaradi nezainteresiranosti mladih. Po razrešnici prejšnjim članom konference in njenih organov je bila na vrsti volitev predsednika in sekretarja mladinske organizacije ter predsednikov komisij. Medtem pa je dosedanji predsednik mladinske organizacije Sava tov. Štefan Zrinski prebral referat in poročal o zadevah in težavah, s katerimi se je srečaval v svoji mandatni dobi. Kot najbolj pereč problem je tov. Zrinski poudaril še tole: Vse preveč je mladincev, ki so samo po letih in s knjižico naši člani. Svoje interese — pozitivne, pa ne znajo oziroma nočejo uveljaviti v delu družbe, kot je naša. organizacij a. Naših interesov ne moremo uveljaviti mladih in njihovi vlogi v samoupravni socialistični družbi. Tudi mi smo se dogovarjali z našo organizacijo ZK o skupnih ciljih. Kot vodilno silo v naši družbi smo jo prosili za pomoč. ZK je dih. Tov. Ravnikar in tov. Veličkovič sta kritično spregovorila o organizaciji konference in o tem, da so bili predlogi za predsednika prepozno pripravljeni, tako da mladinski aktivi niso mogli razprav- Sklepe, ki so jih sprejeli mladi na svoji konferenci bomo objavili prihodnjič V okviru našega sodelovanja smo organizirali tudi nekaj izredno uspelih predavanj, katere so pripravili Semperitovi strokovnjaki. 2. le bilo pri tem veliko težav, katere, zakaj in kako ste jih odstranjevali na obeh straneh? Lahko trdim, da težav skorajda ni bilo; zato se imamo zahvaliti na eni strani relativno majhni oddaljenosti obeh podjetij, kar je omogočalo hitro reševanje vseh problemov, na drugi strani pa našim delavcem, ki obvladajo nemški jezik. Povedati moram, da se je zdelo sodelavcem Semperita skoraj neverjetno, da skoraj vsi naši ljudje razumejo, povečini pa tudi govore njihov jezik. To in pa dejstvo, da je pogodba zelo precizno urejala vse potankosti naših medsebojnih odnosov, je verjetno tudi odgovor, zakaj do težav skoraj ni prišlo. 3. Letos je bila podpisana pogodba o Semperitovih vlaganjih v Savo. Bo sodelovanje vedno obširnejše, kakšno oziroma kolikšno? Pogodba, podpisana letos julija med Savo, Semperitom in IFC, je samo logično nadaljevanje stare pogodbe, seveda z novimi cilji in v novi obliki. Sedanja pogodba je usmerjena predvsem k proizvodnji radialne pnevmatike, medtem ko je stara pogodba obsegala le izpopolnitev tehnologije za izdelavo diagonalne pnevmatike. Oblike sodelovanja so sedaj drugačne, rekel bi še ožje in pristnejše od dosedanjih, večja pa je tudi naša odgovornost, saj gre v tem primeru za nova vlaganja ogromnih sredstev, ki jih bo treba vrniti kredi-torjem. Ne bo odveč, če povem, da je tudi po novi pogodbi omogočeno našim delavcem iz proizvodnje in strokovnim službam izpopolnjevanje v Semperitovih obratih v Traiskirchnu. Prav ta čas se nahaja tam prva skupina naših konfekcionerjev, te dni pa pričakujemo njihov povratek v upanju, da so se priučili vseh veščin izdelave radialnih plaščev. Prav tako je odpotovala v Semperit tudi še zadnja skupina strokovnih delavcev, s čimer bo zaključen prvi krog strokovnega izpopolnjevanja na področju radialne pnevmatike. Intenzivno sodelovanje pa obstaja tudi na ostalih področjih, kot npr. pri načrtovanju nove tovarne, pri izboru najustreznejših strojev in naprav, pri planiranju proizvodnih stroškov in proizvodnje in ne nazadnje pri prodaji plaščev na tujih tržiščih, kar je za nas še posebej važno zaradi zagotovitve zadostnega priliva deviznih sredstev. J.š. Ijati o njih. Tov. Ravnikar je še opozoril na fluktuacijo. Menil je, da bi se morala mladinska organizacija bolj posvetiti delu z no-vosprejetimi mladinci in mladinkami. Oba sta spregovorila tudi o stanovanjskih problemih. Tov. Veličkovič pa še o nedisciplini. Zdenka Jurančič, predsednica delavskega sveta Sava, je opozorila na volitve in na to, da se morajo mladi potruditi, da bodo imeli ustrezno število v samoupravnih organih in da bodo ti mladi tudi aktivni. Za to pa bi bilo potrebno, da se po volitvah organizira seminar za člane samoupravnih organov. Omenila je, da mora biti informiranje čim boljše, ker je to eden od pogojev uspešnega dela mladinske organizacije. Predlagala je, naj predsedstvo, ko odloča o pomembnih zadevah, pokliče k sodelovanju strokovnjake za konkreten primer, tako bo odločitev lažja in tudi pravilnejša. Tine Renko je odgovoril tovarišema Ravnikarju in Veličkoviču in povedal, da bi morali sproti kritično obravnavati delo mladine, na konferenci pa bi se morali pomeniti o čim boljšem delu v bodoče, da se napake ne bi ponavljale. Mladi imajo namreč možnost, da pridejo na seje predsedstva mladinske organizacije in tam povedo svoje probleme oziroma predloge. Vinko Kepic je pozdravil prisotne v imenu zveze borcev in zveze komunistov. Povedal je, da se sklepi ZK nanašajo tako na ZK kot na MO, zato poziva mlade, da pomagajo uresničiti sklepe ZK o mladih. Opozoril je MO, da ne sme dopustiti, da bi kak problem (Nadaljevanje na 10. strani) Kdo je v letu 1972 prijavil iznajditeljski predlog? Leto sicer res še ni zaključeno, vendar se zelo hitro bliža koncu. V naslednjem sestavku boste lahko prebrali imena vseh tistih, ki so se v letu 1972 potrudili, našli čas in dobro voljo ter prijavili iznajditeljski predlog s tega ali onega področja. Imena vseh tistih, ki bodo prijavili predlog po 10. 12. 1972, bomo objavili v začetku prihodnjega leta, da bomo tako zajeli dokončno stanje prijav v letu 1972. V razvojno tehnološkem institutu smo v letu 1972 prejeli 24 naslednjih prijav: Ime Delovno mesto Tema Od naštetih predlogov so nekateri že rešeni, nekateri so še v postopku, nekaj pa je odklonjenih. Vsi navedeni sodelavci so prav gotovo prispevali k izboljšavi tehnologije, zato zaslužijo vso pohvalo. Strokovne komisije, ki obravnavajo prijavljene predloge, pozivamo, da v korist celotnega podjetja še hitreje delajo in s tem pripomorejo k ustvarjanju ugodnega vzdušja v zvezi z iznajdi tel jsko dejavnostjo. Vsem prijaviteljem hvala za sodelovanje! V novem letu 1973 želim vsem mnogo sreče in uspehov na vseh področjih, zlasti pa na področju iznajditeljske dejavnosti Nadja Markun 1 Berglez Peter TTI — umetno usnje 2 Mravlje Silvo OSS — TS, inženiring 3 Mravlje Silvo OSS — TS, inženiring 4 Sinkovič Jože TAP — TP 5 Gregorc Lojze TTI — TP 6 Šter Franc Luthar Miklavž TAP — vzdrževanje TAP — polizd. pnevm. 7 Krt Matko OSS — servisna služba Vidmar Ivan TTI — prešani izdelki 8 Sitar Franc TTI — vzdrževanje 9 Cuderman Vinko TAP — avtozračnice Nanašanje past Znižanje lastne cene za 5,20 — 12 Nov način izsekavanja Znižanje lastne cene za 6,00 — 16 T in 6,50 — 16 T Konstrukcijska sprememba tekstila za prekate ležalnih blazin Izdelava varnostne naprave pri odvijalni napravi na liniji K 8 Izboljšava izdelave termofor jev Izboljšava kvalitete ogrevalnih duš Utrjevanje potniških av-tozračnic PREBERI TUDI TI ! Zadovoljni? Kje pa! Pred seboj imate številko z vsebino, ki jo ima malo katero glasilo delovne organizacije. Pa veste, česa se bojimo? Da mnogi ne bodo zadovoljni z njo. V sedemletni praksi urednika sem sodeloval v številnih pogovorih in razpravah o našem delu. Vedno se pojavlja eno in isto vprašanje: kaj oziroma o čem pisati. Delavci v proizvodnji bi radi list, ki bi prinašal čimveč kratkih in preprosto napisanih informacij. Nekateri delavci v strokovnih službah bi radi čimveč ekonomskih in strokovnih informacij, drugi spet hočejo, da je glasilo nehote uradni list (nekdo že dalj časa vztraja, naj bi prepisovali, objavljali sklepe samoupravnih organov.). Vsi trije, ki delamo v uredništvu, si skupaj z odborom za informiranje prizadevamo, da bi bilo vsakega nekaj. Za vsakogar. Pozna morda kdo od vas javno delo, s katerim so vsi zadovoljni? Jože Štular Kadilci — gasilci A. Stojanovič, dipl. psiholog Človek in delo Nadja Markun 10 Šter Franc Štefanec Alojz TAP — vzdrževanje TAP — polizd. pnevm. 11 Kokalj Alojz TTI — prešani izdelki 12 Skaza Branko OSS — TS — RTI 13 Praprotnik Silvo TTI — TP 14 Lautar Valentin TTI — umetno usnje 15 Rakovec Marjan OSS — M — skladišče 16 Škofič Mira TTI — TP 17 Požek Jurij TTI — velopnevmatika 18 Peneš Marjan OSS — TS — RTI 19 Požek Jurij Golob Franc TTI — velopnevmatika TTI — prodaja 20 Rozman Franc Krt Matko Celestina Slavko TTI — prešani izdelki OSS — servisna služba TTI — prešani izdelki 21 Mravlje Silvo Požek Jurij OSS — TS, inženiring TTI — velopnevmatika 22 Tomažič Lojze TTI — KK 23 Zupan Aleš Sušnik Franc Veselič Anton OSS — TS, inženiring TTI — velopnevmatika TTI — velopnevmatika 24 Paušer Anton TTI — II Uporaba nožev na štiri valjčnem kalandru za gumiranje korda Nove oblike surovcev pri brizganju Racionalizacija vulkani-zacijskega postopka tovornih avtomobilskih plaščev Nov postopek izdelave deseniranih transportnih trakov Izboljšava hladilnih valjev nanašalnega stroja Izboljšava pri kompfeti-ranju avtomobilskih plaščev za izvoz Tehnološka izboljšava pri blazinah (opustitev skimanja) Povečanje produktivnosti pri vulkanizaciji ve-lozračnic na jedrih Merjenje debeline gumiranega korda na štiri-valjčnem kalandru v DE polizdelki avtopnevm. Predelava neustreznih velozračnic v pony zračnice namesto v kuponske obroče Izboljšava priprave surovcev za: 1. termoforje, 2. podplate in pete Izdelava topo spojenih velozračnic, vulkanizira-nih pod tlakom pare v kotlu (nov način izdelave velozračnic) Odprava zlepljenja podplatnih plošč po vulkanizaciji Uvedba novega postopka za konfekcijo pony in žičnih plaščev Uporaba žice 1,8 mm namesto 2,2 mm za konfekcijo plaščev 20 x 1,75 Običajno mišljenje o namenu dela, ki je prevladovalo že pred okoli 100 leti, bi lahko strnili v nekaj stavkov. Takrat so ljudje še menili, da je osnovni namen dela, da se človek nasiti in obleče, vse ostalo pa ni več pomembno. Mnogo jih je med nami, ki še sedaj mislijo tako. Ce se pa globlje ozremo v smisel dela, v motive in cilje, ki silijo človeka v delo, pa pridemo do presenetljivih ugotovitev. Zdi se, da človeka sili v delo neka notranja pobuda. Ce teh pobud, pravimo jim tudi motivi, ne bi bilo, bi človek obležal kot brezvoljno, mrtvo bitje, ki bi brez vsake aktivnosti kmalu izumrlo. Tudi ostala živa bitja imajo motive. Žival vsakodnevno odhaja iz svojega brloga, da bi si poiskala hrano, vodo in partnerja za ohranitev vrste. Ali tudi človek vstaja vsak dan iz istih razlogov, zapušča svoje stanovanje in odhaja na delo? Res je, da mora tudi človek zadovoljiti svoje osnovne motive. Mora jesti, piti, se zaščititi pred neugodnim vremenom itd. Toda, ali je to vse? Pravimo, da je človek postal človek, ko je začel delati. Delo mu je omogočilo, da si je razvil živčevje do zelo visoke stopnje. Stvari, ki so 'bile v začetku samo sredstvo za zadovoljitev bioloških potreb, so postale same sebi cilj. V začetku se je človek oblačil zato, da bi se zaščitil pred mrazom, danes se oblači tudi zato, da bi bil drugim všeč, da bi pridobil na ugledu ... Človek se danes ne more strinjati s tem, da bi samo jedel, pil, bil na varnem pred vremenom, skrbel za ohranitev vrste. Človek je radoveden, privlačijo ga neznane stvari zaradi samega spoznanja, zaradi ustvarjalnosti. Obnašanje človeka je tako zapleteno, da je težko reči, kateri motivi so v ospredju, kateri so potisnjeni v ozadje. Poleg bioloških motivov se pojavljajo še socialni, ravno ti pa vedno bolj prevladujejo. Postavimo si vprašanje: »Ali je kdo, ki bi bil pripravljen delati svoje delo normalno naprej, če bi nenadoma postal ekonomsko popolnoma neodvisen?« Le redki so, ki ne bi na to vprašanje odgovorili z ne. Mnogi primeri pa nas učijo, da so ljudje sicer v začetku poskušali lenariti, se zabavati, biti brez dela, prej ali slej pa so se zopet znašli ob kakšnem delu, večinoma pri tistem pred obogatitvijo. Kdor še vedno misli, da je služenje denarja edina in edino pomembna vzpodbuda za delo, ta ne bo nikoli razumel industrije kot celote, niti delavca kot posameznika. V bistvu je delo dejavnost, ki ima za nalogo ustvariti družbi določene dobrine in vključiti posameznika v medosebne odnose, iz katerih je družba sestavljena. Človeku je za dobro delovno moralo potrebno več kot smo dobri osebni dohodki in dobri delovni pogoji. Idealne vzpodbude za delo sicer ni, tudi materialne vzpodbude nehajo biti na določeni točki stimulativne. Zdi se, da zapadna kultura prodira tudi k nam. Dovolj dolgo se je pridigalo, da pomeni denar začetek in konec vseh želja. Torej, če nekdo ni zadovoljen s svojim življenjem, bo zahteval več denarja. Takšna zahteva pa lahko pomeni, da je nekaj potrebno, česar se še sami ne zavedamo. Zaradi tega lahko pogosto opazimo, da delavci v tovarnah, kjer prevladuje slaba delovna morala, znova in znova zahtevajo zvišanje plač, čeprav so le-te že višje od plač vseh sorodnih podjetij. Z drugimi besedami, delavci menijo, da so upravičeni do odškodnine — za vse neprijetnosti, ki so jih deležni. Pomoč Ekonomsko administrativnemu šolskemu centru Kranj je odbor za delitev sredstev skupne porabe odobril 1000 din finančne pomoči za socialno ogrožene učence, ki imajo v šoli zelo dobre učne uspehe. 20 in 25 let v Savi V letošnjem letu bo 21 Savča-nov praznovalo 25-letnico zaposlitve v SAVI, devet žena 20-letnico, 29 delavcev pa je v letošnjem letu dopolnilo starost 50 let. |R)i tfgpms >