Jan Nep. Necasek. N. »Po potih modro vodil vedoznanskih Sinove dveh si narodov slovanskih.« Venec spomladanskih cvetic so poklonili o slovesu preljubemu svojemu ravnatelju dijaki slovenski v spomin, da so serca jim bvaležne. — Pa tudi profesorji so raznotero posamesno in skupaj Nečasku razodevali tedaj svoje spoštovanje in ljubezen svojo. Kakor katehet više gimnazije Staromeške v Pragi — tako je poslavil Nečaska tudi veroučitelj više gimnazije v Ljubljani dr. Janez Gogala. Bilo je II. predpepehiično nedeljo 1. 1862 v križanski cerkvi, kjer viša gimnazija obhaja prazniško službo božjo, da proti koncu nedeljskega govora po nemški s prižnice nenadoma spregovori tole: nIn k sklepu ne morem, da ne bi omenil zadeve, ktera nas vse navdaja z žalostjo. Mi vemo in bridko čutimo vsi, da imamo danes našega ljubljenega in prečastitega gospoda ravnatelja pri nedeljski službi božji zadnjikrat v naši sredi. Ljubi juladenči, nočem vas k serčni hvaležnosti še le vnemati, vsaj ste vsi pod tim ljubeznjivim in očetovskim vodstvoni dospeli svojo dosedanjo oliko, vem toraj in sem terdno prepričan, da ga ni med nami nobenega, v čegar sercu ne bi že plamteli lnogočni občutki ljubezni in hvaležnosti; pač pa sem si nainenil vaše občutke očistiti in posvetiti in na kviško oberniti. Tu vzlasti pred prestolom resničnega in bistveno pričujočega Gospoda naj se razlijejo naše serca, tu naj se naše molitve vzdigajo k Njemu, kteri edin poverniti more take zasluge. — Toda ne samo danes bodi hvaležno naše serce; za Vanri, Preljubljeni! za Vami pojdejo naše želje in prošnjc za blagoslov ter za stanovitno srečo v Vašo milo domovino, in dasi daleč od nas, bode spomin vendar stanoviten, kajti dolgo dolgo bodo nove cvetove poganjali sadovi, ktere je vzbudila Vaša neutrudna delavnost, Vaša ljubezen in skerbljivost. Naj zato nebeški Oče obilo deli blagoslov svoj Vam in Vašim vedno." Amen. — Te očitno spregovorjene besede so prevzele pričujoče vse, presunile vzlasti Nečaska, da je poslej ponižen, kakor je vedno bil, očitno spregovoril besedo: 13) BTolike pozornosti jaz nisem zaslužil." Hvalno prehvalno je tudi spričevanje, ktero mu je dal naslednik njegov vravnateljstvu gimnazije Ljubljanske dr. Henrik Mitteis, in ktero se bere v ,,Jahresb. Obergymn. Laibach. 1862" str. 31 na pr.: ,,Einen empfindlichen Verlust erlitt die Lehranstalt durch die mit allerhochster Entschliessung Seiner Majestdt des Kaisers vom 10. Dec. 1861 ausgesprochene Uebersetzung ilires hochgeehrten Directors Johann Nečdsek in gleicher Eigenschaft an das Prager Altstddter Gijmnasium. Das hiesige Gymnasium hatte sich seit dem 22. October 1852 seiner liebevollen, milden Leitung erfreut, und die ansehnliche Vermehrung der Lehrtnittel, die Enceiterung der LeJiranstalt durch vier Parallelcurse, die Grimdung des Unterstiitzungsfondes fur arme Gymnasialschuler, die Renovirung des botanischen Gartens, dic Wiedereinfuhrung des Tnrn-Unterrichtes, die unter seiner Leitung erfolgte Einfuhrung eines Lehrcurses uber Stenographie, die leider nicht ganz vollendete Bearbeitung einer Geschichte dieses Gijmnasiums etc. sichern ihm eine ebenso ehrenvolle Stelle unter den um diese Anstalt hochverdienten Mdnnern, als ihm sein uiahrhaft humanes Wirken in den Herzen seiner Schuler und des ganzen Lehrkorpers eine bleibende Erinnerung gegrundet hat. — Er schied am 28. Febr. l. J. von dieser Lehranstalt; der Lehrkorper bezeigte ihm seine Hochachtung durch Ueberreichung einer kalligraphisdi ausgestatteten Adresse, und die Schuler durch Darbringung eines grossen Fackelzuges und eines Bdndchens durchwegs von Schulern der verschiedenen Classen verfassten Abschiedsgedichte in slovenischer Sprache." Spomenica, ktero smo o slovesu mu poklonili bili učitelji gimnazijski, kazala je na čelu uinetno slikano hišo Medijatovo, v kteri je stanoval ves čas v Ljubljani, in poslopje šolsko, v kterem je v omenjeni dobi deloval tako vspešno. Po glediščih in plesiščih, strelarnah in kavarnah, celo po gostilnah nikdar ni hodil brez posebnega razloga. 0 domačih godovih in šolskih slovesnostih čestital mu je navadno učiteljstvu na čelu klasično vzobraženi starosta profesor Peter Petruzzi. Da je starosta čestitajoč vselej trepetal, ravnatelj pa odgovarjal vselej pokojno, tega nisera mogel razuineti tedaj, a sedaj — razumem. Tudi spomenico je bil sostavil starosta, ktero smo pa poterdili še le po vzajemni presodbi in nekoliki premembi. Kolike pomembe mora toraj biti, da so jo podpisali tedanji profesorji vsi, celo oni, kteri se z Nečaskora niso vjemali bodisi v duhu cerkvenem ali verstvenem, bodisi v duhu narodnem slovanskem! Iz vzroka v pervem razstavku o zaljubljenem preslavljanji povedanega ter sedanjim in pribodnjim šolskim voditeljem v razgledovanje ponatisne naj se ta sloveča spomenica v besedi in veljavi izvirni. Glasi se: Seiner Wohlgeboren DKM K. K. GTMNASIAL - DIREKTOR Hsrrn JOHAHK KEČASEK Ł>ei seiner Uebersetzung nach. Prag. Der L.ehrkorper des L.aibacher Gymnasiums. Nach zehnjahriger, unermiidlicher Waltung scheiden Euet Wohlgeboren von einer Lehranstalt, welcbe durch Anwuchs von Schiileru vergrossert, durch geeignete Lehrer und Lehrmittel gekriiftigt, eine ehrenvolle Stellung unter Oesterreichs Gymnasien einnimmt; von einer Stadt, welche an Euer Wohlgeboren den gewandten Schulmann, den charakterfesten Biirger, den tadellosen Staatsdiener ehiet; von einem Lande, vvelches an E u e r W o h 1 g e b o r e n das erinunternde Beispiel humaner Gesittung, amtlicher Gevvissenhaftigkeit und hauslicher Tugend erhalten und stets bevvahren wird. EuerWohlgeboren scheiden von uns mit demBevvusstsein, Vieler Wohl begriindet und Niemandes Gefiihl gekrankt zu haben, mit dem fruchtbaren Schatz vieljahriger Erfahrungen und mit der Gevvissheit, dass Sie in dem neuen Ihrer Thatigkeit angewiesenen Wirkungskreis, auf dem heimatlichen Boden am Prager akademischen Gymnasium dem Lehrkorper und dqr Scbuljugend in den lnebrfachen Verhaltaissen des Lebens vorleuchten und auch dort Achtung und Liebe ernten werden. Der Lehrkcirper dieser Anstalt, der gegen seinen Vorstand nicht bloss scbuldige Achtung ssondern aucb aufrichtige Liebe hegte, freuet sich einerseits ilber die Erfullung Ihres Wunsches und Ihre hoffnungsreiche Zukunft; andererseits aber muss er mit Bedauern die Liicke betrachten, die Euer Wohlgeboren scbeidend zuriicklassen. So trennen wir uns denu mit wehmutsvoller Liebe, indem wir dem Unvergesslichen dauernden Segen vom Himmel erilehen und das unvertilgbare Andenken bewahren, welches in dem sich stets verjiingenden Lehrkorper vererbt werden, Ihren theuern Namen mit Liebe aussprechen und auf ihre Werke mit Dank weisen soll. Laibach am 28. Februar 1862. Da to, kar se je godilo v Ljubljani o slovesu Nečaskovem, ni bilo kako prazno skazovanje ali kako nerodno prisiljeno in pretirano narodno ponašanje, spričuje naj svetu vsemu i ta-le spomenčica moja, ktera naj v dokaz, dasoslovenskim učencem serca bile res hvaležne, privzame si na koncu tudi njihovo spomenico o smerti njegovi, in po Novicah 1866 1. 50 str. 410 glasi se takole : Svojemu presrčno ljubljenemu nekdanjemu ravnatelju, visokočestitemu gospodu JANEZU KEČASEKU umrlemu 26. nov. v Pragi , ljubljanski gimnazijalci. Če kdaj, ob dobi so zares sedajni, Ko mrak nesvesti, bojev hrum preti, Potrebni svetu moževi značajni, Čujoči glas pravice in vesti, Ki v noči dvomov, zmot so zor sijajni, Na šumnem morju sidro mladeži, Ki na obzorju duha z visočine Obsevajo temote domovine. In tak, o vodja nam nepozabljivi! Modrice sinom tudi Ti si bil, — V dobroti blagi, v kari zanasljivi Po očevo mladino si gojil; Državo, narod si v ljubezni živi — Poklicu vdan — podpiral in častil; Po potih modro vodil vedoznanskih. Sinove dveh si narodov slovanskih. Ak druge boj kedaj bo siloviti Še v pozni zgodovini imenoval, Jih zelen lovor krog glave oviti Pred vnuki našimi preslavljeval: Značaj pa Tebe moški, plemeniti Se više bode poveličeval In v blagru rodovitno Tvoje djanje Svetilo bo brez pege se najmanje. Zato pa s Čehi bratje njih Slovenci Prebridko zgubo objokujemo, In mi, ki bili Tvoji smo učenci, Spominico darujemo le-to. 0 naj se blagovoljno sklene z venci, Ki jili na rani grob pokladajo Država, narod in pa rodovina, Še venec naš — hvaležnega spominal