GLAS NARODA
POZOR« NAROČNIKI ■ •»
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Beenfera* u Second CUu Matter Septembw 25tfa lMt »t the Post Office at New York, M. I, and« Act of
▼ei
IJaaao potrdil xa poslano naroteino. Za-iostnje potrdilo poleg naslova na listate katerega dne, SMoeca in leta Je na* ročnina pfo*ana.	Uprava.
trd. OT9.
Xo. 247
♦Štev. 247 —
VOLUME LIII—LETNIK Lili Xi:\V YORK, FRIDAY, DKflOMP.KK 21, 1 litri — 1'KTEK. 21. I )K< 'KM RKA, V.H~>
Tel. CHelsea 3-1242
RUSIJA HOČE OD TURČIJE ZEMLJO
v • •
m
Na konferenci treh ministrov je bilo v ospredje potisnjeno vprašanje glede Turčije, ko je sovjetsko uradno časopisje objavilo zahteve, rla Turčija prepusti Rusiji strateški 5500 kvadratnih milj obsegajoči obrežni pas ob Onem morju, ki meji na sovjetske veliko petrolejsko pristanišče Batu m.
V ruski zahtevi jo tudi vključeno zelo važno pristanišče Trabzon in kos zemlje, ki je rtolfc ©koli 110 milj in ~>0 milj širok in ne razteza proti juiru ch! ruske-t urške meje ob Črnem morju.
Ker jo bila ta zahteva ob istem času objavljena v štirih vodilnih moskovskih listih, je jasno, da je bila objava naročena iz Kremlja.
In ta zahteva je bila objavljena, ko se je Stalin vrnil s počitnic v Moskvo in je osebno posegel v posvetovanja treh vnanjili ministrov.
Pas ob Ornem morju leži ravno severno od turških provinc Kars in Krzerum. Sovjetsko čiisopisje je /a* več mesecev podpiralo zahtevo iiiiucuskih naejona listov, da sta te dve provinci vključeni v Armensko sovjetsko republiko.
Vči"inj pa je rusko časopisje prvič zahteva-I » omenjeni pas ob Črnem morju.
iHv.anii tajnik .lames F. Iivrnes in angleški vnanji minister Ernest lievin nista povedala svojega mnenja o novi ruski zahtevi, toda zahteva, ki je izČla v 1 i stili, je bila naglo prestavljena in jima predložena.
Zahteva je bila stavljena v imenu sovjetske republike Georgije, ki je domovina Josip Stalina. Objavljena je bila v obliki pisma na štirih kolonah. ki sta ga napisala geoi*gijs!ka zgodovinarja S. Dzahanašija in X. Beraenisvili.
Pišimo je prvotno objavil list Komunist v Tit'lisn in zahteva, da je Rusiji vrnjeno vse o-7a nil j<% ki ga je od Rnsije dobila Turčija leta. I'll! I
Pokrajino bh Ornem morju ter provinci Kars in Krzennn je Rusija prepustila Turčiji, ko j«- imelo turško vojaštvo zasedene provinco več
niewcev.
Obrežna pokrajina ima okoli 100.000 prebi-vah-t-v. ki žive večinoma okoli velikega tržne-^.i m<»l:i Art vina. Druga mesta v tej pokra ji-iti s.i: Arvlaigun. Olta. Tortuin, Ispir, llajburf, (Jiiituiitšaiie in Giosun.
Vsa |pokrajina s Karsoin in K-rzerujnom seže okoli 100 milj proti jugu ob kavkami meji Hi us i je, ki veže i ra irski Azerbajan, kjer je bila postavljena neodvisna republika.
Ituxi odnosa j i s Turčijo so že precej časa r«4o hladni. I'nil dnevi je Rusija opozorila Turčijo na pre A i intake demonstracije v Istan-1 nt K is«
1'oleg toga je Rusija tudi zahtevala, da jejsko razdvojila v dva razveljavljena u h »god ha v Montreuxu in je Rusiji dovolj« m i preliotl skozi Daixlanele. Rusija je zahtevala tudi ojmriŠča ofl> Uosporu 1 it Dar-diinelah, da bi uio^-la varovati važno morsko ožino.
Konferenca treh ministrov l>o najbrže zelo dolgo in prav gotovo še čez božične praznike, kajti državni tajnik Ryrnes je naznanil, da Im> na večerji ameriške kolonije v pondeljek.
EVROPSKE NOVOSTI
Stalin je dokončal svoje dolgotrajne počitnice na Kavkazu in se vrnil v Moskvo. — Mednarodno posvetovanje fflede atomske sile.	m
MOSKVA. 10. decembra. — Generalissimo Stalin je dokončal svoje dolgotrajne počitnice na Kavkazu in se je včeraj vrnil v Moško, da prisostvuje konferenci ministrov inostvanih del Rusije, Zjedinjenih držav in Anglije, ki se vrši v Moskvi glede svetovnih mednarodnih vprašanj in zadev. Stalin je dokončal svoje GS dni trajajoče počitnice baš Štiri dni pred njegovim (»Štimi rojstnim dnevom ter je takoj pričel z delom 'kot predsednik zl>ora ljudskih komisarjev. Stalinovo vrnitev v Moskvo je vse tukajšnje časopisje objavilo v obliki kratkega naznanila. Pripravljalna dela za mednarodno konferenco so dovršili ministri inostranih del Rusije, Zjed. držav in Anglije, in sedaj. ko se je Stalin vrnil, se IkmIo vršila posvetovanja glede mednarodnega položaja v podrobnostih takt* glede u ravnanja atomske sile, kakor tudi glede mednarodnega /položaja, ki je nastal med zajtadnimi zavezniki radi Balkana in Irana ter Indonezije, Kita ja in kolonijalnih vprašanj ter zahtev talkozvanih kolonijalnih narodov po popolni neodvisnosti. Predsednikom tozadevnih posvetovali j je bil odbran sovjetski minister i-
nostranili zadev, Vjačeslav Molotov-
♦
Irska je se vedno sovražna napram zaveznikom
niTiLTX, Ti-ska. L»0. decembra. — Sede sedaj, ko je druga svetovna vojna tjukorekoč vsaj deloma končana, s«' je izvedelo, čemu je tekom vojne ostala Irska nevtralna in ni dopustila, da bi se izročila kaka irska Inka zaveznikom kot mornarična baza. — Irska namreč smatra Anglijo ■kot svojo iiapadalko, kajti Anglija je Ir-' dela. Ako bi bila Irska ostala eelota, poleni bi se brezdvoinno pridružila zaveznikom takoj pričetikom druge svetovne vojne. .1 tržna Irska je namreč ločena <mI se-verne radi spletkarenja Anglije in tega Irska ne b:wh* nikdar pozabila.
Nuernberg
Strupene krogle preiskušali na jetnikih
Na. obravnavi v Nuerenlier-gu je bilo prŽčano, da so SS zdravniiki vstrelili pet ujetnikov s strupenimi k rog! jam i, da so preiskusili njihov učinek iu da bi iznašli še lx»lj strupene krogle za nemško armado.
(i lavni SS zdravnik <lr. Krii-gowsky je priznal, da je z dvema drugima zdravnikoma vstre-lil pel ujetnikov skozi levi kolk s 7.<;r> eentimteer^kinii kroglami v .s^ntembru I. 1044.
Krogle so bile napolnjene s kemično tvarino po imenu a-konotinnitrat v kristalni obliki. Sli so skozi noge dveh ujetnikov brez vsakega učinka.
Ostali trije pa so po 20 minutah pričeli dobivati sline v taki množini, da jih niso mogli požirati in so umrli v 121 do 120 minutah.
Iz dosedanje obravnave je bilo dokazano, da je bil vsak del SS zapleteit v vojne zločine in tla je cela organizacija kriva vojnih zločinov.
Danes je bil zadnji dan obravnave in sodniki so šli na 1>ožičiie |K>čitniee iu bodo zopet pričeli staliti kmalu po Novem letu.
Vseh 20 obtožencev je bilo povabljenih, da za božič pri cerkvenih opravilih pojo božične pesmi.
Posebnega 'božičnega 'kosila ne bodo imeli; ne bo ni kakih daril in sploh nikakih posebnih dovoljeni.
Iz delavskih krogov
17,000 delavcev, ki so vslužbeni pri Western Electric Co. je sapretilo z štrajkom. — Štrajk pri General Motors Corp.
Uprava unije delaveev, ki so; zaposleni pri Western Klectriej Co., naznanja, da bode 17,000 članov te unije v kratkem pričelo z štrajkom, kajti posestvo vanja, ki so se vršila med delavstvom iu imenovano dražbo glede povečanja plače, so se izjalovila. Člani unije so glasovali v pri<l štrajka ž<* dne 2s. novembra in ako unija sedaj proglaxi štrajk, bode vse de-| lavstvo v 21 tovarnah imenova-druž.lw v državah New York
ni
in New .lers<*v pričelo z štrajkom. Cnija zahteva povišanje plače za trideset odstotkov. «lo-čim nonuja družba le petnajst-odstotno ipovišanje plač svojih tlehiv<-ev.
* * *
Bombaž za Nemce?
W'^hintfton, I). C., 10. decembra. — V tukajšnjem mestu se tnli, da lxxlo v kratkem pričeli iz naših južnih držav j izvažati slabše vrste l>onibaž-To porrn'ilo tudi trdi, <la bodo | poslali v Nemčijo kar 2,500,000 i velikih zavojev omenjenega ■ bombaža, tako, da IhkIo tkalni-: ee v Nemčiji zopet pričele z obratom. Na ta način lxsl-e de lavstvo nemških predilnic in tkalnic dobilo delo in zaslužek, j kajti v nemških tkalnicah se i bode izdelovalo tudi blago za j svojega moža. | prebivalstvo opustoŠcnili dežel srednje in jugoiztočne Evrope.
Mussoliuijeva lici ho zaprta dve leti
Kot, naznanja poročilo iz Kima, je iitaljanska provincjalnu komisija na dve leti zapora obsodila grofico Eddo Ciano, vdovo Ik> bivšem \*nanjeni ministru grt»fu (r-aleazao Ciano in. hčer Henita Mussolinija, ker je delovala v prilog fašizma.
Edda ni bila navzoča na s^mI-nijski obravnavi, pravi list '*II Tempo" v Messini na Siciliji, ki je prvi prinesel 16 poročilo in ni hotela zapustiti majhnega Liparskega otoka severno od Sieilije, kjer je internirana l»o končani vojni.
"II Tempo'' pravi, da je bila Edda ]>osebno obtožena, da se je vedno obnašala na fašistični način, da je pomagala vnanji politiki, ki je dovedla do zveze z Nemčijo in v vojno, da je bila vedno v prijateljskih stikih z nemškimi politični voditelji, in da je v tujini prodala za svoj lastni dobiček dnevnik j svojega moža.
Lep Dar — Victory Konti
DHTliOlT, Mich., 20 dec.— V Fl'intu, 31icli., kjer ima General Motors Corp. svojo tovarno za izdelovanje takozvanih 44spark plugs'*, oblegajo štrajka rji vse tri glavne vhode v tovarniška poslopja, zlasti pa v pisarniško poslopje, tako da uradništvo ne more na delo-Uradniško osobje šteje le 150 klerkov ol>ojega spola.
Tukaj se tudi zatrjuje, da bi;<le Fordova družba v kratkem ugodila delavskim zahtevam. Tozadevna posvetovanja med družbo in delavstvom se vrše že par <lni in splošno se domneva da bode v kratkem prišlo do popolnega sporazuma.
C;Upl. Henry F. Gereeke iz St. Louis. M<»-, bo imel cerkveno opravilo za protestante, capt. Sixtus II. O'Connor iz Oxford, N. V.. ]»a. za katoličane.
Naši južni sosedje
Nadaljevanje kampanje za predsedniške volitve v Mehikn. — Španska republikanska vlada je «e vedno v Mehiki. — Nova proti-Francova stranka.
KITAJCI SE PRIPRAVLJAJO NA SPREJEM GENERALA MARSHALLA
Kitajski naejonalistični in komunističfii voditelji so pripravljeni iti z mirovnimi koncesijami do skrajne meje, da napravijo na novega ameriškega poslanika tem boljši utis.
Opazovalci v Cunčingu pravijo, da je vlada pripravljena v svojih koncesijah iti dalje kot pa komunisti, ki iskreno žele, da pride na bližajoči se konferenci do zažcljeneiga miru.
(H>eneni pa je na osrednjo vlado nap in vil a zelo dober litis obljuba predsednika T ruma na za gosjxxlarsko pomoč, lilco Im> na konferenci doseženo editistvo; v tem slučaju je tudi ameriško vojna mornarica pripravljena daiti Kitajski nekaj svojih odvitšnih ladij. ,
Ivomunisti so odločni v tem, da se izognejo vaenn »ihtevani, katere bi ne mogoče generalu MarshalUt »<lele ncninieHtne.
V i>etek me l»o z aeroplanom jKdjal iz ftanghaja v Nanking, kjer m* lio pr\'ič sestal z genera I i hs iiinom Ča n ka jšefcram.
<}eneral Mansluill «e j? danes « aerof>lanom odpeljal iz Manile v Šanghaj, kjer »e l*> po r vetov al s ameriškimi vojaški-
mi oblastmi, p redno gre na sestanek s Canlkajšekom.
Lep Dar — Victory Jiond I
Prebivalstvo otoka Sumatre se je pridružilo Javancem
BATA VIA, Java, 10. decembra. — Politični vodje prebivalstva velikanskega otoka Sumatra, so ra\Tiokar dokončali svoja jK>8vetovanja z indoneš-'kiin jniniflterskim pred«e*Ini-koin, Sjahrirom. Tem ]K>vodom so enoglasno zavrnili predlog Nizozemske, katera je oto«\inom na Sumatri ponudila samovlado v obliki nizozemskega domin i ja. (istodobno so politični vodje na Sumatri izjavil, da
Vojaki čaka.io na prevoz
Okoli 125,000 vojakov, ki so prišli s Pacifika je zelo nervoznih, ker ni na razpolago dovolj vlakov, da bi jih odpeljali domov. Včeraj so jih pričeli odvažati proti vzhodu in jih bo vsak dan od(peljanili kakih 25,000.
Toda vojaki vsak dan prihajajo in okoli 90,000 vojakov l>o moralo obhajati ISožič v kakem pristanišču na za pad ni obali.
visnost Indonezije vršili le na otoku Javi, dočim se je na Sumatri pripetilo le nekoliko manjših iaagredov. Ko se je včeraj vršilo ]K*ivetovanje na Sumatri glede neodvisnosti, so domačini ustrelili ne^keg-a Nizo zemcia, in sicer v po<krajini Medan.
Mnogo snega
Te <lni je v New Yorku in
IkmIo podpirali vse zahteve in-donenke republike, katera za sedaj še ni ipripoznana, iu sicer dokler se ne doseže popol-ua zmaga in popolna neodvisnost.
Dosed^ij so se lioji za neod-
<;-kolici zapadlo okoli 0 inčev sneg1:! in vremenski pivrok ga napoveduje še več. Včeraj je ves dan snežilo in šele proti večeru je nehal sneg. Za danes ponoči je napovedano, da 1k> nekoliko snežilo, tako da je nam New Yorčancwn za goto v-
lo znan; tudi podtalnim delavcem na Kavfcazu. Ker je bil vedno revohicjonar, ga je ruska eai-ska policija vedno preganjala, zato je živel ]iod raznimi imeni. Okoli leta 1012 je pričel rabiti ime Stalin in oIkIi--žal si ga je do danes. Stalin l>omeni v ruskem jeziku jeklo. Tako si je izlbral svoje ime tudi Molotov, kar pomeni kladivo in predsednik Sovjetske Unije Kanienev; kar pomeni kamnit.
Ko so vodili l*»ljševiško Rusijo Lenin, Trocki, Žinovijev, IJuharin iu dmgi, je Stalin tiho delal in gradil politični stroj. Delal je tako počasi in previdno, da je komaj kdo opazil njegov naraščajoči vpliv. Spoznal pa ga je Lenin, ki je obsojal njegove robate metode in je odredil, da je odstranjen kot tajnik komunistične stranke. To je bilo le malo pred Leninovo smrtjo. Stalin pa je ostal" na svojem mestu. Po Leninovi smiti v januarju 102-1 je Stalinov vpliv vedno l>olj rastel in postal je tako mogočen, da je mogel iz dežele pognati Trockega.
V zadnjih letih je Stalin tako zelo uit rdi 1 svojo vlado, da more prenesti vsak vihar.
MEXICO CIUDAD, Zjedi-njene države Mehikanske, 18. dec. — Mehikanski državljani so ljudje dobrega spomina in sedaj, ko se bližajo zopet predsedniške volitve, zatrjujejo, da so sedaj baš tam, kjer so bili pred petim leti. Položaj je namreč v resnici sličen političnemu položaju, ki je tukaj zavladal pred petimi leti povodom zadnjih predsedniških volitev.
Bivši državni tajnik, Eze-quiel Padilla, je namreč naznanil, da bode tudi kandidiral za predsedniško mesto in se je kar sam proglasil kot "ljudski kandidat", kakor je to storil leta 1940 general Juan Andrea Al-rmizan, ki je tedaj baje zastopal navadne ljudi, ki pa je bil kljub temu poražen po. sedanjem predsedniku, Avila Ca-macho.
Predsedniški kandidat Padilla vodi svojo volilno kampanjo na ta način, da pozivlje ves mohikanski proletarijat naj z pomočjo glasovnic odpravi politični monopol sedanje vladajoče stranke. Njegovi nasprotniki trdijo, da je on, Padila, ko je bil državni tajnik, skoraj prodal Mehiko Zjedinjenim državam Severne Amerike, od kjer baje pričakuje gmotno in politično podporo. Baš tako se je zatrjevalo leta 1940 o kandidatu Almazanu, kateri je baje tedaj dobival orožje iz Zjedinjenih držav Severne Amerike — za prieetek revolucije v Zjedinjenih državah Mehikan-skih, dasi ravno je vsakomur znano, da omenjene dozdevne revolucije sploh nikdar ni bilo.
Kljub vsemu temu pa Padilla upa, da se bode zgodovina zopet obnovila — vsaj deloma,
njena v tukajšnjem mestu. Z njim se strinja tudi večje število španskih politikov v zamejstvu, kateri niso baš zadovoljni z ministerskim predsednikom, Jose Giralom. Nezadovoljni politiki sedaj že čakajo nekako dva meseca, da bod*t Giralov kabinet ukrenil kaj pravega za odstranitev Francisco Franka iz španske vlade, se to še vedno ni zgodilo, in tako Negrin in njegovi pristaši iz-iavliaio. da so se naveličali Čakati in da bodo zadevo v nadalje sami upravljali in da bodo tudi dosegli zaželfene v^pehfv Negrin odpotuje v kratkem v Evropo.
Najvišje sodišče Zjedinjenih ^ržav Mehike ie ravnokar izdalo odredbo, ki določa, da se mora vse vladine vslužbence. kakor- delavce, hišnike, itd. odsloviti. ako slednf ne bodo tekom 20 dni znali citati in pisati. — Tako namreč določa zakon, ki predpisu ie, da se mora vsakdo, ki ni hodil v Šole, naučili pisati in brati tekom dvajsetih dni
I jen 'bel l»ožič, ki l>o prvi v lo letih. Od zapada prihajajo novi vetrovi, ki nosijo sne-g, zato je pred Božičem vsak dan pričakovati kaj snega.
* Še vedno je velika potreba za porabljene maščobe. Hranite in izročite svoje porabljene maščobe pri vašem mesarju.

Post Office Rulings for Mail to Yugoslavia
Letter Mail (first class) : Letters and packages up to 4 pounds. « ounce limit. Printed matter, commercial pai>-ers, and merchandise samples in small packets up to the limit of 1 pound. Printed Matter for the blind (Braille) may weigh up to 15 pounds, 6 ounces.
The rate for all first class mail is 5 cents for the first ounce. 3 cents for each ounce thereafter. Packages must be declared in Custom Declara-tion Form 2J)76-A on the inside and Sticker Xo. 2976-C1 on the outside. These may be procured from any local post office.
Airmail: Airmail may be sent up to 1 pound limit. The rate is 30 cents for tako, da mu bode mogoče pre-S eaeh Vz ounce.
magrati pri volitvah njegovega' AirT!1 a?d- Tjetter Mail mav hfyXh
tr — hit * 1 Al	1 ' • ' 1,0 registered for a registry fee of 20
tovariša, Miguel Alemana, ki je, cents.
bit preje tajnik domačih zadev Parrel Post. Packageg limlted to n pri mehikanski osrednji vladi.' pounds. — One package a week to To upa doseči potom svobod-! the same	The size of pack-
nih v^lifoTT T^r.; l-of^JV,	oT pareel ls ,imited to a total of
mh volitev pri katerjh bode 72 inches for lenffth and ^ ^^ vsak državljan izrazil neovira- Contents are limited to non-perish-no svoje mnenje.	ahle foo<lstutts, clothing, etc. The rate
Is 37 cents for the first pound, 51 ^nts 'or 2 pounds, 71 cents for 3 Juan Negrin, bivši ministr-; pounds, and 14 cents for each addi-ski predsednik republike špa-' tIonal P°umi up to n pounds, making
niie ki ie sedai vodia šoanske the	rate for an 11 ^^ IW!Ck-
.. 'f^60*1' voaia spansKej age $1.83. Use Customs Declaration
socnalisticne stranke, je te dni Form 2966 and International Parcel javno kritikoval sedanjega mi-. Post form-
nisterskega predsednika šapn-)	^ ^ Y* R" F' News Bllll(N
ob«	i,: -	' ' tin (October-November, 1045) New
ske vlade, ki je začasno nasta- York, n. y.)
I 1A NEKAJ ^^ _
J/ "t v % ^NAEODA" P
/	PO t	UVNOST NA DOM I
fr^t (Ima	CM* i" prmsnikor)
ClTAJTE, K, VAS ZANIMA 1
Stalin — naj mogočnejši mož vseli časov
Pretlseilnik sovjetskih ljudskih komisarjev, maršal Stalin, ki danes obhaja svoj (i(i. rojstni dan, je danes najauogoč-, nejtsi mož na svetu. Kikdo v nasi dobi ni iin<*l v svojih r»»-kah toliiko ni«Mv,i, k<^t Stalin; niti Hitler.
V svoji mo^ociioKti se more primerjati z največjimi anožmi v zgodovini z I»ženjiisfkaiiom. IVtrom Velikim in Na]w>leo-110111.
Kot Vltular Rusije s skoro 200,000.000 prebivalci, ima pod svojo oblastjo pole«? neizmernih poljan Sibirije tudi polovico Evrope s svojo okupacijsko armado in s sosednimi državami, ki so iirijatcljice Rusije.
S poinzoni .lajMinske bo prišla v senco Rusije — in to pomeni pod vpliv Stalina — vs a Azija. Stalin preobray.il jv skoro vt^s /povojni svet. ■ Josip Vissarionovič Djugaš-vili, ki je njegovo pravo ime, je bil rojen v majhni vasi Gori blizu Tiflisa na Kavkazu !ll. decembra, ISTO- l>o skrajuos.ti ubog. obraz popačen vsled koz, leva roka nekoliko hroma, vse to mu je delalo mladost skrajno nesrečno. V srcu se mu je na selila irrenikolwi in velika neza-upnost, kar je ohranil do današnjega dne.
Pred revolucijo je bil le ma-
*QUa NAKOPA"—NfeiW \UKK
FRIDAY, DECEMBER 21, 1945
VSTANOVLJEN L. UW
Bv • v
O Z 1 C
Jj\<V7M* jo praznik, ki navdaja vsakega.. Muli takega. ki se ne zmeni /..i cerkvene praznike, z nekim posebnim olieiitkoni. kakor noben drug praznik. V svoji notranjosti čutimo neko .tilio zadovoljstvo, nekako razigranost.
In ravno za Boži« si vedno jmiv posebno želimo, da l»i •lili skoka j s svojimi domačimi in /.lasti matere žele na Koži« moti »»koli scl>e svoje otroke, zato jili jmvjibijo na veliki božično kosilo. In ko vidi mati piihajjiti svoje otroke, j«* ve-, nela. in eetudi je že v letih je zelo gilbena kot mlado dekle,! kadar pripravlja kosilo za svojo družino.
Štiri zaporedna leta Božiči nis*> 'bili tako prijazni kot j urejanja leta, kajti malokaitera liisa na okun ni imela raz-1 »he&ene zastavice z eno, dvema ali še ver zvezdami Kolikor zvezd, toliko sinov ali hčera je služilo v armadi Strica Sama.! Ponajver so bili onkraj morja v bojih na mrzlih, zasneženih! poljanah. Zato se je vsaki materi krivilo srce. zvijalo si- ji| je v l>olesti pri misli, da je njen sin ilalee od doma. v tuji zemlji, morebiti v zakopn, morebiti na planem, morebiti v j najhujšem ognju bitke. Ti Božiči pač niso bili veseli.
Po štirih letih obhajamo letos Božič, ko ni več vojne vihre, xo so se našii fantje zmagoslavno vrnili iz največje iu najhujše vojne, kar jdi je še videl svet.
Letos bodo zopet zbrane družine pri l>ožičnem kosilu v boljšem razpoloženju, brez morečili skrbi. Pri mizi bodo se-j deli po isti vrsti kot ndbdaj. Ponekod pa lx> kak prosior, prazen in to bo kalilo drugače veselo razpoloženje.
Vsakdo se bo pogosto ozrl na prazen prostor in v srcu pra bo zaskelela grenkoba; marsikomu se bo porosilo oko. j Veselje ne bo popolno, toda velike skrbi so minile. Zopet soj družine skupaj, razun tam, kjer se ta ali oni ni vrnil in po-j čiva daleč, nekje v tujini. In matere, ki so izgubile svoje si-j nove, se izprašujejo: "Ali je zakopan v blagoslovljeni zemlji na ]k>kopališču? Mogoče ipa leži zakopan kje v gozdu ali na travniku." Kjerkoli je kdo pokopan, vojaški duhovnik je blagoslovil zemljo.
Prijetnejši nam bo letošnji Božič, kot pa so bili zadnji Štirje in ga l>omo zopet obhajali po stari navadi veselo v krogu svoje družine.
Pri tem pa nam bodo vliajale misli v kraje, iz katerih smp prišli v to deželo in kjer smo pustili mnogo svojih ljudi. V duhu bomo iskali marsikoga, kajti o lijem nam naši poročajo, da se ni še vrnil in da ga čakajo. In take misli nam bodo zopet kalile naše božično razpoloženje.
Slišal' smo iz pisem marsikaj, kako 4am žive. toda prave slike si le ne moremo predočiti- Pišejo nam, kakor so sc borili, koliko so (pretrpeli, pa vsako pravi na koncu pisma, da mu ni nič mar za porušen dom, za pokradeno živino in jK»hi vtvo. ''Vse bomo še popravili, samo <hi smo <los<>«li to, za kar smo se borili — SVOBODO!"
Da svol>odo SO si priborili s krvjo in velikimi telesnimi in duševnimi mukami. Toda svoboda je tu in zadovoljni so.
Upajmo, da sq si domove od maja dalje, ko j«' bila Slovenija. osvobojena pa do jeseni saj za silo popravili ali izstavili, da bodo v zimi pod streho. Poročajo tudi. da je bila velika suša, da je bila letina srednja. Ako je bila letina srednja, se bodo pretolkli skozi zimo. saj so se v štirih lotili naučili varčevati. Najtežje jim je za obleko, katero je sovražnik vso odnesel in sedaj je niti kupiti ne morejo. Pa tudi v tem jir smemo izgubiti upanja, kajti v Jugoslavijo jo bilo posla ne mnogo obleke in prejeli smo poročila, da je bila mod ljudi razdeljena. Tn zadnje čase je tudi vsak posameznik poslal kaj oblriko svojim ljudem. Upajmo tedaj, da tudi tam ho mogo Če prenesti hudo zimo.
VSEM PA KLK*EMO: VKSEL BOŽIT!

VošCilo!
V imenu uslužbencev in podjetja, v duhu clobrovolja, izrekamo vsem SI o\eneem
VESELO BOŽIČNO VOŠČILO
iu
najiskrenejše želje za SREČO IN ZADOVOLJSTVO V NOVEM LETU 1946
Uprava "Glasa Naroda"
VOJKA:
1 S 111 O
.Vc joči. Dimna, saj me rana vrč ur skeli* \ rrjrtni. šr. emkrat rada bil dola
'.a rr/iko xfmr svojo mlado kri.
Ve joči, mu um. Poff/rj. iz tisoč oči ixhra, ki sem jo vlya/a. knl krrx .'/Oi i.
\ r joči. mit um. k' r fr fo tur ho h. Hodi. kur .siho mi rsi, in !ut!i stisni first i.
RAZGLEDNIH
odlomki iz domaČega časopisja
Novosti iz ''News" in "Mir- Ansrleži. Lastniki gledišč so po-

jroi ja" v New Yorku: Gen. de i Gaulle pride v Zjedinjene drža-Ive... Newyorscani govore, fla se je predsednik Truman postaral — ne fizično, temveč ra-: di tega. ker ga' je mnogo njegovih prijateljev, katere je imel i v stnatu, ostavilo. . . In — Truman ter Attlee sta rešila vpra-! ">anje, katero je nastalo vsled diktatorja Franco, kajti akc Franco ne ostavi svoje vladanje tekom prihodnjih 00 dni. potem hode naše diplomatično ob." e van je z njim končano . .
■
Razno časopisje, ki se bavi j z angleškim kramarstvom, ob j iavlja sledečo, dokaj zanimivo istorjo: Tekom vojno v Evropi sta imeli obe bojujoči se stranki v Lizboni svoje prisluševal-ne postaje. Naciji so pošiljal vojne zvočne zavitke v Lizbono in ravno tako so postopali tud
tem nacijske zvočne zavitke prodajali Angležem in — an-gležke nacijem. To se je dogajalo vedno le po noči in skrivaj. Toda nekega dne je postal zastopnik angleškega mi-nisterstva za informacije izredno vzrujan in srdit, in potem je naznanil javnosti, da je dobil poročilo od angleškega poslanika v Lizboni, da je prišel k imenovanemu poslaništvu zastopnik — nacijske vlade in svetoval angleškemu poslaniku naj v nadalje Angleži in naciji zamenjujejo medsebojno imenovane zvočne zavitke, ker na ta način bodeta obe stranki prihranili mnojro časa in — denarja.
\~<ljho/j ramo iu uojttotj pametna i h rrst iri ja naših prihrankov jr \ ii torij houdor Zdr. tiri.
Jugoslov. žena v borbi za svobodo
Izčrpano iz knjige: "borimo se", ki jo .je izdalo Uredništvo "Naša Žena" v Sloveniji.
SloviMikt* sc prvič bore za svobodo in pravice
svojega naroda
PRVI MAJ V ZAPORU
Piplomatični odnošaji med Švico in Rusijo
; Ženrvti, Hi. de«-. (ONA) — Dobro informirani krogi trde danes, da so v toku ]>ogajaiiju za vsp<»slavljenje diplomatic-nih odnoSajev meti Sovjetsko
Božično voščilo
I »Irena hvala vsem, ki so mi, a/i pa i ni se bodo poslali božična voščila. Žal mi je, da zaradi bolezni letos ne bom svojim. prijateljem poslal božičnih in novoletnih voščil. Oprostite!
Vsem- pa prar vexrl Jlobič in srečno S or o leto.
Posebej se še prar h'po zahvalim Air. Aufjust K on čar ju iz Maryland, A*. 1*., ki mi je kot božično darilo posla/ tako lep kos srnjaka.
/. Hude.
Jfew York, X. Y.__
unijo in Švico. Znano je. da je Švica že ponovno poskusila oh-uorki te zveze, toda brezuspešno, ker je Kremlin vsakokrat zavrnil švicarske ponndlie.
Iz Lstili virov prihaja vestf, da namerava Kusija odpoklica-ti svoje okupacijske sile iz Avstrije in Madžarske v teku prvih .šest meseoev leta 1040. ter pustiti na Dunaju in v lludim-pešti le neznrvtne oddelke, češ, da so Rusi -^poznali, da komunistična politika v teh dveh deželah nima noltene^a smisla, vsled česar je odločila, da ne "bo več vplivala na not.*anje razmere v teh deželah.
Kupite en "eoetra" Victory Bond ta tedenl
Večer pred 1. majem 1943. > v zaporu ljubljanske kvesture v tako imenovani ledenici. Na tleh leži izmučeno telo. Dekle je telesno strto, duševno ne.
Jutri je naš praznik, praznik delovnih množic. Povsod se gra boao spominjali, povsod praznovali. Tudi Slovenci: partizani se pripravljajo na oboreže-i ne akcije, Ljubljančani pa bo-' do na drup način pokaazli, fa-l 'izmu, da ni uničil slovenske zavesti. Vse je bilo skrbno pripravljeno, delo razdeljeno, saj je imel vsak član OF svoje opravilo. Zdaj, o mraku pojde vsa Ljubljana na akcije Imam Občutek, kot da grem za njo tudi jaz.
Glej, tam v temni stranski ulici skupino petih, šestih. Nekaj kratkih navodil, pa se ra-! ! zidemo. čez nekaj minut se srei j čamo na eni izmed glavnih ulic. a tu se ne poznamo več. Listke Is parolami imam že pripravljene v žepu. Hodim med ljudmi in trosim, da je za menoj vse , pisano. Ljudje so že opazili in zariovoljnost jim sije z obrazov. Detektivi besnijo. Pregledujejo ljudi, vmes padajo klofute in brce. šestorica, ki ima listke, se jim pravočasno izmuzne. Grem v drugo ulico in imam že pripravljeno kredo, s katero pišem po zidovih. Končala sem. Vso ulico in z njo vso Ljubljano vidim potreseno z listki, s slovenskimi zastavicami, partizanskimi zvezdami vso Ljubljano popisano s parolami. Zdaj so morali mladinci tudi že postavit na najbolj vidnem mestu našo trobojnico, ' prav kmalu se mora tudi oglasiti recitacij ski zbor tovarišev iz bližnjega gozda, da bodo tujci po vsem mestu slišali naše zahteve borcev v zaledju. Pa še kresovi in to in ono.
Ko je tovarišica Tončka po nesebičnem delu za svobodo paula v zapor, se je pri zasliševanju kljub težkim obremenitvam vzorno držala, čeprav so jo fašisti nešloveško mučili z elektriko, tako da bo posledice nosila vse življenje, niso od nje izvedeli ničesar. Celo v preiskovalnem zaporu ni držala križem rok, temveč je tudi med jetnicami politično delovala. — Potem so jo obsodili in odvlekli v Italijo. Vendar se je srečno rešila in danes je spet med nami na delu.
in so jo divje iskali. Ona pa je kljub temu vse dni prenašala po mestu pošto. Z mirnim in porogljivim smehljanjem se je več kot leto dni skrivala in izogibala vsem pastem in bioka-; dam.
Tretjič sva se videli pri par-j tizanih, ko so osvobodili prve j ozemlje na Dolenjskem. Bila i je pri Tomšičevih in mi vsa navdušena pravila o njihovih uspehih. Pozneje sem slišala, da ni v brigadi nikoli povedala če je bila bolna, samo da ji ne bi morda prepovedali na položaj. Postala je komisarka. i četrtič — in to zadnjič, sem i govorila z njo preteklo zimo. | Goreča od veselja mi je po-| vedala, da pojde med gorenj-! ske kmetice na politično delo. ' Vprašala sem jo po domačih.
Iz prsnega žepa je potegnila mamino sliko, vso oguljeno, saj jo je nosila vso dolgo dobo par-tizanstva s seboj in vesela je dejala: "Sedeminštirideset let ima, pa je tudi partizanka! Ponosna sem nanjo.'*
Ko pa se je vračala pomiati. ki jo partizan tako hrepeneče pričakuje, me je dohitela vest — Andreja, vesela in tako predana borbi, je padla, švabo-b rane i so jo počakali v zasedi in uničili njeno mlado življenje. In to jim ni bilo dovolj. Mrtvo so oskrunili in jo pustili mrtvo in razgaljeno ležati več dni. Vse življenje je bila napoti vsem nepoštenim, znesli so se naci mrtvo. Vendar nam prav radi teh njihovih dejanj raste vsak dan več Andrej iz vrst
1 in/letrn	/ n<il In k^pilmiln !!/> ^
roka so jo zaprli in izpraševali. 'Povej, kdo prihaja k vam, kaj govori vaš oče, kam zahaja?" in jo zraven tepli, ker je molčala. Od takih izpraševanj se je vedno nasmejana vrnila. Potem so pribežali v Jugoslavijo.
Prvič sem jo srečala na uli-| cah Ljubljane. Množice so de-; monstrirale proti Stojadinovi- j ču. saj je pripravljal pot fa-i šizmu. Postala sem pozorna na malo vajenko, še otroka z vih-i rajočimi lasmi, a odločnimi j kretnjami. Kar za roko me je | prijela in neprestano vzklikala ; demokraciji. Režimski plačan ci-ovaduhi, ki so se na konjih zaganjali v množico in tudi v njo, je niso prav nič motili.
Drugič sem naletela nanjo ! ko smo bili že okupirani. Na policiji so že imeli njeno sliko
Pisma iz stare domovine
pritožuje se glede italjanske cenzure
/)nl nI h. Minn. — ("'i ta in v Va£e«i listu, kako so v starem kraju revni. Tudi jaz Vam na kratko popišem, kar mi je moj brat 'župnik Leopold Kolltesen pisal iz Metlike. On ni be-i/.al kz Uelokvajiine, ko s» eni izdajalci l>ežali k fašistom, eni pa k nacijem. Moj brat je ]>o-■ šteti nr.J/, služabnik {božji, on s-krbi za svo#le, jfarane, jili uči kaj ;e prav po katoliški veri. ! Pisal ini ji» od bra i,i -lo/.rta, ki ima posestvo j | v Loki pri ( rnoii»ij;t iu » iia. sinov, ki so s. i
iboicvali za domovino. z;i svolwido. Ni hotel
.... ; Italijanom ipovedati, kje so sinovi, m so mu
pH jflav govede vzeli, eno kravo in enega vola
so mu 'pustili za mesee 411 a i. Enega vola in
j kravo, in ."i prašičev so- zagiftali. Tako, da mu
j še onega niso privoščili. IN »tem so šli v vino-,
j grad Strožnevrli. Tam s;> mu liiso in zidanico
izapalili in L'00 ga Ion vina razlili. Tako so
italjanski* in nemške svinje delale z revnimi
kmeti Slovem-i. Zdaj pa še pisma odpirajo.!
jili prej kol jili nalprej p.ršljojo, jili držijo poj
J dva meseca tam. Mi se čudno vidi, ker je lo
jliko tit'kaj v Ameriki Slovencev, ki so rzobraže-;
jni iu nobeden ne protestira, da ne bi naša
f pisma skozi italjansko deželo pošiljali.
Lepo se mi vidi, da je Jugoslavija republi ka. Ljudje so sprevideli, da so bili sužnji pod »kraljem. M buli kraljiček, naj rožice pobi m na Angleškem, kot jili je dosedaj.
Zdaj so j«' začel nov romaif v listu, samo,
da bo lep. zakaj za dolge večere mi saj krati i „ . , J cas m ravno tako posebno novice iz starega
kraju. — Vas j »ozdravi jam- Vaša stara naročnica. — Ana Makorirh.
IZ OKOLICE NOVEGA MESTA
, Vancourcr, H. ('., Kanada. — Ker je mnogo naAih rojakov v Kanadi iu Ameriki, ki so doma. okoli Xovega mesta in so nekdoaj zalia-[ jali v Sedlarjevo gostilno v Kandiji, jili bo , gotovo zanimalo kaj piše moja mama. ki se-L daj oskrbuje naše p.i^estvo doma: i Draga hčer in ostali! — Včeraj G.S sem . prejela tvoje jpisiuo z dne 15. maja, dolgo je
Vse lo mi je rojilo po glavi, N
•	S
da sem čisto pozabila, kje sem. Močan ropot, divje, blazno vpitje na stopnicah me je zbu- c diio iz razmišljanja. Okoli me- r ne je tema. Mar nisem bila še ^ pravkar na ljubljanskih ulicah s in sodelovala pri akcijah? Ne! r Tu je strupena celica z rešetka-i 1 mi, le moje misli so pohitele med tovariše in tovarišice, s i 1 katerimi sem še pred dnevi pri-;c pr.tvljala proslavo.
Spet divje vpitje tik pred mojimi vrati. Vse telo mi bolestno vztrepeta. šele sedaj1 ^ sem se popolnoma zavedela:; pripeljali so nove žrtve, že jih 'imajo \: sosedni sobi, ki je mu-j-čilnica. Začela se bo tista več- j na bridka pesem: zasliševanje, i j zanikovanje in zatem mučenje v najbolj različnih in groznih i oblikah. Kriki bolečin, zadušeno rjovenje, podobno rjove-j nju ranjene zveri prihaja v molj jo celico. Odprli so moja vrata j ^ in tudi vrata celice, da bi vse j [bolje slišala. Kriki mučenih me|-razjedajo. olijo me bolj, kot. j če bi me samo mučili, ali bodo -vs' zdržali?	j
Ne, nekdo že omahuje. Stis-jj nem izmučene prste v pest in i x lotim vse v mučilnici, kot da , bi me mogli slišati, naj vzdr- j že in ne izdajo drugih četudi jib stane življenje. Zaman. —j. Razločno sem slišala, kako jc i nekdo imenoval ime svojega to- !, (variša. Krvi željni detektivi sel se pognali v sosedno celico'! ponj, po novo žrtev... V mu-j: čilniei pa se nadaljuje opravi-h lo ... Kdor pove nekaj, ta mo-j; ra izdati vse.	L
štiri zjutraj je bilo, ko soj me zopet odvedli, ali bolje po-j, veaano, morali so me odnesti k!: ponovnemu zaslišanju. Krike mučenih sem slišala od desne in leve, od spodaj in zgoraj Vsa kvestura je bila ena sama , mučilnica ... Marsikdo se bo le^a prvega maja spominjal
, vse življenje.	(Tončka.) *
* * 9
ANDREJA DANILA — KUMAR
i Ste jo poznali, dvaindvajsetletno veselo partizanko, priljub 1 jeno pri tovariših in pri vsem i ljudstvu, kjer je delala?	'
Bila je borec že od otroških ) let. še kot malo dete je obču- i tila, kaj je fašizem, saj je bila i Primorka, doma iz goriških Brd. Kot štirinajstletnega ot-
:»t.(lilo. Sedaj hvala P.ogu <sino se oddahnili kolikor nas je pri življanju ostalo. Strašno je bilo lo okupatorsko in domačih izdajalcev gospodarstvi«. Vse so nam uničili in prelcoipali. njive in gozdove. Vidva, bi .se križala, da vidita vse to razdejanje.
Iioga livalite z otroci. d;i je minilo iu niste bili Vi prizadeti. Kolikokrat .pravim. "Hvala U< -gii, da niso bili Va jini otroci tukaj. Mislila sem. da ne ho niikoli več pisala mojim otrokom." Veliko isem že na svetu prebila, nikoli nisem nikomur storila zalega, pa sem le dobila strel v lirliet. Na desni strani je šla kro-ulja ven za 1 cm je manjkalo, da me ni v drobovje zadel. l*ln»ifa Sta trku je dobila pa dva strela, enega v roko, druzega v prsa. v jetra-(Je umrla.)
In tu doma so nas oljkolili. ob 11. uri ponoči. Iielognrdistični tolovaji. Preje so imeli trikrat pri nas preiskavo. Vse so liani pobrali, čevlje iu obleko. —- še konje in opremo. Voe jim je prav prišlo. Tako. da so nas uničili na življenju in (premoženju. Pa hvala Bogu, da ji prišla Osvobodilna fronta, ker drugače bi jiiili še naprej morili, kakor so imeli namen, jrpajmo, da sedaj bo vse drugače l»o1jše. tudi i Vi Amerikam i pridete itajmov. ker !*> tudi tu-Ikaj druga Amerika.
(iiistava mama je zdrava, čezdalje 1h»IJ. Jaz sem še vedno bolehna; strah, izguba krvi in žalost. 1*0 kg sem vzela dol; v zadnjih par me-sii ili senli si nekoliko ojuflnogla. .TiiKiea je že na Hrvatskem, inženirka rudnikov. Stanko je še v Boh. Bistrici. Marta iu Lubi ponavadi, in tako Kerinvir- Teropšičevi na Ragovem, so tudi še pri življenju! — -Prejmite vsi srčne pozdrave, kakor ftudi Tončka in njen soprog. — Oil Tvoje mama. —
<»ustava mama Vas lo)>o pozdravlja in pravi, fda bi Vas š<» l-sula /\idela. Tnkaj je huda suša. vse se stuši samo gn«zdje 1<^>o kaže.
Družine, 'ki jili mama omenja v piismu so moje sestre in brat. Najlepša hvala za objavo. S spoštovanjem.— Tinta Malenšek, roj. Sedlar.
"Glas Naroda"
mmmm ML (-VOICE Or TH» PEOPLE)
Oviad aad PlbUahed by Slorenlc PubluLlug Company, (A Corporation) Frank Snkaar. Praaldent; Ignac Hade, Trranirer; Jooepb Lup ah a. Sec. Pl^H || ji nal m— of the corporation and add reuse« of above officer«: H WEST 18th STREET. NEW YORK 11, W. T __
_:: 52nd Y E A B ::_——
*Was landa" la lwoed every day except Saturday«. Sundays
and HoUdaya.
jitm i IpCliai Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
SA OBLO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 97.—f; ZA POL LETA —43.50; ZA ČETRT LETA $2.—. "" ZA JUGOSLAVIJO — »8-— LETNO; $4,— za POL LETA -Olaa Naroda" lahaja raakl dan Uraenišl »oboto. nedelj Id praznikov. •*ULU maeooa." m WEST 18tb STREET. NEW YORK 11. N. Y. Telephone: CHelaem t—1141 -
"CLAB NAKOPA'—NEW YORK
FRIDAY, DECEMBER 21, 1945
T8TANOVUIN L 1M
iwisliK®^^
Zgodba o gozdarju Semjonu
b o 2 i c n a p o v e_s_t edzard h. schaper
ALEC TAM pred velikimi gozdovi v goloti mo-čvar je bival Semjon s svojci. Nekoč je bil gozdar in tod, kjer je bilo zdaj barje, so se raztezali gozdovi. Tedaj tudi ni bila še reka blizu njegove hiše, obmejna reka med dvema deželama ko ^daj. Tiho in počasi se je tedaj pretakala skozi mogočne gozdove, a nekaj let sem je bila njena peneča se, valovita sredina za. mejo. In kolikor vode naj je tudi preteklo: meja je ostala, ni odšla, meja ob rdeči Rusiji. Meja je bila tudi nje ledena sredina v zimskih časih.
Šele, ko je bilo že prepozno, da bi se bil Semjon kje drugje vdomačil, so si bili reko izbrali za mejo in so začeli to-stran in onstran izsekavati gozdove, ki jih je bil nekoč on čuval. Tedaj so se tla, ki so bila je prej močvirnata, spremenila v pravo pravcato barje in Semjon je začel ob reki rezati šoto. dasi je bila prav sHba.
Na oni strani, v razdalji nekaj kilometrov, so stale majhne barake iz brun za grani-čarje, ki so podnevi in ponoči korakali vzdolž reke sem in tja. In ondi, v rdečem ruskem car-«tvu so zrasli iz pušče majhni, rdrči stolpiči, na katerih je bil žaromet, telefon in večna straža s strojnimi puškami.
Nič kaj radi niso videli, da stoji ob ozmejni reki samotna hišica; prav nič si niso želeli kakega zatočišča za vohune, ali prihoda za izdajalce na oni breg. Toda Semjon je bil na t?lasu, kolikor je sploh v tej samoti mogel kak človek imeti kak glas. da se ni dal omajati vabam z onstran brega, in je bil še bogaboječ in pobožen. — Vsi to torej vedeli, da ne bo zoper svojo domovino ničesar hudega zagrešil in se ne bo pridružil tistim, ki so Boga zapustili.
Sicer so pa mnogi obžalova li Semjonovo usodo in se jim je smilil. Pred nekaj leti je bi izgubil ženo in je s štirimi ot roki sam živel na barju in trdo delal od jutra do noči. Poleti in še dolgo v pozno jesen je re zal šoto in pozimi jo je v mr šavim, dolgodlakim konjičem odvažal v daljne vasi; ali je pa s starejšima dvema, z Marfo in s Cirilom, brskal jagode ma hovja izpod snega in je borno barantal z njimi. Za graničar-je pa v reki lovil ribe.
Vsi so imeli posinele obraze in beie, ozeble nosove, čeprav jim je hipna rdečica radosti dahnila v lice.
"Zakaj je peč mrzla?" je Semjon potrto vprašal Marfo
Marfa je v zadregi molčala.
"Daj mi vžigalice, Marfa", je dejal in hotel hitro zanetiti ogenj, ker je mislil, da je dekle pozabilo zakuriti. A tedaj mu je Marfa priznala, da ni nobene vžigalice v hiši. Semjon je preteknil vse žepe, a tudi v njih ni našel nit ene vžigalice.
"Bodo že kje kake vžigalice" je tolažil Semjon sebe in otroke in nato so jih začeli vsi iskati: po vsej sobi, na peči, kjer so navadno vsi spali, za pečjo.
vseh oblekah in vseh zabojih. Toda zaman — nikjer ni bilo ničesar takega, s čimer bi bile mogoče napraviti ogenj. Semjon je vtaknil glavo v peč in e brskal po pepelu, če bi mogoče ne bilo še kje kake iskrice žerjavice: a zaman, peč je bila mrtva in mrzla*
"Božič obhajati, lučke prižigati, da, da ..Toda —, no-beina luč ne more goreti, ne da bi ne bila prižgana. Jesti so hoteli vsi, da, da, a kruh in mrzla voda nista nobena praznična večerja. In pa: zmrznili bodo, Če v peči ne bo gorelo! Pa vprav drevesa z lučkami so se bili otroci tako neizmerno veselili! Bil je prvi v njihovem življenju, prej ga niso poznali saj niso bili pri njih navajeni da bi imeli božično drevo. A zdaj, to prvo drevo, pa nobene vžigalice, nobene iskrice v peči da bi prižgali svečice . . .
Let There Be Christmas I
In Our Hearts!
Tedaj je pa tudi na barjanske pušče prišel božič in vprav v mraku pred sveto nočjo je bil prišel Semjon s kupčijskih potov po vaseh domov. Na širokih saneh je bilo privezano majhno božično drevesce in še vcf. prevezan zavoj, od katere ga je kmalu hudomušno podil otroke, ki so bili ob njegovem prihodu pritekli k njemu ko mladi psički in so zvedavo vohljali krog zavoja. Vsebine zavo ja niso mogli uganiti, a drevesce so smeli odvezati in ga odnesti v kočo, kjer je kmalu stal ko v gozdu: zakaj, tudi v Semjonovi koči je bil sneg, ki ga je zanašala burja skozi mno go rež in razpok v stenah, prav tja do peči. fcilo je mrzlo v koči, ko da ni nikakih sten in zidov več, mrzlo, ko da se dviga peč sredi barja in ne sredi izbe.
Semjon t zavojem pod pazduho je že na pragu vohijal in se je začudeno zazrl v peč ko na nezanesljivega človeka Ko si je stekel rokavice, je poti pal peč in se je nato ozrl v svoje otroke: v 12-letno Marfo v dve leti mlajSega Cirila in v Pol jo in Natažo, naj ml a j Si dve. ki sta se držali Marfe za krilo.
Semjon se je stisnil na klop ob peči in si podpiral glavo Dabi mu bilo topleje, si je spet oblekel rokavice. In polagoma so otroci drug za drugim zlezli 3 peči in se tesno privili k očetu.
"Kako pa je to", je vprašal Semjon, "da nimamo nobene <-7igalice? Zakaj nam Bog prav na tak dan pošlje tako nesrečo?" Otroci so molčali; saj tudi Semjon prav za prav ni njih vprašal.
"Hej, Marfa", je zamomljal Semjon, zbudivši se ko iz sanj same lakote in utrujenosti, — "Marfa, kako pa je to mogoče, kam so pa vžigalice izginile?"
Marfine oči so se napolnile s solzami. Jecljaje in gledaje nekam v temo in proti oknu, ki je skozi prodiral mrzli odsviet snega, se je začela spovedovati. Semjon je skoraj zadremal spričo tihotnega, tenkega glaska in je ni nit enkrat prekinil ...
Pred tremi dnevi se je bil oče odpeljal v vasi in do včeraj je bilo še toplo v koči. A včeraj še preden je bila zakurila peč je bil prišel neki graničar in je zaprosil vžigalice, da bi si! pipo prižgal in ta je po neved nosti vzel vso škatlico s seboi Šele tedaj, ko je bil vojak že zdavnaj odšel, se je bila spom nila, da je bila ona škatlica po slednja v hiši. Odslej pa je bi lo v koči mrzlo, zakaj v peči je bilo radi hude burje do naj manjše iskrice vse pogasnito Ves dan so bili vsi pri oknu na preži, ali bo prišel kdo mimo a nikogar ni bilo. Niso si pa upali iti ven in čakati kakega graničarja, da bi ga prosili vžigalic, saj so se držali očetovega ukaza, da ne sme nihče daieč od koče, ker so volkovi. A iz hiše ni bilo dobiti nobenega človeka.
"Da, da, da," je zamrmral Semjon. Ni se hotel hudovati in nikogar o&tevati. saj ni bil nihče kriv. In otročički so zmr-zovali že od včeraj zjutraj in že od predvčeražšnjim niso ni-
česar toplega zavžili, da, da .. Ni se zganil in je molčal. In ko je že dolgo tako tiho sedel, je vzel roke z obraza in je z njima segel na desno in levo in prižel vso to malo čredo k sebi. in slišal je utripati vsa ta drobna srčeca in dihati ta borna telesca, in tako nežno, kot" bi bile to miške, je pahljalo z
The*e are three, of the more than ONE MILLION YK.OSLAV CHILDREN WHO NEED VOIR HELP. After four years of psposure and starvation under Nazi orropation, thtse children fare deal h this winter unless we <send help imniediaUlv. To meet this emergency the AMERICAN COMMITTEE FDR Vr«OSLAV RELIEF. 235 Ea*t 11th Street, New York City is railing for sifts of new and used rlothiiiK and shoes for shipment to Yugoslavia. Clothing niay lie stnt to tlie Committee's warehouse at 1C1 Perry Street. New York, N. Y.
bil na vse to mislil, je ledena ikiir- bleščanjem je ona velika Itišina strdila poslednji curek :svetloba krog Zveličarja pola-;mislečega življenja v njem. — j »orna bledela in se dvigala v I Kakor zažari mnogobarvna luč napol svetlo nebo. Zdaj pa je j v ledenem kristalu, tako se jej Semjon imel ogenj in ves bla-jzrcalilo v njem s sanjami vse.žen -5e bliščel v zlati plamen Itisto, karkoli se je dogajalo;fa » Prsti varno skrival v j krog njega.	I roki.
I Nedaleč od njega je zagorel T»da ~ ali ™ treba iti i žaromet in njegov žarek je pol-;vendar že domov? Slcer bo luu£ Uel preko samote in je časihŠve* vosek P°Pila' Preden J™ i malo obstal, časih zmedeno sto-'	z nJ° buriti pec! Da,
i pil v stran in je lezel bliže in Ostati bo treba, čeprav je ze {bliže k čepečemu človeku, do- ves otrpel. "Paziti bo treba na kler ni z vso svetlobo obstal; svečo", je zamrmral, "oh, ce bi na njem in se zgrnil krog in mi Pad,a v sneg., i krog njega. Bilo je ko orjaška! Škorenj ruskega graničarja, roka, ki ni hotela nič več izpu- ki so ga z bližnjega svetilnika jstiti, kar je enkrat zgrabila *a žaromete poslali, naj preis-in se je nato iznenada odstra- kai Je žarek Prej odkri1' Je
nila, zamirajoč v najtemnejši; sunil Semjona. ik je ležal v temi. Sem jonove roke so drhte-j snegu.
le, ko je ležal žarek na njem. Tedaj se je še enkrat obudi-I Za trenutek se je skoraj zaz- življenje, ki je bilo že na pol delo. ko da bi mežikal, a nato1 zamrzlo. Semjon je zaječal, za so se mu veke spet sklopile. — j čel nekaj momljati, česar vojak Luč je ugasnila, a prešinila ga ni razumel, tiščal je nekaj v lie; en sam samcat žarek je ™kj. se trudoba dvignil in sku-: prodrl vanj ko v globoko ječo .*al čim prej oditi, lin je tudi svetli! dalje z nad-'; "Stoj!" je zakričal vojak. A naravnim sijajem...	j Semjon ga ni slišal. Spotikaje
; "Kaj, kaj se mu pa sanja?,se in omahovaje je tekel po
Kaj pa je to? Da sneg gori? Ali je vse to ogenj? Jaz hočem prižgati vendar svojo luč, svo-:jo luč! Ah, ne, ne, zmotil se je! Temno je, temno ko v ro-!gu- — A čez nekaj časa je iz teme stopil nekdo k njemu: visoka postava, kakor da je vsa ožarjena s plameni, bil je vse en sam plamen in v njem —
njih obrazkov vanj.
"Veste kaj?" je mahoma dejal in se skrivši nasmehnil v brado, ne da bi ga drugi videli, 'veste, kaj bo zdaj očka storil? šel bo in poiskal vojaka in prinesel ognja. In ko se bo vrnil, bomo prižgali lučke na drevesu in zakuriti peč, in bomo obhajali božič ko vsi drugi ljudje na svetu ob tem času."
"Da, daaaa", so zavzdihnili otroci krog njega, vsi blaženi, ko da te sreče ne morejo razumeti.
A že na pragu se je se enkrat vrnil.
"Le kako bom .. .!" si je po tihem mislil. "Lahko bi koga dobil, ki bi mi mogel dati eno samo vžigalico in potem bi bila moja pot zaman!" Zato je vtaknil kos sveče v žep, da jo bo prižgal in nesel ogenj domov. NoČ je bila tako mirna in lahko bo gorečo svečo prinesel do doma.
*
Na dolgo in široko je bilo vse tiho krog njega. Na nebu je bila prav posebna svetloba, ko da bi se luna skrivala za gostimi oblaki. Le plešoče snežinke v ozračju so ga zmedle. Vse se je tako lesketalo in svet likalo v vseh mavričnih barvah in je neprestano čaralo lučke predenj, dasi ni bilo nikjer nobene.
svetonočnemu zvončku
Doni, zvonček. doni, zvoni, zvonček. zvoni.
Tihi svetonočui sper rcli rane ž<fočc, želje teši vroče
Ničesar ni bilo videti, ničesar... In spet je korakal dalje. časih niti ni več pazil na to, kam da gre. Kakor mraz bolj in bolj vsrkava vodo, da slednjič zamrzne potok pravdo dna. tako mu je ledena tišina vzela vse misli in vso razsodnost, kje bi bilo najhitreje najti kakega vojaka.
časih je ves upehan obstal in si obrisal znoi s čela in se ozrl v nebo. ki je bilo tako maio temno kakor svetlo." — "Ah", si je mislil, "to je pa tako , kakor bi gledal skozi motne, orosene šipe v kako slavnostno dvorano. Zapažiš: tam notri je svetlo in veselo in vendar ne vidiš niti malo."
To je bila pač lakota-, medlost v udih, klecajoča kolena, ki so ga spominjala na dom in da je ondi lep zavoj samih dobrih reči: "Po luč grem ven-
in iz pira v srcih srd in flne v. dar*" — ie ™ pomislil in je
| nekoliko zaprl oči, in potem bo nanesel šote v izbo in zakuril peč in skuhal kašo, pa čeprav jo bodo otroci dobili šele opol-
K jaslicam trpini v bridki bolečini! I jaslih spi nebeški Sin: milosti obilo nam bo naklonilo Detece, deliver rseh dobrin.
Zvonček, s tabo poje tudi- srce moje.
1'ešenik prišel je v dom
solzan in zdrobil nam spone. S ret presrečni tone v morju blaženosti, božjih sanj.
Doni, zvonček, doni, v dušo nam prizroni tiho, blaženo božično noč! Sveta vsa in mila v bolne duše zlila bo nebeški mir in božjo moč•
noci.
Skrivši bi zakuril, oni bi pa spali. Ah, gorko! gorko! — bi jim tja na vrh peči puhtelo! še bolj bi bili zaspani tisti, ki še niso spali, in bolj trdno bi spali tisti, ki so bili že pos-pali. In na skrivaj in prav na-lahko bi prižgal svečko za sve.č-ko po vsem drevescu. Ena lučka: sijaj bo zaplaval po koči in se boril z mogočno senco; druga lučka: sijaj bo že svetlejši ... in tretja ...
Ah, pa kaj samo to! Tukaj-le, Gospod je dal, bi jim rekel — in ali ne drži Marfa par novih nogavic v roki Polja pa ruto, Ciril nove škornje in Na-
večje žamete, prav kakor po valovih . . . "To je pa Gospod, to je Zveličar" je zasopel Semjon sam sebi.
Semjon se je dvignil in je skušal dvigniti okorele roke v nebo. preden je neslišno omahnil z obrazom na tla.
... Videl ga je, Sina božjega, čeprav ni bilo mogoče pogledati ga, zakaj, kakor bi se bil sneg vnel, tak čist ogenj je plamtel krog njega, iz take brezmadežne svetlobe je bilo njegovo nebeško telo in iz njegovega obličja so žarele oči ko zimske zvezde ... In zdaj stoji celo pred njim ... Semjon je pritisnil glavo v sneg.
"Semjon, Kirilov sin, ali si mene iskal?" ga je vprašal iz višine, in zdaj je zaslišal Semjon, kako so zapeli angeli ko nekoč v Betlehemu, ko so peli zgoraj nad pastirci.
"Da, gospod, ti veš, da sem tebe iskal", je dahnil Semjon v sneg.
Semjon, Kirilov sin, ali si zares mene iskal?" je iznova samotno vprašal, da je pojemajoče zadonelo po vsem svetu.
Semjon se je še globlje stisnil v sneg. "Gospod, Gospod", je slednjič zašepetal, "zares sem te iskal; nocoj sem bil odšel, da bi poiskal luči za svojo kočo, za svečke na drevescu, ognja za peč, toplote za svoje otroke, ki jih tako zebe ..."
In mahoma se je ohrabril. Dvignil je glavo in je iztegnil roko s svečko. "Gospod", je tiho spregovoril v tisto veliko svetlobo, "podari mi vendar ti kaj ognja, ti dobrotnik člove-
snegu.
"Stoj ! — sicer —", je zavpil vojak, dvignil puško in stekel za njim.
' Zdaj, zdaj je pa treba pohiteti", je sanjal Semjon. "Ah, kako me že otročici čakajo!" A bilo mu je, ko da bi ga kdo za noge vlekel nazaj. Da mu le luč ne bi ugasnila! "Brž, brž! Do doma je še daleč!" že je luc plahutala in časih jo je sploh izgubil in mu je izginila izpred oči ko kaka daljnja, majhna zvezdica na nebu. Peč bo moral zakuriti, kako skuhati, Cirilu dati škornje in Marfi nogavice...
Tedaj se mu je prelil goreči ogenj po hrbtu in zaeno je zapazil, kako je njegova lučka u-gasnila. A zadaj — zadaj se je prikazalo spet ono veliko svetlikanje krog postave Zveli-čarjeve; okuvalo mu je plamen sveče, dasi je bil tako majhen. "Gospod! čast in hvala ti!" Neopaženo je bil stopal pred njim!
Semjon je klecnil na tla. Bilo mu je, kod da se pogreza v noč, v nebo, ki se je zavenjalo že pri njegovih očeh, in med zvezdami, ki so se kot plamteči dež usipale v globino, je plahutal čisti plamen krog Odrešenima vsega sveta.
"Gospod, Gospod!" je zaje-cai Semjon in iztegnil roko z ugašajočo lučjo, "ugasnila je, Gospod, usmili se me in prižgi mi jo še enkrat!"
"Daj mi luč", je dejal tiho Zveličar in Semjonova roka se je mukoma pretaknila skozi sneg do njega.
"Zahval jen, zahval jen!" je zastokal Semjon poslednjikrat in počasi. Kakor se val vode odteka z brega, se je iztegnila njegova roka in je izpustila kos sveče in zaeno tudi poslednjo iskrico življenja, preden je bil prišel vojak tja, ga obrnil in se mu zagledal v obraz, ki je zdaj ležal v snegu in bil obrnjen v nebo.
Nadaljevanje na 4. strani.
šiva! Ali ne smem svoje sveče pritakniti k tvojemu plamteče-mu plašču?"
"Vzemi si luči, Semjon", je prijazno in dobrohotno spregovoril Zveličar, "vzemi si luči, služabnik moj, kar vzemi si od mene! Zaneti si luč, da se bo sv etila in Ogrevala! Le. vzemi, Semjon, vzemi, kolikor potrebuješ. saj moje luči ne bodo nič manj!" je prišel glas iz višine.
Pred Semjonovimi očmi je zdaj nepremično gorela sveča v noči, a zadaj za svojim slad-
tasa celo lepo punčko? Gospod: je vse to dal, ve blagoslovljene; sirote. Gospod, nocoj to noč, ko; je prišel na svet, ve zvesti du-j šice. Gospod je dal tudi luč, j Gospod je luč, je plamen za tc našo mrzlo temo. >In od tega, glejte, odtod gori ogenj v peči, gorijo lučke na drevesu,: nam gori srce v prsih. Z nami je Bog!
Semjon je čepel v snegu in tiščal kos sveče v mrzli roki. Videti je bilo, ko da opazuje svečo, a njegove oči so bile že zdavnaj zaprte. In zdaj, ko je
že zdavnaj se je bila koča pogreznila za Semjonom, ko se je domislil, da je vendar brez haska, če stopa kar tako naprej. Ozirati bi se moral naokoli, mogoče bo zasrledal kakega graničarja še pred stražni-j co. A šele ko je obstal in prisluhnil v ledeno noč, je zapa-jzil, kako je že do smrti UtrU-
iiin
Teheranska vlada proti upornikom
Iranski ministrski predsednik Kbr aliim Hakimi je iranskemu parlamentu povedal, da ho zelo strogo nastopil proti upornikom, ki so postavili vlado v Azerbajanu in ne )m» dovolil, da hi deželo uničili s te-1 1*0rjem, morjenjem in uporom, i Rekel je, da ne Imj nikdar priznal talkoimenovane azerbajan-ske vlade-
Rekel je. da se bo z<♦pet obr-j nil na Združene države. Sovjetsko unijo in Anglijo, da čimprej odpokličejo svoje čete iz Irana. Dodal je Še: *'Še vedno nameravam iti v Moskvo,"' kjer imajo vnanji ministri treli velesil svojo konferenco.
Izguba nemških podmornic
Marinkalcndern v Stockhol-inu. ki zaznamuje vse dogodke v mornariškem življenju, naznanja. da je Ncaneiija tekom vojne izgubila 713 podmornic. Anglija in Japonska sta izgubili največ križark, namreč vsa-ka :>0.
Male & Female—Help Wanted
OPERATORS
(MALE THI FEMALK> HAND SEWERS FINISHERS
Oood Pay — Steady Work — Pleasant Working Conditions Apply: LEE IIY DRESS CO. 15 IH'FFIKLD ST.. ( BROOKLYN __('.>47—25«)
<UPirE EN -EXTRA" tOND DANE«
\ESEL\ IN ISLKŠCKČA GLISBENA ROMANCA! . . . JE NEKAJ POSEBNEGA. KJER SE DOGAJA V NAJBOLJ ZNANEM NEW-VORŠKEM RENl»E/VOl S-l . . . PRESTOLICA BLIŠČA. VESELJA. IJIBEZM, SMEHA IN GLASBE!
n. <1. r>e SYLVA predstavlja
BETTY H U T T O N v "THE STORK CLUB"
7. BARRY FITZGERALD-om *	DON I>e FOE-oiu
Povrhu še pestra osebna odrska predstava WOODY HERMAN IN NJEGOV ORKESTER in posebna privlaf-nost Ii U I> r> Y L E S T E R
paramount
General dobil ločitev
General sir Claude Aueliin- | leek, angleški povel jnik v Indi- j jii je ddbil ločitev zakona od svoje žene. Kot zapeljivec nje- j gove žene je bil imenovan zra-1 eni maršal sir Richard Peirse, i ki je bil nekoč zračni povelj- j nik v Indiji. I'roti olwlolzbi ni j bilo ni kakega ugovora. Stro- j š'ke pa mora plačati general j Peirse.
(!IRL FOR LAIXDRV
MACHINE PRESS OPERATOR
Ex|M'rieiu*til t»n \Vi*jiriiig A|»par«-1 K) hour \v*»«'k - 7.1 «-onts ]»or lionr Steady work IMeasnnt working <*«>n-dilions - Ap|»ly iu»\v
K.I.1TE KAMII.V LACXDRY 7s« IS Ii K R( S EN IA N K A VI: NoltTII KKRtJ EN. N. J.
__CMt "J."* t>
(■1RLS — WOMEN
FOR FACTORY WORK
STEADY WORK PI.EASANT WORKING CONDITIONS SEE MR. SOALES
m:\vark ave. elizabeth, N. .1.
(242—248)
OPERATORS
TO WORK ON ALL TYPE MACHIN ES— PIECE WORK Steady Work — (jootl Pay — Pleasant working conditions APPLY IMMEDIATELY ANNIN FLAG MFG. CO. lOH Blooinfield Ave., VERONA. N. J. _____(242—IMS
OPERATORS
Ex|K>rien»-eil on Singer Single and Double Needle Machines BUTTON SEWERS AND BUTTONHOLES; — also HAND FINISHERS
< Jood pav: Steady work. — Apply:
PHILLIP RANDOLPH INC. 400 Ocean Ave.. JERSEY CITY, N. .T. ___(243—24!))
ATTENTION!! GIRLS — WOMEN
INTERESTED IN BECOMING DRESS OPERATORS WE WILL TEACH YOlT Also Experienced & Inexperienced OPERATORS — FLOOR GIRLS — PRESSERS—FINISHERS on Dresses Apply at BERTHA'S DRESS CO. ISl-lS:: Ellison St., PATERSON, N. J. (Top Floor)	(243—240)
CHOCOLATE DIPPERS
AND
CHOCOLATE PACKERS
Good pay; steady work; pleasant working conditions. — APPLY NOW
WEI DA'S CHOCOLATE CO. 210 Market Street, PATERSON. N. J. __(243—24ŽM
FINISHER
EXPERIENCED ON VELVET COLLARS
FOR LADIES COATS Steady work: Pleasant working conditions. — Apply now.
GOLDBERG 1 41 Morrlii St., JERSEY CITY. N. J.
(243—249)
DELAVCE ISCEJO BAKERS
BENCH HANDS APPRENTICES
MODERN SHOP GOOD PAY	PERMANENT
Apply: GNOME BAKERS r!20 E. 05th ST.. N. Y. C. __(340—248)
CARPENTER
EXPERIENCED IN SETTING I P JIGS AND TAKING CHARGE OF PRODUCTION Good pay; Steady job: Excellent opportunity for the rijrht man. CALL: MR. SAWYER EV 0-3663 _(240—252)
PORTER
FOR CLEANING BUILDING Good pay; Steady job: Congenial
surroundings PERFECT UPHOLSTERY CO., INC. 54 BOND ST., N. Y. C. Corner Bowery and Second St. _(24P-252)
CABINET MAKERS or PATTERN MAKERS
EXPERIENCED ON WOODWORK PRODUCTS Uight Work; Steady job: Good pay 47-05 FIFTH STREET LONG ISLAND CITY, N. Y. ST 4-7851
244—250)
;; HELP WANTED
:: New J er s e y_y.
Automobile Painter Wanted
Also BODY AND FENDER MAN EXPERIENCED — ?<M> PER WEEK EXPERIENCED — $85 PER WEEK — Steady work: Pleasant working conditions — Apply RIVERSIDE AUTO BODY CO. 710 RIVER ST., PATERSON. N. J. ___(247—253)
LABORERS
W ANTE I) FOR SLAUGHTER HOUSE
STEADY WORK Apply FOOD FAIR STORES Meat Packing -Division 100 ALLEN ST., ELIZABETH, N. J. __(246—252)
(MALE & FEMALE HELP WANTED)
:: New Jersey ::
HOUSEKEEPER OR COUPIJ5 — To
live in nicely furnished 3 room attic apartment with private kitchenette & bath. — Housekeeper principally for cooking for small family. — Some light housework. — Must Ik* experienced. — Husband «*an have outside job but devote little time to odd jobs around 1 family house. — Telephone JOURNAL SQUARE H-0245 or JOURNAL SQUARE 2 2000
(243—249);
HELP WANTED DIEMAKER
on SMALL DIES
$1.85 OR MORE FER HOUR DEPENDING ON ABILITY Steady work — Plenty overtime JACOBY BENDER 161 SIXTH AVE.,	X. Y. C. I
CA 6-2730
Blacksmith, Spring Fitter First-Floor Man
EXPERIENCED Highest Wages — Steady Position
P. & S AUTO SPRINGS DA 0-6150; or I)A 9-5CS7 after 6 PM _(243—240) i
DIE MA KER
ON
STEEL RULE CLICKER and PRINTING DIES High Salary; Steady Position A. B. ('. DIES 7Li Sixth Ave., (off 24tli & 25tli Sts.) I N. Y. C. — CH 2-0713
(243—240)
BUSINESS OPPORTUNITIES !
Candy & Luncheonette
IZVRSTNO OKROŽJE VIŠJE ŠOLSKI. BUS IN TROLLEY ODJEMALCI MORAM ŽRTOVATI. ZMERNO Pokličite LE 4-9467
29 East 104th St..N. Y. C.
(243—249)
HELP WANTED :: ŽE N S K O DE L O
STENOGRAPHER ic TYPIST
EXPERIENCED or CAPABLE INDUSTRIOUS BEGINNER G< >OD OPPORTUNITY
13 r 8-7391
(245—251) i
FINGERWAVER MANICURIST
ALL AROUND
OPERATOR
MUST BE EXPERIENCED STEADY JOP.
•+40 — $45
PLUS COMMISSION 5 DAY WEEK Apply
CHARM BEAUTY SALON
1*144 OGDEN AVE., (corner 105th St.) BRONX, X. Y. — JErome 8-3140 ___(245—-J51 I |
ŽENSK A
V jtomoč ]>ri hišnim delo, rajši imamo, da spi notri. Lepa sol»a. T«> je prijazen doni. Dobra priložnost za čisto, an^lfiko ;rovori"<"-o žensko, Vprn-| sajte t:ikoj.
Pokličite SH 5 5115 ___(246—24S)
\V OMAN
WHO WANTS GOOD HOME Care for 2 children for working mother. — NO HEAVY LAUNDRY. Sunday off. Good salary. Sh'ep in. i Must Im> steady and relialde. References. — PL 5-3326 or call for inter-j view at L'O E. 4!»tli St.. N. Y. C., c.i 1 of Friedman Art Store. !	(242—248)j
GIRL <»R WOMAN
urn IT HOUSEWORK
No children — Slwp in or out NICE SALARY < 'A I.I. AI. I j WEEK | f»0 EAST ::!>th ST.. BROOKLYN !
Phone SLocnm 0-5043 :____(J43—240) j
VOŠČIL! Z.I PRAZNIKE \ Priloženo najdete MO za pol lotilo naročnino na list. Želim Vinu vesele božične praznike in Kremno Novo leto vsemu osobju. — Ant. Jordan, Millvale, Tu-Danipham, M o. — Cenjeno j uredništvo! Vam voščim vese-| le lK>'/ične praznike in želim, 'tla bi ''Glas Naroda" imel več. 'j naročnikov v letn 11)46. Ker vidim, da mi bo naročnina po-! tekla. zadnjega tega meseca. Vam pošljem za celo leto naročnino in 1 tuli (In bi izročili za slovenske reveže, ker so dosti prestali. Nimajo ne obut ve ne kaj za obW.iti. Vas pozdravljam—Frank Chaligoj.
PAKETI slovanskim narodom
I Mi rešujemo vaše skrbi Kl«*«le pošiljanja paketov preko morja in v n<»-tranjost. — ZAVIJANJE IN PRI-PUAVIJANJB BREZ GLAVOBOLA V.A VAS. — Mi prevzamejo katerokoli delo, najsi ho še tako imflo. TA v lok mfg. co., 2118 Second Ave N. y. c. — ATivater 9-«:i"l
s: HELP WANTED
Help Wanted (Female)
S I Ii L S	WOMEN
OPERA TO RS
on SINGER machine for C OATS and SUITS
STEADY WORK CLAIRE C O A T C O. Ii VARET ST..	BROOKLYN
i	M E NI) K K
on Infants & Children* Sweaters
STEADY WORK GOOD PAY Pleasant Working Conditions ! ELITE FASHION KNIT L'50 MOORE ST.. B'KLYN. N. V. It M T Subway llili St. Une In Morgan Ave Station
(-4 H jr.j >
H I S I N J A
Lahko kuhanje oftoldne do večerje. Olikan dom. prijetne razmere. Dobra plafti.
m k;:r, s i: i •<; i: wig k a v e.. bronx
bli7.il 231. ulice Vprašajte takoj KI 3-05! K",
i 24«;—253 •
HIŠNA DELAVKA
spi notri dorra plača dorra služita za snažno cisto žensko pokličite takoj
NAVARRE S-616!) _(24&—252 >
:: New Jersey j:
O P E R A T O R S
WANTED ON PLAIN SEWING SINGER MACHINES G'mhI pay; Steady work; Pleas:mt Working Conditions — Apfdv R( »TTENHERG tr_'i; Bergenline Ave., UNION CITY. New Jersey j__^ (240—- Is i
O P E R A T O R S
NEE DEI i NOW | EXPERIENCED OR 'WILL TRAIN YOU
! Good Pay; Steady Work; Pleasant Working Conditions — Apply SALLY DRESS CO. 32 KYLE AVE., PATERSON. N. j.
(240—248)
Drapers & Finishers
EXPERIENCED ON GOOD LINE OF DRESSES
Good pay; Steady work; Pleasant working conditions. — Apply: MORGAN DRESS CO. 1110 — _4th St., NORTH REIlGEN, N. j. — Phone UNION 5-7512 _(245— 251 l
HOUSEKEEPER
EXCELLENT SALARY (OPEN) Own room — Beautiful neighborhood Cooking and Houseworker — Live in or out.—EXTRA!! Carfare furnished onee a WM'k to and from any city. Telephone (eolleet i lwfore !► AM or :ifter 5 PM — MRS. GUYER HOUND p.rook 2o7 j__^_ (245 251 i
Merjasec se j.' prislonil k mlademu drevesu,! d;i lii ]>rodal svrtje življenje kar moči drago.j Sikni je. nepremično stoječ na mestu; le včasih je zatep.il, zagnal se naprej in usekal s čekani med prve svojih sovražnikov. Me«arija, ki jo j !j? mipravil nie;l psi, je bila strahovita, (»rozai je l»ilo sjflwlati ro debelo, niišičasto telo z naježeno dlako. t<- rdeče, besne in te dnječo-
V	r	.	t
i če ustnice . . . Zobje so 11111 zlovešče šklepetali.' triolein i čekan: in rilec so bili ]>olni blata in krvi . . .
Zdaj sem razumela strah, s katerim je morala taka zver navdajati praznovemo ljudstvo srednjega veka. ki je videlo v merjascih .pe-klensčrkovo ]>odolM>. A treba je bilo končati jokmtni Loj in xnhr;miti ]>opolno zdesetkovanje pasjega t ropa.
M ieliel-Hector Je izdrl lovski m rž in je liasko-i |čil merjasca v čelo ...
1 Ženske tistega časa nismo bile plačljive hit-i jke. Niti malo me ni izpreletelo ob ]M»,ttie<bi na pošast; ko pa sem videla to smelost, se mi je jod tesnobe skrčilo srce. . .
(I;is])od de 1'ontjruioii se je okristil s trenut-Ikom, ko je etlen izmed najbolj predrznih pso\\ j po pal merjasca za uhelj. Zgrabil ga je za sprednjo nogo, prevrnil ga — in prej, nego j morem zatpisati, je do ročnika zasadil 1kk1;i1o s zveri v b::ik . . .
Ščetinar je navalil na oficirja, ki je spretno jodskočil; nato se je stresel, telebnil na kup su-jhega d račja, kakor je bil dolg in širok. Iiil je ; mrtev . . .
"Kravo! Vrlo, Pontguion!" je vzkliknil polkovnik. "To vam je bil sunek z bodalom!. . -. Mislim. I»og mi odpusti greli, da niti naši o-četje za časa dobrega kralja Henrika niso u-meli lepše položiti merjasca . . I le jo, piker ji. , j za t robi te na vso sapo: halali je bil vreden, da j se potrudite."
IN> zgledu polkovnika so tudi ostali pohva-. lili hladnokrvnost in vnemo mladega moža.
I's i so planili na okrvavljeno truplo . . Eden izmed slug jih je odgnal, odsekal desni i parke!j ter ga podal Miehelii-lleetorju, ki je j imel pravico, da ga pokloni komur drago.
Vem, da mi ne bi verjeli, aiko bi rekla, da se 1 je le trenutek oljotavljal, katero iznunl tolike-, ga Števila plemenitih dam naj izl>ere za o« 11 i -j kovanje.
■j Dovolile, go>|podična," me je ogavoril, -'da vam poklonim nogo merjasca, ki sem ga prav-! kar položil. Sprejmite jo v d okay, mo-jega občin lova u ja in spoštovanja.'*
Fanfare so zatrobile napev '-poklonitve 110-i ge" in hrupno odobravanje se je začulo z vseh si rani.
Stari polkovnik, z galantnosljo Še mladenič, j«' si«>■ I k meni in mi je 11 rezal poklon, kakr-Šni*so hili v navadi za I{i<*helieujevih dni:
( Dalje prihodnjič.)
(1o)	j
Oli mladi smrekovi host i se je naša četa stavila: merjaščeva trdnjava je bila pred na-j' mi . - .I zrla sem zalomi jeno vejo, znak opro-j || <Ie-sle*li«.rja. ki je kazal ležišče in zaznamoval . sled. Odpeli so pse. ki so drzno planili v gošča-j', vo; odmev njihovega lajanja se je razlegel v -
najbolj temne globeli tihotnih gozdnih dolin. j -
1 e(
Da se ne l»i merjasec že na ležišču postavil tI po robu, so lovci krenili za psi ter zagnali j. silen trušč, tiubeč 11a svoje rogove in pokajc4 z lovskimi biči. Tudi jaz sem vpila z njimi vred; misel, da utegne moj šibki dekliški '-Jiu. lni!" jueplašiti divjo zver. me je nemalo za- ^ 1 »avala ...
Merjasec, ki je l»il Še v *s zaspan, se je počasi od h »čil za I K*g. Pulial je tako nicfgočiio. <la smo '' ga euli še <>d daleč.
< 'ut za razdalje in za ure me je poslej mi- ' nil . . . V brezumnem diru sem drevila z mla-! dim pi:nMw*nikom. skakaje malone tik zraven njega. Nekakšen vrtinec se je polaščal vsega j^' mojega l.itja in me je odnašal s seboj ob petju ° lovskih rogov ...
Svet okoli mene se je po malem izpremi-1 ^ njal v hajko. Zibaje se v skakajočem diru svo-i1' j je živali, sem zrla na vse to kakor na sanje. Is Spomini iz viteških romanov, ki mi jih je ]»o-|n isojala kuiiiiea, so se trunioma zgrinjali name. jz Z.lelo se mi je. da me je ugrabil kak pahidin | <»krogle mize ali svetega (Jrala in da beži z;'1 j menoj po lesovih stare (Salije, polnili earwle-)1 j< v in Melnzin ...	u
Skakala sem preko seči, jarkov in grap; veje so mi božale lice ...	| Xejatsiio se spominjam kratke doliniee. kjer -seiii morala preskočiti p«ktok. Boječ se, da ne ^ hi pala. me je Michel-Hector pridržal na se- 1 dlu; čutila sem, da so njegove žilave, drhteče!2 roke objele moj ]>as dokaj bolj t«ph>, nego hi i " se spodohflo.
daljavi pa je spremljal najino jahanje liri- 1 pavi lajež pasje trope, ki se je skladno razlegal po lesovih ...	1 Zdaj pa zdaj je nastala tišina in našla sem 1 se sredi izgubljenih psov. A že so prihiteli ' lovci, ki so jih naganjali s korobači in s klicem: *4 Hurvari! ■ . . Išči! lluivari! . . In j s]M4 je šla gonja ]»o goščavi . . . vse naprej, ' vse na|Hvj. brez konca in kraja ... 1
l'o sedmih ali osmih urah srdite gonje je merjasec ost a vi I šuino in krenil na piano. \ 4"\ ol ee 1 'est ! . . . Vol ee l i'st ! . . . Moo! I 1 loo ! . . ."	i,-
M ichel-l I^-tor se je sklonil k meni: "Za psi!" je kliknil. 'Mahajte na ni vnosi za : psi: halali trobijo- Držimo ga ... "	•
Te iK'seile so me osvestile. Lov je dospel na jaso. Merjasec se je zakotalil kakor krogla. Še j<* za trenutek vstal, da hi zavrnil preganjalce.
Ko sej 11 se približala, je že ušel; na tleli i je liropel eden izmed psov z razpa ranimi iu-si.1
H EK T O R J EV M E Č
_____ ^---: ROMAN :—-	" =•
Spisal RENE La BRUYERE
FRTDAY.	21, 1945
TWANOWJPI C. 1— f
tiLAa .NaituUA'VNEW YORK
ZGODBA O GOZDARJU S E M J O N U
(Nadaljevanje z 3. strani)
I svež ko le ob sobotah, ko je s pristriženo brado prišel iz ko-i palnice. Zdelo se je, ko da oče' noče več priti v kočo: smehljal i se jim je in jih vabil s prstom. ^
In tedaj ,se je zg-odilo, da so začeli otroci hoditi. Starejša ! dva sta držala vsak po enega T mlajšega za roko. A kmalu soj1 vsi obstali, ko da se jim je do-!( slej sanjalo in ko je Ciril vi- ^ del, kako je Marfa vzela v na- x roeje Pol jo, ta mali sveženj j' samih rut in cunj, je on prav! tako storil z Natašo. In tako ' s šii k očetu: štirje otroci, sre-j1" d i brezmejne noči, sredi vseh:* četvero vetrov, med visokim bom in debelim snegom, v la-|( birintu svetlobnih žarkov, ki so so križali in požirali, in ko šopi in snopi po le pral i in vstajali. Ini* vendar ni bilo težko najti poti. Do smrti so bili utrujeni,^ joti so se jim zapirale, a že skozi majhno vežo sp zapazili, da'] ie stopal oče Semjon z družbi f tujca pred njimi. Kar se je do- | trajalo krog njih, tega se niso zavedali, šli so ko po globoki ! temni grapi. Stene na desni in stene na levi — vse je samo!" sebe pogoltnilo v temi. Le luč nad odprtino na vrhu so videli, le očeta pred seboj: zvesto1, hodeč po njegovih sledovih, sta: stopala starejša dva z mlajši-'
ma dvema v naročju.
*
Graničarji, ki so zahodno od barjanske koče v službi, pripovedujejo, da sta na sveto noč, ko so bili vsi pri svojem božičnem drevesu zunaj pred barako, nenadoma stopila dva otroka v njih krog: deček in deklica, ki sta v svojih trudnih rokah držala dvoje mlajših ot-| rok. In kar brez glasu, ne da bi bili vojaki, ki niso nič kaj dobro stražili to noč, kaj zapazili, sta oba iznenada stala pred božičnim drevesom: z napol za prtimi očmi, ko v sanjah. In za njima, tik pred hišo, se je u-taborila tolpa volkov, ki je ves čas sledila otrokom, prav tiho in zvesto ko psi. Ne da bi za-
■	pazila vojakov, sta stopala deček in deklica naravnost k drevesu. šele tik pred njim, ko so jih zbegani klici predramili in zbudili iz sanj, v katerih je bilo brez dvoma to drevo, sta se popolnoma iztreznila.
Kako težko so se otroci -za-i vedeli, kako so se tresli, ihtelij in omedlevali —, tega ne bodo i > vojaki svoj živ dan pozabili. : Ne le, da so bili vsi štirje na i smrt sestradani in ozebli, in so
■	ari slabosti popadali na tla—' prebudili so se tudi v resnič-
I nost, kakor se mesečni človek zgrudi v globino. Dokler so mo-
-	urie njih oči glelati božično drevo, so bliščali v luč njegovih
i sv, ko da so prišli iz drugega sveta. Niesar niso mogli vojaki
-	razumeti, kar so otroci začeli . jevljaje pripovedovati: o oče-i I tu, kako je šel po luč, o njego--1 vem blestečem se spremi jeval-
-	cu in kako sta oba izginila v [drevju — pač v tem božičnem
i drevesu. Vojaki so le videli, da so prišli štirje sestradani in e ozebli otroci k njim in nasitili : in ogreli so jih, kot bi bili njih i lastni otroci.
Meja, ta rana: zakopana v snegu in zarasla z ledom v eno, se je v tej noči spet odprla in, začela krvaveti, kakor se ne bo|: nikdar zacelila in se nikoli po-j polnoma zaprla. Možje, ki so1; čepeli jia onem bregu na stol- 1 pih pri žarometih in mrtvaš- i kin ragljah, so se pač neskonc- < no bali, da bi mogla v tej noči s skrivši prodreti vesela vest v < njih odpadniško deželo, zakaj i komaj se je razvedela novica i
0	smrti obmejnega ubežnika 1 vzdolž reke, že so začele z vseh stolpov tipati roke žarometov < in so preiskovale pustinjo me- < ter za metrom. In ko so začeli ji graničarji ob svojih stražnicah 1 vpričo sovražnih stolpov na!: prostem prižigati božična dre-ji vesa in so peli božične pesmi.i se je oglasilo z vseh strani div-j1 je bevskanje strojnih pušk zo- < pel pobožno petje, da ne bi no-1 ben glas in nobena beseda ve- j -ele božične vesti prišla čez re-
1	o na ono stran, kjer je Semjon vseeno srečal Odrešenika.
Ob tem času pa so bili Sem-ieiiovi otroci že zlezli s peči. S strahotno razprtimi očmi so bolščali v metež, ki je besnel v pravkar še brezglušno in nepremično noč, in je bilo ko ob hudi uri, ko krvavijo temni oblaki od samih bliskov.
'Oče!" je iznenada zavpiiaj Polja.
"Kje? Kje?" so vzkliknili vsi I vprek in se sklonili še bolj na-prjej. ' Kje, Polja, k^e ga pa vidiš?"
Otrokove oči so bile neznan-; sko odprte.
"Tu, tu ..je zajecljala napol v joku, napol v smehu in je počasi dvignila prst in pokaza-1 la skozi okno. "Tu, tu..." so zi,jecljala njena drobna usta, j "o, glejte, vabi nas, prihaja, pa še nekoga je privedel s se-l;oj ...!"
Streljanje je utihnilo, kot bi mignil. Le nekje v dalji je še ropotala strojna puška.
"Tu, tu ..." je Polja še zmeraj vsa blažena jecljala in ker je iznenada vse utihnilo, ji je si vse brnelo v ušesih. Kakor cvetoč vrt so se raztezale ^ne-žene poljane vse svetle in iskreče se pred njimi, in kakor bi deževalo samo cvetje, so polagoma padale snežinke nizdol. Iu sredi vsega, "tu, tu!" — je jecljala Polja in kazala s prstom — prav sredi vsega, tako se je vsem zazdelo, je stal oče: velik, vesel, ena sama luč! In zraven njega, Polja je prav povedala, zraven njega je stal nekdo, ki ga je oče privedel s seboj ; nekdo, ki se je dozdevalo, da ga obžarjajo vsi ža-i ometi, saj je bil ves zavit v luč. In kakor moreš v kakem razbeljenem brezovem polenu >amo zaslutiti oglje kot temnejše jedro v srežnati žrjavici, tako si mogel v luči in-svetlobi samo slutiti tujčevo postavo.— Zdelo se je, ko da je kak vrtinec izobčil ondi sneženi šte-Ler, kakršne je v časih videti na barjih . . .
Kar so zaaj storili, se je zgodilo, kot bi se jim sanjalo: na pol so sami sebe gledali in spet so urno storili, kar so storili, ko da bi delovali vsi iz enega samega združenega hotenja, združenega gledanja.
Marfa je stekla k vratom in je stopila do praga. Pozabljena je bila očeta Semjona prepoved, da ne smejo ven, čeprav ga dolgo ne bi bilo, saj saj ... Očka sam jih je klical!
Komaj je bila Marfa zunaj, so bili že drugi trije pri njej in vsi so gledali eno in isto: S»edi noči, ki se je svetila v lučih, sta stala oče in oni tujec; Semjon je bil tako neznansko velik, ko da bi plaval nad snegom in je bil mlad in
Ko se je drugi dan pojasnilo marsikaj, so morali vojaki vendarle pripoznati, da jih je nekaj čudovitega privedlo k njim. Nobeden izmed otrok bi ne bil v barjanski koči doživel jutra, zakaj v tisti sveti noči je nastopil tak hud mraz, kakor da bi moralo zmrzniti vse karkoli je dihalo med nebom in zemljo. A ko so zvedeli novico o Semjonovi smrti, se je marsikdo spomnil zmedene zgodbe otrok in je spoznal, da je bival v tej noči Kristus na osamelem barju in je privedel k njim tiste, "ki je njih nebeško kraljevstvo".