20 LEI mLADinSHIH DELOUIHH BRI6AD če hočemo biti točni, bo 20-letni jubilej prve mladinske delovne akcije v Jugosla-viji šele letošnjega avgusta. Toda nahajcf mo se sredi tedna mladinskih delovnih brl-Mad (od 24. III. do 1 IV. 1962), zato je prav, če ob tej priliki z nekaj besedami opozorimo na to, kako dolgo pot so mla-dinske delovne brigade že prehodile ter kako lepa in uspešna je bila ta pot. Ra-zumljivo je, da med mladinske delovne brigade štejemo tudi študentske, ki so v vseh velikih delovnih akcijah imele enako-vreden delež. Z ramo ob rami z delavsko in kmečko mladino so študentje pomagali graditi veliko število ključnih gospodarskih objektov ter pri tem z vso ostalo mladino spoznavali učinek skupnega dela tisočih mladih rok na prekopanih kubičnih metrih zemlje in ne nazadnje — spoznavali ta uči-nek tudi na sebi. Da, zgradili smo velike stvari, zgradili smo naš o Jugoslavijo in zgradili smo sami sebe. V prvih povojnih letih se je geslo jugoslovanskih mladih Ijudi »Prvi v revoluciji« dopolnilo z besedami »Prvi v izgradnji«. In tako, kot med NOB je bilo tudi tu treba neštetokrat začeti iz nič. Raz-lika je bila samo v tem, da nas je bodrila velika zmaga jugoslovanskih narodov, ve-deli smo. da je najhujše za nami, da nam bo zdaj & vsakim metrom nove ceste, z vsakim pragom nove železnice in z vsakim kamnom ali opeko za novo tovarno ali hi-drocentralo, lepše. Mladina, ki se je prva leta po osvoboditvi udeleževala velikih de-lovnih akcij, je vse to vedela, zato ji ni bilo težko, če je marsikdaj odpovedala pre-skrba s htano, če je bilo treba delati 10 in več ur na aan. Takrat še nismo imeli stro-jev, takrat so vsa ta dela navdušeno opra-vile mlade roke in si pri tem pomagale le 3 najprimitivnejHm orodjem. DeSurstvo je bilo treba opravljati budno, s puško v ro-ki, ker so pri nas takrat še rovarili ostanki reakcionarjev, ki jim Ijudska oblast ni bila všeč. Jugoslavija je naglo napredovala. Iz leta v leto smo bili priče večji industrijski pro-izvodnji in večji gospodarski moči naše domovine. Mladi so bili ves čas ponosni na svoj delez pri teh uspehih in ga vsako leto dopolnjevali z novimi gospodarskimi in športnimi objekti. čisti delovni efekt je vsako leto bolj stopal v ozadje in se čeda-Ije bolj prepletal z novimi momenti. Po-leg idejno vzgojnega dela smo v brigadah vse več časa posvečali tudi kulturi, športu, spoznavanju krajev in Ijudi, tako tistih, ki so z nami živeli v naselju, kot domačinov. Kovale so se vse tesnejše bratske vezi. Pre-nekatera skupina naših brigadirjev je v Srbiji ali Makedoniji s svojimi nastopi po domačih vaseh ustvarila trajne prijateljske stike ,ki se izražajo tudi na tak način, da nek kmet iz Južne Srbije vsako leto pošlje nekemu brigadirju Ijubljanske študentske brigade velik paket in ga vabi na obisk. Ljubljanske študentske brigade so v zadnjem desetletju zgradile študentsko na-selje v Ljubljani, do leta 1958 pa s pomoč-jo pokrajinskih študentskih klubov izvedle vrsto lokalnih delovnih akcij, od takrat pa spet sodelovale na avtomobilski cesti Brat-stva in enotnosti. V vsem tem času pa smo sodelovali tudi na pomembnih repu' bliških delovnih akcijah v Sloveniji. šte-vilke nam povedo, da so se leta 1958 ude-ležile zvezne delovne akcije tri naše štu-dentske brigade, naslednje leto štiri, leta 1960 prav tako štiri in lani tri brigade. V teh letih smo dali tudi devet brigad za lokalne delovne akcije. Skupaj z vodstve-nim in tehničnim kadrom se je vseh teh delovnih akcij udeležilo 2291 študentov Ijubljanskih visokošolskih zavodov. Načrti za letošnje leto so že znani. Razumljivo je, da bodo 20-letnici mla-dinskih delovnih brigad letos posvečene vse manifestacije in tekmovanja na zvesnih in lokalnih delovnih akcijah. Velik fubilej nam bo v letošnjem letu dal tudi velik« pobude za še večje uspehe na vseh podrofr jih udejstvovanja mladinskih delovnih bi+ gad. FRANČEK LASBAHER Dan mladosti Letos bolj svečan kot kdajkol Praznovanje dneva mladosti, 70-let-nice tovariša Tita, bo letos nad vse slovesno in bo trajalo od 7. IV. pa tja do predaje štafetne palice na cenh tralnem stadionu JLA v Beogradu in še čez. To ne bo samo praznik jugoslovanske mladine, ne bo samo nad 7.000 km poti, po kateri bo šla štafeta, ne bo samo tiso-če in tisoče mladih ljudi, ki si bodo pre-dajali pozdrave za dragega tovariša Tita. Dan mladosti postaja vse bolj praznik vseh jugoslovanskih narodov, postaja sim-bol naših skupnih prizadevanj, našega po-ieta. Letos se izteka 70 let življenja, ki je postalo dragocena lastnina naše napredne, socialistične čutnosti. V njem je pooseb-ljena naša zatiranost, naše nečloveško trp-ljenje, naš upor, socialistična revolucija, naše zmagoslavje, bratstvo jugoslovanskih narodov, borba za mir in prijateljstvo med narodi, toplo človeško čustvo, naša mladost. V tem življenju je poosebljena naša bodočnost, naše resnične perspektive. Dan mladosti je torej praznik medsebojne povezanosti, praznik naših uspehov, velike resnične ljubezni do tovariša Tita, pra-znik mladosti, praznik mladih. V Sloveniji bomo začeli praznovati Daa mladosti 7. aprila. Takrat bo izpred jes9« niške železarne krenila na pot štafeta mlar dosti. štafeta bo v Sloveniji prepotovala 745 km, šla bo \z Jesenic skozi Kranj, Ka« mnik, Velenje, Dravograd, Maribor, PtuJ, Zidani most, Novo mesto, Kočevje, Ljub-ljano, Postojno in Koper, do Mosta OB Draganji, kjer jo bodo prevzeli mladinci iz Hrvatske. Poleg tega bomo imeli v Slo-veniji še dve republiški štafetl. Prva bo krenila na pot iz Gornje Radgone skozi Mursko Soboto, Ljutomer do Ptuja, kjer se bo priključila zvezni štafeti. Ta štafeta bo prepotovala 71 km. Druga republiška štafeta bo krenila na pot na izviru SoČe in bo potovala skozi Trento, Novo Gorico, Šempas, Ajdovščino^ Vipavo, Razdrto do Postojne, kjer se tod priključila zvezni štafeti. P^ *¦-» štafete bo dolga 174 km. Proslavljanje Dneva mladosti dobiva ia leta v leto vse širši značaj. V Sloveniji so tako predvidene še posebne svečanostl v Celju, Novi Gorici, Ljubljani in Kopru. Pa tudi po posameznih občinah in manj-ših krajih bodo z raznimi prireditvami, ki se bodo raztegnile vse tja do poletja, nad vse slovesno počastili Dan mladostL DRU2BEN0 UPRAVLJANJE V STUDENTOVSKEM NASELJU Za bolj aktivno sodelovanje Kdor je prisluhnil dogajanjem v štu-dentovskem naselju, kdor je prihajal na letae skupščine, sestanke aktiva ZK in se je za ta vprašanja nekoliko zanimal, je lahko ugotovil, da tu nekaj ni v redu. Po-gosto se je dogajalo, da so bile razprave na skupščinah in drugih sestankih vse prej kot konstruktivne. študentje so raz-pravljali o vprašanjih, ki največkrat niso Imela zadostne teže, napadali prizadevanja uprave, negodovali in drobtinčili. Pa tudi predstavniki upravnega odbora in uprave mnogokrat niso ravnali bistveno drugače. Tu je potrebno poudariti, da je zavod v zadnjem času preživljal neke vrste krizo. Prehod na samostojno finansiranje je go-tovo sprožil nekatera vprašanja, ki so pcvzročala vodstvu vedno dovolj pregla-vic, študente pa prizadevala tam, kjer so najbolj občutljivi. Dogajanje v Naselju je kazalo, da se tako kot doslej, teh vpra-šanj ne bo moglo dobro razrešiti. Prav sedaj pa kaže, da se bo v Naselju verjetno marsikaj spremenilo. Študentovski svet v Naselju se že dlje časa ukvarja z vprašanjem razširitve druž-benega upravljanja. Prizadeva si, da bi ustvaril pogoje in možnosti za aktivno vključitev v upravljanje čim širši krog Študentov. Tu je potrebno začeti že pri upravnem odboru. V študentovskem na-selju je sedaj okrog 1.500 študentov, ven-dar je bil dosedanji sestav Upravnega od-bora tak, d? sta bila v njem samo dva stanovavca l aselja. Prav tako je imel v Upravnem odboru dva člana Občinski Ijudski odbor Vič, enega OLO Ljubljana itd. S prehodcm :ia samostojno fmansi-ranje se je torej že tu pokazaio nesKladje, Upravni odbor vabil na svoje seje š» dru-ki ni bilo brez posledic. Res je. da je ge študente, kjer so lahko razpravijau, da je nudil na vpogled zapisnike svojih sej, vendar je vse to še vedno dajalo vtis upravljanja v imenu študentov. Tu so bili verjetno tudi vzroki za tako borno sode-lovanje študentov na zborih koristnikov. Nov sistem upravljanja Pred kratkim je bil v študentovskem naselju sestanek Studentovskega sveta, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Kura-torija, Uprave in Univerzitetnega odbora Zveze študentov. Na sestanku, ki ga je vo-dila predsednica študentovskega sveta Ivanka Vrhoviščak, so razpravljali na te-melju materiala, ki je plod požrtvovalne-ga dela Študentovskega sveta. V Upravnem odboru bodo odslej štir-je predstavniki študentov iz Naselja, po leg tega pa še en predstavnik Univerzitet-nega odbora Seveda bo tudi sedaj vpra-šanje vloge študentov v Upravnem odbo-ru odvisno predvsem od njihove sposob-nosti in pripravljenosti. V zvezi s sesta-vom Upravnega odbora, to zadeva pred-vsem eksterne člane, bi kazalo pripomniti, da bi morali biti ti predstavniki Ijudje, ki hočejo biti udeleženi pri reševanju teh vprašanj in ne taki, ki jim to predstavlja le odvečno funkcijo. Poleg sprememb v Upravnem odboru pa se bo v Naselju formiralo še večje šte-vilo svetov v blokih, menzi, servisnih de-javnostih. Sveti v blokih bodo sestavljeni iz študentov, snažilk in hišnika, prav tako bodo sodelovali študentje v svetih mense in svetu servisnih dejavnosti. Vsi pred-stavniki svetov bodo člani Študentovske-ga sveta, ki verjetno ne bo sestavljen iz-ključno iz študentov. To je v grobih ob-risih nakazana shema družbenega uprav-ljanja v naselju. Učinkovitost je odvisna od vsebine, dela in sposobnosti študenta Nič novega ne bi povedali, če bi dejali, da je napredek pri reševanju vseh mogo-čih vprašanj, ki se v Naselju porajajo, odvisen predvsem od vsebine, ki jo bomo dajali tem novim oblikam, od zavesti in sposobnosti ljudi, ki bodo delali v vseh svetih. Če strnemo glavno misel, ki je vo-dila k razširitvi upravljanja v Naselju, bi lahko dejali, da gre pri tem za bolj aktivno in širšo pritegnitev študentov k gospodarjenju te ustanove. S prehodom na izključno samostojno finansiranje, kar ni več daleč, je to nadvse pomembno. Gre namreč za to, da damo slednjemu študen-tu možnost soodločanja pri gospodarjenju s sredstvi, ki jih sam plačuje. Ce se bo tega posluževal ali ne, je njegova osebna stvar. Verjetno pa se bo tudi to odražalo na njegovem žepu. Preden pa bodo sveti po blokih lahko začeli uspešno delovati, bo potrebno ure-diti še mnogo težav, ki so potrebne za gospodarjenje v okviru enega bloka. Naj navedemo samo nekaj primerov: potrebno bi bilo kategorizirati sobe. To je bilo že povsod izvedeno, le v Naselju študent še enako plačuje za sobo v bloku, ki je bil zgrajen lansko leto in za sobo v onem, ki je star že nad 10 let in soba ni tako kom-fortna. Pa tudi v enem bloku so sobe raz- ŠTUDIJ TUJIH JEZIKOV Lektorji: stanovanje, plače... 2e v 5. številki Tribune ste pisali o mo-dernizaciji pouka tujih jezikov. Prejšnji članek se je dotaknil predvsem tehničnih pripomočkov, vendar menimo, da ima problem tudi drugo plat. Tokrat bi hoteli spregovoriti o lektorjih. Kdorkoli študira tuj jezik, bo gotovo priznal, da je pri tem nadvse potrebna pomoč lektorja. Če se hočemo zares na-učiti tuj jezik, moramo slišati živo govo-rico. To nam najlažje predstavijo tisti, ki že od rojstva govore ta jezik. Torej angle-ško Anglež, francosko Francoz, nemško Nemec. Naloga lektorjev je tudi v tem, da predstavi tudi literaturo, narod, njegove navade in kulturo. Na Filozofski fakulteti imamo tri lek-torje-tujce: za angleščino, francoščino in italijanščino, nimamo ga pa za nemščino. Res je, da zna nemško veliko Slovencev, da imamo dobre profesorje za nemščino, to-da živ jezik se neprestano spreminja in zelo težko je do potankosti spoznati finese tujega jezika in ga pravilno interpretirati. Zato povsem upravičeno postavljamo za-htevo po lektorju za nemščino, ki naj bi bil Nemec ali Avstrijec. Dobiti lektorja pa ni tako lahko, kajti stalni spremljevavci tega vprašanja so stanovanje in plače. Predvsem stanovanje. Tako stanuje lektor za francoščino v štu-dentskem naselju, kjer res niso najboljši pogoji. Drugi lektorji pa menda plačujejo stanovanja po deset in več tisočakov. Kljub tako perečim vprašanjem pa me-nimo, da je nadvse potrebno, da se poskr-bi za zadostno število lektorjev, kajti tu ne gre sarno za sredstva in stanovanje, ampak tudi za štiidentovo znanje. Tega pa nikoli ne smemo pozabiti. fu. V Novem Sadu je bil 16. in 17. marca V. plenum Skupnosti jugo-slovanskih univerz. Glavni predmet razprav na tem zasedanju je bil nov sistem nagrajevanja v visokem šolstvu. O teh vprašanjih je po-drobno razpravljal tudi Univerzitet ni svet (in nimamo namena še enkrat pisati o teh problemih.) Na sliki: predstavniki ljubljanske univerze na zasedanju v Novem Sadu med odmorom. lične. Podobno je s porabo električne ener-gije in vodo. Poglavje zase je odnos stano-valcev do inventarja, čistoče v toaletnih prostorih itd. Ni pa prav vsa krivda na tej strani. Prav tako bo potrebno marsi-kaj izboljšati pri delu snažilk in hišnikov. Tu mislimo na razna popravila, zamenjave in podobno. Potrebno bo torej podrobno razčleniti ni pripraviti še mnogo mer, ki bi postale nekako osnove za boljše gospo-darjenje. Še enega vprašanja bi se radi dotaknili ob tej priliki. Cisto ob strani, pa vendar, se z razširitvijo upravljanja in vključitvi-jo širšega kroga študentov v to, pojavlja bojazen, da bi se nanje prenesla tudi ci-sto vsa odgovornost, da bi bila v bodoče izključena vsaka, tudi konstruktivna kriti-ka na račun dela uprave. Bojazen je mor-da neutemeljena, vendar je potrebno po-udariti, da razširitev družbenega upravlja-nja nikakor ne bi smela kakorkoli vplivati na to, da bi uprava izgubila iz vidika dej- stvo, da je študentovsko naselje še vedno neka specifična ustanova. Z razširitvijo družbenega upravljanja v Študentovskem naselju dobiva tudi štu-dentovski svet bistveno novo funkcijo. Poleg že dosedanjih nalog se bodo pred ta študentovski organ postavile še nove. Po vsej verjetnosti pa bodo te nove nalo-ge veliko težjega značaja kot so bile do-sedanje. Gre prvenstveno za vlogo neke subjektivne sile, ki bo sposobna ves ta sistem speljati iz začetnih težav do kar najbolj učinkovitega delovanja. Naj ob koncu zapišemo še naše mne-nje. Z vsem tem ne bo lahko. Potrebno bo velikih sugestij, svetovanj, pogovorov, sestankov in potrpljenja. Kadrovsko vpra-šanje bi bilo rešiti najbolj uspešno in do-biti sposobne ljudi za te organe. To je nadvse potrebno in začetek gotovo ni pre-uranjen. Stane čehovin Repuhliška konferenca ZŠJ živa potreba po tesnejšem sodelova-nju študentov v republikah je prišla do izraza tudi v novem statutu ZŠJ, sprejetem na V. kongresu, ki je bil nedavno v Ljubljani. Prav gotovo so danes vprašanja v visokem šolstvu tako živa in aktualna, da zahtevajo ze-lo redno, aktivno angažiranje študen-tov pri njihovem reševanju. Kljub te-mu, da zadevajo ta vprašanja celoten visokošolski sistem pri nas, je položaj v posameznih republikah dokaj razli-čen in samosvoj. Posplošeno in poeno teno reševanje in urejanje stvari zelo verjetno ne bi dalo pričakovanih rezul-tatov. In ob vsem tem je skoraj nera-zumljivo, da je bila do nedavnega po-vezava med mariborskim odborom viš-jih šol in Centralnim odborom, oziro- 0bveščamo vse cenjene odjemavce, da smo 30. marca tega leta odprli v LJUBLJANI, Vošnjakova ulica 2 novo specializirano trcjovino ki bo imela na zalogi gume in zračnice vseh dimenzij ter ves ostali drobni material iz gume in plastičnih mas za opremo av-tomobilov. UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA VOLAN, Ljubljana ma našim Univerzitetnim odborom in Centralnim odborom tesnejša tn bolj organizirana, kakor povezava študen-tov mariborskega in ljubljanskega vi-sokošolskega centra. Podobno je bilo tudi s samimi visokošolskimi zavodi in ustanovami, ki so zaradi tega, ker so čutili enake probleme, pred nedavnim ustanovili neformalno Skupnost viso kega šolstva LRS. Na sestanku v prvi polovici marca so se predstavniki študentov iz Mari-bora in Ljubljane dogovorili o nujno-sti ustanovitve republiške študentske konference, ki naj bi kot občasna in- j stitucija imela izrazito delavni značaj. 1 Prvič naj bi bila že 20. aprila v Mari-boru. Obravnavali naj bi predvsem najbolj aktualna vprašanja visokega šolstva. Poseben poudarek pa naj bi bil posvečen vprašanju položaja in vlo-ge višjih šol v sistemu visokega šol- i stva in vprašanju vsebinske reforme 1 visokošolskega študija. Gre torej za vprašanje preureditve štuciija dejan-skim potrebam in zahtevam prakse, potrebam spremenjenega produkcij-skega procesa in potrebam vse inten-zivnejšega družbenega razvoja. Konferenca bi morala dati organi-zaciji ZŠJ smernice za nadalnje delo in aktivizacijo pri vsestranskem reše-vanju teh vprašanj in zavzeti stališča do nekaterih aktualnih pojavov in re-zultatov, ki so vidni že na J-°j stopnji procesa spreminjanja profila in vsebi-ne visokošolskega študija. Ob tem pa bi morala reševati tudi nekatera spe-cifična vprašanja študentov kot so n.pr. kreditiranje in sploh materialna vprašanja študentov, ki neposredno vplivajo na študijske uspehe mladega človeka. Pomembno je, da je do sklicanja konference prišlo, s tem so nakazane nove smeri razvoja organizacije ZšJ v naši republiki, obenem pa je nekje nakazana tudi vsebina njenega bodoče-ga dela. M. Kučan LOJZE SOCAN je bil prvi Ijubljanski študent, * ki je preko AIESEC (mednarodna organiia- J-^ cija študentov ekonomije) preživel 6 mese- •••••v cev na proksi v Združenih državah Amerike. :::::i:ik V tej številki pričenjomo objavljati nekaj s::::::::t^ vtisov in opažanj o sodobni ameriški družbi. :::::::::L:^ Na sliki: Šfudentovski dom v Bostonu, zgra- :::::::::• jen v značilnem starinskem bostonskem ::::i':* siogu ::: Ameriške univerze in njihovi študentje Ni dvoma, da je gospodarski razvoj v tej deželi odločilnega pomena pri obliko-vanju takega univerzitetnega sistema, či-gar organizacijska oblika je vsklajena z odnosi v gospodarstvu, kateremu daje strokovnjake, kakršne le-ta v praksi po-trebuje. Ker je za ameriško gospodarstvo zna-čilno, da ne razpolaga samo z vodilnimi tehničnimi dosežki, s čemer se lahko pri-merja s Sovjetsko zvezo, ampak, da jih v izredno kratkem času realizira in masov-no izkorišča v praksi. To se pravi, da je takemu gospodarstvu potreben ne samo številen in specializiran znanstveno razi-skovalni kader, ki odpira nove perspekti-ve, ampak tudi široka masa ozko in naj-ožje spečializiranih strokovnjakov, organi-zatorjev - tehničarjev, ki realizirajo teh-nične dosežke za tekoči trak. Na vseh večjih in pomembnejših uni-verzah ZDA je študij trostopenjski in sicer traja I. stopnja štiri leta, v katerih se pri-dobi »college degree«, druga stopnja za pridobitev »master's degree« traja dve ieti, z zadnjo, tudi dvoletno stopnjo pa se do-seže »doctor's degree«. Marsikdaj beremo ali pa se lahko sami v pogovoru ali pri delu prepričamo o izred-no ozki specializaciji in enostranosti zna-nja in sposobnosti, s katerim razpolaga diplomant ameriškega collegea, ne glede na vrsto fakultete. To se pravi, da štiri-letni colleg« ustvarja predvsem visoko- sega v skrajnih primerih do 91 odstotkov. To se pravi, da družbeni sistem v ZDA predvsem z indirektnimi ukrepi stimulira sklade in sredstva, namenjena univerzitet-nim in znanstvenim ustanovam, kot tudi raziskovalnemu delu v podjetjih samih. Tak sistem podpore omenjenim ustano-vam je vzrok, da so najslavnejše univer-ze, kot »Harward University«, »Yale«, »Co-lumbia University« itd. privatne ustanove. Zaradi renomeja so tudi šolnine zelo dra-ge, saj znaša na Harwardski univerzi let-na šolnina okrog 1000 do 1500 dolarjev, kar pomeni, da je ne zmore vsakdo in je ta ustanova poznana kot šola »upper-upper« ali vsaj »upper« razreda v tej deželi ali pa izrednih taientov, katere »Harward University« sama štipendira. V zadnjem času pridobivajo na pome-nu in številu tudi državne univerze z znat-no nižjo šolnino, ki omogočajo študij tudi mladini nižjega socialnega položaja. Kljub temu, da država že posega k reševaniu te-ga vprašanja (vzroki: na primer v SZ di-plomira letno 3-krat več inženirjev kot v ZDA), in uvajajo tudi različne oblike šti-pendiranja in kreditiranja, je jasno, da je precej velikemu sloju državljanov ZDA študij na univerzi onemogočen zaradi pre-šibkega finančnega položaja. Seveda pa so izvzeti primeri izrazite nadarjenosti in sposobnosti, kjer pa je za uspeh potrebna tudi močna volja in prizadevnost takih predstavnikov socialno šibkega sloja. kvalificiran in ozko specializiran organi-zacijsko-tehnični kader, v nadaljnjih dveh stopnjah pa se kandidati vse bolj nagibajo k teoretičnemu in znanstveno-raziskoval-nemu delu. Taka struktura ameriškega univerzitetnega študija ima korenine v prej omenjenem gospodarskem sistemu, kateremu so osnova gigantska podjetja — najčešče delniške družbe z najmodernejšo tehnično opremo in najvišjo produktiv-nostjo, a izredno uspešno notranjo decen-tralizacijo (n. pr. v delniški družbi Du Pont se več enot ukvarja z raziskovalnim delom za uvedbo istega postopka). Taka podjetja lahko dajejo tudi ogromna sred-stva ne le za raziskovalno delo v lastnih laboratorijih, ampak tudi znatna sredstva univerzam in znanstveno raziskovalnim in-stitucijam, kajti ti skladi so oproščeni davkcfv na dohodek, kar znižuje davčno stopnjo na čisti dohodek podjetja, ki do- Nadaljna značilnost je zaposlenost ame-riških univerz, tako, da večina dejansko ntma počitnic, kajti po končanih rednih predavanjih se začne izredna, kot tudi večerna univerza. S tem imajo predvsem zaposleni dokaj dobre možnosti nadaljnje-ga usposabljanja. Razne oblike študija pa zavzemajo lahko tako širino predvsem za-to, ker je dobro rešen problem predava-teljskega kadra, ki ga v glavnem sestav-ljajo ljudje iz prakse. S tem pa ne smemo razumeti »Ijudje iz prakse« v našem sml-slu, kjer kljub reformi in inverziji našega univerzitetnega študija pogosto še pred-stavlja predavateljski kader s teoretični-tni problemi eno, kadri zaposleni v praksi, pa drugo delovno področje. Naredili bi napako, če bi rekli, da izvira v ZDA velik del predavateljskega kadra izključno lz prakse, kajti na mnogih univerzah, pred-vsem v I. stopnji, se profesorji hkrati all pa izmenično ukvarjajo s problemi v pra-ksi, v znanstvenih inštitutih ali raziskoval-nih laboraiorijih. Seveda pa moramo upo-števati — v primerjavi z našimi univerza-mi — ugodnejše objektivne in zgodovinske pogoje za pridobivanje predavateljskih kadrov na ameriških in angleških univer-zah. Tudi študentje, predvsem pa njihovi so-cialni in študijski pogoji, se razlikujejo od evropskih standardov. Na primer, v Bosto-nu je najlaže spoznati takozvano študen-tovsko četrt po množici starih in močno karamboliranih avtomobilcv. Skoro vsak-do ima avto, pa tudi če ga je kupil za 100, 50 ali 30 dolarjev. To so za nas kaj nera-zumljive cene, toda ameriška serijska vo zila po 10 letih ne predstavljajo nobene vrednosti več, zato jih večkrat samo še študentje rešijo »avtomobilskih pokopa-lišč«, neredki pa so tudi primeri »onemo-glosti«, tako da »križarko«, ki obtiči na cesti, spravi na pokopališče šele policija. Le manjši del študentov stanuje v štu-dentovskih domovih, kjer je sicer hrana znatno cenejša — le okrog 3 dolarje dnev-no, toda stanovanje za ceno okrog 50 do-larjev tedensko že dbsega normalne cene privatnih stanovanj, zato študentje najče-šče stanujejo po 2 ali 3 skupaj, tako da imajo svoje sobice in skupno kuhinjo, opremljeno z več kuhalniki in frižiderji. Mnogi fantje postanejo »kuharski eksper-ti« in po diplomi in poroki navadno obdr-žijo mesto »glavnega kuharja in pomivača posode v družini«. Najti stanovanje ali sobo, predvsem v starejših mestih ne predstavlja problema, razen kar zadeva denar, saj ima vsaka druga stavba v »študentski četrti« tablico za oddajo sob ali stanovanja, v sezoni pri-hoda rednih študentov pa na primer glav-ni bostonski dnevnik objavlja tudi do 20 strani oglasov za rentiranje sob. Ameriški študentje niso organizirani ali vsaj tesneje povezani, kot je to v Evro-pi. Najmočnejše so razne športne organi-zacije, kjer so predvsem poznana društva ameriškega nogometa univerz Harward in Yale. Nadalje obstojijo razni biroji za so-cialno pomoč študentom, ki je predvsem v tem, da socialno šibkim preskrbijo raz-na honorarna dela. Sicer pa mnogo študentov eno ali več let dela, da zasluži-jo dovolj denarja za stroške študija. V zadnjih letih se zelo poživlja mednarodno sodelovanje in izmenjava študentov, pred-vsem z Evropo. Značilno je, da se štu-dentje za take študijske ali privatne izme-njave zelo zanimajo, kajti dandanes se vedno pogosteje sliši o napredku in go-spodarskem razvoju Evrope — Skupni trg, veliko vesti, čeprav malo politično objek-tivnih, kroži o socialističnih državah, o položaju v • Južni Ameriki in Japonski. Pred Američane se torej postavljajo vpra-šanja, kako obdržati ali še celo povečatl gospodarski primat, še bolj pa seveda rav-no mlade Ijudi zanima, da bi globlje oseb-no spoznali te dežele in na svoje oči vide-li nova dejstva. Lahko bi rekel, da so Američane ti dogodki v svetu zbudili iz sanj in uživanja na lovorikah najbolj raz-vite države. Zato so vedno bolj pogostl študentje, ki znajo francosko, Špansko, nemško, niso pa redki, ki se resno ukvar-jajo tudi z ruščino in pravijo. da so tl najbolj dalekovidni. (Nadaljevanje prihodnjič) Vojna v Alžiru je končana Vojna se nadaljuje »Akcija mladine in študentov vsega sveta je bila važen faktor pri krepitvi našega boja,« je iz-javfla UGEMA (Generalna uni-ja alžirskih muslimanskih štu-dentovj. Te besede veliko pov zaslu-gi vojne raztreseni po vsej Evro-pi. Največ pa jih je seveda v Maroku in Tuniziji, kjter živijo v neznosnih socialnih razmerah in so v vseh ozirih odvisni od svoje organizacije. UGEMA pa je do-bivala vso poinoč od nacional-nih študentovskih unij in od obeb mednarodnih organizacij, COSEC in IUS (mednarodna zveza štu-dentov). Prvega novembra 1954 je alžir-sko Ijudstvo prvič prijelo za orožje, da bi si pridabilo suvere-nost in svobodo. Ta dan je bil na Deveti mednarodni študentovski konferenci proglašen za »-Dan solidarnosti z alžirskimi študenti pri njihovem boju«. Študentje vsega sveta so bili ponovno po-zvani, da podpro boj alžirskih študentov za teritorialno in kul-turno enotnost, proti kolonializ-mu in nasilju. Na sivojem drugem kongresu leta 1956 je UGEMA v resduciji poudarila, da je kolonializem edini vir revščine v Aližirijl in da je nepjsmenost negacija na-cionalnega dosfojansiva, pouda-rila, da je boj alžirskega naroda boj za priznanje narodne suvere-nosti. Kongres je zahteval pro-glasitev neodvisnosti Alžirijc, izpiistitev zaprtih alžirskih patri-otov, pogajanja z začasno alžir-sko vlado. Franco&ke oblasti so pritisk na študenfe še poostrile, študenije pa so odgovarjali s štrajki V« demomiracijami. Tiso-či alžirskih študentov in int«lek-tualcev so bili pripeljani v zapo-re in koncentracijska taborišča. Odkar obstoji UGEMA, kljub preganjanju in kljub svojemu ne-stalnemu seoežu, ni prenehala z bojem za n«odvisnost in s pod-poro študentom-beguncein v Tu-niziji, Maroku in v drugih drža-vah. Zgodba o alžirskih študentih je zgodba junaške in pogumme študentovske skupnosti, boreče se proti kolonializinu. Ponosni saao lahko, da smo tudi mi, kakorkoli ae, pomagali k njihovl zmagi. J. P. ZAPIS OB FILMIH »DO ZADNJE6A DIHA« IN »NOČ« CLOVEK, Kl JE TUJ ČLOVEKU Svet, vkaterem je človek sam kljuib množici oko-B Bdbe, nam predstavljajo film »Do poslednjega diha* njegovi avtorji, Godard, Truffaru>t ,Chabrol, mmetniki, ki tvorijo sam vrh nove francoske ki-nematogirafije; in vse, o čemer nam govorijo, je hkrati v bistvu tudi njihovo resnično življenje, to je njihov svet; Pariz, njegovi pločniki in ljudje, ki v njetm naistopajo, Amenčanka Seberg, Bel-mondo, fiimslki kritiki in publicisti Hanin, Melvile, Domaroha, Sicilier, de Broke... To spo-znanje pa je bisfcveno za razumevanje njihove uimetniške izpovedi, iki je tembolj poimembna, ker ee je eUita francoskih filmslkih urnietniikov zibrala cterog tega filma prav zaito, da bi v njem izpo-vedaila tnmetnišiki koncept gibanja, katerega pred-Btaivnilk je. Film vsebuje vse značilnosti, s katerimi se opre-deljuje fraincoiski inovi val in ki jih pozinamo že iz prejj&njih fiimov tega vala, njegova vsebina je kriimiinalna, v Ijuibezenskiih odnosih prevladuje erotiika, a v oblikovnem pogledu najdemo tudi tu isfcanje novih poti in eksperiimentiranje, iz-razna tehnika je mojstrsko obvladama. Tudi tu Jahko novovallovce oibtožimo zaneimarjanja vsebi-He in farmaliama, ko oibJikujejo kot po kopifru (torej konfonmistično) krimimalko, ki naj Iju-di privlači, hkrati pa naj njiim služi kot sredstvo, preiko kateraga bi se mogli uimetniško izražati v oblitkli im nadaljevati svoja raziskovamja o njej. Vsekakor bi fillimiu lalhko upravičeno očitali po~ manjlkanje notranje psihološlke obdeilave, osta-jaiije na površini, zgolj na zunanjih dejanjih, saj je dejstvo, da miladi kriminalec nekaj trervuitkov potem, ko je ustreilil policista, že mimo krade in da v vsem dogaganju zaradi tega dejanja ni nrti enkrat diuševno trpel, nairavnost grozljivo, skoraj neverjetno. Lainko bi šli še dalje in očitali Godar-du, da se je poslo omogočil oblikovanje načrtnega razvoja in programske aktivnosti teh skupin, to pa je po-goj za izpeljavo kontinuiranega niza priljubljenih ter seveda kvalitetnih zabavnih prireditev. Priprav-Ijamo jih pod skupnim imenom: Po delu ravedrilo.« DK JANEZ JUVAN Pogovor z očetom Rekel si tni: ** Nikoli ne odhajaš. Le vračaš se. Ko v nenehnem iskanju še sebe izgubiš, se zadnjič vrneš. In zdaj: ta prostor pred mano, ta tuja svetloba v očeh Ijudi, ta vlažni pesek, hlad zidov in razbita okna, kamen namesto mize, mravlje pod pragom- zdaj je to vse, kar mi je še ostalo. Nisi me mogel razumeti, odpustil pa si lahko. Izpraznile so se kašče starega upanja in dež, ki pada po razpadli strehi, je kakor tisoč smrti. Nobene besede več ne morem izkopati iz zemlje. Srečal sem ga na prvi pomladni dan pred Akaderaijo. Snežilo je. Prezidave na stavbi, sneg, prvi pomladni dan in nje-gova pojava, vse to je tvoriJo neko dis-harmonijo, ki me je strašila. Povabil sem ga na razgovor; ni takoj pristal. Malce nena- vaden človek je to. Ustavila sva se »Pri lovcu« in ugotovila, da u> ni najprtmer-nejši kraj za razgo-vor. Povalbil me je domov, vendar me ni peljaJ v delavnico; šele ob vhodu ml jo je za hip pokazal. Pravi, da nerad ka-že svoja dela. Predstavljamo: I0JII KUnAUER Tvoj študij? — Sem študent četrtega letnika kiparstva, živim v Ljubljani, kjer poleg študija na Aka-demiji razvijam še — svojo smer — BREZ« VZORNIKA: — vzornika odobravam le s sta-lišča rutine. — Kdaj si pomislil, da bi začel kipariti? — V četrti šoli sem si ustvaril delovni pro-gram, osnovan na opusih. — Tvoji prvi uspehi? — L. 1958, takoj po matru v avgustu sem prvič razstavljal v družbi s slikarjem Scha-ro. Razstavo sva imela ob Ljubljanici pri Tromostovju. — Razstava je bila toplo spre-jeta in kritike obiskovalcev pohvalne. — Ali misliš, da ti akademija nudi dovolj znanja; si zadovoljen s svojim napredkom? — Vse to, kar sem naredil na akademiji, so zbegani realistični poskusi. Kajti realizem me vedno ne veseli. Važno je notranje živ-Ijenje. Umetnost je vezana z življenjem, ne pa z akademijo. Akademija naredi le moj-stra v očesu in roki. Z minimalno rutino pa se da govoriti subjektivno. Akademski način marsikomu ne nudi dovolj sproščenosti, ki je predpogoj za delo. — Kako vpliva današnje življenje na raz-voj čustvenega doživljanja? — človek, ki je na zunaj malo občutljiv in veliko doživlja, je lahko enak tistemu, ki je zelo zvibriran, čuteč in le ta lahko z isto silo prikaže življenjsko problematiko. NI VAŽNO VEDNO ZUNANJE KLADIVO, VAŽ-NE SO NOTRANJE KULMINACIJE, ki so pogojene v človekovi naravi in v njegovem bistvu. Današnja blodna doba vleče ljudi v za-bave in s tem v nehoteno slepoto. Beže pred samim seboj, KER SE BOJE SVOJE TI-ŠINE. Kadar razum prekaša emocijo, jo mori in ta potlačena emocionalnost dosega erup-cije v brezglavih čustvenih izživljanjih, v ne« mogočih zabavah. — Clovek ne sme zgubiti nikoli vere v človeka, v samega sebe! — Kako gledaš na svetovno in na do-mače kiparstvo? — Toliko, kot smo delali po vojni, nismo še nikoU naredili. Iz prihajajočih bodo vznikli ljudje, ki bodo svetovno reprezen-tativni. — Misliš kaj na samostojno razstavo? — Razstava je nujnost. Vendar se ne sprašujem, kako bodo ljudje gledali na moje delo. Želim si doseči stopnjo, ko ne bom vezan na odobravanje ali negiranje Ijudi. — Tvoji načrti za bodočnost? — Delo! Iskren pristop k abstrakciji in k človeku. Vse, kar Ijudje ustvarjajo, je več- no. Ljudje ne znajo ločiti LEPOTE in VEC-NOSTI. Lepota povzroča razočaranje, več-nost pa je trajna. Važna je človekova du-ševnost. — Kaj trenutno nstvarjaš? — Razširjam svoje opuse. — Kaj misliš o modi in ljudeh? — Moda se spreminja, z njo tudi roman-tika. Ljudi je treba navajati na človekove problematike: težke, temne, pa tudi na sve-tle, na vse. Pripraviti ga je treba do tega, da začuti v nerešenih problemih gibalo svo-jega problema. Ljudje sprejemajo neraziskane probleme z ironijo, ker se boje trpljenja. Kako že pravi Dostojevski: trpljenje čisti življenje! — Povej mi, katere umetnosti te dopol-njujejo? — Glasba je zame življenje. Vzemiva orglje. Pri njih je vibracija tako likovno izrazita, da se da zajemati v neskončnost. Danes v modernem likovnem svetu stre-mijo za tem, da naj bi bila likovno samo-svoja. Pa ni prav. Likovnost je povezana z vsemi ostalimi umetnostmi. Prisluhniva! Glasba povzroča v človeku dinamiko, barvi-tost, plastičnost... Že plastičnost sama je življenje. — Težko je priti iz notranjega občutka do subjektivnega izraza plastično-sti. — Toda plastičnost je tudi lirika. Skra^ ka, v vseh dejavnostih umetnosti jo zasle-diva... Od stvari same je odvisno, kako človek pristopi k njej... — Kako gledaš na življenje, ki ga živimo? — Želim si, da bi ljudje gledali na pro-bleme življenja ne z večjo resnostjo, tem-več z manjšo Lronijo. Noben pojav v naravi ne zasluži ironičnega pogleda. Vsak moment v življenju je vezan na njegovo celoto. Ce tega momenta ne vidimo, posiane celota bolj bleda. Katere filozofe ceniš? — Največ nas nauči življenje. Nositi živ-ljenje in čutiti vsak njegov utrip, se pravi trpeti in v tem trpljenju iskati rešitev. čim pa je rešitev najdena, je sreča tu, ta pa daje zagon za nadaljnje prenašanje življe-nja, za ustvarjanje. __ « __ Ob odhodu sva si ogledala atelje. Srečal sem se kakim ducatom klpov, polnih di-namike in nekega zmedenega življenja. Zde-lo se mi je, da tistih nekaj kratkih trenutkov žive in dihajo z menoj isti zrak, isto raz-položenje, ter kažejo poleg tega še vso svojo globino. Izdelani so iz belega in barvanega mavca, toda vseeno to ni mrtev kamen. To je BOJAN KUNAVER, bodoči kipar. Da se razumemo... (kot pravi on); KIP SPADA V NARAVO. Borut Aparnik II mladinskem gledalisču - tok rat... Svoj del k razgibanosti letošnje gledališke sezone v Ljubljani je po svoje prispevalo tudi »Mladinsko giedaMče« s svojim stalnim prostorom v dvorani »Soče«, kjer se zadnje čase kar vrstijo druga za drugo kvalitetne predstave za mladino — mlajšo in malce starejšo generacijo. Tej zadnji je namenjena tudi predstava »Lepe čevljarke«, glasbene komedije, ki ji je tekst napisal španski pesnik Friderico Garda Lorca, za slovenske gledavce pa jo je prevedel Janko moder. Komedija v opeietnem stilu želi »temperamentno« zabavati gledavce in veliko truda je bilo vloženega v to »prist-no špansko temperamentnast«. Pa je škoda! Par — čevliar in lepa čevljarka (Pregarc, PotokarjevaJ, vse sosede — Rumena, Zelena, Rdeča, Vijoličasta, črna (Tkačeva, Le-stkova, Stoparjeva, Staričeva, šuklje' tova), šupan (Presetnik), črni kos (Homar), Fant (Ivanc) in vsi U še po večkrat v drugih vlogah se podijo po odru, komaj dorasli obiskovavd iz vrst pubertetn kov pa z neslanimi opazkami spremljajo zaplete in razplete na odru, pa komaj čakajo na kakšen »dražljiv« drobec iz besedila. No, in takih je nekaj, dovolj, da je skuipna 13—14 letnih fantov pri odhodu iz dvorane z zadovoljstvom ugotovila: »Fejst je bilo!« Morda je bila tista predstava zgolj »slab dan« ali kaj podobnega, pa vendar bi lahko režiserka Bal-bina Battelino-Baranovičeva pri izbiri repertoarja obrnila svojo pozornost tudi na primemost teksta za mladino do 15. leta starosti. Saj je drugače pred' stava skrbno in Sivahno pripravljena — scena Savo Sovre, gtasba Darijan Bošič, kostumi Alenka Bartl, plesi Marta Pavlin, lutke Mare Ktaljeve. K. »švicarska akademska športna zveza si šteje v čast, da spreje-ma v goste študente športnike od vsepovsod, ki bodo sodelovali na teh študentskih zimskih igrah. Dokazano je že, da so študentje te-meljni element v športu mnogih dežel in da univerze pozitivno Vplivajo na razvoj športa.. V univerzitetnem športu nas ne smejo zanimati le rezultati. Prav tako so pomembni stiki med inte-le':fualno elito različnih dežel, ki prispjevajo k mednarodnemu pri>teljstvu. Želimo vam obilo športnih uspehov; naj se vsakomnr izpolnijo njegove želje!« Po tej dobrodošlici so se ob zvokih študentske pesmi »Gaudea-tnus igitur« nagnile zastave 21 sodelujočih držav v pozdrav zastavi Mednarodne zveze za univerzitetni šport — FISU, ki je zaplapolala na drogu .Zimska Univerziada 1962 se je pričela. Unlverziatla Viiiars 1962 Univerziada je za nami. Rezultati so nam znani, kolajne razdeljene. Naši tek-movavci so se vrnili z eno bronasto kolaj-no — za 3. mesto drsalnega para Andree >—Peršin. Športna javnost pri nas je za-dovoljna — da le niso bili zadnji! Ozrimo se še enkrat na dosežke naših študentov y Svici. Začnimo pri alpskih smučarjiti. Lanota je pred dvema letoma v Chamonixu zase-del tretje mesto v kombinaciji — kijub 20. mestn v veleslalomu. Tokrat je vozil bolje — 13. mesto v slalomu, 5. v smuku in 6. v veleslalomu — pa je vendarle pri-Stal šele na petem mestu. Kako to? Odgo-vor je na dlani: konkurenca se je občutno poostrila. Nekateri tekmovavci so tačas pcstali študentje (na primcr Bogner In Mollard — zlata in srebrna kolajna), dru-gi — na primer Japonci pa so presenetlji-vo napredovali. Tudi Lakota je napredo-val precej, saj Je znižal razliko, ki ga je na prejšnjih tekmovanjih ločila od Bog-tterja od 10 na 3 sekunde! Fanedlova in Jamnik sta se zadovoljivo odrezala. Vsem trem pa je videtl, da »uspevajo« v mednarodni konkurenci le Od maloštevilnib nastopov in treningov v ipozemstvu in redkih priložnosti domačih, skroranih priprav. Vrhunsko smučanje pa danes zahteva V sezoni od decembra do aprila celega člo-veka, med Ietom pa precej več časa kot ga premore reden študent. Študijski režim je za naše študente — vrhunske športnike, precej drugačen od vzhodnih in zahodnih. Kljub temu nas nekateri študentje časlno zastopajo v mednarodsiih športnih arenati, poleg tega pa še redno izpopolnjujejo štu-dijske obveznosti. Žal le malokdo pri nas to ve in pravilno vrednoti! V skoklfr vodi pot uspehov naših za-stopnikov strmo navzdol. Od prvega mc-f.t^ — Gorjanc pred leti, tretjega — Ro-jjna v CIiamonixu 1960, je Oman pristal tokrat šele na 14. mestu. Zakaj? Odgovor Je znasn, poiščemo ga lahko pod črko X: Zakopane 1962. Vedeli nismo le tega, da smo tudi v konfetrrcnci študentov že tako daleč spodaj. Ce ne bi na zveznem forumu v Beogra-du zadnji hip odobrili nastopa na Umver-ziadi tudi Petrn Peršinu, bi ostali še brez edinega odličja. Andreejeva v konkurenci posameznic pač ni mogla vfi>e od sedmega mesta. Vsekakor pa je bil nastop nasega para v Villarsu koristen, saj so nastopi v ostrejši mednarodni konkurenci za njun nadalnji kvalitetni dvig nujno potrebni. Selektorji, oziroma možje z denarjem (bivanje: 4 dolarje na dan za tekmovavca!) so pravilno sklenili, da naši tekači ne bi opravičili nastopa. Sovjetski tekmovavci so pobrali vsa priznanja, uvrstitev na za-čelju pa jc bilo že dovolj. Na udeležbo hokejistov-študentov nismo mogli niti po-misliti. <& Kljub trditvam, da se na vseh med-narodnih športnih prireditvah kujejo boljši, prijateljski odnosi med šporfc-niki različnih narodnosti, to le težko verjamem. Tekmovavci med dnevi pre-izkušenj y prestižnem boju za prizna-nja nimajo časa za prijateljsko razgo-varjanje. Vse preveč imajo opravka s pripravljanjem opreme, njih samih ali pa z nasprotniki (pri hokeju). Vod-je ekip pa zahajajo le na vljudnostne obiske, na z etiketo strogo omejene sprejeme. Tudi tokrat ni bilo drugače. V veliki meri so gostitelji sami poskr-beli zato, da so ekipe živele strogo zase. Prvič sem ruske tekmovavce obiskal v botelu. Pridružil sem se jim pri igra-nju domina. (Kart ne igrajo!) Razgo vor z dvema znancema je hitro stekel: kaj počneta, o skupnih znancih, o ho-keju, »čudnih« — resnih švicarjih, o vodki... Napovedi o lastni uvrstitvi niso dajali: alpsko smučanje jim ne gre dd rok. Prisedli so še drugi, med njimi dva starejša. Morda trenerja ali pa? Kljub širokemu nasmehu na nju-nih obrazih sem se po »ovenelem« po-govoru kmalu poslovil. Srečanje s hokejistom Rjevcovim — značilno za ruske športnike. Zamenja-va značk, malo propagande za Titova, nasmeh, stisk roke in že je odšel na-prej »sejat« kozmonavte, Lajke in sate-lite. Odjemavcev ni zmanjkaio. Celo švicarji so jemali to rdečo propagan-do. Zadnji dan — semanji dan. Dnevni-ce tekmovavcev z Vzhoda so ostale v Villarsu, v rokah trgovcev s športno opremo. Rusi ponujajo konzervo kavi-arja za naše jeklenke. Poljaki in čehi iščejo le opremo s »pravega« Zahoda. Zašel sem na sprejem za francosko ekipo. Tam sem se počutil precej do-mačega. Bili so že zelo veseli. Osvoje-nih 6 kolajn so krepko zalili. Več ni-sem izvedel kot, da so preimenovali študentsko športno organizacijo in da so na tihem računali na boljšo uvrsti-tev, toda smola, kaj hočemo. Nemci in Avstrijci so se držali pre-cej zase — dokler so trajala tekmova- Na bokejskem tur-nirju so nastopila le štiri študentska mo-štva: Sovjetska zve-za, CSSR, švedska in švica. V odlo-čilni tekmi za prvo mesto so Cehi pre-magali — delno s pomočjo slabih švi-carskih sodnikov — Ruse s3:l, bronaste kolajne pa so pre-jeli švedi. Na sUki: gneča pred ruskim golom v tekmi s ČSSR nja, šele potlej so se malo sprostili. Morda so bili s tekmovavci bolj pri-ljudni. Le oni, ki so bili že pri nas v Kranjski gori, so se ob srečanju na-smehnili, bržkone ob spominu na po-slovilni banket, s^jvovko itd. Razred zase so bili španci, s svojim smučarskim znanjem (zasidrali so se na »repu«, obenem s Holandci in Luk-semburžani). Imeli pa so najlepše značke. Edini so pripravili kratko predstavo na zaključnem plesu, ki bi naj bil prava revija mednarodnega štu-dentskega sodelovanja. 2al ni bilo tako. Švicarji so se pokazali kaj slabe go-stitelje, saj so oskrbeli le dvorano in godbenike, zabavali pa so se gostje po svoje. Edina oblika krepitve medna-rodnega prijateljstva je bila zamenja-va značk, ko so te pošle je prišlo le še redko do mednarodnega sodelovanja — pri twistu. V precej klavrnem vremenu smo zapu-ščali Villars. Ostala so nam v spominu lepa doživetja. Pozabili pa še nismo p^ vsem nekaterih neprijetnosti. Organiza-torji so se trudili, da bi nam pregnaii ob-čutek nezaželenosti oziroma sovraštva, ki so ga bili pobii nekateri časopisi, med njimi žal tudi študentski. Nekaterim "vi-carjem ni šlo v račun, na na njiho\i zem-lji pride do srečanja tristotib študcntov, ki so v športnih tekmovanjih »za slavo njihovih univerz in športa sploh« preži-veli skupaj teden dni. Morda jini m uga* jalo to, da so ti študentje v večini tfelno pozabili na razlike, ki jih Iočijo; da so pozabili, da je sožitje nemogoče. Kx> je stara študentovska pesem zad-njič zadonela v Villarsu, sem si predvscn^H želel, da srečam čez dve leti ˇ Tatrab, i^H ŠpLndlerovih mlinih precej teh tnladil^H ljudi, da si bomo tam bližje drug drug<4^| mn. Seveda sem si želel, da bi se naši štu-dentje tam znatno bolje odrezali. Prvo že-ljo bodo Ie z malo dobre volje izpolnili mladi vsega sveta, drngo pa bo našim tekmovavcem in ljudem, ki jih bodo pri-pravljali, precej teže izpotoitL Državno prvenstvo v smučanju 20. in 21. marca je bilo v Kranjski gori v organizaciji Zveze študentskih športnih organizacij in akademskega smučarskega kluba Olympia meduniver-zitetno prvenstvo v smučanju (smuk in veleslalom) in medfakultetno prvenstvo ljubljanske univerze (veleslalom). Prireditev je nedvomno uspela. Na meduniverzitetnem prvenstvu so se zbrali predstavniki petih univerzitet-nih središč: Reke, Sarajeva, Splita, Za-greba in Ljubljane. 28 posameznikov in dve študentlki so tekmovali in se borili za prvo mesto v konkurenci posamez-nikov in moštev. Prvenstvo Je bilo to liko bolj zammivo, ker so posamezne ekipe že precej napredovale. To velja zlasti za kolege iz Sarajeva in Zagreba, pa v določeni meri tudi za koJege iz Reke. Ti so uspeli mnogo bolj kot prejš-nja leta. Uvrstili so se pod sam vrh v tekmovanju posameznikov. Slabše je bilo moštvo Splitčanov, ki pa so poka-zali neverjetno voljo, ljubezen do tega športa in navsezadnje pogum. Tekmovanje ni bilo pomembno zgolj zaradi rezultatov, ki so jih dosegli po-samezniki in moštva. Enako, če ne bolj, je pomembno to, da je bila to priredi- tev, na kateri se je zbralo l€ nekaj več univerzitetnih moštev, kot je sicer na-vada. To priča o tem, da je naposled le zmagalo načalo, da te tekme niso le kvalitetna manifestacija najvišjih šport-nih dosežkov, ampak tudi manifesta-cija športnega in telesnovzgojnega udej-stvovanja študentov sploh. Tako je tudi razumljivo, da so se tega tekmovanja udeležili Splitčani, brez mnogo tradici-je, a z veliko voljo kot jo na sploh ka-žejo mladi ljudje. Svoje pomanjkljivo smučarsko znanje so nadomestili z bor~ benostjo in vnemo in ko so se spuščali od starta navzdol, so spominjali na na-še mladince in brigadirje, ki so prema-govali mnoge težave z vzkHki >-Za Tita, za domovino, ho-ruk«. Te besede smo slišali tudi na progi v Kranjski gori. Prireditev je uspela tako v kvalitet-nem pogledu in kot manifestacija šport-nega delovanja študentov. Zadnji dan tekmovanja je bilo na sporedu tudi prvenstvo ljubljanske uni-verze med posamezniki in efcipami. Več kot 90 tekmovavcev in tekmovavk, ki so ob 11. uri dopoldne že bili na progi, so že z zgodnjih jutranjih urah odpolovali iz Ljubljane in tako res učinkovito iz-kazali svojo vnemo Ln prizadevanje za športno življenje na univerzi. Nastop je bil kvaliteten in množičen. Mnogi tek-movavci so na isti progi kot je bila za državno prvenstvo dosegli boljše rezul-tate, kot polovica tekmovavcev meduni-verzitetoe tekme. To je nedvomno lep rezultat, ki obenem kaže, da je med na-šimi študenti mnogo dobrih smučarjev, ki le nimajo zadovoljivih pogojev, da bi napredovali. Uspehi in rezuTs ; ' ; naši tekmovavci na obeh kranjskogor-skih progah, ki jih je trasiral Budinek, so vspodbudili vodstvo tekmovanja. da predlaga za orihodnje leto organizacijo množične in kvalitetne študentske smu-čarske tekme v Kranjski gori, na kate-ri bi sodelovalo tudi večje število tek-movavcev-študentov iz tujine. j. P. To je tragična tragedija treli pesnikov treh dejanjih. Prizorišče: zasnežena po-rajina, v sredini nje suha tepka, kjer esniki zborujejo. Cas: nekako od polnoči roti eni. Nastopajo: Boleslav I, Boleslav iolni in Boleslav ta Zeleni. (Blagohotno aprošam bravce, naj skušajo razumeti, a so imena izmišljena, vendar vsaj neko-ko karakterizirajo njihove prave narave 1 značaje. Vsi so iz istega rodu, kar priča jihov priimek. če pa jih srečate kje v itinski četrti, jih kar ustavite. Srečate a primer Boleslava ta Zelenega, ki je ajmlajši in ima v imenu plemiški pride-ek »ta«. Rečete mu: Ej, zadnjič sem bral no tiskanje o tebi, vendar nisem nate BOLESLAV I.: (zmrznejno) Brrrr. Mraz je, mraz. BOLESLAV BOLNI: (podučno) Brrr. Mraz je, mraz. BOLESLAV I.: (tako jezno, da se takoj ogreje) Plagiat. Jaz sem prvi rekel, da je mraz. BOLESLAV BOLNI: (tako jezno, da se takoj ogreje) Jaz, jaz, rega kva, rega, crk — mrk, stol-kol, vran-bolan. BOLESLAV ta ZELENI: (odobravajo-če): Rojen psenik, rojen pesnik. Treba bo napisati intervju, intervju. Ej, Bole-slav I, koliko je v fondu za naročene kri-tike? BOLESLAV I,: Predvsem pa protesti- >ploh pomislil. Pouk, ki iz tega sledi: za-;lužiš si stekleničico zdravil v gostilni prl ^esenem kamriu). Nadalje opozarjam, da je ta tragična ;ragedija treh v treh dejanjih pravzaprav lova literanjia zvrst. O njej bodo sprego-rorili razni kritiki, rekoč, da je to prav-;aprav anti-tragična tragedija. Še nekaj jesedic o pisatelju in pisanju tragedije: Vvtor Joahim je imel pred seboj svitli :ilj, da se angažira v smislu svojega osve-ičevalnega poslanstva in da podučno po-caže rešitev raznih problemov, ki danaa-ies tarejo mladi pesniški rod. Tragično ;ragedijo je napisal s pomočjo megaton-ikega traku, ki ga je besno veselo pred-lodno montiral v suho tepko. Večino stva-ri pa je ukradel po raznih virih in je tega :elo vesel. Sedaj pa k stvari. I. DEJAMJE Noč. Nekje udari ura dvanajsto. Praske-anje po zraku se sliši. Nekje molče tuli rolk, samo zato, da je vzdušje še bolj jrozljivo. Prasketanje v zraku postaja vse fazločnejše. Pokrajina je zasuta s snegom, 5uha tepka sredi nje onemoglo steguje rvoje veje v blazno-vijolčasto nebo. Konč-10 se pokaže vzrok čudnemu prasketanju r zraku. Trije pesniki prijezdijo drug za Irugim skozi zrak. Jezdijo peresa, od Hjih pa, groza, kaplje še sveža tinta. Zobje \e jim fluorescenčno svetijo. Potem prvl unanjša gas in pristane pod tepko. Nato je drugi in tretji. ram. Naročene kritike morajo kompleks-no zajeti delo najboljšega med nami, ta pa sem jaz: bav-mav, zelen-rumen, krasti-pasti, biti-kliti, ha-ha. Takole jaz stresam rime. BOLESLAV BOLNI: Tako ne pridemo nikamor. Frosim, vsem ljudem v Blatni vasi je jasno, da smo mi trije najboljši pesniki v tej vasi, predvsem pa mislimo to mi trije. In če mislimo mi trije to, po-tem bo to gotovo res. Naš sloves sega celo na sever, do vasi Mlakuža, na jug do Žabjeka, na vzhod do Barja... (Se veselo oblizuje. Hvala, ki si jo je izrekel, mu godi). Mi, vsi trije, smo najboljši. In mi bomo prosvetlili ta folk te Blatne vasi tega imena. (Tega so trije pesniki tako veseli, da se potem celo prvo dejanje veselijo. Spušča-jo razne neartikulirane krike veselja. Vse poljske in gozdne zveri zbežijo, boječ se njihovih fluorescenčnih zob. Volkovi sti-snejo rep med noge in tečejo, medved se je zbudil iz zimskega spanja in vzel pol kilograma ciano-vodika, sraka Kvaka je slovesno pristopila k suhi tepki in se obesila na svoj lastni krik. Mrzel zimski veter jo je pozibaval, obešenko iz obupa in ji pel zadnjo pesem). V vsej deželi je zavladala nepopisna groza. II. DEJANJE (To dejanje je kot pravljica) PEGAZ: (veselo in priliznjeno) IA, ia, iiiia, ia, ia ... VSI BOLESLAVI: (rezgetujoče) Ia, iiiia, ia, ia ... (Potem se takole nekaj minut oozdrav-ljajo). PEGAZ: Naj mi ne zamerijo, ker sem prišel tako pozno. Ko sem bil še konj, sem hodil hitreje. Sedaj, ko sem se pod-vrgel, na vašo željo, plastični operaciji, in sem Ia, grem počasneje. Razen tega me je nocoj hotel odvleči v svojo štalco mlad fant, ki piše pesmi o svoji plavolaski in soncu. Brcnil sem ga, kot ste me vi na-učili, iaaaa ... VSI BOLESLAVI: (odobravajoče) Ia, iaa, iaa ... PEGAZ: Jaz se dam osedlati samo vam trem. Jaz sem pošten osel. BOLESLAV I.: Tudi mi smo pošteni, ia, ia. BOLESLAV BOLNI: Mi smo cvet. BOLESLAV ta ZELENI: Mi smo pesem. PEGAZ: MI SMO MI. VSI SKUPAJ: Ia. ia. ia. BOLESLAV ta ZELENI: Dovolite mi, dragi, da sedaj, ob polnoštevilni udeležbi (požgečka srako, ki se je obesila na svoj lasten krik), da sedaj začnemo s sejo. Predlagam naslednji nočni red: 1. Pregled dela v času od prejšnjega dne do današ- nje ure. 2. Naš uspeh pri folku. 3. Fond za naročene kritike. 4. Vprašanje čmila in podobne tehnične zadeve. Se strinjate? BOLESLAV BOLNI: (odsekano) Da. BOLESLAV I.: (prav tako) Da. PEGAZ: (glej zgoraj) Ne. BOLESLAV ta ZELENI: Kako, ti se ne strinjaš? Osel nemaren. (Ga udari). PEGAZ: Jaz sem lojalna žival, zato vas prosim, da me ne tepete. Z dnevnim re-dom se ne strinjam in. sicer glede prve in druge točke. Moja pamet mi da vedeti, da ste v času od včeraj do danes napisall dovolj in tudi v uspeh pri folku ne dvo-mim. Ustaviti bi se morali samo pri teh-ničnih težavah, kajti te so pri nas edini problem. BOELESLAV ta ZELENI: Nadaljuj, to-da pazi se. PEGAZ: Torej tehnične težave. Imam nekaj radikalnih predlogov. In sicer, ia. Predlagam, v zvezi s prvo točko: da si na-jamete kakih petdeset ljudi, ki vam bodo pisali pesmi. Res se ne spodobi pesnikom, da bi sami delali. Predlagam še nekaj lo-kostrelcev, ki bodo te pesmi vsiljevali lju-dem. Morali jih bodo brati in kupovati. S tem se, mimogrede, poveča fond za naro-čene kritike. Nadalje predlagam, da ne-hate jezditi na peresih. To ni sodbbno. Naročite si kemične svinčnike na tri pre-Btave. BOLESLAV BOLNI: O tem bo treba razmisliti. PEGAZ: To glede tehničnih težav. Na-dalje ima še predlog glede sebe. BOLESLAV I.: Samo ne bodi preveč zahteven. PEGAZ: Kar težko mi gre beseda izza zob, iaaa. Veste, ko sem danes na potl sem razmišljal, sem ugotovil, da sem tudi sam začel pesniti. Če sem prestal eno pla-stično operacijo, ko ste me iz konja spre-menili v svojega osla, me spremenite Se v... v človeka, kot ste vi. Moja oslovska pamet mi narekuje, da sem ravno tak kot vi, le oblike nimam prave. Pri moji zdravi oslovski pameti da res. VSI BOLESLAVI: Ja, kdo bo pa naš pegaz? Ia, ia. Vsi se globoko zamislijo. Potem raz-mišljajo vse do konca drugega dejanja, ki je kot pravljica. III. IN ZADNJE DEJANJE V tem dejanju pravzaprav nihče od zborovateljev ne spregovori. V dejanje se vmešajo višje sile, predvsem pa deus ex mašina, ki stvari povsem razčisti. Ime mu je, malce nenavadno, Bliskovnjk. VETER: (tuli) Ušesa me že bolijo od tega rezgetanja tam spodaj pod suho tep-ko, uuuuu. Tako se bom ujezil, da bom zapihal s tako silo, da bo šlo vse k vra-gu, pa četudi pri tem staknem angino pectoris.. LUNA: (že na pol crknjena) Raje pre-nesem deset atomskih eksplozij na svo-jem licu kot pa da bi še eno noč poslu-šala te prazne mamje. Še Gagarin ni bil tako siten kot tale onesa, ki se iniajo za pesnike. Le zakaj ljudje v Blatni vasi, Mla-kuži in Zabjeku ne naredijo konec t&mu početju. Jaz bi jih udarila s strelo, če bi dosegla do tam, potem bi jih povaljala v katranu in nato v kurjem perju in pesku m jih pognala čez Barje. VETER: Ej, prav imaš, sestrica. Ljudje si premalo upajo. Ce bi to storili, se bi jim zdelo, da niso kulturni, uuuuuu... BLISKOVNIK: (preteče) Brat Veter in sestrica Luna. Glejta, takole se tej stvari streže. (Stegne svojo roko in iz nje po-žene strelo. Noč postane naenkrat svetla. Suha tepka se zamaje, vendar obstane. Pesnike razmeče po tleh, Pegaza tudi. Ne gibljejo se več). BLISKOVNIK: Tako se tem stvarera streže. LUNA: O, hvala. VETER: Prihranil si mi angino pectoris. (Sedaj o njih v celem dejanju ni ve5 slisati.) EPILOG Tako se je naša tragična tragedija kon* čala. Drugi dan so na mesto nesreče pn-hajale razne živali in pomilovale Pegaza, ki je bil sicer odkrita in dobra živ^, ld malo preveč naiven je bil, ker si je izbral tako družbo. Zivali so izbrale novega Pe-gaza, vranca, ki je bil popolnoma bel in ga poslale dobrim Ijudem v vas. Iz te tragične tragedije sledi moralen poduk: pesniki so bili vse preveč doml-šljavi, da bi ljudem segli do čevljev, kaj šele do srca. Zato so izginili iz tega žfa-ljenca in nihče več se jih ni spomnil. Niti toliko si niso opomogli, da bi odšli na elizejske poljane motorizirani. Ljudje pa so si oddahnili in v deželi je zavladalo vsesplošno veselje. Rajali so tri dni in tri noči. V deželo je prisla pomlad. Napisano v letu 1111 predgospodovem od Joahima, pisuna. Posvečeno v poduk Ijudem in živalim. LJUBUANA, 1. APRILA 1962 (z dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da natn bo odslej omogočeno tedensko izhajanje na 24 stroneh. V naslcdnjih številkah, ki bodo tiskane v več-barvnem tisku in na uvo-ženem papirju, boste tah-ko brali ekskluzivne re-portaže naših dopisnikov iz tu- in inozemstva, ob-javljali bomo celostranske fotografije z ugankarsko prilogo in slikanico za na-še male bruce. (Kdor ne verjatne, naj ga peklenski Belcebub vzame!) ^________________ iribuna Nove stolnnice Utrujen od naporne vožnje z vlakom, se je že prvi dan napotil iskat sobico. Center, Moste, šiška, Vič... Zaman. Prvo noč je prespal na kolodvoru. Tudi naslednjega dne ni uspel najti prenočišča. Nato se je odločil: »V hotelu bom spal toliko časa, dokler ne najdem sobice!« To je tudi storil. Ta odločitev pa ga je stala 30 tisočakov. Sobico je namreč našel šele po eftem mesecu »toura po ljubljan-skih občinah.« S tremi srečniki ali pa nesrečniki — kakor se vzame — je v tej sobici prebil dve leti. Ko se je vpisal v tretji letnik, pa se mu je istočasno izpolnila še ena Veljka želja. Vselil se je v novozgrajenl blolc v Študentskem naselju. Pred kratkim sem ga srečal. Ves v ognju mi je začel pripovedovati: »Ti še ne veš, kaj se pravi stanovati v Naselju. Nič prerivanja v avtobusih, nič skrbi za pre-mog in drva, nič zmrzovanja v hladni so-bi... Izpite delam v prvih rokih, razen tega pa skoraj vsak dan igram nogomet, šah, gledam televizijo, hodim v kino, vsa-ko soboto pa grem plesat. Poleg vsega te-ga pa mi ostane dovolj časa za študij. Veš, red je red. Zdaj pa grem kupiti reprodukcijo Pi-eassa, prijetneje bo v sobi. Saj veš, če koga povabim ... Pa obišči me!« Ne samo Jovo, ampak vsi vemo, da so v študentskih domovih zelo ugodni pogoji za študij. Student je preskrbljen z vsem. Njemu preostane le skrb za študij, poleg katerega pa ima dovolj časa za kulturno, športno, ali kakršnokoli izživljanje. Ce bi primerjali indexe »domovcev« in tistih študentov, ki stanujejo drugje, bi prav gotovo opazili, da so ocene prvih mnogo boljše kot od drugih. Jasno je namreč: v domu ima študent res vse pogoje za štu-dij, medtem ko mora drugje skrbeti še za vrsto stvari. Mest v študentskih domovih pa je žal premalo. Da bi zvedeli, kako poteka gradnja štu-dentskih stanovanj in kakšne so perspek-tive glede povečanja le-teh, smo sekretarja ljubljanske univerze tovariša Lojzeta Pi-Skurja naprosili za kratek razgovor, iz katerega povzemamo naslednje: »Danes študira na ljubljanskih fakul-tetah in visokih šolah približno 8600 štu-dentov, med katerimi je 2600 Ljubljanča-nov. šest tisoč jih je torej doma iz dru-gih krajev, od teh pa jih stanuje v domo-vih le 2360! Da bi se stanje kolikor toliko normaliziralo, bi bilo potrebno zgraditi stanovanja za vsaj polovico tujih študen-tov. To se pravi, da manjka še veliko le-žišč. Ker gradnja stanovanj terja veliko sred-stev — povprečno stane eno ležišče 900 ti-soč dinarjev — so junija 1959 leta ustano-vili Sklad za gradnjo študentskih stano-vanj pri univerzi v Ljubljani. Njegovi čla-ni so zastopniki Univerzitetnega sveta in univerzitetne uprave, zastopnik IS LRS in osem predstavnikov vseh okrajev. Uprav-ni odbor sklada je izdelal perspektivni načrt gradnje št. st. do leta 1965. Na osnovi tega načrta so lani v študentskem naselju dogradili dve stolpnici s po 180 ležišči. Gradnjo ene stolpnice je finansiralo Zdru-ženje železarn FLRJ, lako da so se vanjo oktobra lani vselili v glavnem štipendisti železarn iz Jesenic, štor, Raven, Nikšiča, Siska, Zenice in Skopja. Drugo stolpnico pa je finansiral Sklad LRS za gradnjo stanovanj, Komisija za kulturne stike s s tujino v Beogradu in Okrajna šola za trgovinske delavce. Obe stolpnici sta skup-no stali 350 milijonov dinarjev. Sicer pa je za gradnjo študentskih stanovanj letno potrebno investirati sto milijonov dinar-jev. Ta sredstva prispevajo posamezni okraji v sorazmerju z zastopanimi študen-ti v domovih. Za letošnje leto namerava Upravni od-bor sklada zgraditi štirinadstropni objekt v Gerbičevi ulici na Viču. Tu bo prosto-ra za 160 študentov. Ta prostor je OLO Ljubljana dal v nadomestilo za odvzete prostore v Akademskem kolegiju in na Poljanski cesti 6. Vselitev bo koncem mar-ca ali v začetku aprila. Letos bodo začeli graditi tudi eno od 12-nadstropnih stolpnic s po 250 ležišči. Stolpnici bosta stali na lokaciji Trubarje-va—Vidovdanska—Ilirska ulica. Za grad-njo, ki bo trajala tri do štiri leta bodo za vsako stolpnico porabili po 200 milijo-nov dinarjev. Načrt predvideva, da bo pr-va zgrajena do 1964, druga pa leto dni ka-sneje. Stanovanja v teh zgradbah so na-t menjena predvsem medicincem, pravni-kom in agronomom. Z zaključenjem teh gradenj se bo sedanje pomanjkanje štu-dentskih stanovanj ob dosedanjem nara-ščanju števila študentov precej omililo.« Marjan Lekše Pismo Dragi urednik! Dovoli, da ti napišem nekaj vrstic o ne-davnem zboru koristnikov Akademskega kolegija. Zaradi nekaterih značilnosti, ki so se pojavile na tem zboru in ki so se pokazale še prejšnja leta, ter zaradi nove predvidene podražitve smatram, da moram o tem tudi javno razpravljati. Udeležil sem se te skupščine in prisostvoval burnim de-batam, ki so se razvile po podanih poro-čilih. že sam plakat je koristnike opozarjal, da bomo razpravljali o podražitvi. Uprav-nik je na vse načine prikazal dohodke in izdatke zavoda in poudaril, da je v seda-njih razmerah nemogoče ostati pri isti ceni stanovanja in hrane v AK. Stanovanje bi podražili zaradi vzdrževanja stavbe, ker so stroški tako veliki, da so letos presegli dva milijona. Amortizacija pa se krije z red-nimi dohodki Ljubljanski festival, ki je upravni organ stavbe, večkrat pregleduje naprave in zahteva popravila. Amortizacij-ski sklad pa večjih izdatkov ne more kriti. Zadnja dotacija za popravilo je bila dode-Ijena leta 1956. Od takrat pa do letos niso dosti popravljali, kar pa so popravljali, so "bfle malenkosti. Letos, ko ni drugih virov in so bila popravila nujna, jih je plačala naša generacija. Ali gre morda samo za dva milijona? Ne, gre za nekaj drugega! Primerjajmo se s študentovskim naseljem. Tam so stolpnice nove in zanje niso po-trebna popravila. (Amortizacijski sklad je pri večjem številu koristnikov večji, zato bi tudi izdatek nad dva milijona dinarjev za študentovsko naselje ne predstavljal pre-velikega bremena). Popravilo Kolegija pa naj se tudi krije iz sredstev, ki jih vpla-čajo študentje!? Popravila pa so — vsaj po besedah upravnika — nujna, Zato bi bila nujno potrebna podražitev, če hočemo, da ostane hrana pri isti kvaliteti. če pa bo vzdrževalnina za študente ostala ista, bo hrana slabša. In ker bo hrana slabše kva-Htete, se boao študentje drugje hranili, za-vodu pa se bodo dohodki znižali. Mislim, da je tu samo ena rešitev. Aka-demskemu kolegiju, ki je stara stavba in v veliki meri že amortizirana, naj se zago-tovi dotacija, ki bo krila stroške večjih izrednih popravil. Kuratorij študentovskih domov in menz bo moral najti ugodno so-lucijo, ker v današnjih pogojih ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi »davčna bre~ mena« p^dla tia študente. že sama struktu-ra stanovavcev kolegija ne dopušča pove-čanih izdatkov. Večina študentov (60%) je kmečkega porekla. Njihove štipendije ne dosegajo zadovoljivega minimuma, 32% za-to išče še honorarne zaposlitve itd. Pri ta-ki socialni sliki smemo samo opravičeno pričakovati omenjeno dotacijo (ali vsako letne dotadje) s strani kuratorija, prav ta-ko ^pa tudi pomoč v živilih (CARRE) od RK. Akademski kolegij ne sme postati drugorazredni študentovski dom. Nemalo prahu je dvignila razprava o dosedanjem upravnem odboru AK. Uprav-ni odbor so sestavljali predstavniki okra-ja, občine, Zveze borcev, SZDL, univerze, Univerzitetnega odbora in študentje korist-niki kolegija fzanimivost: zbora koristni-kov, ki je običajno enkrat na leto, se ra-zen študentovskih predstavnikov v uprav-nem odboru ni udeležil nihče od omenje-nih, čeprav so dobili vabila in bi bila vsaj po mojem njihova dolžnost, da se zbora udeležijo). Zunanji predstavniki so bili, kakor je pokazala razprava po poročilih, do dela v upravnem odboru mlačni in so svojo častno funkcijo vzeli silno neresno. Na sejah so se pokazali s popolnim ne-poznavanjem problemov zavoda in študen-tov. Ti so jih morali na vsaki seji od kraja seznanjati s problematiko zavoda, da ne jemljejo v poštev njihove večkratne od-sotnosti. »Mi potrebujemo Ijudi, ki nam bodo znali porvxigati,«,je dejal nekdo v diskusiji, »ne morcjo pa nam pomagati številke!« Imel je čisto prav! Zato je zbor korist-nikov sklenil, da v upravnem odoboru po-veča udeležbo študentov-koristnikov, štu-dentov upravljavcev Kolegija. Res je, da je potrebna druzbena kontrola nad upravlja-njem in razpolaganjem, toda dosedanja praksa ni pokazala — vsaj v AK ne — za-dostne in efektivne »kontrole«, čeprav je bila precej pisana. Neresnost upravnega odbora pa ne mo remo vzeti kompleksno. Posamezniki so bili prizadeti, zato gre tu obravnavati vsa-kega posebej. Najbolj pa nas je začudilo, da so na zboru, ko bi se morali spoznati z 263 kolegijaši iz oči v oči, manjkali pred-stavniki univerze in Univerzitetnega odbo-ra ZŠJ. Ali res Kolegij ne zasluži enake po-zornosti kot drugi študentovski domovi? Mogoče je skupščina v določenem času zašla v razpravljanje o drobnih vprašanjih, o uporabi telefona, vratarske službe, o klubskih prostorih in televiziji, dosegla pa je določen napredek v primerjavi s prejš-njimi zbori koristnikov. Mnenja so bila jasno izražena in izpovedana, do izraza je prišla samouprava v pravem pomenu bese-de. Izpolnjeni sklepi pa bodo dali še do-končno garancijo, da samoupravljanje ni le mrtva črka, beseda na papirju in med štirimi stenami. Ne zameri, tovariš urednik, če sem bil kritičen. Pisal sem ti z zbora koristnikov Akademskega kolegija. JOZE Zgodilo seje... ... na FAGG-arhitektura Odlooili smo se za izpil Če ni razpisa, se je pač treba glede rdka domeniti s profesorjem. Kolegica: »Tovariš profesor, prosirn vas, če bi določili datuim za izpit iz ...« Profesor (zamišljeno): »-Ali ima-te sprlčevala že tu? Bom kar pod" pisal, pa bo!« Draga koilegica se ni takoj zna-šla in je še nekaj vprašala, potem se je pa profesorju posvetilo. Ne-kateri imajo pač »-dolgo lajtengo«. V. F. . . . na elektro faJkulteti V tretjem letniku je bil sestanek o vzrokih slabega uspeha v nekaterih predmetih. »No, kolega, kaj pa tebe ovira pri študiju?« je vprašal predsednik odbo-ra letnika Daso. »Zaostali izpiti,-« je vzdihnil Tone. ... na filozofski fakiiiteti Ondan sta Menart in Kovič pri-redila na filozofski fakulteti lite-rarno-debatnl večer. Na stopnišču je nek študent, ki ni poznal Me-narta, vprašal pesnika, ki ga je doihitel: »Ali greste tudi vi posilu-šat Menarta?« Menart je kratko pokimal: »Seveda!« I. H. ... na biotehniški fakulteti Izpiti iz strojništva. Profesor: »Po-vejte mi, kaj je to amper?« KandLdat: «Amper ... to je ..., no, amper je v zvezl s tokom .. .•« Profesor: ~No, vi boste pa še en-krat prišli sem v zv«zi z izpitom.*> P. P. ... na FAGG-gradfoena Profesor je podpisoval indekse. Vsakega študenta je želel vsaj en-krat videti, zato so morali vstatl, ko so slišali svoje ime. Našel se je nekdo, ki je pred uro pnnesel indkes in potem odšel. Profesor je vprašal zanj, kolegi pa so mu po-vedali, da je moral »nujno v me-eto« in da se bo vrnil. Ker ga od nikoder ni bilo, je profesor rekel: »¦Recite mu, da ga prav lepo po-zdravljaim!« J. U. ... v veži biotehniške. Agronom Janez j€ strašno zaklel, ko j« prebral, da je spet pad«l iz ra-čunovodstva. Vtem je opazil profesor-ja, ki je prihajal s ceste. Sedaj si ga bom pa prtvoščil, si j« mislil. »Hja, pa so bile Iahke naloge, sko-raj tako, kot ste rekli, profesor,« pravi malo nesramno. >>Oh, oprostite,*- odgovori proiesor, ~pa res nisem vedel, da boste spet vi nrišil.- P- P- ... na Akademiji za upodablja-jočo uimetnost V risalnici je bilo vse živo. Stu-dentje so čakali profesorja, da bi jim pregiedal risbe. Vstopil je za-sopli zarmudnik In se oziral po risalnici, da bi dobil prostor za risalno desko. »Pa šta se ovde rmutiš,« mu je zafrkljivo rekel bližnji kolega, ki je zelo na kratiko ostrižen. «-Ti se najprej počeši-«, mu je rekel zamudnik, »potem boš pa rnene zafrkaval!« Dodal je še en folkllorni izraz. Onemu je zavrela kri in je tre-ščil risalno desko sobesedniiku v glavo. Deska irna več kot štin kilograme. S. D.. rrtbuaa - glasilo Zveze Studentov - Izdaja Univerzitenl odbor ZSJ -Oreja uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Cehovin; glavnl uredniJ? Niko riiiar - Uredništvo In uprava. Tribuna Poljanska 8/11. telefon 30—123 - tekočl radun 600-143-567 - Letna naročnina 40C dlnarjev, posamezni izvod 20 din -Rokopisov ln fotograflj ne vra^a-mo - Tisk: CV Delo. Ljubliana. Tom§i5eva 1. tel. «3-522