Aktualno Ptuj. Sodišče: V 25 letih 27 primerov ubojev in umorov O Stran 2 ■ i ¡ o tajerski Aktualno Ptuj. Atletski stadion zaradi poškodb zaprt za javnost O Stran 3 Ptuj, torek, 12. januarja 2021 Letnik LXXIV • št. 3 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Politika Rače-Fram. Z uporabo deževnice do nižjega plačila kanalizacije O Stran 4 Podravje Trnovska vas • Propadajoči Mer-cator kazi podobo osrednjega trga O Stran 5 V središču Sp. Podravje• Zakaj se krčijo jate ptic v našem okolju O Stran 6 Zdravstvo Ptuj. Sedem porodnic rodilo s covi-dom, novorojenčki zdravi O Stran 9 Kultura Podravje . Glas kulture in umetnosti je žal še prešibak O Stran 12 Kronika Zavrč, Sv. Trojica• Potres poškodoval cerkvene objekte O Stran 24 Haloze • Za občane, ki nimajo nič, domsko oskrbo plačuje občina Za starostnike tudi 100.000 evrov letno Občine lahko za domsko oskrbo svojih občanov plačujejo tudi več kot 100.000 evrov na leto, kar je za manjše, recimo haloške občine velik zalogaj. Delno povračilo stroškov si sicer zagotovijo z občanovo nepremičnino, a je ta v veliko primerih v zelo slabem stanju, brez prave vrednosti in na nezaželeni lokaciji, zato je sploh ne morejo prodati in si tako povrniti vsaj delčka stroškov. Več na strani 3. Foto: Črtomir Goznik Slovenske gorice • Dve leti so se igrali odvetnike a jim nihče ni^ stopil na prsteTB 1M REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ . „, OStrani6inw ' "K1. - Í3r> iv Koronavirus • f Za enega h bolnika od jj 8.000 do ^ 47.000 evrovv I Štajerski TEDnI Enajst mesecev plačaš, Jdlanajst mesecev bjer^š oPTUI ------^ -m čtaipr«iki tpdnik in s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije. Podarite seblln mesec boste M BREZPLAČNO, 2 Štajerski V središču torek • 12. januarja 2021 Ptuj • Velik interes za cepljenje Telefoni zvonijo ves čas Minuli teden so osebni zdravniki začeli sprejemati klice pacientov, ki se želijo naročiti na cepljenje proti covidu-19. Interes je izjemno velik, kot pravi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, telefoni nenehno zvonijo. Prve doze cepiva so porabili za cepljenje starostnikov in nekaterih zaposlenih v domovih upokojencev, druga pošiljka pa je bila namenjena za zaposlene v zdravstvu. Ta teden začnejo cepiti še ostale, a je cepiva zaenkrat zelo malo - za vsako ambulanto na Ptuju bo na voljo le deset doz cepiva. 27. decembra so na Ptuju, v Muretincih, Kidričevem in Juršincih - povsod, kjer ima Dom upokojencev Ptuj svoje enote - cepili prve starostnike. Cepiva je bilo dovolj za 169 stanovalcev doma in 29 zaposlenih. Vsi ti bodo ta teden (v nedeljo) prejeli še drugo dozo cepiva, po kateri bodo skorajda povsem zaščiteni pred novim koronavirusom. Zadnji dan decembra je na Ptuj prispela nova pošiljka cepiva, tokrat za zaposlene v zdravstvu. V ptujski bolnišnici se je v dveh dneh cepilo 180 zaposlenih, v Zdravstvenem domu 75. Skupaj je sicer ZD Ptuj prejel bistveno več cepiva, in sicer 222 doz, neporabljena so razdelili med koncesionarje, zasebnike ... V ZD Ptuj je sicer zaposlenih 250 ljudi, kar pomeni, da je še kar nekaj, ki niso cepljeni. »Tudi pri nas je bil interes velik. Ta teden, ko prispe nova pošiljka, se bo cepilo še več zaposlenih. Nekateri so bili odsotni zaradi bolniških dopustov, praznikov ... in ti pridejo na vrsto zdaj. Del pa je takih, ki so okužbo s koronavirusom preboleli in ni nujno, da se cepijo prioritetno,« pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Petek Uhanova pravi, da imajo na zalogi še precej hitrih testov. Minuli petek jih je pregledal tudi zdravstveni inšpektorat in ugotovil, da so povsem ustrezni. Tudi interes za cepljenje med pacienti ZD Ptuj je presegel pričakovanja. Telefoni vseh osebnih zdravnikov na Ptujskem so te dni polno zasedeni. Vsi, ki želijo pokazati interes in se uvrstiti na čakalni seznam, morajo priklicati medicinsko sestro izbranega osebnega zdravnika in sporočiti svoje podatke, vključno s številko telefona. Na to jim bodo naknadno sporočili, kdaj bodo na vrsti za cepljenje. V prvi fazi bo za naše območje edini cepilni center v Zdravstvenem domu Ptuj. Ta teden naj bi prejeli po deset doz cepiva za vsako posamezno ambulanto v Spodnjem Podravju, skupaj več sto doz. »Vsaka ambulanta bo imela na voljo deset doz. O tem, kdo bo prednostno cepljen, odločajo osebni zdravniki,« poudarja direktorica ZD Ptuj, ki je bila med prvimi, ki so se cepili. Dženana Kmetec Hitri testi: pozitivnih 14 % testiranih Petek Uhanova zagotavlja, da so hitri testi, ki so jih uporabljali v ZD Ptuj, povsem ustrezni, in miri, da ni nikakršnega razloga za preplah. Sodeč po rezultatih testov, je delež pozi-tivnihjanuarja letos primerljiv tistemu v decembru. Hitro testiranje so na Ptuju začeli 22. decembra in do konca leta (teste so opravljali pet dni) skupaj testirali 874 ljudi. Od tega je bilo 124 pozitivnih (14,1 %). V prejšnjem tednu so od ponedeljka do četrtka opravili dodatnih 641 testov, 91 je bilo pozitivnih. To pomeni, daje bilo od začetka hitrega testiranja do 7. januarja v ZD Ptuj opravljenih 1515 hitrih testov, pozitivnih je bilo 215, kar pomeni 14% delež vseh testiranih. V Staršah brez interesa za hitre teste Preteklo sredo je v DCA Loka potekalo testiranje prebivalcev občine Starše. Zanj seje odločilo le 38 občanov, test pa je bil pozitiven zgolj v dveh primerih, kar pomeni prisotnost virusa pri 5 % testiranih. Na isti lokaciji bodo testiranje znova izvedli to sredo med 11. in 13. uro. Brezplačno se bodo zopet lahko testirali vsi zainteresirani, le dokumente morajo prinesti s seboj. Medtem je po informacijah NIJZ med nekaj čez 4.000 občani bilo potrjenih skoraj 300 okužb oziroma dobrih 7 % vseh občanov. Spodnje Podravje, Slovenija • Sodišča najvišje zaporne kazni izrekla za umore Več kot 30 let zapora še niso dosodili Trojni umor v Gerečji vasi je zelo pretresel Dravsko polje in celotno regijo. Gre za najhujše kaznivo dejanje zoper življenje in telo v Spodnjem Podravju v obdobju samostojne Slovenije. Doslej je kot eno najtežjih kaznivih dejanj v regiji veljal dvojni umor, ki seje konec leta 2009 zgodil na Vinskem Vrhu v občini Ormož. Kot smo poročali, bi lahko krvnika družine Lešnik iz Gerečje vasi, 35-letnega Silva Drevenška, doletela dosmrtna ječa. Policisti, ki so mu pol ure po nasilnem dogodku, v katerem je z nožem kruto obračunal s svojo nekdanjo partnerico in njenima staršema, odvzeli prostost, so ga osumili trojnega umora. Ker se je tudi sam poškodoval z nožem, je bil hospitaliziran. Po odpustu iz bolnišnice je bil priveden pred preiskovalnega sodnika, ta pa mu je odredil pripor. 35-letnik je osumljen trojnega umora. Najnižja predpisana kazen za umor je 15 let zapora; ker je zagrešil tri, bi ga lahko sodišče za zapahe poslalo do konca življenja. Ptujsko sodišče: v 25 letih 27 primerov ubojev in umorov Na ptujskem okrožnem sodišču, kjer bodo najverjetneje sodili Silvu Drevenšku, primera trojnega umora doslej niso obravnavali. V zadnjih 25 letih so po besedah podpredsednika sodišča Aleksandra Turka obravnavali skupno 27 primerov ubojev, umorov in poskusov umorov. Ubojev je bilo devet, umorov 15 in poskusi umora trije. 30-letne zaporne kazni, kot je bila doslej najvišja dosojena v Sloveniji, v sodobni zgodovini na Okrožnem sodišču na Ptuju še niso dosodili oziroma izrekli. Največ, 20 let zaporne kazni so izrekli storilcu za umor v letu 2009. V dveh primerih (obe kaznivi dejanji umora sta bili storjeni v letu 2004) so storilca obsodili na 15-Ietni zaporni kazni, 14 let zapora sta si prislužila tudi krvnika, ki sta morila v letih 2009 Umori, uboji in poskusi obojih v zadnjem desetletju Leto Uboj in poskus uboja Umor in poskus umora Skupaj 2010 27 16 43 2011 32 19 51 2012 25 18 43 2013 26 15 41 2014 17 18 35 2015 23 25 48 2016 13 12 25 2017 20 21 41 2018 30 16 46 2019 17 10 27 Foto: Arhiv M24 V obdobju minulih deset let (2010-2019) se je u Sloveniji zgodilo 400 najtežjih kaznivih dejanj, s katerimi so storilci segli po življenju žrtev: umorov in poskusov umorov ter ubojev in poskusov ubojev. in 2017. V enem primeru je šlo za umor in v drugem za uboj. Naštetih je pet najvišjih zapornih kazni, ki jih je v minulih 25 letih dosodilo ptujsko okrožno sodišče. Trojni umori v preteklosti Med trojnimi umori na ravni države so na Generalni policijski upravi (GPU) spomnili na primere iz Rovinja, Gorjancev in Zdenske vasi. Ivana Periča je sodišče obsodilo na 30 let zaporne kazni zaradi umora treh članov družine v Rovi-nju leta 2002. V družinskem apartmaju je sredi noči, medtem ko so spali, s pištolo sodil materi, očimu in polbratu. Krivde za kaznivo dejanje, zaradi katerega je za zapahi že 18 let, ne priznava, njegov odvetnik Peter Čeferin pa si prizadeva za obnovitev postopka. Za trojni umor treh mladih ljudi v Gorjancih (2003) je sodišče obsodilo Ermina Brkiča, tudi njega je doletela 30-letna ječa, čeprav se je vseskozi branil, da kaznivega dejanja ni storil. Do podobnega primera, kot se je decembra zgodil v Gerečji vasi, je leta 2007 prišlo v Zdenski vasi pri Grosupljem. 35-letnik je pred očmi otrok ustrelil bivšo ženo in njena starša, nato pa sodil še sebi. Povod za krvavo maščevanje naj bi bila nesoglasja ob razhodu partnerjev in spor zaradi skrbništva otrok. Lani konec leta sta se v Sloveniji zgodili dve hudi družinski tragediji. Kakšen mesec dni pred trojnim umorom v Gerečji vasi je na nasilen način umrla štiričlanska Trojnega umora na ptujsko-ormoškem območju v samostojni Sloveniji še ni bilo Primera, kot je trojni umor v Gerečji vasi, policisti in sodišče v Spodnjem Podravju še niso obravnavali. Iz evidenc organov pregona smo pridobili podatke, daje bil v obdobju samostojne Slovenije kot »najtežje« kaznivo dejanje zoper življenje in telo v tem delu države obravnavan primer dvojnega umora na Vinskem Vrhu pred 11 leti. Tudi takrat je do obračuna z najhujšimi posledicami prišlo decembra in v družinskem okolju, povod za tragedijo je bil razpad partnerske zveze. Takrat 47-letni Jožek Tomaničje vpričo otrok sodil partnerici in njeni materi. Zunajzakonsko partnerico, 41-letno Stanko, je zvabil v klet, potem pajo ustrelil in udarjal s težkim predmetom. Razlog za krvavo maščevanje je bilo ljubosumje, saj naj bi pokojna želela življenje deliti z drugim partnerjem. V zgornjih prostorih hiše je Tomanič z nožem in sekiro sodil še nesojeni tašči, 76-letni Frančiški. Ptujsko sodišče mu je za dvojni umor prisodilo 20 let zaporne kazni. Foto: Arhiv M24 družina v okolici Ljubljane (Janče). Storilec je po informacijah policije sodil sestri in staršema, nato še sebi. Junija je do trojnega umora prišlo v okolici Domžal, ko je dedku, babici in stricu življenje vzel Peter Gaspeti. Sojenje se je začelo decembra, tožilstvo pa za mladeniča, ki je moril z nožem, zahteva 30-letno zaporno kazen. Čeprav je Gaspeti sam poklical policijo in se brez upiranja predal, kaznivega dejanja na sodišču ni priznal. Mojca Zemljarič Foto: Arhiv Svet 24 Dosmrtnega zapora še niso dosodili Možnost dosmrtne zaporne kazni je bila s spremembo kazenskega zakonika uveljavljena leta 2008, slovenska sodišča pa je doslej niso dosodila. Najdaljši dosojeni čas prestajanja kazni za zapahi je bil 30 let, in sicer v 17 primerih. »17 oseb tudi trenutno prestaja 30-letno zaporno kazen,« so povedali na ministrstvu za pravosodje. Dodali so, da so bili vsi zaporniki, ki jim je bilo dosojenih 30 let zapora, obsojeni zaradi umorov. Vir: Policija Foto: CG Foto: CG torek • 12. januarja 2021 Zdravstvo Štajerski 3 Haloze • Za občane, ki nimajo nič, domsko oskrbo plačuje občina Za oskrbo v domovih za ostarele tudi 100.000 evrov letno Zneski za bivanje v domovih starostnikov so visoki. Pokojnine so nizke, zato so med upokojenci tudi taki, ki domskih oskrbnin ne zmorejo plačevati. Najprej so jim dolžni pomagati potomci, če jih ni, se to breme prevali na občino stalnega prebivališča. Ta v zemljiško knjigo vpiše prepoved prodaje, hipoteke ali podobne obremenitve. Občine lahko za domsko oskrbo svojih občanov plačujejo tudi več kot 100.000 evrov na leto, kar je za manjše, recimo haloške občine velik zalogaj. Delno povračilo stroškov si sicer zagotovijo z občanovo nepremičnino, a je ta v veliko primerih v zelo slabem stanju, brez prave vrednosti in na nezaželeni lokaciji. Stroškov oskrbe si skoraj nikoli ne povrnejo Občina Majšperk letno za domsko oskrbo svojih občanov, ki ne zmorejo plačevati bivanja v institucionalnem varstvu, nameni 69.000 evrov, kar je 1,8 odstotka proračuna. V takih primerih se občina v skladu z odločbo Centra za socialno delo vknjiži na celotno premoženje. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, trenutno zagotavljajo bivanje devetim občanom, od tega jih je šest brez vsega. Po besedah Fakinove gre za velik strošek in si ga povrnejo v redkih primerih. Velika večina socialno šibkih občanov premoženja nima ali pa je vrednost njihovih nepremičnin nizka. Tako se velikokrat primeri, da občina ostane praznih rok, nepremičnina Foto: Arhiv M24 Samo v lanskem letu so štiri haloške občine (Žetale, Majšperk, Cirkulane in Podlehnik) za plačilo oskrbnine porabile skupno skoraj polnih 300.000 evrov. Največja dva zneska sta za svoje starostnike porabili občina Cirkulane (112.000 evrov) in občina Podlehnik (102.257 evrov). pa v času plačevanja oskrbnine propada. Ko občina postane lastnica takega objekta, ga stežka proda. Maj-šperški občini je sicer uspelo prodati eno nepremičnino, ki so jo podedovali. Zanimivo je tudi, da eni osebi brez premoženja plačujejo dom že od leta 2003, mesečni strošek pa znaša več kot 1.000 evrov. Občini Podlehnik je uspelo v lanskem letu prodati eno propadajočo domačijo v Kozmincih, v last pa so prejeli zemljišče v Rodnem Vrhu. Domsko varstvo so v lanskem letu bi morala odgovoriti država. Nepojmljivo je, da oskrbovanci v ceni oskrbnine plačujejo, recimo, tudi gradnjo novih domov.« Za oskrbnino več kot 100.000 evrov, hiše ne morejo prodati niti za 11.000 evrov S podobnimi težavami se srečujejo tudi v občini Cirkulane, kjer že več let propada starejša hiša, ki je po oceni Geodetske uprave Republike Slovenije vredna okoli 11.410 evrov. Lastnica je v domu starostnikov že od leta 2004, potomcev nima. Občina je za njeno oskrbo namenila nekaj več kot 87.000 evrov. »To je velik problem, saj hiše propadajo. To bi lahko bili lepo urejeni objekti, vzdrževani z malo truda«, je pojasnila Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane. V Cirkulanah do zdaj niso prodali še nobenega takšnega objekta. Občina ima vpisano prepoved odtujitve na celotno premoženje pri šestih oskrbovancih, pri petih je prepoved odtujitve vpisana na delež premoženja, občina pa financira tudi oskrbnino šestih ljudi, ki premoženja nimajo. Iz proračunskega denarja je lani za namen oskrbnin odteklo 112.000 evrov. V lanskem letu je občina razpolagala z 2,9 milijona proračunskih sredstev, za oskrbnine je torej odteklo kar 3,8 odstotka proračuna. Vsi naši sogovorniki se sicer strinjajo, da mora država poskrbeti za vse tiste posameznike, ki na starost ostanejo brez denarja in pomoči potomcev. Hkrati pa bi morala poskrbeti tudi za dodatno financiranje, saj je za manjše občine plačilo domskih oskrbnin velik zalogaj. Na večini občin sicer upajo, da si bodo vsaj del stroška povrnili s starostnikovo nepremičnino, vendar je takih primerov zelo malo. Žan Tetičkovič, Estera Korošec Foto: Arhiv M24 Na posnetku je hiša v Cirkulanah, ki je občina ne more prodati niti za borih 11.000 evrov. plačevali za 13 starostnikov, za kar so morali zagotoviti nekaj več kot 102.000 evrov. Podrte bajte ali zgolj ■ •• v v • zemljišča ne morejo prodati niti za drobiž V občini Žetale je ta znesek bistveno nižji, in sicer 11.230 evrov, nastanitev v domu starostnikov so plačevali za dva občana. Trenutno ima občina na osnovi sklepa o dedovanju v lasti objekte treh pokojnih starostnikov, ki so bili nastanjeni v domovih. Podedovani objekti so bili v zelo slabem stanju. Dve domačiji so obnovili (Vukova domačija v Dobrini in Pušnikova domačija v Nadolah), tretja pa je v naselju Kočice in je naprodaj. »V tem zadnjem primeru težav z dediči nismo imeli, vendar zemljišče neuspešno prodajamo že nekaj let kljub ugodni lokaciji in mizerni ceni,« je dodal Anton Butolen, župan občine Žetale. Po njegovem mnenju moramo poskrbeti za vse, ki potrebujejo domsko varstvo, ne glede na stroške. »Kako se slednji oblikujejo in zakaj so tako visoki, pa je drugo vprašanje, na katerega Več let nerešeni primeri dedovanja Na žetalski občini opažajo, da se težave pojavijo tudi takrat, ko je premoženje vredno več od terjatev občine. Takrat se običajno zalomi med drugimi dediči, sodni postopki pa so dolgotrajni. »Z uveljavljanjem zahtevkov imamo pozitivne in negativne izkušnje. Kar nekaj svojcev seje odločilo občino izplačati, nekateri dediči pa so se odpovedali uveljavljanju svojih pravic, ker so presodili, da so zahtevki občine večji od premoženja. V nekaterih primerih občina ni uveljavljala svojih zahtevkov, ker je bilo premoženje manjše od stroškov, ki bi nastali. Imamo pa tudi nerešene primere zaradi nesoglasij drugih dedičev,« je povedal župan Anton Butolen. Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. Mestna občina Ptuj je namreč na Mlakarja naslovila prošnjo, da pozove lastnika, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport, k sanaciji in ureditvi objekta. Atletski stadion je dotrajan in v zelo slabem stanju. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, ministrstvo obnove omenjenega objekta ne načrtuje, trenutno so sredstva zagotovili za energetsko sanacijo petih stavb na tem območju. »Res je, da za dodatna sredstva nismo zaprosili, saj smo imeli in še imamo veliko več bolj akutnih in nujnejših primerov sanacij, kot sta sanacija športne dvorane v preteklem letu in priprave na energetsko sanacijo, ki se bo začela letos,« je pojasnil Mlakar. Redarji bodo poostrili nadzor O zaprtju igrišča je bila med drugim obveščena tudi mestna re-darska služba. Kot je povedal Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva, bodo na tem območju poostrili nadzor nad nedovoljenim zbiranjem oseb in nedovoljeno uporabo športnih površin. Vodstvo in zaposleni Šolskega centra sicer že dlje časa opažajo neprimerno obnašanje nekaterih uporabnikov igrišča, v veliko primerih gre celo za vandalizem. Mlajši otroci se igrajo z robniki in jih razmetavajo naokrog ali pa odnašajo mivko z ograjenega dela za doskoke. Mladostniki uničujejo ograje in se po tekalni stezi vozijo s skuterji. »Glede na dejstvo, da ta športni objekt največ uporabljajo občani občine Ptuj, ki stanujejo v sosednjih blokih, in žal nekateri tudi povzročajo škodo, je težko pričakovati samo od nas ali od ministrstva, da sami stadion primerno vzdržujemo in obnavljamo,« je komentiral Mlakar, ki si je že pred leti prizadeval, da bi pri vzdrževanju sodelovala tudi MO Ptuj, predvsem iz razloga, ker je igrišče prosto dostopno širši javnosti. Spomnimo, da so v prvem valu epidemije po navodilu mestnega redarstva igrišče zaklenili. »Takrat so obiskovalci na dveh mestih uničili ograjo in športne aktivnosti nemoteno izvajali naprej,« je pojasnil Mlakar. Estera Korošec Ptuj • Atletski stadion zaradi poškodb zaprt zajavnost »Po tekalni stezi s skuterjem« Zadrževanje na atletskem stadionu ob Šolskem centru Ptuj ni dovoljeno. Tako se je minuli petek odločil Oton Mlakar, direktor Šolskega centra Ptuj, ki je upravitelj objekta. Med razlogi je Mlakar navedel trenutno epidemiološko situacijo in opozoril javnost, da vadba na stadionu ni varna. Foto: CG Ne epidemija, predvsem vandali so krivi, da so vrata atletskega stadiona pri Šolskem centru zaprta za vse. 4 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 12. januarja 2021 Starše • Svetniki potrdili predlog proračuna Večina denarja za poslovno cono V dobre tri ure trajajoči decembrski seji so svetniki največ pozornosti namenili predlogu proračuna za letos. Predlog so ob prvem branju potrdili, dokončno pa naj bi o njem odločali v začetku februarja. Foto: KG V predlogu proračuna za leto 2021 predvidena višina prihodkov znaša slabih 6,3 milijona evrov, predvidena višina odhodkov pa 7,3 milijona evrov. Primanjkljaj v višini več kot milijon evrov naj bi v celoti pokrili s prenesenimi sredstvi iz lanskega leta. Za investicije bodo namenili slabih 3,4 milijona evrov, pri čemer so v ospredju investicije v novogradnje, določen delež pa je namenjen pripravi dokumentacije za bodoče projekte. »Lahko rečemo, da smo investicijsko naravnana občina,« je ocenila Milena Ule iz občinske uprave, ki je predstavila predvidene investicije. Daleč največ sredstev, 2,2 milijona evrov, bodo namenili izgradnji komunalne opreme v poslovno-obrti coni Zlatoličje. Sicer pa bodo nadaljevali projekte Wifi4EU, Zlata Drava, Vaška hiša, Pod šotorom se dogaja in ureditev ozvočenja na pokopališču. Za POŠ Marjeta tudi kredit Sicer pa so se svetniki na zadnji lanski seji zopet dotaknili vprašanja o raznih variantah gradnje štirirazrednice v Marjeti. Greifoner je zagotovil: »Varianta, kot je bila sprejeta na občinskem svetu, bo tudi zgrajena. In začela se bo graditi v najkrajšem možnem času.« V letošnjem proračunu pa je za gradnjo nove POŠ Marjeta predvidenih zgolj 50.000 evrov. »Trenutno je projekt v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zaenkrat še ne moremo napovedati, kdaj točno ga bomo dobili, zato v predlogu proračuna nismo predvideli več sredstev. Ko bo več znanega, se bomo posvetili temu vprašanju. Upamo, da preko razpisa pridobimo čim več nepovratnih sredstev, za zagotovitev lastnih pa imamo možnost najema kredita,« je razložil Greifoner. Karmen Grnjak Podrovje • Podjetja testirajo delavce Zaposleni večinoma brez okužb Številna podjetja so po prazničnem premoru znova zagnala dejavnost, ob tem pa so se, v želji preprečiti siljenje okužb s covidom-19, odločila svoje zaposlene testirati na novi koronavirus s hitrimi testi. Ponekod teste izvajajo v samih podjetjih, drugod pa so zaposlene napotili v zdravstvene domove. V skupini Impol so se odločili za testiranje s hitrimi testi pri vseh zaposlenih prvi dan pred prihodom na delo po praznikih. Ob opravljenih 756 testih so bili trije pozitivni. V prihodnje bodo hitre teste izvajali le v primeru pojava okužb znotraj posamezne delovne enote. V lenarškem podjetju TBP, ki zaposluje okoli 1.000 ljudi, hitre teste izvajajo v več terminih v tamkajšnjem zdravstvenem domu. »Trenutno se razmere glede okužb pri nas obvladljive, a pričakujemo manjšo rast števila obolelih zaradi minulih praznikov," je povedal direktor Danilo Rojko. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so v preteklih dneh napotili zaposlene na hitre teste, ki jih izvajajo zdravstveni domovi, saj začenjajo z rednimi letnimi remonti in revizijami proizvodnih objektov. Kot so pojasnili, po opravljenih testih nihče od sodelavcev ni bil pozitiven. Tudi v prihodnje bodo, podobno kot doslej, v večji meri uporabljali običajne teste, na katere napotijo sodelavce, ki pri sebi prepoznajo bolezenske znake. Tiste, ki se bodo vračali na delo, ki so ga doslej opravljali od doma, pa bodo tudi v prihodnje hitro testirali. Trenutno imajo med 240 zaposlenimi šest aktivno okuženih. V Perutnini Ptuj pa so pojasnili, da hitrega testiranja še ne izvajajo. „Vsa preventivna testiranja smo do sedaj izvajali z napotitvijo zaposlenih na redna PCR-testiranja na strošek delodajalca. Prav tako razmere, povezane s covidom-19, obvladujemo brez večjih izzivov," so dodali. sta Foto: Črtomir Goznik Destrnik • Župan svetnikom predlagal sprejetje novega poslovnika občinskega sveta Sporna hramba zvočnega posnetka seje Destrniški svetniki so razpravljali o predlogu spremenjenega poslovnika občinskega sveta, ki so ga dobili na mizo, da ga uskladijo z državno zakonodajo. Poslovnik destrniškega občinskega sveta je bil sprejet leta 2010, leta 2014 pa je doživel že spremembo oziroma dopolnitev. Služba za lokalno samoupravo pri ministrstvu za javno upravo je občino dve leti kasneje pozvala k uskladitvi temeljnih aktov, kot so statut ter poslovnika občinskega sveta in nadzornega odbora, z zakoni, za rok pa postavila 31. december 2016. Kot je pojasnil Robert Branko Horvat: »Gre za poskus župana, da bi kratil pravice svetnikov, na to pa ne morem pristati.« Simonič, podžupan in predsednik statutarno-pravne komisije, je zdaj »zaradi preglednosti in praktičnosti« pripravljeno novo besedilo poslovnika, ki bo usklajeno z zakonodajo. »Sprememb in dopolnitev je kar nekaj, a so večinoma zgolj formalne, kot denimo, da se beseda 'pečat' nadomesti z ustreznejšim 'žigom', 'delavec občinske uprave' z 'javnim uslužbencem' ali 'magnetogram' z 'zvočnim posnetkom', podrobneje pa so razčlenjene tudi nekatere določbe.« Uskladitev zakonodaje ali kratenje pravic svetnikov? Bistveno spremembo v poslovniku predstavlja dopolnitev drugega odstavka 51. člena, s katero se določa hramba zvočnega posnetka seje do potrditve zapisnika. »Določba je posledica sprejete odločitve informacijskega pooblaščenca, ki je 21. novembra 2013 zavzel stališče, da je hramba posnetka Robert Simonič: »Po mnenju informacijskega pooblaščenca je hramba posnetka utemeljena le dotlej, dokler obstajajo razlogi zanjo, to pa je, dokler ni potrjen zapisnik seje.« utemeljena le dotlej, dokler obstajajo razlogi zanjo, to pa je, dokler ni potrjen zapisnik seje.« Prav sprememba glede hrambe zvočnega posnetka seje pa je na noge dvignila opozicijo. »Nikakor se ne morem strinjati s tem, da bi se zvočni posnetek seje lahko zbrisal že na naslednji seji, in sicer takoj po sprejetju zapisnika. Doslej sta se tako zapisnik kot zvočni za- pis hranila skupaj; če bo predlog stopil v veljavo, svetniki ne bomo več zaščiteni,« je dejal Branko Horvat. »Težava je namreč v tem, da so zapisniki z destrniških sej občinskega sveta zelo suhoparni in navajajo zgolj točke dnevnega reda in razpravljavce, če so ti bili, vsebine razprav pa ni. V primeru kakšnih nejasnosti ali zapletov po potrditvi zapisnika tako ne bo več mogoče dokazati, kaj je kdo rekel, kar je lahko zlasti problematično pri morebitnih tožbah. Osebno že imam takšno izkušnjo, takrat me je 'rešil' prav ohranjen zvočni zapis. Gre za županov poskus kratenja pravic svetnikov, na katerega ne morem pristati. Na predlog novele poslovnika je bilo podanih še nekaj drugih pripomb, kot je ta, kaj se zgodi, če poslovnik krši njegov razlagalec - župan. Upam, da bodo upoštevane, ne nazadnje za sprejetje takšnih dokumentov Puk-šič potrebuje dvotretjinsko večino svetnikov.« Senka Dreu Rače-Fram • O (ne)poštenem obračunavanju »kanalščine« Z uporabo deževnice do nižjega plačila kanalizacije Na zadnji lanski redni seji občinskega sveta se je med svetniki zaradi povišanja cene za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda vnela ostra debata, v kateri je bilo slišati tudi, da vsi občani ne plačujejo storitve enako. Vendar je to bolj stvar njihove iznajdljivosti in ne kršenja predpisov. Kot je znano, se namreč v vseh občinah strošek za čiščenje in odvajanje določa po porabi pitne vode. Torej: več kot nekdo porabi vode iz pipe, višjo »kanalščino« bo moral plačati. Ivan Kovačič pa je opozoril, da takšen način ne omogoča enako poštenega zaračunavanja vsem: »V nekaterih gospodinjstvih zbirajo meteorne Svetnica Romana Fišer se s podražitvijo ni strinjala. vode in jih uporabljajo za stranišča in še kaj drugega. Ta voda se prav tako odvaja in čisti v sklopu javne službe, zanima pa me, ali se občanom za čiščenje teh voda storitev kdaj obračuna!« Odgovora na to vprašanje ni dobil. Previsoka podražitev Predlog podražitve je pripravilo Komunalno podjetje Slovenska Bistrica, ki v občini Rače - Fram opravlja to storitev. Romana Fišer pa je ocenila, da gre za previsoko podražitev. »Ko pogledamo dvig cen v primerjavi s primerljivimi področji po podatkih MOP-a, je pri čiščenju odpadnih voda več kot 20 % povišanje. Meni se to zdi previsok skok!« Župan Ledinek se s Fišerjevo ni strinjal in je povedal, da gre za podražitev z 0,86 na en evro m ter izpostavil, da imajo okoliške občine bistveno višjo ceno za to storitev. V Mariboru za storitev odštejejo 2,25 evra po m3, v občini Hoče-Slivnica pa kar 2,32 evra. S podražitvijo bodo občani, ki so priključeni na kanalizacijo, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda plačevali 0,1483 evra na m3. Na drugi strani pa bodo imetniki greznic za odvoz in čiščenje plačevali 0,0675 evra na m3. Poudariti pa je treba, da se z uvedbo zaračunavanja omre-žnine v višini 1,092 evra tudi za večino teh občanov obeta podražitev, ki bo stopila v veljavo prvega marca. Karmen Grnjak Foto: SD Foto: SD Slovenija • Enkratni solidarnostni dodatek za kmete 150 evrov za kmete brez pokojnine Tako kot v prvem protikoronskem paketu pomoči je vlada tudi v sedmem pripravila pomoč za kmete, ki ne prejemajo pokojnine. Za 150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb lahko zaprosijo nosilci in/ ali člani kmetije, ki so brez pokojnine in so starejši od 65 let. Poleg tega njihovi obdavčljivi dohodki za leto 2019 mesečno ne smejo presegati 591,20 evra. Vloge za dodatek na kmetijskem ministrstvu sprejemajo do 31. januarja. Kot rečeno, je vlada podoben ukrep za člane kmetij izvedla že v prvem valu epidemije. »Takrat smo prejeli 1.264 vlog, do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov pa je bilo upravičenih 828 vlagateljev, od teh 177 iz podravske statistične regije,« so nam povedali na kmetijskem ministrstvu. SD Za 150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka lahko zaprosijo socialno ogroženi kmetje, ki so starejši od 65 let in brez pokojnine. torek • 12. januarja 2021 Podeželje in kmetijstvo Štajerski 5 Ormož • Namesto agencije bo zavod Nastaja Razvojni center Zaradi sprememb zakona o javnih agencijah, iz katerih izhaja, da občine naj ne bi več nastopale kot ustanoviteljice javnih agencij, je bila občina Ormož primorana najti rešitev v zvezi z Javno razvojno agencijo občine Ormož. Odločili so se, da agencijo preoblikujejo v zavod ter ji priključijo še Mrežni podjetniški inkubator. Dejavnosti, ki jih izvajata JARA in MPI, naj bi v prihodnje izvajali v javnem zavodu pod nazivom Razvojni center Ormož. Kot je pojasnila direktorica Milena Debeljak, so morali najti rešitev za ohranjanje aktivnosti JARE, saj spremembe zakonodaje na tem področju naj več ne bi dovoljevale delovanja agencije v obstoječem razmerju z občino. Ob preoblikovanju agencije se je ponudila možnost, da zavodu priključijo MPI in s tem zagotovijo finančno varno pri-Direktor novega zavoda je Matej Rogač. hodnost tudi tej dejavnosti v občini. Tega doslej na občini niso mogli zagotoviti, saj je MPI deloval kot gospodarska družba v obliki d. o. o. Naposled bo MPI po novi statusni ureditvi deloval kot notranja enota zavoda, ki jo bo vodila dosedanja direktorica inkubatorja Polona Kukovec Lakota. Vodenje zavoda v roke Mateju Rogaču Predvideno naj bi vodenje novega zavoda prešlo v roke direktorja Jare, ki v formalnem smislu nadaljuje svoj štiriletni mandat. Pri tem bodo vsi zaposleni iz obeh institucij lahko nadaljevali svoje delo pod okriljem zavoda. Edina posledica preoblikovanja bo doletela direktorico MPI, ki je bila doslej zaposlena za polovični delovni čas, sedaj pa bo polno zaposlena. Iz tega dejstva naj bi sledile tudi finančne spremembe, ki zadevajo občinski proračun. Kot je zagotovil glavni finančnik občinske uprave Mirko Šerod, naj bi spremembe v občinskem proračunu 2021 predstavljale okoli 20.000 evrov več bremena. Zavod naj bi začel delovati v aprilu, na občini pa so v proračunu za obdobje devetih mesecev za zavod rezervirali dobrih 83.000 evrov. Pri tem pa gre omeniti, da bo občina Ormož zagotovila 85,8 % sredstev, preostalih 14,2 % sredstev pa naj bi zagotovila občina Središče ob Dravi, ki vstopa v soustanoviteljstvo. »Ustanovitelj lahko od sou-stanoviteljstva izstopi, če je eno leto pred izstopom svoj izstop najavil v pisni obliki, in samo pod pogojem, da so vse finančne obveznosti do zavoda poravnane,« je dodala Debeljakova. Finančno (ne)ugodne posledice Javni zavod bo pridobival sredstva za delo iz proračunov ustanoviteljic, iz državnega proračuna, na podlagi sredstev, ki jih bo dobil na javnih razpisih in natečajih. Kljub jasnim napovedim, da bo že letos sprememba občinski proračun stala dodatnih 20.000 evrov, so na občini prepričani, da bodo dolgoročne finančne posledice ugodne. V prvi vrsti pričakujejo, da bodo z združitvijo institucij dosegli večjo ekonomičnost in da se bo organizacija dela racionalizirala. Prav tako pa pričakujejo, da bo zavod sčasoma vse manj odvisen ob občinskih sredstev. »Zavod bo lahko v okviru svojih dejavnosti izvajal dela za trg. Obseg teh del bo priprava investicijske dokumentacije, priprava razpisov, študij ... Naša želja je, da bi se na ta način zavod v prihodnje vse bolj sam financiral in ne bo toliko odvisen od proračunskih sredstev,« je dejala Debeljakova. Delo za trg bo moral financirati trg V odloku so to možnost tudi zapisali, vprašanje pa je, ali bo zavod za trg dovolj atraktiven, da bo prinesel kapital.Dejstvo je, da bo zavod vse aktivnosti, ki jih bo izvajal za trg, moral tudi financirati neodvisno od finančnih prilivov občin, v nasprotnem primeru bi zavod predstavljal nelojalno konkurenco na trgu. Karmen Grnjak G __— ICPHSIilW WIWWU! 1 ! MU DGlfAIM LA VOM A .£3 iT- 'I Foto: Arhiv MPI K novemu Razvojnemu centru bo spadala tudi dejavnost mrežnega podjetniškega inkubatorja. Trnovska vas • Propadajoči Mercator kazi podobo osrednjega trga »Kupili bi jutri, a ne za tako ceno« Trnovska občinska uprava ima svoj sedež na naslovu Trnovska vas 42, v prvem nadstropju stavbe v središču naselja. Že leta se vodstvo zavzema za odkup pritličnega dela stavbe, katerega lastnik je Mercator, a se pogajanja zmeraj neuspešno končajo. »Najboljši sosed« je svojo malo prodajalno v Trnovski vasi zaprl kmalu potem, ko je Tuš v neposredni bližini postavil veliko sodobno trgovino. Konkurenca je bila očitno premočna, Trnovska vas pa premajhna za preživetje dveh trgovin. Mercator je nato kratek čas prostore oddajal kmetijski zadrugi, potem pa so se vrata pritličja dokončno zaprla in zadnjih 15 let nezadržno propadajo. Ne le da zanemarjeni prostori kazijo podobo osrednjega trnovskega trga, na občini imajo težave tudi z vzdrževanjem stavbe. Nerešeno etažno lastništvo »Znašli smo se v nerodnem položaju. Čeprav nam vse do danes ni uspelo urediti etažne lastnine in Mercatorju v svojo nepremičnino vložiti niti centa, je vendar solastnik, brez katerega ne moremo ; J. H A - - * fc Jk Foto: Dreamstime/M24 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 18. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Lija Krapša, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2021 51 % orodno abavne lasbe Ptuj 2020 ne rneauo! PEK) SHlC.DlfSKC PfllEFJE ¥ HGIH Za zdravo pitno * vodo v Halozah Chirt il imiflmnn fin tam 3] K*!*, t,,H«, . Pn^i Mi™ K UMltdtUltataá L. > j. 111 -"i™* J" ^71 SeF»1^ sSK=5= .tev^^g— E^^TSTI 5HJE KOMITEJA K IKS fllií Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! •JSttfiSfcittS^fiSli - "t*' ■■ ST.-•■■.■ i* Mrlan iine^cvic kandidat za sekretarja medobčinskega -■ sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti Ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 3 r? -S Efe rtv tífflESfc^A > *- Podarite sebi in svojim najdražjim Štajerski tednik in s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije. Naročite Štajerski tednik do 31. januarja. Zadnji mesec boste brali BREZPLAČNO! NAROČILNICA ZA Štajerski bil/-a naročnik. Naročnino bom Dlačeval/-a mesečno do Doložnici. Posnetek festivala na 1. programu C, A" Televizije Slovenija Posnetek 51. Festivala narodno-zabavne glasbe, ki je na Ptuju potekal ^18. septembra 2020, si bo na 1. programu Televizije Slovenija mogoče ogledati: • v petek, 15. 1. 2021, ob 20:00 - 2. del Nastopili so ansambli: IUHf|IL Srčni muzikanti, ansambel Tik-Tak, Peklenski muzikantje, Pvaninski abuhi, Ansambel Štravs Ansambel Gregorja Kobala, Slovenke, Vrli muzikanti, ansambel Lun'ca in Petovia kvintet. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Enajst mesecev plačaš, dvanajst mesecev bereš Vsi naročniki prejmete: • vsak teden brezplačno revijo STOP s sporedi • vse posebne priloge Štajerskega tednika • 4 brezplačne male oglase v Štajerskem tedniku • 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Ptuj • 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Štajerskem tedniku • druge ugodnosti ... Pogoji in spletna prijava: www.tednik.si e-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si telefon: 02/ 749 34 10 ali 02/ 749 34 16 Akcija traja od 7. decembra 2020 do 31.januarja 2021. Med vsemi naročniki bomo 1. februarja izžrebali 10 prejemnikov darilnih paketov Štajerskega tednika in Radia Ptuj. 1.....V 1 i Štajerski TEDNIK CRADIOPTM * torek • 12. januarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 w (© PISANA - ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 12. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:25 Utrip Ormoža 9:50 Pomurski tednik 10:20 Obzornik TV Dravograd 10:50 Športno: Pregled leta 2020 11:00 Pogled nazaj 11:20 Mura Raba, 12. del 11 '10 Rim Campus 12:00 Ptujska kronika 12:30 Minuta za Mestni svgt 13:55 Italijanska vegetarijanska kuhinja 14:30 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:35 Glasbena osmica (slo.) 19:05 Pogled nazaj 19:25 Glasba za vse 20:00 Ptujska kronika 20:30 Športni klubi in društva 21:50 Dok. film o dr. Ljudewtu Pivku 22:00 Ptujska kronika 22:35 Kapitan Kidd 00:25 Videostrani Četrtek 14. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:20 Zmajevska sulica 9:55 Kapitan Kidd 11:25 Pogled nazaj 11 45 Športno: Pregled leta 2020 12:00 Ptujska kronik 12:25 Minuta za Mestni svet 13:50 Mura Raba, 13. del 14:25 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Rortal 18:35 Cista umetnost - januar 2021 18:55 Glasba za vse 19:25 Pogled nazaj 19:45 Športno: Pregled leta 2020 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (sto.) 20:55 Moja dežela, iepa in gostoljubna 21:50 Arbitrium 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Zadnji človek na svetu 00:15 Videostrani SREDA 13. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Obzornik TV Dravograd 8:55 Pomurski tednik 9:25 Utrip Ormoža 10:50 Mura Raba, 12. del 11:10 Pogled nazaj 11:30 Športno: Pregled leta 2020 11:40 Film od blizu 12 00 Ptujska kronika 12:35 Življenje skozi objektiv 13:10 Tadej foš in odpadki 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 19:05 Športno: Pregled leta 2020 19:15 Pogled nazaj 19:35 Šport(no): Ana Horvat 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasba za vse 20:55 Vstop ni prepovedan 21:35 Šport(no):Tamara Zidanšek 22:00 Ptujska kronika 22:25 Minuta za Mestni svet 00:10 Videostrani Ptujskfl televizija PcTV T: 031 684608. ¡nfo@pctv.tv,www.pctv.lv ^ tclcmach h 1 [ »IfcHll Te sfcl Legamo na prod široke reke in neizmerno vdani čakamo, da nas odnese v ocean samote. (France Forstnerič) Tiho se je poslovila naša ljuba Zinka Gajzer 1. 10. 1938-28. 12. 2020 ARBAJTERJEVA ULICA 7 Pogreb bo v petek, 15. 1. 2021, ob 15. uri na videmskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 14. uri. Neizmerno jo pogrešamo vsi njeni MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maida.segula@radlatednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 19-tedenske. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM prašiče, težke od 100 do 120 kg. Tel. 031 542 318. KUPIM traktor Zetor, Deutz, Univerzal, Štore, IMT in ostale znamke v kakršnemkoli stanju ter kupim tudi kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. PRODAM odojke. Tel. 031 789 629. SREDAJEDAN PRODAM seno in otavo v kockah, eno tono ječmena in svinjo za zakol, težko od 160-190 kg. Tel. 040 630 551. Ao/erefa'TEDNIK v digitalni knjižnici: www.Cfl 1 i b. si Umrli so k- Marija Fuks, roj. Pihler, Nova vas pri Ptuju 36, roj. 1932 - umrla 22. decembra 2020; Mirko Kovačec, Ptuj, Arbajterjeva ul. 7, roj. 1956 - umrl 27. decembra 2020; Ana Varžič, roj. Šeruga, Hajdoše 2c, roj. 1934 - umrla 30. decembra 2020; Marija Caf, roj. Kociper, Ivanjkovci 4, roj. 1940 - umrla 31. decembra 2020; Helena Petek, roj. Svenšek, Kungota pri Ptuju 106, roj. 1931 - umrla 31. decembra 2020; Franc Kuhar, Ptuj, Severova ul. 6, roj. 1931 - umrl 31. decembra 2020; Bruno Krajnc, Nova vas pri Ptuju 75, roj. 1942 - umrl - 22. decembra 2020; Ciril Tratnjek, Andrenci 49, roj. 1952 -umrl 28. decembra 2020; Silvija Glaser, roj. Cvikl, Ptuj, Murkova ul. 3, roj. 1926 - umrla 2. januarja 2021; Angela Feguš, roj. Hriberšek, Podlehnik 7e, roj. 1934 - umrla 3. januarja 2021; Justina Alt, roj. Petek, Janežovski Vrh 23, roj. 1926 - umrla 3. januarja 2021; Janez Prejac, Podgorci 21, roj. 1938 - umrl 3. januarja 2021; Marija Blazina, roj. Škrajnec, Juršinci 19d, roj. 1933 - umrla 4. januarja 2021; Ida Habjanič, roj. Štefan, Hajdoše 92, roj. 1949 - umrla 5. januarja 2021; Franc Vidovič, Paradiž 43, roj. 1950 - umrl 5. januarja 2021; Anton Peršoh, Pleterje 48, roj. 1960 - umrl 5. januarja 2021; Marija Vindiš, roj. Kerček, Kungota pri Ptuju 114, roj. 1923 - umrla 6. januarja 2021; Veronika Fidler, roj. Mohorko, Ptujska Gora 1, roj. 1941 - umrla 6. januarja 2021; Olga Jakop, roj. Jakop, Celje, Mariborksa c. 12, roj. 1953 - umrla 1. januarja 2021; Ana Zemljarič, roj. Plazl, Dornava 54, roj. 1938 - umrla 7. januarja 2021; Ivana Čagran, roj. Donaj, Tibolci 22, roj. 1926 - umrla 6. januarja 2021. TOREK, 12. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci na Turnišču 10:30 2 glasbo do srca 2007 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Folklorna revija, Cirkovce 2008 20:00 Mi in zdravje - v živo 21:00 Veliko srce za mamograf, 2010 23:50 Video strani PROGRAMSKI NAPO\ EDM K www.tednik.si ~Lp_ Tisti, ki nas zaznamujejo z ljubeznijo, srčnostjo in pogumom, ne umrejo ... Ostanejo za vedno z nami. SPOMIN 12. januarja mineva 10 let, odkar te ni med nami, Slavko Ivanovic KVEDROVA ULICA 1 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Ni te več pod brajdami, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Antona Mernika IZ SLOMOV 7 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi covid oddelku Bolnišnice Ormož, gospodu župniku, godbeniku, govorniku Francu, Klavdiji za odigrano melodijo ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči vsi njegovi Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vas ostaja in živi. SPOMIN Marija Pal 10.1. 2011-10.1. 2021 Anton Pal 26. 1. 1980-26. 1. 2021 Ivana Kokol 26. 12. 1982-26. 12. 2020 ŠTURMOVCI Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njihovem grobu in jih ohranjate v lepem spominu. Vsi, ki vas pogrešamo Nikdar te ne bomo pozabili, spomini nam lepšajo dan, te vedno ob sebi čutili, kot smo nekoč tvojo dlan ... V 89. letu nas je zapustila naša draga Vida Stiplovšek 8. 5.1932-2.1. 2021 OB POTOKU 11 (DOM STAREJŠIH ŠKOFLJICA) Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 18. januarja, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Žara pokojne bo v vežico položena na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: njeni najdražji S P SREDA, 13. ianuar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Adventni koncert na Hajdini 2015 10:00 Žetev na Polenšaku, 2005 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 45 glasbenih Lojzeta Ogorevca 20:00 Gostilna da za rundo, Skorba, 2017 21:00 Koncert Dekanijske Karitas Ptuj, 2016 23:30 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava H6d, 2252 DORNAVA; ¡nfg@slplv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.sl ČETRTEK, 14. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Zaigraj tamburica 2018 10:00 Območna revija Otr. PZ, Ptuj 2018 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta občine Dornava - v živo 20:00 Petje pod lipo Polenšak, 2015 20:45 NZG Ptuj, 2015 23:30 Video strani Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in tete Angele Feguš (18. 4. 1934-3. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazana ustna in pisna sožalja in darovane sv. maše. Hvala patru Andreju Fegušu za opravljen pogrebni obred, vnukinji Jani za izrečene besede slovesa ter vnukom Meti, Izi in Galu za odigrano skladbo ob slovesu. Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo v srcu poslovili od naše mame, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo. Hvala tudi tebi, draga mama, za vsak trenutek, ki si ga delila z nami, za vso tvojo ljubezen, požrtvovalnost in za vse velike malenkosti o življenju, ki si nas jih naučila. Za vedno boš v naših srcih! Tvoji najdražji Sveta Trojica • Nedavni potres dodatno poškodoval znamenito romarsko cerkev Zadnji del cerkve statično ogrožen Potres, kije marca lani najbolj prizadel Zagreb, je pustil sledi tudi marsikje po vzhodni Sloveniji, med drugim so se tla pošteno zatresla pri Sveti Trojici in povzročila veliko škodo na tamkajšnjem sakralnem objektu - cerkvi in samostanu. Sanacija se niti še začela ni, ko je udarilo znova, tokrat z epicentrom pri hrvaški Petrinji. Ta je poškodbe na trojiški cerkvi samo še poglobil. Spomnimo, da je v cerkvi ob prvem potresnem sunku lani spomladi trojiški župnik Bernard Golič-nik s kolegom zaradi epidemije na srečo maševal v prazni cerkvi. Ta se je začela tresti, glasno je zabobnelo, pokazale so se prve razpoke, kadilo se je, odpadal je omet. Največje poškodbe so nastale na cerkvenem stropu, obokih, pa tudi na stenah in galerijah. Razpoke so bile široke od dva do tri centimetre, skupile pa so jo tudi dragocene freske. Župan David Klobasa je o škodi nemudoma obvestil ministrstvo za kulturo in zavod za varstvo kulturne dediščine. Statik z mariborske območne enote zavoda si je poškodbe ogledal in ocenil njihovo nevarnost ter ugotovil, da je objekt statično varen. To je pomenilo, da se cerkev sicer ne bo sesula, da pa je nastala gmotna škoda. Pogovori s pristojnimi službami o sanaciji se zaradi epidemije novega koronavirusa v bistvu niso premaknili z mrtve točke, zato se ta sploh še ni začela. Kot rečeno, pa so se trojiška tla znova zatresla 29. decembra, ko je potres povzročil dodatne poškodbe na cerkvenem ometu in ople- Od potresa poškodovane dragocene jreske v trojiški romarski cerkvi skih. »Skupaj z občinsko upravo in predstavniki Policijske postaje Lenart smo si ogledali posledice potresa. Po prvih ocenah, več bodo povedali strokovnjaki, ki smo jih že poklicali, da pridejo k Sveti Trojici, so se zdaj pojavile še težave s statiko, in sicer na zadnjem delu Foto: CZ Sveta Trojica Medtem ko jo je cerkev Svete Trojice v spomladanskem potresu odnesla brez statičnih poškodb, ji decembrski ni prizanesel, saj so se na zadnjem delu cerkve pojavile resne konstrukcijske težave. Odkrušen omet je padal tudi po cerkvenih orglah. Foto: CZ Sveta Trojica Foto: CZ Sveta Trojica cerkve z dvema zvonikoma, kar pomeni, da bo nujna celovita sanacija objekta,« je pojasnil Klemen Potrč, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, Klobasa pa dodal, da pričakuje, da bodo državni odločevalci prepoznali pomembnost kulturnih spomenikov in Sveti Trojici pomagali popraviti nastalo škodo. »Ta je v grobem ocenjena na okrog 800.000 evrov. Gre za vsoto, ki je občina niti slučajno ne bo zmogla sama, prav tako za sanacijo nimajo denarja trojiški župniki. Kot je znano, zavarovalnice ne izplačujejo odškodnin za primer potresov, upam pa, da bo Evropska unija kaj prispevala iz naslova pomoči ob naravnih nesrečah.« Senka Dreu Zavrč • Posledice potresa vidne na starejših stavbah Kamnita ograja seje vdala Posledice potresnih sunkov, ki smo jim bili priča v zadnjem tednu preteklega leta, so vidne tudi v Zavrču. Zaznali so več razpok na stavbah, vdala pa seje tudi dotrajana kamnita ograja ob cerkvi sv. Miklavža v Zavrču. nove, na nekaterih delih pa je odpadel omet. Na občini niso želeli ugibati, kolikšna naj bi bila škoda. Več bo zna- nega po obisku strokovnjakov Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine, ki naj bi se zgodil v kratkem. KG »Ograja je bila že dotrajana, nameravali smo jo sanirati. Najmočnejši potres je povzročil, da se je nagnila, naslednji dan pa se je ob sicer rahlejšem potresu del ograje podrl,« je povedal župnik Jože Pasičnjek. Deli ograje so po potresu pristali na pločniku, nekateri pa celo na cesti. Da ne bi prišlo do kakšne prometne nesreče, je Pasičnjek sam nemudoma odstranil vse predmete s cestišča, hitro pa so se odzvali tudi na občini in odstranili ves odpadli material. Na območju občine so sicer opazili več poškodovanih stavb. Potres naj bi škodo povzročil predvsem na starejših, kot so cerkev svetega Miklavža, stavba device Marije, cerkev na Mohorju in pokopališko obzidje, pri čemer gre v večji meri za razpoke. Te so se pojavile tudi na gasilskem domu. Tudi završki dvorec ni ostal nepoškodovan: razpoke, ki so se pojavile po potresu marca lani, so se povečale, pojavile so se tudi Slovenija • Policijski sindikat Stavka policistov Policijski sindikat Slovenije je včeraj, v ponedeljek, začel stavko na celotnem območju države. »V času stavke bomo zagotovili minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi, premoženja in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti,« je zatrdil predsednik sindikata Rok Cvetko. Pričakuje, da se bo stavki pridružila velika večina od 5000 članov. Stavka bo trajala do sklenitve stavkovnega sporazuma z vlado, preneha pa lahko z odločitvijo stavkovnega odbora, a brez ustreznih rešitev na področju štirih stavkovnih zahtev take odločitve ni mogoče pričakovati, je povedal Cvetko. Razlog za stavko je enostranski poseg vlade v pravice, pridobljene s sporazumom o razreševanju stavkovnih zahtev, s čimer policistom odreka pravico do dveh plačnih razredov višjih plač. Kot je pojasnil, vlada krši stavkovni sporazum iz leta 2018 v zvezi z analizo vrednotenja delovnih mest za uniformirane poklice; na podlagi ugotovitev analize fakultete za upravo bi morali vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo. Foto: Črtomir Goznik Foto: Župnik Jože Pasičnjek Zahtevajo tudi razrešitev problematike napredovanja policistov. »Večina policistov, ki bi formalne pogoje za napredovanje izpolnili že letos, bo tako lahko napredovala šele v letu 2022, kar pomeni, da bi jih v enem letu država oškodovala za najmanj 600 evrov neto dodatno,« je opozoril Cvetko, ki napoveduje tudi zaostrovanje stavke, če se vladna stran ne bo primerno odzivala glede reševanja odprtih zadev. K stavki so povabili tudi Sindikat policistov Slovenije (SPS), a se jim ne bo pridružil. Kot so dejali v SPS, pozdravljajo tri od štirih stavkovnih zahtev policijskega sindikata, s katerimi se tudi strinjajo, (sta) iy -Rojstva: Sabrina Kolar, Mezgovci ob "" ^ Pesnici 58a, Dornava - deklica Ivona; Monika Jurgec, Bevkova ulica 7, Pragersko - deklica Izabela; Špela Mihelak, Turniška vas na Pohorju 6, Slovenska Bistrica -deček Noel; Maja Jelen, Podvinci 129, Ptuj - deklica Mia; Nina Ivajnšič, Orešje 176, Ptuj - deček Anej; Adrijana Grimšič, Žabjak 36, Ptuj - deček Jure; Yuliia Sevostjanova, Pivkova ulica 6, Ptuj - deček Emil; Nastaja Lamot, Cesta k Dravi 3c, Spodnji Duplek - deček Jure; Marija Žnidarko Zajc, Lešje 3, Majšperk - deček Filip; Klara Pišotek, Tomšičeva ulica 42, Slovenska Bistrica -deklica Aurora; Sanja Osek, Brunšvik 5a, Rače - deček Tim; Tihana Majcenovič, Arbajterjeva ulica 4, Ptuj - deček Taj; Nina Hojak, Rimska ploščad 10, Ptuj - deček Teo; Rebeka Lotrič, Sagadinova ulica 10, Ptuj - deček Julijan; Andreja Horvat, Košaški dol 131, Maribor - deklica Mia; Nuša Ranfl - deček Matevž; Jelena Petrovič - deklica Naiyah; Zlatka Muršič -deklica Melani; Marjana Fajfar - deček Jakov. Kakršno je vreme na Pavla dan (15.), tako bo ostalo mesec dan. Danes bo sprva jasno, sredi dneva in popoldne pa se bo oblačnost od severa prehodno povečala. Najvišje dnevne temperature bodo od -4 do 2, na Primorskem okoli 6 °C. OBETI V sredo dopoldne se bo zjasnilo. V četrtek bo zjutraj spremenljivo oblačno s kratkotrajnimi snežnimi plohami, nato se bo znova zjasnilo. Zapihal bo veter severnih smeri. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Petek 12.01.2021 13.01.2021 15.01.2021 * E91 % -4 0 -2 -2 Dopoldan 4 Dopoldan 5 Dopoldan 3 Dopoldan 3 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V ts Hrtnjsl ™tiHO Hiti ost vwli«1 fhn/s HftfOst vtrtiañ 7m/s Hilnist VHlitHt Dm/s Vir: ARSO