SLAVJE W VASI GORENJE - V tem kraju blizu Šmartnega ob Paki so 28. novembra letos izročili svojemu namenu novo tovarno keeramičnih ploščic. Tu se je pred 21. leti začela strma pot združenega podjetja Gorenje. V takratni ključavničarski, kova&i in obrtni delavnici je delalo 11 delavcev — zdajšnji generalni direktor Ivan Atelšek, Zdravko Satler, Anton Orešnik, Vinko Klinar, Ivan Cizej, Franc Vrhovnik, Jože Klančnik, Franc Ločičnik, Danilo Hraffiec, Jakob Brunet (+) in Anton Zlovše. Devet teh pionirjev tovarne Gorenje je bilo na otvoritvi (na sliki so na častnem odru). Podrobneje poročamo na 2. strani.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE
Pooblaščeni predstavniki osnovnih in posebne šole so v četrtek, 28. novembra v Velenju podpisali samoupravni sporazum o združitvi v enotni Vzgojnoizobraževalni zayod. Tako so se v velenjski občini združile vse centralne in podružnične osnovne šole ter posebna osnovna šola.
V občini Velenje je 6 centralnih osnovnih šol, 11 podružničnih in posebna osnovna šola. Vse šole imajo 182 oddelkov, obiskuje pa jih 4.500 učencev. V te} občini so že dalj časa težili za tem, da bi kar najbolje izoboljšali vzgojno izobraževalno delo. Zdaj pa so prisluhnili resolucijam 7. kongresa ZKS in X."kongresa ZKJ o vzgoji in izobraževanju. Ko je bil spremenjen zakon o osnovni šoli je izvršni svet skupščine občine' Velenje imenoval komisijo, ki je proučila možnosti, kako v občini združiti osnovne šole. Ta komisija je našla več prednosti.
Z združitvijo šol v en vzgojno izobraževalni zavod bodo združene šole razbremenjene poslov material-
nega in upravnega značaja. s tem se bo ukvarjala posebna služba v novi delovni organizaciji. V združeni šoli bo enotneje urejeno samoupravljanje in družbeno upravljanje, kajti enotni samoupravni akti bodo poenotili sedanjo različno samoupravno zakonodajo v posameznih šolah. Zelo uspešno bodo v združeni šoli ržševali kadrovska vprašanja. Možna bo smotrnejša delitev dela ter nadomeščanje in premeščanje kadrov. Tudi racionalnejša organizacija materialnega poslovanja bo prispevala pozitivni delež v združeni šoli, ker bodo .na voljo združena sredstva s katerimi bodo lahko hitrejše in na-črtnejse rešili marsikateri problem, ki ga razdrobljene šole niso same zmogle. v
Varčevalcem večjo vlogo
Na 5. zboru velenjske podružnice Ljubljanske banke, ki je bil v začetku prejšnjega tedna, so izvolili šest novih čianov v izvršilni odbor banke glede na to,, da je prejšnjim potekel mandat. Poleg dosedanjih članov - Iva Jamni-karja - rudarski šolski center, Marjana Kolenca - KOC, Staneta Ravljena Era in Antona Glušiča TGO Gorenje so v izvršilnem odboru zdaj š dr. Peter Dovšak - Savinjsko-šaleški zdravstveni dom, Adi Gorišek - Galip, dr. Jože Hrastnik - REK, Fanika Romih
Komentar tedna
; Končujemo zadnje dejanje spomladanskih volitev. Volimo svoje delegate za samoupravne interesne skupnosti. Oblikovali bomo na področju vzgoje in braževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega skrbstva. Skupnosti morajo enakopravno sodelovati s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Izpopolnjujemo torej na načelih delegacij zgrajeni skupščinski sistem družbenopolitičnih skupnosti. Delegatska osnova za samoupravne interesne skupnosti, ki sestavljajo ikupščinski sistem, naj bi bilo več delegacij ali ena splošna delegacija, ki jih volijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnjh skupnostih. Samoupravne interesne skupnosti pa ustanavljamo tudi na drugih področjih družbenega dela, ki so za družbo posebno pomembna. Take so samoupravne interesne skupnosti za pokojninsko zavarovanje, te-esno kulturo, stanovanjsko gradnjo in za zaposlovanje.
Samoupravne interesne skupnosti bodo delovale tudi na
področju gospodarstva (komunalna, za energetiko, vodno gospodarstvo, ceste in promet, PTT, varstvo okolja, gozdno gospodarstvo, železniško gospodarstvo, luški promet, nafto in plin, itd.).
Oblika
Razvijanje samoupravnih interesnih skupnosti je pravzaprav logična posledica položaja delavcev v združenem delu. Njihov samoupravni položaj vključuje tudi njihovo pravico - pa tudi dolžnost in odgovornost - da neposredno odločajo o namenu in obsegu dela dohodka, namenjenega za družbeno reprodukcijo, zunaj svoje neposredne proizvodnje. Delavci odločajo o namenski delitvi dela dohodka, ki ga delavci v TOZD združujejo
v SIS. To pa pomeni, da bo prišla poslej čela vrsta funkcij, ki so bile domena države, v roke delovnega človeka - samoupravljala. V samoupravnih interesnih skupnostih se bodo srečevali - na primer, ko bo šlo za kulturo - neposredni proizvajalci s kulturno-umetniškimi ustvarjalci in poustvarjalci. Skupaj bodo odločali o programu dela, skupaj bodo-pregledovali njegove rezultate. Kulturo - pa ne samo njo — ne bo mogoče več napajati iz nekih navidezno stabilnih proračunskih virov, marveč bo njen razvoj slonel na dogovoru med porabniki kulturnih dobrin in njihovimi izvajalci.
Takšnega razmerja naš čas še ne pozna. Takšno razmerje je v svetu novo, hkrati pa edino razumna posledica razvoja socialističnega samoupravljanja. Neposredni proizvajalec in seveda vsi delovni ljudje se bodo tudi prek samoupravnih interesnih skupnosti približali načelom ustave, ki temelji na pravici delovnega človeka, da sam gradi svojo dobro usodo. Ne smemo pa pozabiti, da so samoupravne interesne skupnosti za katere volimo prav sedaj svoje delegate, le oblika in-ne končni cilj. Obliko bomo morali napolniti z vsebino dela.
MILAN MEDEN
Občani
Opravite svojo ustavno pravico in dolžnost ter pridite na volitve že v dopoldanskih urah. Na njih bomo volili splošne delegacije krajevnih skupnosti v samoupravne interesne skupnosti.
Volitve bodo v nedeljo, 8. decembra na voliščih, kakor ste bili obveščeni pred dnevi z osebnim vabilom.
Jože Zec - Vegrad in Vera Zupančič - samoupravna stanovanjska skupnost.. Enajsti član je direktor podružnice Ciril Pilih. Ko pa bo zbor varčevalcev deligiral svojega delegata, bo odstopil članstvo njemu. Na zboru banke, ki je bil tokrat v prostorih TGO Gorenje Velenje so upravljalci banke poudarili, da je treba spremeniti oziroma poenotiti sistem potrošniškega kreditiranja. Ljubljanska banka in TGO Gorenje predlagata, da bi kredite v bodoče odobravali le na okencih vseh poslovnih bank. S takim odobravanjem potrošniških posojil bi dosegli, da bi bile banke enakomerno obremenjene glede obsega sredstev prebivalstva, na drugi strani pa bila podana tudi ekonomska svoboda kupca in proizvoda. Gre namreč zato, da so v nekaterih republikah prešli na kreditiranje proizvajalcev in ne trgovina oziroma bank. S tem pa.so se proizvajalci v drugih krajih oziroma republikah znašli v neenakopravnem položaju. Udeleženci 5. zbora velenjske podružnice Ljubljanske banke so tudi predlagali naj se organizacije združenega dela v občini sporazumejo o novih rokih glede izplačevanja osebnih dohodkov, tako da bi se celotna doba izplačevanja povečala za nekaj dni. Š tem bi dosegli, da ne bi bilo skoraj 85 odstotkov vseh osebnih dohodkov izplačanih v petih dneh. K temu bi lahko v veliki meri prispevalo tudi še bolj številčno izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic in tekočih računov. Tako zdaj prejema v xrtP čini v celoti ali del osebnega dohodka prek hranilnih knjižic že 6000
zaposlenih. Medtem pa banka uvaja tudi novo obliko izplačevanja osebnih dohodkov, in to prek tekočih računov. Delavci velenjske podružnice Ljubljanske banke bodo prejeli že decembrsko plačo prek tekočih računov, v TGO Gorenje "pa bodo prešli na to obliko izplačevanja v januarju.
Na zboru so še predlagali, naj ne bi organizacije združenega dela v obdobju izplačevanja osebnih dohodkov izplačevale obveznosti do svojih dobaviteljev, ampak šele po tem roku. Večjo vlogo kot doslej pa morajo dobiti v organih upravljanja banke tudi varčevalci. Prvi korak v tej smeri bo storjen med drugim že s tem, da bodo imeli varčevalci v novem izvršilnem odboru banke svojega delegata. Tega bodo izvolili na februarskem zboru podmžnice.
banka.
. ljubljanska banka
mm
Na S. zboru Ljubljanske banke — podružnica Velenje so izvolili tudi šest novih članov v izvršilni odbor banke.

Odprli smo obnovljeno poslovno enoto
ELEZNINA
ŠOŠTANJ KR0 26
V obnovljeni železninski samopostrežbi nudimo v prosti izbiri 2ELEZNIN0 • GOSPODINJSKE STROJE • KMETIJSKA ZAŠČITNA SREDSTVA • KRMILA • UMETNA GNOJILA • GRADBENE MATERIALE • INSTALACIJSKE ^MATERIALE • ORODJE IN BARVE
■■■■■
B B
V današnji izdaji so priloženi samoupravni sporazumi o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje. Predloženi samoupravni sporazumi za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo in komunalne dejavnosti so gradivo, ki je bilo napovedano že na nedavnih zborih delavcev v TOZD in na zborih občanov v krajevnih skupnostih, ko smo v velenjski občini obravnavali programe teh interesnih skupnosti za leto 1975.
Zaradi priloženih samoupravnih sporazumov smo okrnili obseg rednih strani našega tednika.
UREDNIŠTVO NC
6. decembra 1974 leto X št. 47 (256)	cena 2 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
V Velenju so prejšnji teden podpisali samoupravni sporazum o združitvi osnovnih in posebne šole
• V ŠALEŠKI DOLINI
* OB DNEVU REPUBLIKE V VASI GORENJE
Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje: »Duh tovarne Gorenje je zrasel v vasi Gorenje. Zato vemo, da izročamo to tovarno v roke tistim, ki bodo znali ne le vrednotiti, temveč s svojim delom tudi prevrednotiti osnovo
ter jo nenehno širiti.«
Pred dnevom republike se je v novozgrajeni hali tovarne za izdelovanje glaziranih dekoriranih talnih ploščic v vasi Gorenje zbralo blizu 10 tisoč delavcev in gostov. Med gosti so bili Franc Leskošek Luka, Član predsedstva SFRJ, Rudi Ča-činovič, podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije, Nestl Žgank, predsednik skupščine občine Velenje, Franjo Kljun, predsednik izvršnega sveta velenjske občinske skupščine, Franjo Korun, politični sekretar komiteja občinske konference ZK Velenje, predstavniki sosednjih občin in OZD. V vasi Gorenje blizu Soč članski, ki zdaj z razni-
Šmartnega ob Paki so 28. novembra letos svečano izročili svojemu namenu novo tovarno keramičnih ploščic. Tu se je pred 21. leti začela razvojna pot združenega podjetja Gorenja. V takratni ključavničarski, kovaški in obrtni delavnici je delalo 11 delavcev - zdajšnji generalni direktor Ivan Atelšek, Zdravko Satler, Anton Oreš-nik, Vinko Klinar, Ivan Ci-zej, Franc Vrhovnik5, Jože Klančnik, Franc Ločičnik, Danilo Hramec, Jakob Brunet (+) in Anton Zlovše. Začeli so v majhni baraki in v prvem letu dosegli 80 tisoč dinaijev celotnega dohodka. V devetih mesecih letos pa je združeno podjetje Gorenje realiziralo že 3 milijarde dinarjev dohodka in izvozilo za 30 milijard dolarjev.
Tovarno, ki so jo pred praznikom republike odprli v vasi Gorenje, bodo specializirali za proizvodnjo glaziranih dekoriranih talnih ploščic. Naložba je veljala 100 milijonov dinarjev, v njej bo zaposlenih 180 delavcev, ki bodo proizvedli na leto milijon kv. metrov ploščic in dosegli planirano proizvodnjo od 200 do 250 milijonov dinaijev.
GORENJE JE UVIDELO SMISEL ZDRUŽEVALNIH PROCESOV
Na otvoritvi v vasi Gorenje je podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Rudi Čačinovič med drugim povedal: „Med ustanovitvijo prve delavnice in sedanje moderne tovarne pa se je marsikaj spremenilo. Ne samo v tej nekdaj zaostali vasi, pač pa v naši republiki in celotni državni skupnosti. Ime vasi Gorenje je postalo znano doma in na tujem in je simbol razvoja ne samo za dejavnost, ki jo danes predstavlja združeno podjetje, temveč za specifični način razvoja v sklopu našega gospodarstva in družbe. SOZD, Id se imenuje danes „Go-renje", združuje temeljne organizacije združenega dela v naši republiki in izven nje." Dve desetletji tega podjetjm pa pomenita tudi razvoj 11 članskega kolektiva v 10 ti-
rni oblikami kooperacije povezuje nadaljnih desetisočev. Danes je to skupnost, ki se po modernizaciji svojih delovnih procesov in kvaliteti lahko uspešno meri doma in na tujem. Pri vsem tem je treba poudariti, da se je Gorenje pri' svojem razvoju in vlaganjih usmerilo predvsem na lastna ustvarjena sredstva."
Zatem je podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Čačinovič povedal, da je Gorenje od vaške obrtne delavnice in kasnejše preselitve v Velenje preraslo regionalni okvir in postalo širša slovenska in jugoslovanska sestavljena organizacija združenega dela. „Gorenje je med prvimi", je dejal Rudi Čačinovič, „ki je razumelo potrebo in smisel integracijskega procesa v smeri učinkovite delitve dela, komple-tiranja proizvodnjih programov in doseganja optimalnih serij. V dveh desetletjih se je Gorenje vključevalo tovorno v razvoj našega gospodarstva in v naš družbenopolitični razvoj, v razvojni proces samoupravljanja, v vključe-, vanje neposrednega proizvajalca, da v svoji dnevni praksi sodeluje v izgradnji naše družbe. Celotna skupnost Gorenja se je izgrajevala na poudaijeni vlogi temeljne organizacije, združenega dela, kot temelja za združe- • vanje dela in sredstev ter neposrednega uresničevanja neodtujljivih samoupravnih pravic delovnih ljudi. Dosledno uresničevanje zvezne in republiške ustave obvezuje na tvorno delo v samoupravnem povezovanju proizvodnje in prometa, na spremembo vlogo bank in denarnih zavodov, terja zagotovitev objektivnega in pravočasnega informiranja delovnih ljudi o sredini v kateri delajo in živijo, pa tudi o širših odnosih v družbi, gospodarstvu, o političnem sistemu, da bodo lahko odločali pravilno o svojem in našem celokupnem družbenem, političnem in gospodarskem razvoju."
Rudi Čačinovič je na slovesnosti povedal, da je Go-, renje v svojem dosedanjem razvoju doseglo uspehe pri
povezovanju med trgovino in proizvodnjo. Gre za to," da bi bila trgovina podaljšek proizvodnjega procesa. Omenil je tudi, da bi morali na tujih tržiščih prodati več končnih izdelkov in se usposobiti za izgradnjo celotnih projektov. Pri tem je dejal: „Ne glede za tak razvoj naše širše družbene skupnosti je rezultat največ odvisen od združenega dela. Primanjkuje nam sposobnih večjih nosilcev, ki bi lahko postali uspešni partnerji v vse bolj razviti delitvi dela doma in v tujini. Gre za spremljanje in pravočasno pridobivanje novih tehnologij in dosežkov ter njihovo uresničevanje v proizvodnih procesih. Samo tako bomo lahko tekmovali s svetovno produktivnostjo dela, samo tako zagotovili povečani izvoz od katerega je odvisna ozdravitev naše plačilne bilance in vrsta težav, ki jih povzroča v našem razvoju."
proizvodnjo in tehnologijo Nastop Gorenja bo na zunanjih tržiščih še uspešnejši, kljub poostrenim razmeram Nastop Gorenja bo na zunanjih' tržiščih še uspešnejši, kljub poostrenim razmeram doma in v svetu."
NISO POZABILI
ROJSTNE VASI
Gorenje je usmerjeno v proizvode za dom. Nova tovarna v vasi Gorenje je nov dokaz za to. Delavci velenjskega Gorenja so v letošnjih desetih mesecih izdelali nad 420.000	štedilnikov,
430.000 hladilnih aparatov, 400.000 malih gospodinjskih strojev, 50.000 televizijskih sprejemnikov in prav toliko kuhinjskih elementov. Tako je 6.500 članov kolektiva tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje proizvedlo v tem obdobju milijon 650 tisoč izdelkov, kar je vredno več
Slavko Geratič, direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje	*
grama dom", nadalje v nahajališču blizu ležeče surovine in v ganljivem občutju, daje čas, da vrnemo dolg rojstnemu kraju, da damo gmotno osnovo vasi, ki bo na ta način lahko zaživela z lastno ustvarjalno močjo ter se enakovredneje kot doslej vključevala v doseganje ciljev širše družbene skupnosti."
Med 10 tisoči članov kolektiva so bili na otvoritvi nove tovarne keramičnih ploščic tudi številni gosti - Franc Leskošek Luka, Rudi Čačinovič, Nestl Žgank, Franjo Kljun in drugi. Med njimi je (drugi z leve) generalni direktor Ivan Atelšek, ki je pred 21. leti začel v vasi Gorenje skupaj še z desetimi delavci ustvarjati zdajšnjo združeno podjetje.
Podpredsednik Čačinovič je povedal, da Gorenje sledi tem procesom in je marsikje med vodilnimi. Navedel je tudi primere zlasti v prizadevnih prizadevanjih Gorenja pri tehnični opremljenosti, vlaganju sredstev v nove, sodobne programe in naporih ža povečanje produktivnosti dela. To so stvari, ki so potrebne, da lahko Gorenje tekmuje doma in na tujem. Na koncu je podpredsednik Rudi Čačinovič dejal: „Doseženi rezultati, njegova celotna organizacija nas uspešno prepričujeta, da bo združeno „Gorenje" ne le
eno po proizvodnji največjih grupacij v naši državi, temveč da bo uspešno razvijalo
kot 2 milijardi 120 tisoč dinaijev.
V svojem slavnostnem govoru na otvoritvi tovarne v vasi Gorenje je Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje, povedal: „Vseskozi v Gorenju nismo pozabili našega rojstnega kraja in v razvojnih načrtovanjih je dozorevala zamisel, da v vasi Gorenje zgradimo tovarno na podlagi realnih ekonomskih pokazateljev. Zato smo se delavci devetih temeljnih organizacij združenega dela odločili, da vložimo sadove svojega dela v tovarno keramičnih ploščic v vasi Gorenje. Osnova
je bila v dovoljnem kompleksu industrijskega zemljišča za nadaljnji razvoj „pro-
Novo tovarno keramike so začeli graditi pred letom dni in sklenili, da jo bodo končali letos za dan republike. Graditelji so svojo nalogo izpolnili. Proizvodnje trakove so vključili generalni direktor Ivan Atelšek in njegova sodelavca izpred enaindvajsetih let Vinko Klinar ter Jože Klančnik. Ob tej slavnostni priložnosti pa niso pozabili na tvorca nove socialistične samoupravne Jugoslavije predsednika Josipa Broza Tita. S svečane otvoritvije so mu poslali brzojavni pozdrav s to le vsebino: „Ob dnevu republike
slavimo samoupravljala tovarne gospodinjske opreme Gorenje novo delovno zma-
go. V vasi Gorenje, rojstnem kraju danes velike družine združenih industrijskih podjetij Gorenje, otvarjamo moderno tovarno keramičnih ploščic. Delavci Gorenja smo v kratki zgodovini rasti, od barak v vasi Gorenje, od številnih delovnih organizacij širom domovine, nenehno dokazovali visoko delavsko zavest, zrelost, solidarnost in zdrave medsebojne človeške odnose. Nova delovna mesta potrjujejo pravilnost našega samoupravnega odločanja, ki se odraža v zdravem gospodarjenju in samoupravnem dogovarjanju kot edini realni osnovi za odstranjevanje socialnih razlik in s tem uresničitvi napredka celotne družbene skupnosti. Delavci in komunisti Gorenja gremo po tvoji poti, tovariš Tito. Tvoja misel je naše vodilo. Tvoje ideje so naše orožje. Mi smo tvoji bojevniki za mir, srečo, skladen razvoj in poglabljanje socialističnih samoupravnih družbenih odnosov."
Naj končamo naše poročilo z otvoritvijo tovarne keramičnih ploščic TOZD TGO Gorenje, ki je bila 28. novembra v vasi Gorenje, z besedami direktoija Slavka Geratiča: „V Gorenju smo se vseskozi zavedali, da smo lahko v naši družbi enakopravni le z enakimi osnovami za delo, torej je naša dolžnost, da sadove svojega dela vgrajujemo tam, kjer delavoljni ljudje nimajo teh pogojev. Prepričani smo, da bodo naša sredstva in sredstva širše družbene skupnosti omogočila delo.nim ljudem Gorenja in okolice možnost tvornejšega vključevanja v družbeno delo in na ta način vodila k odstranjevanju preočitnega socialnega razlikovanja."
Tekst: LJ. NARAKS Foto: S. VOVK
OD VAŠKE DELAVNICE DO VELIKE TOVARNE
Pozdrav dragemu gostu
Zbranim je spregovoril Rudi Čačinovič, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije
Stekli so proizvodni trakovi v moderni tovarni za izdelavo keramičnih ploščic

Da bi kar najbolje in organizirano izvedli javno obravnavo osnutkov samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje, so vodstva SIS, skupno z vodstvi družbeno političnih organizacij sprejela
/
ROKOVNIK o organizaciji javne obravnave osnutkov samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje
6. - 15. 1974 razprava o osnutkih samoupravnih sporazumov o SIS po TOZD in KS.	•
15. 12. 1974 Zaključek javne obravnave sporazumov in predložitev predlogov sprememb, dopolnil in vprašanj vodstvom SIS. (Vse predloge pošljite na naslov: TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE Titov trg 2,63320 VELENJE p. p. 1) 18. 12. 1974 Obravnava predlogov, sprememb, dopolnil in vprašanj v zvezi s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi SIS 20. 12.. 1974 SVEČANI PODPIS VSEH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O USTANOVITVI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V OBČINI VELENJE. 23. in 24. 12. 1974 I. SEJE NOVOUSTANOVLJENIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI. Poleg ROKOVNIKA dajemo za lažje delo DELEGACIJ naslednje
NAVODILO:
1.	Delegacije v TOZD, ki so bile izvoljene dne 5. 12. 1974 in delegacije v KS, ki jih bomo volili dne 8. 12. 1974 bodo v času od 9. do 15. 12. 1974 imele svoje prve seje na katerih se bodo konstituirale, po posebnih navodilih, ki jih bodo prejela vsa vodstva TOZD in KŠ.
Na I. sejah delegacij naj bi
OBRAVNAVALI SAMOUPRAVNE SPORAZUME O USTANOVITVI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V OBČINI VELENJE, pripravili predloge delavskemu svetu oz. svetu krajevne skupnosti, ki sprejme samoupravni sporazum in izvoli podpisnika. Poleg tega bi izvolili delegate za I. seje samoupravnih interesnih skupnosti.
2.	Vodstva TOZD oz. sveti KS naj pripravijo delegata, ki bo zastopal delegacijo na usklajevanju predlogov, sprememb, dopolnitev
avpih inte-ieoni izdaji
Samoupravni sporazumi o ustanovitvi samouprav resnih skupnosti v občini so objavljeni v posebni izdaji tednika NAŠ ČAS, dne 6. decembra 1974 - Pripravil in oblikoval NAŠ ČAS Velenje - Odgovarja Ljuban Naraks -Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
samoupravnih sporazumov, dne 18. t. m. Na osnovi usklajenih predlogov bomo podpisali SAMOUPRAVNE SPORAZUME O USTANOVITVI SIS, dne 20. t. m.
Kam pripombe, dopolnitve, spremembe?
Javna obravnava ima osnovni namen, da vsi občani in
delavci občine Velenje spoznajo pomen samoupravnega
sporazumevanja o ustanavljanju SIS.
Zato pošljite vse pripombe, dopolnitve, spremembe in
vprašanja do 15. t. m. na naslov:
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST, Titov trg
2, 63320 VELENJE, p. p. 1. V pripombah naj bo točno
navedeno:
—	za kateri sporazum gre (za katero interesno skupnost),
—	katero točko (člen) predlagate in
—	kakšna naj bi bila nova formulacija vsebine (teksta). Nosilca politične aktivnosti sta SZDL in sindikati. Družbeno-politično delo, ki je pred nami pa zahteva močno angažiranje vseh dnižbeno-političnih dejavnikov, zato imata še posebno pomembno nalogo zveza komunistov in zveza socialistične mladine.
Občani in delavci!
Vključimo se v te razprave čimbolj številčno, množično in uporabimo svojo pravico in dolžnost soodločanja o tako pomembnih in zahtevnih nalogah, kot so razprave o samoupravnih sporazumih o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti v naši občini. •V Velenju, dne 6. 12. 1974
VODSTVA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
OBČINE VELENJE
Gradivo za javno razpravo
Samoupravni sporazumi o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje
Predloženi samoupravni sporazumi o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje predstavljajo osnutke za javno razpravo.
Ustava, ki smo jo sprejeli spomladi nas obvezuje, da do 31. dec. 1974 ustanovimo samoupravne interesne skupnosti na delegatski osnovi. Volitve delegacij, ki smo jih izvedli v Temeljnih organizacijah združenega dela včeraj in v nedeljo 8. t.m. v KS so prva faza vseh teh prizadevanj.
Druga faza je sprejetje samoupravnih sporazumov, ki jih bomo obravnavali v javni razpravi v naši občini od 6. do 15. t.m. Nato bo 18. t.m. usklajevanje pripomb, dopolnitev in sprememb sporazumov na osnovi javne obravnave. 20. t.m. bo svečani podpis sporazumov. V dneh 23. in 24. t.m. bodo I. seje novoizvoljenih samoupravnih interesnih skupnosti. Koncem meseca se bodo konstituirale samoupravne interesne skupnosti na republiški ravni. Predloženi samoupravni sporazumi za:
—	otroško varstvo,
—	vzgojo in izobraževanje,
—	kulturo,
—	telesno kulturo,
—	socialno skrbstvo,
—	zdravstveno varstvo in
—	komunalne dejavnosti.
predstavljajo gradivo, ki je bilo že napovedano ob priliki zborov delavcev v TOZD in zborov občanov po KS, ko smo obravnavali programe teh interesnih skupnosti za leto 1975. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je objavilo svoj sporazum v
prilogi Delavske enotnosti, področje zaposlovanja pa je objavilo svoj sporazum v svojem biltenu.
Vsa ta področja predstavljajo tisti del družbenih dejavnosti, ki se obravnavajo enakopravno z zbori občinske skupščine, kadar gre za važnejša vprašanja kot so programi, finančni načrti, zaključni računi in druge za občinsko skupnost pomembne zadeve in naloge. O vseh podrobnostih, o načinu obravnave bodo obveščeni vsi delavci v TOZD in občani v KS.
Delegacije bodo takoj po izvolitvi obravnavale samoupravne sporazume o ustanovitvi interesnih skupnosti. Da bi bila razprava čimbolj organizirana in demokratična, dajemo tudi to pot v tisk te osnutke v 16.000 izvodih.
Tako bo imel sleherni izmed nas možnost, da lahko vpliva na sestav besedila in njegovo končno oblikovanje.
Nekatere novosti bodo prinesli tudi zakoni o samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti, ki jih bo te dni obravnavala in sprejela republiška skupščina. V končnem tekstu bomo upoštevali tudi uskladitev s temi zakoni.
VABILO K SODELOVANJU Delovni ljudje in občani občine Velenje!
Vabimo vse k sodelovanju v javni razpravi. Po tehtni in preudarni razpravi bomo oblikovali dokončno besedilo samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti v naši občini.
-.v;
■■■-V- .
mrmi
Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) sklepajo delovni ljudje v združenem delu in delovni ljudje ter starši in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Velenje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o delovnem področju, organizaciji in načinu dela skupnosti otroškega varstva Velenje
i. splošne določbe	»
1.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok se združujejo delavci po temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter kmetje, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in občani, organizirani v krajevni skupnosti v skupnost otroškega varstva občine Velenje (v nadaljnjem besedilu: skupnost). V skupnosti združujejo sredstva in skupaj zagotavljajo pogoje za ustanovitev in življenje družine za uresničevanja materinstva ter za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, določajo delovne in razvojne programe, varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo druge skupne interese.
2.	člen
Člani se v skupnosti otroškega varstva organizirajo, tako, da si zagotavljajo neposreden vpliv na programiranje in združevanje sredstev, samoupravni način upravljanja ter na izvajanje nalog družbenega varstva otrok.
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti neposredno in preko svojih delegatov.
3.	člen
Skupnost uresničuje in izvaja naloge s področja družbenega varstva otrok po programu.
Program skupnosti temelji na analizah o stanju, možnostih in potrebah otrok in delovnih ljudi.
4.	člen
Za uresničevanje programiranih nalog družbenega varstva otrok in za krepitev materialne osnove tega varstva v občini in republiki, združujejo delovni ljudje in občani po načelu vzajemnosti in solidarnosti potrebna sredstva ter določajo način in namembnost njihove uporabe.
Združena sredstva je skupnost dolžna smotrno in racionalno uporabljati.
5.	člen
Zaradi usklajevanja politike na področju družbenega varstva otrok v SR Sloveniji ter izvajanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost vseh delovnih ljudi, se skupnost združuje z drugimi skupnostmi otroškega varstva v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
6; člen
Skupnost s statutom v skladu z zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva in tem samoupravnim sporazumom natančneje določi zlasti način volitev delegatov skupščine skupnosti, organizacijo skupnosti, pristojnost njenih
organov, odgovornost delegatov skupščine skupnosti ter način opravljanja strokovnih nalog in zadev skupnosti-. Statut skupnosti potrdi skupščina občine.
Skupnost je pravna oseba.
7. člen
8. člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov se lahko občani v krajevni skupnosti in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok v krajevni skupnosti, organizirajo v enoto skupnosti otroškega varstva.
Enota skupnosti ureja oblike družbenega varstva otrok, ki neposredno zadevajo območje, za katero je ustanovljeno, zlasti letovanje otrok, varstvo otrok v drugih družinah ter razne oblike občasnega varstva otrok in predlaga skupnosti, da v program družbenega varstva otrok vnese ukrepe, ki so dejanski odraz potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
ii. delovno področje
9.	člen
Skupnost upošteva pri oblikovanju politike razvoja družbenega varstva otrok in njenem uresničevanju družbene cilje, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi in tekočo ekonomsko politiko.
10.	člen
Delovni ljudje neposredno s samoupravnimi sporazumi in po svojih de lega tih-v skupnostih:
—	spremljajo razmere v katerih živi družina z otroki in pripravljajo v interesu otrok predloge ter ukrepe za izboljšanje teh razmer (denarne pomoči, dnevno varstvo otrok, davčna politika, stanovanjska politika — stanovanjske razmere in subvencioniranje, socialno skrbstvo);
—	sprejemajo program razvoja družbenega varstva otrok v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, občinsko skupščino ter z drugimi organizacijami in strokovnimi ustanovami;
—	na podlagi sprejetega programa razvoja družbenega varstva otrok, sprejmejo letni načrt uresničevanja nalog in oblik družbenega varstva otrok;
—	združujejo sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti za uresničevanje sprejetega programa;
—	zagotavljajo v skladu z zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva in s samoupravnimi sporazumi denarne pomoči otrokom;
sedbo služb, ki naj zagotove izvajanje nalog skupnosti za področje vodovod, kanalizacija in tehnološke vode;
-	skrb za sodobno tehnično opremljenost vodovodnih objektov in ekip za vzdrževanje;
-	skrb za izdelavo takih predlogov programov, ki naj zagotove tudi v morebitnem vojnem stanju oskrbo z vodo;
-	izdajo soglasja za priključitev novih koristnikov vode in kanalizacije;
-	pripravlja letne načrte poslovanja in letni obračun za skupnost;
-	sodeluje z delovno skupnostjo skupnih služb in drugimi organizacijami, ki so v poslovnih stikih s to dejavnostjo;
-	opravlja vsa druga dela, ki izhajajo iz tega sporazuma ali sklepov samoupravnih organov skupnosti in se nanašajo na prej omenjena področja vodne problematike.
2. na področju ostale individualne in kolektivne komunalne potrošnje:
a)	vzdrževanja cest, ulic, zelenic, igrišč, kopališč, parkirišč, avtobusnih postajališč in tržnic:
-	pripravi letni plan potrebnih vzdrževalnih del oziroma obratovalnega sistema;
-	organizira službe in opremo za vzdrževanje oziroma obratovanje;
-	operativno vodi in izvaja vzdrževanje oziroma obratovanje;
-	predoča skupnosti kompleksno problematiko vzdrževanja in obratovanja za posamezna področja zaradi sprejemanja optimalnih odločitev;
-	sklepa dogovore z ostalimi soizvajalci pri vzdrževanju oziroma obratovanju;
-	opravlja ostala operativno-tehnična dela, ki so obveznost interesne skupnosti in se nanašajo na omenjena področja ter niso nikjer opredeljena;
-	pripravlja dolgoročne programe vzdrževanja in obratovanja teh objektov in dejavnosti.
b)	vzdrževanja centralnega pokopališča:
-	organizira pogrebno službo pokopališča na podlagi sprejetih določil o pieteti;
-	predlaga letni načrt dejavnosti; *
-	vzdržuje vse objekte pokopališča;
-	predlaga cenik uslug in
-	opravlja ostala dela pogrebne dejavnosti operativno-tehničnega značaja za interesno skupnost;
-	pripravlja program razvoja - razširitve pokopališča.
c)	odvoz smeti in odpadkov (v nadaljevanju odpadkov):
-	pripravlja letne načrte odvoza in odlaganja odpadkov;
-	organizira službo in opremo za odvoz ter odlaganje odpadkov;
-	upravlja v celoti z odlagališčem odpadkov;
-	pripravlja letne finančne načrte odvoza in odlaganja odpadkov; skrbi za pripravo programov z elementi posodobljanja odvoz?
odpadkov in uničevanja oziroma recikliranja;
-	izvaja operativne naloge, da se zagotovi izvajanje občinskega odloka o javni čistoči;
-	prijavlja kršitelje odloka pristojnim organom;
-	pripravi letni obračun dela.
d)	dimnikarske storitve:
-	pripravlja letni načrt izvajanja obveznih dimnikarskih storitev za celo občino;
-	sklepa dogovore s soizvajalci del;
-	pripravi letni obyj£un dejavnosti.
3. Na področju stavbnih zemljišč:
-	pripravlja vse potrebne zazidalne načrte z glavnimi načrti vseh komunalni naprav, razen toplovodnega omrežja;
-	pripravlja stavbno zemljišče, ki obsega asanacijska dela, odstranitev in nadomestitev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču;
-	pripravlja izgradnjo primernih in sekundarnih komunalnih objektov in naprav, ki so namenjene za kolektivno in individualno potrošnjo, kijih predvideva zazidalni načrt in sicer: cestno omrežje brez hišnih priključkov, električno napajalno nizkonapetostno omrežje od TP do hišnih razdelilnih omaric, omrežje javne razsvetljave, telefonsko omrežje, vodovodno omrežje brez hišnih priključkov, zunanja ureditev, elektroenergetski prispevek s sogla-sjem;'
-	izdelavo dokumentacije v zvezi z natečaji za oddajo stavbnih zemljišč (predračuni stroškov komunalnih naprav, stroški priprave stavbnega zemljišča z dokumentacijo, porazdelitev stroškov za
posamezne stavbp kov pri oddaji st;
-	izdelavo finanč janju in oddajanju
—	izvajanje strok' ročja dejavnosti.
e parcele, delilni načrti itd.) in izvajanje postop-avbnih zemljišč preko natečajev; nih načrtov za realizacijo programa del pri ure-stavbnih zemljišč in ovno-tehničnih in administrativnih opravil s pod-
predlb;
4. Na področju
-	izdelava dolg o t'
—	priprava nosti;
-	skrb za pridob ukrepanje v toplo
—	pripravljanje organe;
—	vzdrževanje to
-	skrb za izvajanji
—	sklepanje po| niki;
-	zastopanje čaja, če ni z noi
—	izdaja soglasij
-	pripravlja letne
tpplovoda:
očnih in kratkoročnih programov in načrtov; igov skupnosti za ukrepanje v toplovodni dejav-
ivanje dokumentacije, ki naj zagotovi načrtovano ..»vodnem gospodarstvu;
predlogov samoupravnih aktov za skupnost in njene
nlovodnih objektov; je investicijskih objektov; igbdb z izvajalci toplovodnih objektov in z uporab-
skuj >rri
ipnosti za vse naloge operativno-tehničnega zna-lativnimi akti drugače določeno; a priključitev novih koristnikov;	,
načrte in obračune za skupnost.
23.	člen
Komunalne organizacije se s tem sporazumom zavezujejo, da bodo svojo strokovno organizacijo in zasedbo s strokovnimi kadri prilagodile tako, da bodo sposobne zadostiti svojim obvezam in nalogam iz prejšnjega člena tega sporazuma, zato se združujejo v poslovno skupnost komunalnih organizacij.
24.	člen
Poslovna skupnost komunalnih organizacij zaračunava storitve, ki jih je dolžna opravljati na osnovi tega sporazuma in zakona, SIKS. Storitve iz prejšnjega odstavka obračunava poslovna skupnost v skladu z določi i večletne pogodbe in na njeni osnovi sklenjene letne pogodbe al posameznih pogodb, ki jih sklene s SIKS.
Z večletno pogodbo se natančno določijo obojestranske obveznosti, pogoji in pravice glede na določila IV. poglavja tega sporazuma.
v. izvajanje Sporazuma in medsebojno sodelovanje
25.	člen
Člani skupnosti so odgovorni za izvajanje določil tega sporazuma in sprejetih sklepov samoupravnih organov SIKS. Če član skupnosti krši določila sporazuma ali sklep samoupravnih organov SIKS, je skupščina SIKS pristojna ugotavljati stopnjo kršitve in za sprejem ukrepov v skladu z določili statuta skupnosti.
26.	člen
Pri opravljanju slojih nalog sodeluje SIKS in uravnava svoje delo z drugimi samoupravnimi skupnostmi, .ki se organizirajo v občini, zlasti pa s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in temeljno vodno skupnost o za območje občine Velenje, krajevnimi skupnostmi na podrpčju občine Velenje v katerih delovni ljudje- in občani neposredno soodločajo preko interesne enote, kakor tudi s komunalnimi skupnostmi ustreznih dejavnosti na širšem območju.
vi. prehodne in končne določbe
27.	člen
jena, ko je sprejet ta samoupravni sporazum, .orazum o ustanovitvi je sprejet, ko ga podpišejo ki predstavljajo večino delavcev komunalnih delov-n večino občanov krajevnih skupnosti ter večino ienega dela.
SIKS je ustanovlji Samoupravni sp člani skupnosti, nih organizacij organizacij zdru
28. člen
Samoupravni sporazum podpišejo pooblaščeni predstavniki krajevnih skupnosti, Organizacij združenega dela in komunalnih organizacij.	.......
Da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena ugotovi iniciativni odbor S; svojim sklepom in razglasi, daje samoupravni sporazum o ustanovitvi SIKS občine Velenje sprejet.
29. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se opravijo po postopku, ki velja za njegovo sprejetje, oziroma sklenitev. /V Velenju, dne..........Podpisniki:
/
7.	voli predsednika skupščine in njegovega namestnika ter druge Zap. Nazjv odbora organe, kijih določa statut skupnosti in ta sporazum;	št.
8.	sklepa o ostalih zadevah, ki so predvidene z zakonom ali statutom skupnosti.
Število delegatov
Krajevnih	Organ. Izvajal. Skupaj
skupnosti	združ.	komunal.
dela	storitev
14.	člen
Skupščina skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah obeh zborov.
Dnevni red zasedanja skupščine sprejemajo delegati obeh zborov na skupni sčji kot enoten zbor.
Skupščina lahko z glasovanjem v vsakem zboru posebej sklene, da bo opravila zasedanje ali obravnavala posamezno točko dnevnega reda na skupni seji obeh zborov, vendar mora tudi v tem primeru opraviti glasovanje tako, da glasujejo delegati vsakega zbora o vsakem sklepu posebej.
Skupščina prav tako lahko sklene, da bo obravnavala in glasovala o določenem vprašanju kot enoten zbor.
15.	člen
Sklep skupščine je sprejet, kadar sta ga v enakem besedilu sprejela oba zbora. V nasprotnem primeru sestavita skupno komisijo, v katero imenujeta enako število članov.
Skupno komisijo vodi predsednik skupščine ali njegov namestnik, brez praoče glasovanja. Skupna komisija pripravi sporazum in predlog. Ce se komisija ne sporazume, ali pa zbora ne sprejmeta sporazuma predloga, se sporna točka upi akne z dnevnega reda, dokler eden od obeh zborov ne zahteva ponovno obravnavo.
16.	člen
Izvršni odbor je organ skupščine SIKS in šteje 8 članov. Člane izvršnega odbora imenuje, skupščina izmed strokovnjakov za komunalno gospodarstvo in družbeno-političnih delavcev, ki praviloma niso delegati v skupščini SIKS.
Direktor poslovne skupnosti komunalnih organizacij in vodje TOZD, ki neposredno izvajajo večino nalog s področja komunalnih dejavnosti v občini, so člani izvršilnega odbora skupnosti po svojem položaju.
Izvršni odbor skupščine SIKS opravlja izvršilne funkcije v okviru določil tega sporazuma, statuta in sklepov skupščine. Izvršilhi odbor je odgovoren skupščini, ki ga imenuje za dobo trajanja mandatne dobe skupščine t. j. za 4 leta.
1.	Odbor za vodno problematiko	4
2.	Odbor za toplovod	4
3.	Odbor za stavbna zemljišča	2
4.	Odbor za ostalo individualno in kolektivno komunalno potrošnjo	6
10
17.	člen Izvršilni odbor skupščine SIKS:
-	pripravlja predloge in material za delo skupščine in odborov;
r- izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine in odborov;
-	pripravlja predloge razvojnih programov, letnih načrtov in zaključnih računov;
-	usmerja delo strokovne službe in izvajalcev komunalnih storitev;
-	usklajuje delo samoupravnih organov SIKS z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
-	obravnava predloge proračuna strokovnih služb;
-	obravnava druge naloge iz pristojnosti SIKS, če zanje ni določena pristojnost skupščine ali drugega samoupravnega organa skupnosti.
18.	člen
Za popolnejše uresničevanje samoupravnih pravic članov SIKS imenuje skupščina SIKS stalne delegate v odbore za posamezne komunalne dejavnosti in sicer:
1.	Odbor za vodno problematiko	8 delegatov
2.	Odbor.za toplovod	8 delegatov
3.	Odbor za stavbna zemljišča	6 delegatov
4.	Odbor za ostalo individualno in kolektivno' komunalno potrošnjo	10 delegatov
1 ' i
19.	člen	\
Člani SIKS imajo v posameznem odboru naslednje število stalnih delegatov: 1
Kriterij za določitev števila delegatov v posamezni odbor je obseg koriščenja komunalnih storitev.
20.	člen
Odbori iz prejšnjega člena odločajo o vseh zadevah skupnega odločanja, po posameznih komunalnih dejavnostih, za katere ni pristojna skupščina SIKS, oziroma ne soodloča občinska skupščina, o ostalih zadevah iz svojega področja pa razpravljajo in sprejemajo predloge.
Podrobnejše določilo o delu posameznih odborov vsebuje statut SIKS.
IV. RAZMERJA KOMUNALNIH ORGANIZACIJ IN STROKOVNIH SLUŽB V SKUPNOSTI
21.	člen
Komunalne organizacije so dolžne v skladu z naravo svoje dejavnosti stalno in pod enakimi splošnimi pogoji zadovoljevati potrebe delovnih ljudi v občini oz. krajevni skupnosti ter potrebe delovnih ljudi v organizacijah združenega dela. Poglavitno odgovornost v SIKS, glede gospodarjenja s komunalnimi objekti in uap-.ivami ter nudenja kvalitetnih storitev uporabnikom v strokovnem pogledu nosijo komunalne organizacije, ki so člani skupnosti in imajo svoje delegate v posameznem odboru oziroma v zboru izvajalcev skupščine SIKS.
22.	člen
Komunalne organizacije prevzamejo s tem sporazumom vso odgovornost za opravljanje in izvajanje vseh tistih strokovnih nalog, ki so skupnosti potrebne za opravljanje komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, zlasti pa:
r
1. Na področju vodne problematike: (vodovod in kanalizacija):
-	izdelava vodnogospodarskih osnov;
-	izdelava kratkoročnih in dolgoročnih vodnogospodarskih programov in načrtov;
-	aktivno spremljanje razvoja vodnega gospodarstva v pogledu tehnoloških sprememb koriščenja vod, spremljanje sprememb naravnega stanja in spremljanje sprememb potrošnje,;
-	priprava predlogov skupnosti za ukrepanje v vodnem gospodarstvu zato, da se zagotovi izvedba programirane politike, kakor tudi, da se zagotovi izvajanje sklepov skupnosti in njenih zakonitih obveznosti;
-	priprava vseh drugih materialov, ki naj v delu skupnosti zagotovijo zadovoljevanje potreb koristnikov in potrebno kvaliteto pri odločanju o vodnih zadevah;
-	skrb za pridobivanje vodnogospodarske dokumentacije, ki naj zagotovi načrtovano ukrepanje v vodnem gospodarstvu;
-	opravljanje strokovnih pregledov, ki naj zagotovijo pravico in dolžnost skupnosti, da nadzoruje funkcionalnost in stanje vodnogospodarskih objektov;
-	pripravljanje predlogov samoupravnih aktov,za skupnost in za njene organe;
-	vzdrževanje vodovodnih objektov;
-	sklepanje pogodb s posameznimi koristriiki po določilih tega sporazuma in drugih samoupravnih aktih skupnosti;
-	sklepanje pogodb z izvajalci vodnih objektov in z drugimi partnerji za izvajanje raznih dejavnosti iz področja načrtovane vodovodne politike;
-	zastopanje skupnosti za vse naloge operativno-tehničnega značaja, če ni z normativnimi akti drugače določeno;
-	skrb za kratkoročno in dolgoročno kvalitetno kadrovsko za-
-	razvijajo razne oblike vzgojnovarstvene dejavnosti za dojenčke in predšolske ^troke in kriterije za vključitev otrok v te oblike otroškega varstva (vzgojnovarstveni zavod, varstvo v drugih družinah, letovanje, otroška igrišča);.
-	razvijajo posebne oblike varstva in vzgoje za razvojno telesno ali duševno motene otroke;
-	določajo okvirne kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstveni zavod;
-	določajo kriterije za oblikovanje cene storitve vzgojnovarstve-nega zavoda in višine prispevka staršev k ceni;
-	vzpodbujajo združevanje občanov na območju krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok v skladu s specifičnimi potrebami tega področja za prilagoditev oblik družbenega varstva otrok potrebam zaposlenih staršev in uveljavitev neposrednega odločanja občanov v krajevni skupnosti;
-	zagotavljajo racionalno porabo sredstev pri večanju vzgojno-varstvenih zmogljivosti;
-	skrbijo za racionalno organizacijo vzgojnovarstvene dejavnosti na območju skupnosti;
-	sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zlasti s skupnostjo socialnega skrbstva, zdravstva, skupnostjo vzgoje in izobraževanja ter stanovanjskimi skupnostmi pri urejanju zadev skupnega interesa, pomembnih za otroke in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev.
III. NAČIN SAMOUPRAVLJANJA
10.	člen
Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju otroškega varstva delovni ljudje in občani:
-	odločajo o sklepanju samoupravnih sporazumov;
-	sprejemajo program družbenega varstva otrok;
-	odločajo o združevanju sredstev za uresničitev programa in o višini stopnje prispevkov za otroško varstvo;
-	obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega programa ter o delu skupnosti;
-	volijo in odpokličejo delegate v skupščino skupnosti.
11.	člen
Skupnost upravlja skupščina. Skupščino skupnosti sestavljata dva zbora:
-	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegati staršev in drugih delovnih ljudi organiziranih v krajevnih skupnosti, zbor ima 35 delegatov;	,	/
-	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju družbenega varstva otrok, pa ima 17 delegatov.
12.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov.
Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov skupščine.
Kadar je sklep sprejet samo v enem izmed zborov v skupščini, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanjih od katerih je bistveno odvisno delo skupnosti in so določena v njenem statutu, lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi takšno vprašanje. Sporna vprašanja, o katerih se ne odloča po prešnjem odstavku, rešuje arbitraža.	'
Statut skupnosti ureja postopek odločanja in usklajevanja ter oblikovanje in način odločanja arbitraže.	v
^	13. člen
Skupščina skupnosti ima 72 delegatov. V skupščino volijo svoje delagate:
1. Zbor uporabnikov
-	temeljne organizacije združenega dela - gospodarstvo
30 delegatov,
-	temeljne organizacije združenega dela - negospodarstvo
10 delegatov,
-	krajevne skupnosti	15 delegatov. 2. Zbor izvajalcev
-	VVZ Velenje	7 delegatov, -VVZ Šoštanj	3 delegate,
-	VIZ v občini Velenje	1 delegat,
-	DPM Velenje	2 delegata,
-	DPM Šoštanj	1 delegat,
-	DPM Topolšica	1 delegat,
-	DPM Šmartno ob Paki	1 delegat,
-	Skupnost zdravstvenega zavarovanja	1 delegat
Mandat delegatov skupščine traja 4 leta, nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma za delegata skupščine skupnosti. Delegati skupščine skupnosti so se dolžni posvetovati z delegacijami in s svojimi organizacijami o vseh vprašanjih o katerih razpravlja in sklepa skupščina skupnosti ter ji posredovati stališča svoje organizacije.
14. člen
Skupščina skupnosti:
-	daje predlog programa družbenega varstva otrok v obravnavo delovnim ljudem in občanom ter ugotovi, daje program družbenega varstva otrok sprejet in skrbi za njegovo izvršitev;.
-	daje predloge in predlaga ukrepe za izboljšanje razmer v katerih živi družina z otroci;
-	določa okvirne kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstveni zavod, za določevanje cene storitve vzgojnovarstvenega zavoda in za določevanje višine prispevka staršev;
-	sprejema sklepe v zvezi s povečevanjem zmogljivosti vzgojnovarstvene dejavnosti in pospeševanjem razvoja posebnih oblik družbenega varstva za razvojno, duševno ali telesno motene otroke;
-	skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovarstvenih dejavnosti, daje pobude ter predlaga sprejem predpisov, ki zadevajo interes otroka;
-	sprejema statut in druge splošna akte;
-	v skladu s samoupravnim sporazumom daje mnenja o pogojih za pravico do otroškega dodatka in višini denarnih pomoči otrokom;
-	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
-	sprejema finančni načrt;
-	sprejema zaključni račun in poročilo o skupnosti;
-	voli in odpokliče člane organov skupščine, predsednika in namestnika predsednika skupščine;
-	voli delegacijo za sodelovanje pri delu v skupščini občine;
-	delegira delegate za skupščino zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije;
-	opravlja še druge naloge določene z zakonom in statutom. Strokovna služba se lahko združi s službami drugih samoupravnih interesnih skupnosti v skupno strokovno službo.
Medsebojna razmerja skupne strokovne šlužbe se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom vseh zainteresiranih interesnih skupnosti.
Sklep o skupni strokovni službi sprejme skupščina skupnosti na predlog izvršnega odbora z utemeljitvijo o združitvi in v soglasju vseh prizadetih interesnih skupnosti.
15.	člen
Skupščina skupnosti določene izvršilne funkcije poveri izvršnemu odboru in drugim izvršilnim organom, določenim s statutom skupnosti.
Izvršni odbor ima 9 članov. Člani so praviloma izvoljeni izmed delegatov obeh zborov skupščine skupnosti.
16.	člen	®
Izvršni odbor:
- izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti;
—	izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupščine skupnosti;
—	pripravlja predloge splošnih aktov In sklepov;
—	usmerja delo strokovne službe;
-opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, kadar ni določena pristojnost skupščine skupnosti.
17.	člen
Skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi so dolžni obveščati vse člane skupnosti, skupščino občine in družbenopolitične organizacije o uresničevanju programa in o uporabi sredstev skupnosti.
iv. samoupravna kontrola
18.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic v skupnosti otroškega varstva imajo delovni ljudje in občani pravico in
dolžnost, da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo samoupravno kontrolo.
Delegate v organ samoupravne kontrole delegirajo člani za mandatno dobo 2 let.
vi. končna določba
19. člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj tri četrtine pooblaščenih podpisnikov članov skupnosti in začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine, osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
/
Shema čomouprxyy//<=*n/ct r S/KS Velenje.
S#UPSC//V $
Z6o/ vporor&oth*
55
2 0 Mtgctfo*
Oc/t>

pro6/e*K (to
Odbor*a|
rc sJat&nGL
MtmfiSCGL
G deh^ok*
H
OJ&of
osio/o
m kofafom kom.peto***
iii. organizacija in samoupravni organi skupnosti
8.	člen
Organi upravljanja SIKS so:
a)	— Skupščina
b)	— Izvršni odbor
c)	— Odbori za posamezne dejavnosti:
-	Odbor za vodno problematiko
-	Odbor za toplovod
-	Odbor za stavbna zemljišča
Odbor za ostalo individualno in kolektivno komunalno potrošnjo
d)	— Ostali organi, kijih določa statut skupnosti.
9.	člen	/
Skupščina SIKS je najvišji samoupravni organ in šteje 75 delegatov. Skupščino sestavljata zbor delegatov, ki jih izvolijo delavci komunalnih organizacij in zbor delegatov, ki jih izvolijo delavci v organizacijah združenega dela oziroma delovni ljudje in občani v „ krajevnih skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev. Skupščina ima predsednika in namesntika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Vsak zbor ima predsednika in namestnika, ki ga izvoli izmed delegatov zbora.
Zbor delegatov - uporabnikov komunalnih storitev šteje 55 delegatov.
Zbor izvajalcev komunalnih storitev šteje 20 delegatov. Skupščina sprejema svoje odločitve z enakopravnim odločanjem delegatov v obeh zborih, na način, ki se določi v statutu SIKS.
10.	člen
Zbor delegatov - uporabnikov sestavljajo delegati, kijih delegirajo člani skupnosti iz svojih splošnih delegacij.
11. člen
Zbor izvajalcev komunalnih storitev šteje 20 delegatov, ki jih delegirajo delavski sveti komunalnih organizacij v razmerju s številom delavcev zaposlenih v teh organizacijah in sicer:
1.	KOC Velenje, TOZD Komunala	12 delegatov
2.	Kleparstvo-vodovod, Šoštanj	1 delegata
3.	Toplovod, Velenje	4 delegate
4.	Zavod za urbanizem, Velenje	3 delegate
12.	člen
Skupščina SIKS ima štiriletno mandatno dobo. Volitve delegatov zbora uporabniko in zbora izvajalcev se izvedejo tako kot imajo člani SIKS urejeno v svojih statutih in drugih splošnih aktih.
Podrobnejša določila o pravicah in dolžnostih delegatov vsebuje statut SIKS.
13.	člen
Skupščina SIKS
1.	sprejema statut SIKS in druge splošne akte te skupnosti;
2.	sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore v-zadevah komunalnega gospodarstva;
3.	imenuje izvršilni odbor skupščine in delegate v posamezne odbore;
4.	sprejema razvojne programe komunalnih dejavnosti v občim in letne plane dela komunalnih organizacij in potrjuje njihove zaključne račune;
5.	Sprejema predloge o vseh zadevah o katerih soodloča občinska skupščina na podlagi družbenega dogovora o razmejitvi območij in zadev skupnega odločanja o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena;
6.	ustanavlja organizacije združenega dela, ki so potrebne za izvajanje nalog SIKS;
5.	avtobusna postajališča;
6.	javna razsvetljava;	7- člen
7.	krajevne javne tržnice;
8.	krajevna javna kopališča in igrišča;	Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v
9.	toplovod Šoštanj.
Uradnem glasilu SOB Velenje.
— j ,	• 6 člen	V Velenju, dne.........
Zadeve skupnega odločanja o katerih sodeluje pri odločanju občinska skupščina s svojimi organi so zadeve iz 3., 4., 5., 7., 10. in
11. točke 2. člena tega družbenega dogovora.	Podpisniki:.
Izhajajoč iz ustavnih določil po katerih je komunalna dejavnost dejavnost, v kateri delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb ter za vrednotenje delovnih uspehov, kakor tudi zaradi posebnega družbenega pomena, ki ga ima komunalna oskrba za ' eksistenco slehernega naselja in gospodarske dejavnosti ter zaradi usklajevanja skupnih interesov, medsebojnih pravic in odgovornosti sklenejo delovni ljudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih - uporabniki in delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena - izvajalci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Velenje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Komunalna dejavnost je dejavnost posebnega družbenega pomena, zato imajo delovni ljudje in občani ustavno pravico in dolžnost, da skupno z delavci, ki opravljajo to dejavnost, združujejo sredstva in določajo njihov namen, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresrfičujejo razvojne programe ter delovne načrte, vplivajo na politiko in oblikovanje cen ter uresničujejo druge skupne interese, medsebojno urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti.
2.	člen
V Samoupravno interesno komunalno skupnost '(v nadaljnjem besedilu SIKS) se združujejo delovni ljudje in občani kot uporabniki proizvodov in storitev z delavci, ki opravljajo te dejavnosti s ciljem nuditi občanom in delovnim ljudem čim kvalitetnejši komunalni standard na področju skupnosti. Za realizacijo postavljenega cilja ima SIKS zlasti naloge na področju:
-	programiranja in planiranja komunalne dejavnosti v skladu s splošnimi družbeno-ekonomskimi cilji;
-	zagotovitve potrebnih sredstev za realizacijo postavljenih ciljev in
-	zagotovitve optimalno organizacijo dela v komunalnih delovnih organizacijah.
3.	člen
Člani SIKS so:
-	temeljne in druge organizacije združenega dela;
-	krajevne skupnosti in
-	komunalne organizacije.
Člani skupnosti so lahko tudi druge zainteresirane pravne osebe.
4.	člen
SIKS se ustanovi za območja in zadeve, ki so določene v družbenem dogovoru o razmejitvi območij in zadev skupnega odločpja o komunalnih dejavnostih v občini Velenje. SIKS je pravna oseba in nosilec pravic ter obveznosti, kijih določa zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi in na njegovi osnovi sprejeti statut. .
Sedež SIKS je v Velenju.....
Skupnost zastopa predsednik skupščine SIKS.
SIKS je odgovorna občinski skupščini za uresničevanje družbenih interesov v zvezi z opravljanjem komunalnih dejavnosti na področju za katerega je ustanovljena.
»
5.	člen
Člani skupnosti urejajo razen s tem sporazumom svoje medsebojne pravice in obveznosti ter odgovornosti še s statutom skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi.
H. PROGRAMIRANJE IN SREDSTVA
6.	člen
SIKS skrbi za programiranje komunalnih dejavnosti na svojem območju s tem, da sprejema razvojne programe in letne gospodarske načrte. Pri tem mora zlasti upoštevati skladnost teh programov in načrtov z družbenimi plani in programi razvoja v občini. ,
7.	člen »
Za izvajanje sprejetih planov in programov zagotavlja potrebna sredstva.
Viri financiranja za izvajanje programov in planov komunalnih organizacij s področja individualne komunalne potrošnje, so predvsem naslednja namenska sredstva:
—	dohodek o,d prodanih komunalnih storitev;
—	prispevki; x
—	krediti;
—	samoprispevek;
—	namensko združevanje sredstev ipd.
Viri financiranja za izvajanje programov in planov komunalnih organizacij s področja kolektivne potrošnje, pa so predvsem naslednja namenska sredstva:
—	prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
—	del davkov in taks (Upravne, sodne);
—	komunalne takse;
—	prispevek investitorjev pri urejanju stavbnega zemljišča;
—	prispevek za goriva (bencin, plinsko olje):
—	takse za uporabo motornih vozil;
—	samoprispevki;
—	krediti ipd.
Natančna določila o financiranju komunalnih dejavnosti v občini vsebuje poseben sporazum.
Na podlagi 53., 54., 55., 135. - 138. člena Ustave SR Slovenije, skladno z določili zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje ter v skladu s IV. poglavjem in 44., 45., 50., 62., 63. členom Statuta občine Velenje sklenejo delovni ljudje organizirani v Temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov ter delavci v drugih organizacijah in skupnostih, skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju predšolske vzgoje in varstva osnovnega izobraževanja otrok in odraslih (v nadaljnjem besedilu: člani)	6 J
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Velenje_
i.
Z namenom, da se zagotovi organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi na področju predšolske vzgoje in varstva, za osnovno izobraževanje otrok in odraslih in sodelovanje s skupnostmi za usmerjeno izobraževanje, se za območje občine Velenje ustanovi skupnost za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
V skupnosti delovni ljudje enakopravno in sporazumno:
-	oblikujejo politiko razvoja predšolske vzgoje in varstva otrok,-osnovnega šolstva otrok in odraslih,
-	določajo program,
-	odločajo o opravljanju te dejavnosti in združujejo sredstva za razvoj predšolske vzgoje in varstva, osnovnega šolstva otrok in odraslih,
-	uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih,
-	opravljajo druge zadeve, ki izvirajo iz narave odnosov na področju vzgoje in izobraževanja.
3.
Skupnost uresničuje družbene cilje na področju predšolske vzgoje in varstva, osnovnega šolstva in šolanja odraslih s tem:
-	da si prizadeva za razvoj takih družbeno-ekonomskih odnosov, ki temeljijo na načelih samoupravljanja in delitve po rezultatih dela,
-	da sprejema letne in srednjeročne ter dolgoročne programe razvoja vzgoje in izobraževanja, njih finančna ovrednotenja in se zavzema za tak razvoj materialne osnove te dejavnosti, kot smo si jo zastavili v družbenem planu razvoja občine Velenie do leta 1980,	J
-	da
se dogovarja z ostalimi skupnostmi in organizacijami za čimbolj povezana vzgojno-izobraževalna prizadevanja, -da
se povezuje s skupnostmi za usmerjeno izobraževanje,
-	da opravlja druge naloge na področju vzgoje in izobraževanja.
4.
Skupnost zagotavlja uresničevanje pravic in dolžnosti občanov in delavcev do vzgoje in izobraževanja, k; so določene z ustavo, zakonom o samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje, drugimi zakoni in predpisi. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih združujejo sredstva za izvajanje dogovorjenih programov za področje vzgoje in izobraževanja na podlagi samoupravnih odločitev, ki temeljijo na vzajemni povezanosti potreb in interesov delovnih ljudi ter na načelu solidarnosti. Delovni ljudje plačujejo skupnosti prispevke in združujejo sredstva za izvajanje dogovorjenih programov na področju investicijske izgradnje predšolskega in šolskega prostora.	/
Stopnja prispevkov se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za redno dejavnost skupnosti, potem ko so se
o tem izjavili člani skupnosti in ko je dala soglasje skupščine občine Velenje. Združena sredstva za investicijsko izgradnjo predšolskega in osnovnošolskega prostora se zagotovi s posebnim sporazumom med skupnostjo in člani. Delovni ljudje odločajo o sredstvih za financiranje obsega in kvalitete redne dejavnosti vzgojno-izobraževalnih zavodov ter programov razvoja materialne osnove po organih upravljanja skupnosti.
5.
Z letnim programom skupnosti se določi obseg dejavnosti na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in zagotovi financiranje naslednjih dejavnosti:
-	vzgojno varstvena dejavnost VVZ po sprejetih merilih,
-	vzgojno-izobraževalna dejavnost osnovnih šol in posebne osnovne šole,
-	dejavnost delavske univerze na področju osnovnega ter delno družbenega izobraževanja,
-	dejavnost giasbene šole po sprejetih merilih,
-	strokovno in dopolnilno izobraževanje učno-vzgojnega kadra,
-	reševanje najnujnejših socialnih primerov otrok v šolah,
-	razvoj materialne osnove vzgojno-izobraževalnih nalog učno-vzgojnih zavodov,
-	delo strokovne službe skupnosti,
-	investicij, investicijskega vzdrževanja in modernizacija predšolskega in šolskega prostora,
-	druge dejavnosti za katere je skupnost po zakonu obvezna ali pa se zanje sporazumno odloči v skladu z letnim programom.
6.
Za dejavnosti, ki se razvijajo več let, lahko skupnost sprejme več letni program in s samoupravnim sporazumom zagotovi financiranje.
7.
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja opravljajo dejavnosti v okviru dogovorjenega programa in s ceno za storitve, dogovorjene v skupnosti, pridobivajo dohodek. S tem si zagotavljajo enak družbeno-ekonomski položaj z delovnimi ljudmi v drugih organizacijah združenega dela. Program in cena za storitve posameznih organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja se določi s pogodbo med skupnostjo in temeljnimi organizacijami združenega dela na podlagi kriterijev, meril dogovorjenih v zvezi izobraževalnih skupnosti SR Slovenije in dodatnih obvez v občini Velenje.
Za financiranje enotnega in skupnega programa izobraževalnih skupnosti na območjih tistih občin, ki iz lastnih virov ne zberejo dovolj sredstev, združujejo delovni ljudje sredstva v solidarnostni sklad. Upravljanje sklada se uredi s posebnim samoupravnim spora-
zumom o solidarnem združevanju sredstev in s sporazumom Zveze izobraževalnih skupnosti SR Slovenije.
9.
Skupnost združuje s samoupravnimi sporazumi sredstva z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za uresničevanje skupnih programov. Medsebojna povezanost in interes vzgoje in izobraževanja naj se usklajujeta predvsem na področju otroškega varstva, kulture, telesne kulture, socialnega in zdravstvenega varstva.
10.
Pri urejanju zadev, ki so skupnega pomena, sodeluje skupnost z drugimi izobraževalnimi skupnostmi; samoupravnimi skupnostmi, Skupščino občine Velenje, družbeno-političnimi organizacijami, strokovnimi organizacijami in društvi.
Skupnost se vključuje v delo Skupščine občine Velenje na način predviden z zakonom o samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje in s statutom občine Velenje. Skupnost se z drugimi, izobraževalnimi skupnostmi združuje v Zvezo izobraževalnih skupnosti SR Slovenije.
H.
Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščina je sestavljena iz dveh zborov:
1.	!Zbor uporabnikov,, ki ga sestavljajo delegati organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti.
2.	Zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati iz organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja in iz organizacij in društev, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja.
Skupščina skupnosti soodloča enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Velenje o vprašanjih in na način, določen s statutom občine.
Skupščina skupnosti voli delegate za skupščino Zveze izobraževalnih skupnosti SR Slovenije.
12.
Sestav skupščine:
Skupščino sestavlja 75 delegatov.
V skupščino delegirajo svoje delegate:
1. Zbor uporavnikov (55): '
—	temeljne organizacije združenega dela - gospodarstvo
30 delegatov,
—	temeljne organizacije združenega dela - negospodarstvo
10 delegatov,
—	krajevne skupnosti	15 delegatov.
2. Zbor izvajalcev (20):
- temeljne organizacije vzgojno-izobraževalnih zavodov
-	temeljne organizacije vzgojno-varstvenih zavodov
-	glasbena šola Velenje
-	delavska univerza Velenje
-	občinska zveza prijateljev mladine Vel.
14 delegatov 3 delegate 1 delegata 1 delegata 1 delegata.
Skupščina skupnosti sklepa na sejah, kjer oba zbora sklepata in odločata enakopravno.
Sklep je sprejet, če je v vsakem zboru posebej zanj glasovalo večina prisotnih delegatov.
Oba zbora enakopravno sprejmeta statut, program dela, finančni načrt, zaključni račun, poslovnik o delu skupščine in drugih organov skupnosti ter druge zadeve o katerih zbora na zasedanju skupščine odločita, da bosta sklepala skupaj, če ni drugače določeno s statutom.
V primeru različnih stališč zborov, se pred glasovanjem o sklepu izvede postopek usklajevanja, določen s poslovnikom skupščine.
14.
Skupščina izvoli na svoji prvi seji:
—	predsednika in namestnika predsednika skupščine,
—	predsednika in namestnika predsednika zborov,
—	izvršni odbor,
—	delegata za Skupščino Zveze izobraževalnih skupnosti SRS,
—	imenuje tajnika strokovne službe.
15.
t
Skupščina skupnosti je za svoje delo odgovorna članom skupnosti.
16.
Izvršilne zadeve Skupščine skupnosti opravlja 11 članski izvršni odbor.
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
—	Izvršni odbor:
—	izvaja politiko in sklepe skupščine,
—	izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupščine skupnosti,
—	usmerja delo strokovne službe,
—	pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov ter opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, kadar ni določena pristojnost skupščini.
Izvršni odbor praviloma sestavljajo delegati obeh zborov. Za opravljanje določenih posebnih nalog lahko skupščina skupnosti ustanovi občasne ali stalne komisije in odbore.
\
IGNORANTIA LEGIS NEMINEM EXCUSAT so reklr že stari Rimljani, pri nas pa velja:
NEPOZNAVANJE ZAKONA NIKOGAR NE OPRAVIČUJE!
Zdravstvena skupnost ima svoj pečat: ,,Komunalna skupnost zdravstvenega varstva Velenje".
23'.
Statut zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti morajo biti sprejeti v 6 mesecih po uveljavitvi tega sporazuma". Do sprejema statuta zdravstvene skupnosti in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne določbe in splošni akti začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi zdravstvene skupnosti.
Zdravstvena skupnost in njeni organi morajo biti konstituirani do 31. 12. 1974.
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani zdravstvene skupnosti v več kot polovici njihovih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in podpišejo pooblaščeni organi ter potrdi skupščina občine Velenje.
Samoupravni sporazum se objavi v uradnem listu SRS in uradnem
vestniku občine Velenje in velja 8. dan po objavi.
Številka:
Datum:
Naziv organizacije oziroma skupnosti	Podpis
Izvršni svet občinske skupščine Velenje, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR o razmejitvi območij in zadev skupnega odločanja o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena
1. člen
Komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini Velenje so vse dejavnosti v zvezi z:
-	oskrbo naselij z vodo,
-	odvajanjem odplak in atmosferskih voda (kanalizacija),
-	vzdrževanjem javne razsvetljave, oskrbo naselij s toplotno energijo,
-	vzdrževanjem čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti in odpadkov ter vzdrževanjem javnih sanitarij (javna snaga),
-	vzdrževanjem ulic, trgov in cest,
-	urejanjem in vzdrževanjem javnih parkov, nasadov in zelenic,
-	stavbnimi zemljišči, -javnimi kopališči in igrišči,
-	urejanjem in vzdrževanjem pokopališč ter pogrebno dejavnostjo,
-	dimnikarskimi storitvami,
-	javnimi tržnicami in
-	organiziranjem ter vzdrževanjem javnih parkirišč.
■ 2. člen
Delovni ljudje in občani kot uporabniki komunalnih storitev soodločajo na področju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena zlasti o naslednjih zadevah (zadeve skupnega odločanja):
1.	o programih razvoja posameznih komunalnih dejavnostih in o letnih planih dela komunalnih organizacij;
2.	o investicijah v komunalne objekte in naprave ter o njihovem financiranju;
3.	o splošnih pogojih poslovanja komunalnih organizacij;
4.	o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije;
5.	o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju TOZD v sestavi komunalne organizacije kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno OZD ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji;
6.	o razpolaganju s komunalnimi objekti in napravami;
7.	o cenah in tarifah za komunalne storitve;
8.	o standardih za posamezne komunalne storitve;	. '
9.	o vrstnem redu zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah v primeru, če zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljevati vseh potreb;
10.	o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij;
11.	o.statutih komunalnih organizacij;
12.	o drugih vprašanjih-določenih s tem družbenim dogovorom.
3.	člen
Podpisniki tega družbenega dogovora se dogovorijo, da se za območja in zadeve, ki posegajo v življenje in delo večih uporabnikov oziroma krajevnih skupnosti ustanovi Samoupravna interesna komunalna skupnost (dalje SIKS); o zadevah, ki pokrivajo le posamezno krajevno skupnost pa soodločajo delovni ljudje neposredno v krajevnih skupnostih. V določenih zadevah, ki so navedene v tem družbenem dogovoru pa soodloča tudi občinska skupščina.
4.	člen
Glede na določilo prejšnjega člena spada v-pristojnost soodločanje SIKS:
1.	Vodovod Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, za območja, ki se oskrbujejo z vodo iz teh vodovodov;
2.	Toplovod Velenje, za območje, ki ga napaja;
3.	vse asfaltirane lokalne ceste na območju občine Velenje;
4.	mestne ulice v ožjem centru in I. coni, ki je določena za pobiranje prispevka za uporabo mestnih zemljišč;
5.	javni parki in zelenice v mestu Velenju; >
6.	Rekreacijski center Velenje;
7.	pogrebna dejavnost centralnega pokopališča Podkraj;
8.	dimnikarstvo na območju cele občine;
9.	centralna javna tržnica v Velenju;
10.	odvoz smeti in odpadkov (javna snaga) po posebnem odloku SOB Velenje;
11.	pomembnejše avtobusno postajališče Velenje in javna parkirišča v Velenju;
12.	urejanje stavbnih zemljišč.
5.	člen
Zadeve' o katerih neposredno soodločajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih so:
1.	krajevni vodovodi;
2.	neasfaltiranelokalne ceste, krajevne ceste in poti;
3.	javni parki in zelenice, ki niso v pristojnosti SIKS;
4.	krajevna pokopališča;
10.
Sredstva za zdravstveno varstvo morajo biti usklajena s programi zdravstvenega varstva, o čemer se sporazumevajo za območje zdravstvene skupnosti uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, pri čemer se zagotovi izvajalcem zdravstvenega varstva enak družbeni ekonomski položaj, kot drugim delovnim ljudem in ustrezen razvoj zdravstvene dejavnosti. Pri sprejemanju programa mora zagotoviti zdravstvena skupnost delovnim ljudem uporabnikom vpogled v oblikovanje lastnega dohodka in dohodka organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti.
Program zdravstvenega varstva za območje zdravstvene skupnosti mora biti vsklajen (njegov del) s programom zdravstvenega varstva regionalne zdravstvene skupnosti oz. republiškim programom zdravstvenega varstva in z družbeno dogovorjenimi merili družbeno političnih skupnosti. Zdravstvena skupnost in enote zdravstvene skupnosti si v svojem programu lahko zagotovijo tudi dodatne oblike, obseg in naloge s katerim se izpolnjuje zdravstveno varstvo občanov.
i ■
11.
Zdravstvena skupnost zagotavlja vslej najmanj tiste pravice, ki so določene z mednarodnimi sporazumi, katere je ratificirala SFR Jugoslavija, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
12,
Zdravstveno skupnost upravljajo delovni ljudje - uporabniki zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci) in izvajalci zdravstvenega varstva v skupščini in v zborih delegatov. Skupščino in zbora delegatov sestavljajo delegati, poslani iz delegacij, katere so delovni ljudje izvolili po načelih delegatskega sistema v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Razmerja, obveznosti in odgovornosti delegata v samoupravni delegaciji in skupnosti, ki ga je izvolila, določajo njeni samoupravni akti.
13-
Skupščino zdravstvene skupnosti sestavljajo delegati zavarovancev v zboru uporabnikov in zdravstvenih delavcev v zboru izvajalcev zdravstvenega varstva.
Zbora delegatov odločata enakopravno predvsem o:
-	finančnem načrtu in zaključnem računu zdravstvene skupnosti,
-	osnovah in merilih za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva,
-	programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti,
-	družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki jih sklepa zdravstvena skupnost in
-	poslovniku skupščine zdravstvene skupnosti.
Zbora delegatov sta samoupravna organa skupščine in enakopravno imenujeta druge organe skupščine.
Način skupnega ali samostojnega odločanja zbora delegatov o drugih vprašanjih določa poslovnik skupščine in statut zdravstvene skupnosti. Vsak zbor lahko o zadevah iz lastne pristojnosti organizira javno razpravo svojih delegatov v organizacijah, ki so jih delegirale.
Kadar zbor delegatov pri enakopravnem odločanju tudi o ponovnem sklepanju ne sprejme enake odločitve, ravna skupščina po usklajevalnem postopku, ki ga določa njen poslovnik.
14.
skupščine" °r8an Uprav,janja zdravstvene skupnosti je predsedstvo
Predsedstvo skupščine sestavljajo predsednik skupščine, oba predsednika zborov delegatov, ki sta hkrati podpredsednika skupščine, ter ustrezno število njihovih namestnikov, in delavec, ki opravlja posle individualnega poslovodnega organa.
Pooblastila in obveznosti predsedstva skupščine in njegovih članov določa poslovnik skupščine.
Zbora delegatov izvolita člane delavske kontrole zdravstvene skupnosti po določbah njenega statuta.
Skupščina ima izvršilni odbor, katerega sestav in naloge se določijo v statutu zdravstvene skupnosti.
15.
Administrativne, finančne in druge strokovne zadeve opravlja za zdravstveno skupnost in njene samoupravne, organe strokovna služba, katere sestav, naloge in vodstvo določi skupščina s posebnim sklepom v skladu s statutom.
Strokovna služba se organizira v delovni skupnosti, ki se upravlja po svojih organih v skladu z ustavo, zakoni, statutom zdravstvene skupnosti in ustanovitvenim sklepom skupščine. Skupščina lahko prenese opravljanje posameznih zadev iz i. odst. tega člena s svojim sklepom na strokovno službo regionalne zdravstvene skupnosti.
16.
Zdravstvena skupnost določi s statutom:
-	pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti zavarovancev, zavarovanih oseb in drugih upravičencev do zdravstvenega varstva,
-	natančnejše pogoje za pravice iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom in njihov obseg,
-	način in postopek za uveljavljanje pravic,
-	organizacijo in organe zdravstvene skupnosti ter njihove pristojnosti in naloge,
-	organizacijo, naloge in pristojnosti delavske kontrole.
-	organizacijo in način javnega obveščanja članov zdravstvene skupnosti o njenem delu in o delu njene službe,
-	organizacijo, naloge in obveznosti strokovne službe ter
-	ostale določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti zdravstvene skupnosti in njenih članov.	'
«
17.
Zdravstvena skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi sprejetih programov in načrtov v okvirih, določenih z zakonitimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Skladno z določbami iz 1. odst. tega člena podrobneje določi v statutu in splošnih aktih obseg pravic zavarovanih oseb in drugih upravičencev do zdravstvenega varstva, način njihovega uveljavljanja in pravnega varstva.
18.
Skupščina zdravstvene skupnosti je dolžna obravnavati predloge in zahteve enot zdravstvene skupnosti.
/
19.
/
Zdravstvena skupnost je članica zveze zdravstvenih skupnosti SR Slovenije in po njej zveze zdravstvenih skupnosti Jugoslavije. Člani zveze zdravstvenih skupnosti SR Slovenije določijo s samoupravnim sporazumom organizacijo in delo zveze skupnosti, oblikovanje in konstituiranje njenih organov ter razmerja med zvezo
skupnosti in njenimi člani. •
20.
Zdravstvena skupnost enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine občine Velenje kot to določa statut občine Velenje. Zdravstveno skupnost obvezujejo pri tem stališča in smernice, ki jih sprejme skupščina regionalne zdravstvene skupnosti. V zdravstveni skupnosti se . zagotavlja posebni družbeni interes po družbeno političnih skupnostih v skladu z ustavo in zakonom.
21. i
Zdravstvena skupnost se zdhižuje z drugimi zdravstvenimi skupnostmi na način in postopku, po kakršnem je bila ustanovljena.
22.
Zdravstvena skupnost je pravna oseba in je registrirana pri okrožnem gospodarskem sodišču, pristojnem po kraju njenega sedeža.
17.
Strokovne, finančne in administrativne naloge opravlja strokovna služba skupnosti. Njen položaj in naloge se določijo s statutom skupnosti.
Poglavitne naloge strokovne službe so:
-	pripravlja analize, informacije in druga gradiva, ki so pomembna za člane in organe skupnosti;
-pripravlja osnutke splošnih aktov skupnosti, merilalza delitev sredstev;
-	opravlja strokovne, finančne, administrativne, tehnične in druge posle za potrebe skupnosti in po dogovoru ter v skladu s programom tudi za ostale interesne skupnosti.
Osnova delovanja strokovne službe je delovni program, ki ga sprejme skupščina.
Strokovno službo vodi tajnik skupnosti.
Strokovna služba je za svoje delo neposredno odgovorna izvršnemu odboru skupnosti.
v
18.
Strokovna služba se lahko združi s službami drugih samoupravnih interesnih skupnosti v skupno strokovno službo. Medsebojna razmerja skupne strokovne službe in porabnikov uslug te službe, se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom vseh zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti. Sklep o skupni strokovni službi sprejme skupščina skupnosti na predlog izvršnega odbora z ekonomsko - tehnično utemeljitvijo o združitvi in v soglasju vseh zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti.
19.
Nadzor nad delom organov upravljanja in delom strokovne službe opravlja odbor samoupravne kontrole (nadzorni odbor), ki ga volijo delegacije uporabnikov in izvajalcev. Odbor samoupravne kontrole ima predsednika in 6 članov. Njegove naloge se določijo s statutom.
20.
Skupnost je pravrja oseba.
21.
Delo skupnosti je javno. S tem skupnost uresničuje svojo vlogo in daje poudarka vzgoji in izobraževanju kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Skupščina in drugi organi skupnosti (izvršni odbor, komisije in odbori ter strokovna služba) so dolžni obveščati vse člane skupnosti, skupščino občine Velenje, vodstva družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju programov in o uporabi sredstev za uresničevanje teh programov. Skupščina je dolžna najmanj enkrat letno poročati Skupščini občine Velenje o svojem delu, izvajanju politike ria področju vzgoje in izobraževanja ter o porabi sredstev in nastalih problemih pri uresničevanju programov. Skupščina skupnosti in njeni organi so dolžni obravnavati priporo-
čila in mnenja občinske skupščinein obveščati občinsko skupščino o svojih stališčih.
22.
S statutom skupnosti se uredijo bistvena vprašanja za delovanje skupnosti:
-	organizacija skupnosti,
-	delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in njenih organov,
-	volitve v organe skupnosti,
-	način odločanja o organih skupnosti,
-	upravljanje z združenimi sredstvi,
-	nadzor nad poslovanjem in delovno področje organa samouprav-nekontrole,
-	način delovanja, položaj in delovno področje strokovne službe,
-	način obveščanja javnosti in članov skupnosti ter članov organov upravljanja skupnosti,
-način sodelovanja in dogovarjanja z drugimi izobraževalnimi skupnostmi, drugimi interesnimi skupnostmi, Skupščino občine Velenje in njenimi organi, družbeno-političnimi organizacijami in društvi,
-	pogoje za organiziranje temeljnih enot v skupnosti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja, njihovo delovno področje in pristojnosti,
-	ter druga določila pomembna za delo skupnosti.
Statut skupnosti in drugi splošni akti morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega sporazuma.
23.
Skupnost in njeni organi se morajo konstituirati do 31. 12. 1974. Z ustanovitvijo prevzema skupnost vse obveznosti, odgovornost in pravice dosedanje Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje po stanju na dan 31. decembra 1974.
Priprave na ustanovitev skupnosti po tem sporazumu opravi izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje na osnovi tega sporazuma in zakona.
24.
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo člani skupnosti v enakem besedilu in se objavi v Uradnem glasilu občine Velenje. Člani, ki pristopajo k sporazumu po 31. 12. 1974 prevzemajo vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz tega sporazuma od dne, ko je stopil sporazum v veljavo.
25.
Seznam članov je sestavni del tega sporazuma.
Številka: 322/74-1 Datum:......12. 1974
NAZIV TOZD oz. ČLANA SKUPNOSTI	PODPIS
■ r
Na podlagi 53., 54., 57., 135. do 138. člena Ustave SR Slovenije, skladno z določili zakona o samoupravnih interesnih kulturnih skupnosti (1. in 4. člen) ter v skladu s 4. načelom in s 44., 45., 50., 62., 63. členom statuta občine Velenje sklenejo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci in drugi delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov in delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti, ter delovni ljudje v društvih in tisti, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kulturne dejavnosti.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne kulturne _skupnosti Velenje_
1. člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost) določa:
—	delovno področje skupnosti;
—	upravljanje skupnosti in strukturo njenih organov;
—	način odločanja v skupnosti;
—	pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov skupnosti;
—	pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov;
—	način nadzora članov skupnosti nad delom organov in strokovne Službe skupnosti ter način oblikovanja in delovanja samoupravne kontrole;
—	razmerja med skupščino skupnosti in skupščino občine;
—	razmerja med skupnostjo Velenje in Kulturno skupnostjo Slovenije;
—	razmerja in sodelovanje z drugimi kulturnimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
—	sredstva skupnosti.	,
2. člen
Kulturna skupnost Velenje je pravna oseba z sedežem v Velenju.
3. člen
Delovni ljudje, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje združeni v organizacijah združenega dela na področju kulturnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: kulturni zavodi) ustanovijo kulturno skupnost občine Velenje z namenom, da bi prek nje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju kulture. V skupnosti delovni ljudje, združeni v TOZD in občani, združeni v krajevnih skupnostih uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v kulturnih zavodih, z delovnimi ljudmi v društvih, ki opravljajo kulturne dejavnosti, in z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kulturne dejavnosti, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja vseh oblik kulturne dejavnosti, sprejemajo programe, združujejo sredstva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področju kulture. Zato skupnost opravlja predvsem tele naloge:
-	načrtuje in skrbi za celovit razvoj kulture po načelih socialističnega samoupravljanja in humanizma v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora;
-	skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi;
-	ustvarja možnosti za usklajeno kulturno življenje delovnih ljudi mesta in vasi;
-	spodbuja kulturno vzgojo v sodelovanju z družbeno političnimi, vzgojnimi in znanstvenimi dejavniki;
-	organizira dogovarjanje v programu in financiranju kulturnih dejavnosti;
—	skrbi za zagotavljanje sredstev za izvajanje programov temeljne dejavnosti, investicij in investicijsko vzdrževalnih del, upravlja s temi sredstvi in določa pogoje za njihovo uporabo;
—	spodbuja zbiranje sredstev za dodatno financiranje kulturnih dejavnosti;
—	opravlja družbeni in strokovni nadzor nad izpolnjevanjem svojega programa ter ukrepa v primeru neopravljenega ali slabo opravljenega dela;
—	ustanavlja in predlaga združevanje oziroma ukinitev kulturnih zavodov;
—	skrbi za štipendiranje in usposabljanje kadrov na področju kulture;
—	spodbuja kulturno ustvarjalnost, nagrajuje in daje priznanja /.a kvalitetne, umetniške in kulturno znanstvene dosežke;
—	podpira raziskovalno delo, ki je povezano s kulturnimi dejavnostmi;
—	spodbuja ustanavljanje žarišč kulturnega ustvarjanja in kulturnega življenja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnili skupnostih;
—	skrbi za varstvo kulturne dediščine;
—	organizira dogovarjanje z drugimi kulturnimi in ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in sodeluje pri tem dogovarjanju ter pri ustanavljanju skupnih organov;
—	skrbi za obveščanje o svojem delu;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
—	sodeluje z drugimi kulturnimi skupnostmi pri načrtovanju razvoja kulture v Sloveniji;
-razvija s stike s Slovenci zunaj SR Slovenije in SFR Jugoslavije;
—	povezuje slovenske kulture s kulturami narodov in narodnosti Jugoslavije in drugih narodov ter skrbi za uveljavljanje slovenske kulture v svetu.
4.	člen
Skupnost opravlja svoje naloge na podlagi večletnih in letnih programov razvoja kulturne dejavnosti, usklajenih s plani družbenoekonomskega razvoja občine in republike.
Z razvojnimi programi zagotavlja dolgoročno in stabilno zadovoljevanje osebnih in skupnih kulturnih potreb.
5.	člen
Za kulturno dejavnost štejejo vse oblike ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter varstva kulturne dediščine. To so dejavnosti, ki jih opravljajo organizacije združenega dela, kulturne organizacije, zveze, združenja in druge delovne skupine ter posamezni ustvarjalci in poustvaijalci na področju kulturnih dejavnosti, določenih z zakoni.
6.	člen
Stalni organi skupnosti so: skupščina, izvršni odhor, odbor samoupravne kontrole ter strokovni odbori ter komisije. Skupnost lahko ustanovi občasne organe za izvajanje posameznih nalog.
Na podlagi 58. člena Ustave SRS in 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni Ust SRS štev.. .. /74) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so last občanov, drugi ljudje v samostojnih poklicih in kmetje — v svojih skupnostih in združenjih, začasno nezaposleni delavci v skupnosti za zaposlovanje in uživalci pokojnin in invalidskih dajatev po organih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugi delovni ljudje v društvih in občani v krajevnih skupnostih v občini Velenje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi in o medsebojnih razmerjih v
občinski zdravstveni skupnosti Velenje
i.
V	občinski zdravstveni skupnosti Velenje (v nadaljnjem besedilu: Zdravstvena skupnost) se združujejo delovni ljudje uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva, da si v njej s svobodno menjavo dela in z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo in socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti.
2
Delovni ljudje in občani se v zdravstveni skupnosti lahko organizirajo v enotah zdravstvene skupnosti za posamezne organizacije združenega dela ali za območja krajevnih skupnosti ob pogojih in s pravicami kot jih določa statut zdravstvenih skupnosti, zlasti zaradi čimbolj neposrednega uresničevanja samoupravljanja in zagotovitve posebnih ali dodatnih oblik zdravstvenega varstva.
3.
Z neposrednim zdravstvenim varstvom si občani in delovni ljudje v zdravstveni skupnosti zagotavljajo:
nujno zdravniško pomoč,
-	splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje ter zdravljenje na domu,
-	specialistično zdravljenje,
-	zdravila,
-	bolnišnično zdravljenje in oskrbo,
-	zobno nego,
-	prevoze z reševalnimi vozili,
-	preglede in posege za ohranitev zdravja in ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni (cepljenja),
-	stalno zdravstveno varstvo otrok, mladine in žensk v zvezi z materinstvom,
-	zdravstveno rehabilitacijo,
-	organizirano zdravstveno vzgojo in prosveto,
-	nego bolnika na domu.
Ob pogojih, ki jih določa statut, si delovni ljudje v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi:
-	zobotehnično pomoč in zobna protetična sredstva,
-	proteze, ortopedske n druge pripomočke ter
-	zdravljenje in rehabilitacijo v naravnih zdraviliščih.
Neposredno zdravstveno varstvo iz 1. odst. tega člena zagotavljajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti, če ni zagotovljeno po posebnih predpisih ali po mednarodnih sporazumih, katere je ratificirala SFR Jugoslavija.
4.
V	zvezi z delom si delovni ljudje ob sodelovanju organizacij združenega dela in zasebnih delodajalcev v zdravstvenih skupnosti zagotavljajo tudi:
—	preventivne zdravstvene preglede,
—	zdravstveno varstvo pri delu,
—	ukrepe za varstvo zdravega delovnega okolja,
—	ukrepe za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu,
—	ukrepe za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo ter
—	posebno zdravstveno varstvo za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo.	'	r
Med bivanjem v tujini imajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti pravico do zdravstvenega varstva ob pogojih, ki jih določa statut.
6.
V zvezi z boleznijo, poškodbo, porodom in smrtjo si delovni ljudje v zdravstveni skupnosti ob pogojih, ki jih določijo s splošnim aktom zagotavljajo tudi:
—	nadomestilo osebnega dohodka med zadržanostjo z dela,
—	povračila potnih stroškov ter
—	povračila pogrebnih stroškov in posmrtno pomoč.
7.
Pravice iz 3. do 6. člena si zagotavljajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti:
1.	s prispevki:
—	iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost,
—	organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnostr,
—	skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	skupnosti za zaposlovanje,
—	družbeno političnih skupnosti in
—	drugimi prispevki;
2.	s povračili po mednarodnih sporazumih;
3.	s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
8.
S samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev iz 7. člena si zdravstvena skupnost zagotavlja rizično sposobnost, ki jo uresničuje v regionalni zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: Regionalna zdravstvena skupnost) in v zvezi zdravstvene skupnosti SR Slovenije.
9.
Z združevanjem sredstev v regionalni zdravstveni skupnosti in v zvezi zdravstvenih skupnosti SR Slovenije si zagotavljajo delovni ljudje tudi skladen razvoj teritorialne razporejenosti organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti, njihove zmogljivosti, sodoben razvoj zdravstvene vede in dejavnosti ter strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev.
1 i
člane skupnosti, skupščine občine in družbeno-politične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev za šocialno skrbstvo.
19. člen
Skupnost je dolžna da najmanj enkrat letno poroča skupščini občine o svojem delu, izvajanju politike na področju socialnega skrbstva in porabi sredstev za socialno politiko. Skupščina skupnosti in njeni organi obravnavajo priporočila in mnenja občinske skupščine ter obveščajo občinsko skupščino o sprejetih sklepih v tej zvezi.
Skupščina skupnosti odloča enakopravrio s pristojnimi zbori skupščine občine o tistih vprašanjih socialnega skrbstva, kijih določa statut skupščine občine.
iv. prehodne in končne določbe
20. člen
Prvo sejo skupščine skupnosti skliče iniciativni odbor, ki ga je imenovala skupščina občine.
Iniciativni odbor vodi delo skupščine do njenega konstituiranja.
21.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlagajo člani skupnosti socialnega skrbstva.
22.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj 3/4 pooblaščenih podpisnikov, članov skupnosti socialnega skrbstva. Samoupravni sporazum začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje potem, ko gaje potrdila skupščina občine.
7.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščina skupnosti ima dva zbora:
-	zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti, delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavcev in drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov in
-	zbor delegatov delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter društev in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo kulturne dejavnosti, ter delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kulturne dejavnosti. Skupščina skupnosti soodloča s pristojnimi zbori skupščine občine Velenje o vprašanjih in na način, določen s statutom občine. Skupščina skupnosti voli delegate za skupščino kulturne skupnosti Slovenije.
8.	člen
Skupščina šteje 73 delegatov, kijih delegirajo: v zbor delegatov krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti ter delavcev in drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov:
-	temeljne organizacije združenega dela - gospodarstvo 30 delegatov;
-	temeljne organizacije združenega dela - negospodarstvo 10 delegatov;
-	krajevne skupnosti 15 delegatov.
V zbor delegatov delavcev, organizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti, delegirajo:
-	knjižnica Velenje	1 delegata
-	muzej Velenje	(	1 delegata
-	kinopodjetje	1 delegata
-	rudarska godba Velenje	1 delegata
-	delavska godba ,.Zarja" Šoštanj	1 delegata
-	pevski zbor.„Kajuh" Šoštanj	1 delegata
-	šaleška folklorna skupina	1 delegata
-	dekliški zbor gimnazije Velenje	1 delegata
-	amatersko gledališče-Velenje	1 delegata
-	amatersko gledališče Pesje	1 delegata
-	KUD Ivan Cankar Velenje	1 delegata
-	KUD Anton Aškerc Velenje	1 delegata
-	prosvetno društvo Šmartno ob Paki	1 delegata
-	prosvetno društvo Šentilj	1 delegata
-	prosvetno društvo Topolšica	1 delegata
-	kinoklub Gorenje	1 delegata
-	klub šaleških likovnikov	1 delegata
-	VIZ Velenje	'	l delegata.
9. člen
Skupščina skupnosti sklepa na sejah, kjer oba zbora sklepata in odločata enakopravno. Sklep je sprejet, če je v vsakem zboru posebej zanj glasovala večina prisotnih delegatov. Oba zbora enakopravno sprejmeta statut, finančni načrt, zaključni račun, poslovnik o delu skupščine in drugih organov skupnosti, druge zadeve, o katerih zbora na zasedanju skupščine odločita, da bosta sklepala skupaj, če ni drugače določeno s statutom. V primerih različnih stališč zborov se pred glasovanjem o sklepu izvede postopek usklajevanja, določen s poslovnikom skupščine.
10. člen	i
Skupščina izvoli na svoji prvi seji:
—	predsednika in namestnika predsednika skupščine;
—	predsednika in namestnika predsednika zborov;
—	izvršni odbor;
—	delegate za kulturno skupnost Slovenije;
—	imenuje tajnika štrokpvne službe in
—	opravlja še druge naloge, določene z zakonom in statutom.
11. člen
Skupščina skupnosti je za svoje delo odgovorna članom skupnosti.
12.	člen
Izvršilne zadeve skupščine skupnosti opravlja 11 članski izvršni odbor, ki ga izvoli skupščina praviloma izmed delegatov in pri tem primerno upošteva sestavo skupščine. Za svoje delo je odgovoren skupščini. Za opravljanje določenih posebnih nalog lahko skupščina skupnosti ustanovi stalne ali občasne strokovne odbore in komisije, ki so sestavljeni iz profesionalnih in amaterskih delavcev ter poznavalcev določenega kulturnega področja. Njihovo število in pristojnosti določa statut skupnosti.
13.	člen	t
Strokovne, finančne, administrativne in tehnične naloge opravlja strokovna služba skupnosti. Njen položaj in naloge se določijo s statutom. Strokovno službo vodi tajnik skupnosti.
14.	člen
V pristojnost skupščine sodi:
—	dogovarjanje z občinsko skupščino, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in TOZD o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo;
—	samoupravno sporazumevanje s TOZDI in krajevnimi skupnostmi o združevanju sredstev za uresničevanje nalog skupnosti;
—	sprejemanje statuta, poslovnika o delu organov skupnosti in drugih splošnih aktov;
—	sprejemanje večletnih in letnih programov, finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti;
—	določanje načel in meril za notranjo delitev sredstev skupnosti in odločanje o razdelitvi sredstev skupnosti;
—	odločanje o ustanovitvi kulturnih zavodov, kijih ustanavlja;
—	soodločanje z občinsko skupščino o ustanavljanju in ukinitvi kulturnih zavodov;
—	odločanje o kadrovski in investicijski politiki;
—	obravnavanje in sprejemanje poročil o delu organov skupnosti;
—	odločanje o združevanju sredstev skupnosti s sredstvi drugih skupnosti ali organizacij za financiranje nalog, ki so skupnega pomena;	'
—	odločanje o najemanju in dajanju posojil ter določanju pogojev za to; .
—	izvolitev predsednika skupščine in njegovega camestnika, predsednikov zborov ter predsednika in članov izvršnega odbora;
—	imenovanje tajnika skupnosti po predhodnem soglasju skupščine občine;
—	izvolitev delegacije v skupščino kulturne skupnosti Slovenije;
—	obravnavanje dela svojih delegacij v kulturni skupnosti Slovenije;
—	izvajanje vseh drugih nalog, določenih z zakoni in statutom skupnosti.
15.	člen
Izvršni odbor je izvršni organ skupščine skupnosti in je odgovoren za izvajanje njenih sklepov. Izvršni odbor opravlja zlasti tele naloge:
—	oblikuje predloge statuta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, programa dela, finančnega načrta in zaključnega računa ter poročila o delu organov in služb skupnosti in jih predlaga skupščini v razpravo in odločanje;
—	spremlja in nadzoruje izvrševanje programa skupnosti in finančnega načrta;
—	razpolaga s sredstvi skupnosti v mejah finančnega načrta; sklepa pogodbe z uporabniki sredstev skupnosti v skladu z merili
in programsko usmeritvijo skupščine;
—	navezuje in utrjuje stike z drugimi organi in organizacijami ter z drugimi kulturnimi skupnostmi;
—	ustanavlja komisije in občasne organe skupnosti ter imenuje njihov sestav;
.— usklaja delo odborov, komisij in občasnih organov skupnosti in obravnava njihova poročila;
—	nadzoruje in usmerja delo strokovnih služb, ki opravljajo naloge za skupnost Velenje;
—	predlaga skupščini skupnosti najemanje posojil in drugih virov in dajanje posojil iz sredstev skupnosti;
—	imenuje člane ali del članov uredniških odborov publikacij, katerih založnik in izdajatelj je skupnost sama ali skupaj z drugimi skupnostmi oz. organizacijami;
/h
1
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina. Mandat članov izvršnega odbora traja 4 leta.
16.	člen
Odbor samoupravne kontrole je organ notranjega nadzora skupnosti, zato so mu vsi organi skupnosti dolžni posredovati poročila in podatke.
Odbor ima predvsem tele naloge:	>-------
—	nadzoruje zakonitost poslovanja organov skupnosti;
—	preverja skladnost porabe sredstev skupnosti z merili in programom skupnosti;
—	uporablja podatke strokovnih služb skupnosti in SDK;
—	daje skupščini v obravnavo ugotovitve in dokumentacijo;
—	sodeluje z družbenim pravobranilstvom samoupravljanja in javnim tožilstvom.	1
Odbor ima predsednika in 6 članov. Volijo ga delegacije uporabnikov in izvajalcev.
17.	člen
Delegati v skupščini:
-sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so jih izvolile, upoštevaje pri tem interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe;
—	redno poročajo delovnim ljudem in občanom o svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o delovanju skupnosti, stališčih in sklepih njenih organov ter o svojem delu;
—	imajo pravico in dolžnost predlagati samoupravne akte in sprožiti vprašanja z delovnega področja skupnosti, predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega odbora, odborov, strokovnih centrov in komisij ter na delo strokovne službe;
—	imajo pravico in dolžnost zahtevati od organov skupnosti in njene strokovne službe ter od temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih so bili delegirani, podatke, ki so jim potrebni za njihovo delo v skupnosti;
—	so dolžni spremljati aktualne probleme kulturnih dejavnosti in sodelovati pri delu organov, v katere so izvoljeni.
Mandat delegatov v organih skupnosti traja 4 leta.
18.	člen .
Delegiranje delegatov v skupščino kulturne skupnosti se opravi po določbah zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Podrobnejše določbe o delegiranju vsebuje statut skupnosti.
19.	člen
Skupnost je soustanovitelj Kulturne skupnosti Slovenije. Ustanoviteljske pravice, dolžnosti in odgovornosti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije.
20.	člen
Naloge in obveznosti delegatov skupnosti v organih Kulturne skupnosti Slovenije, kakor tudi naloge organov kulturne skupnosti v razmerju do Kulturne skupnosti Slovenije so opredeljene s statutom skupnosti in poslovnikom skupščine skupnosti.
21.	člen
Za uresničevanje nalog svojega področja združuje skupnost sredstva:
—	iz prispevkov od bruto OD zbranih na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih, delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in med kulturno skupnostjo po doseženi vskladitvi v skupščini občine;
—	iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbeno politične skupnosti;
—	iz sredstev, kijih občani prostovoljno dajejo skupnosti;
—	iz sredstev samoprispevka;
—	iz solidarnostno združenih sredstev kulturnih skupnosti, iz sredstev Kulturne skupnosti Slovenije, zbranih za skupno dogovorjene kulturne programe.
22.	člen
Sredstva za uresničevanje programa kulturne skupnosti Slovenije združuje kulturna skupnost Velenje po merilih, ki jih sprejme skupščina Kulturne skupnosti Slovenije.
23.	člen
Skupnost lahko nakazuje sredstva za izvedbo programa samo na podlagi pogodb. Pogodbe določajo program, višino sredstev, rok za izvedbo, arbitražni postopek in sankcije.	>
24.	člen
Na podlagi tega sporazuma sprejme skupnost svoj statut.
25.	člen
S statutom skupnosti se uredijo bistvena vprašanja za delovanje skupnosti:
—	organizacija skupnosti;
—	delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in njenih organov;
—	volitve v organe skupnosti;
—	način odločanja o organih skupnosti;
—	upravljanje z združenimi sredstvi;
—	nadzor nad poslovanjem in delovno področje organa samoupravne kontrole;
—	način delovanja, položaj in delovno področje strokovne službe;
—	način obveščanja javnosti in članov skupnosti ter članov organov upravljanja skupnosti;.
—	način sodelovanja in dogovarjanja z drugimi kulturnimi skupnostmi, drugimi interesnimi skupnostmi, skupščino občine Velenje in njenimi organi, družbeno političnimi organizacijami in društvi;
—	pogoje za organiziranje temeljnih enot v skupnosti za posamezna področja kulture, njihovo delovno področje in pristojnosti;
—	ter druga določila, pomembna za delo skupnosti.
26.	člen
Z ustanovitvijo prevzema skupnost vse obveznosti, odgovornost in pravice dosedanje temeljne kulturne skupnosti Velenje po stanju na dan 31. decembra 1974.
Priprave za ustanovitev skupnosti po tem sporazumu opravi izvršni odbor temeljne kulturne skupnosti Velenje.
27.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo člani skupnosti v enakem besedilu, ko ga potrdi Skupščina občine Velenje in 8 dni po objavi v uradnem glasilu občine Velenje.
Člani, ki pristopajo k sporazumu po 31. 12. 1974, prevzemajo vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz tega sporazuma od dne, ko je stopil sporazum v veljavo.
28."	člen
Seznam članov je sestavni del tega sporazuma.
NAZIV TOZD oz. ČLANA SKUPNOSTI	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI
skupnostih, v samoupravnih organizacijah in skupnostih socialnega skrbstva delovni ljudje odločajo o programu socialnega skrbstva, o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, o višini stopenj prispevkov za socialno skrbstvo, sklepajo o tem samoupravne sporazume ter obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega programa ter o delu skupnosti socialnega skrbstva.
10.	člen
Skupnost socialnega skrbstva ima skupščino.
Določene izvršilne naloge poveri skupščina izvršilnemu odboru, organu socialnega skrbstva za opravljanje javnih pooblastil in drugim organom skupščine ter tajniku.
11.	člen
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: skupščina) ima dva zbora:
-	zbor delegatov delavcev združenih v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegatov občanov in delovnih ljudi organiziranih v krajevnih skupnostih (zbor uporabnikov) in
-	zbor delegatov delavcev, ki delajo v organizacijah socialnega skrbstva (zbor izvajalcev).
12.	člen
Skupščina ima 71 članov.
1. Zbor uporabnikov ima 55 delegatov:
-	iz temeljnih organizacij združenega dela
-	i/, drugih samoupravnih organizacij negospodarstva
-	iz krajevnih skupnosti
30 delegatov,
10 delegatov, 1 5 delegatov.
II. Zbor izvajalcev ima 16 delegatov:
-	iz strokovne socialne službe	5 delegatov,
-	iz organizacije rdečega križa	1 delegat,
-	iz društva za pomoč duševno nerazvitim osebam
1 delegat,
-	iz društva telesnih invalidov	1 delegat,
-	iz društev upokojencev	,	1 delegat,
-	iz društev prizadetih na vidu in sluhu	1 delegat,
-	iz klubov zdravljenih alkoholikov	1 delegat,
-	iz skupnosti otroškega varstva	1 delegat,
-	iz vzgojno-izobražcvalnih zavodov	1 delegat,
-	iz skupnosti zdravstvenega zavarovanja	1 delegat,
-	iz skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja 1 delegat,
-	iz društva prijateljev mladine	1 delegat.
Mandat delegatov skupščine traja štiri leta.
Izvolitev in odpoklic delegatov se opravlja na način in po postopku, ki ga sprejme občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov, upoštevati pa se morajo določbe zakona o socialnem skrbstvu.
Za ustavnost in zakonitost svojega dela so delegati odgovorni organizacijam, ki so jih volile v skupščino skupnosti. Delegati skupščine so se dolžni posvetovati s svojimi organizacijami o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina, ter ji posredovati stališča svoje organizacije.
13.	člen
Vsak delegat v skupščini ima pravico dajati pobude za obravnavo vprašanj s področja dela skupščine, predlagati ustrezne rešitve, zastavljati vprašanja skupščini, izvršnemu odboru in tajniku skupnosti.
14.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča enakopravno na skupnem zasedanju obeh zborov:
-	sprejema statut in druge splošne akte,
-	ugotovi sprejem programa razvoja socialnega skrbstva in skrbi za njegovo izvršitev,
-	sprejema programe in načrte dela skupnosti,
-	sprejema finančni načrt in zaključni račun,
-	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	sprejema poslovnik o svojem delu in delu njenih organov,
—	določa načela in merila za delitev in uporabo sredstev, s katerimi razpolaga,
—	odloča o združevanju sredstev skupnosti,
—	upravlja s sredstvi, ki pripadajo skupnosti,
—	obravnava problematiko socialnega skrbstva na svojem območju,
—	daje pobudo za sodelovanje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in organi o vprašanju skupnega pomena,
—	obravnava pripombe, mnenja in priporočila občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij in jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih,
—	daje pobude za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva,
—	daje pobude in odloča o ustanavljanju cengerov oziroma služb za socialno delo ter socialnih zavodov ter drugih organizacij, na področju socialnega skrbstva,
—	voli in odpokliče člane organov skupščine ter predsednika in namestnika predsednika skupščine,
—	imenuje in razrešuje tajnika ter člane občasnih teles,
—	voli delegacijo za skupščino družbeno-politične skupnosti,
—	voli delegate za skupščino zveze skupnosti po načelu enakopravne zastopanosti obeh zborov ter
—	opravlja še druge naloge določene z zakonom in statutom skupnosti.
15.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov.
Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov skupščine.
V primeru, če ni doseženo soglasje, oba zbora izvolita skupno komisijo 3 članov, da predloži ustrezno soglasno rešitev. Če do soglasne rešitve tudi v tem primeru ne pride, odloča o tem vprašanju ustrezen zbor skupščine občine. Sklep skupščine občine velja do sprejema ustrezne rešitve v skupščini skupnosti. Skupščina občine začasno uredi tudi vprašanja, ki so bistvena za delo skupnosti socialnega skrbstva in do rešitve ni prišlo v skupščini skupnosti. Taka vprašanja so:
—	program razvoja socialnega skrbstva,
—	finančni načrt
—	določitev stopnje prispevkov za socialno skrbstvo, če do samoupravnega sporazuma ni prišlo,
—	določitev pogojev za dodelitev družbenih denarnih pomoči in višina pomoči, če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma.
16.	člen
Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje 11 članov, ki morajo biti praviloma izvoljeni izmed delegatov obeh zborov. Izvršni odbor izvaja politiko in sprejema druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti:
—	izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupnosti,
—	usmerja dela strokovne službe, odloča o združevanju te z drugimi skupnostmi in to ureja s posebnimi samoupravnimi sporazumi zainteresiranimi skupnostmi,
—	pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov in
—	opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, ki so določene s statutom ali po pooblastilu skupščine.
17.	člen
Organ socialnega skrbstva za opravljanje javnih pooblastil ima 5 članov. Organ socialnega skrbstva opravlja javna pooblastila in odloča po predpisih o socialnem skrbstvu, družinskih razmerjih, usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov ter po drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organu socialnega skrbstva. Ustanovitev in položaj strokovne službe se uredi s statutom skupnosti.
Strokovno službo vodi tajnik skupščine kot njen organ.
18.	člen
Ker je socialno skrbstvo dejavnost posebnega družbenega pomena so skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi dolžni obveščati vse
Na podlagi zakona o socialnem skrbstvu sklenejo delovni ljudje v združenem delu in delovni ljudje iz krajevnih skupnosti skupaj z delavci iz organizacij socialnega skrbstva na območju občine Velenje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o konstituiranju, delovnem področju, organizaciji in načinu dela skupnosti socialnega skrbstva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za uresničevanje svojega osebnega in družbenega interesa za socialno skrbstvo se delovni ljudje iz organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti in iz lcrajevnih skupnosti povezujejo skupaj z delavci v organizacijah socialnega skrbstva v skupnost socialnega skrbstva občine Velenje, daj v njej svobodno menjavajo svoje delo, solidarno združujejo sredstvi, določijo delovne in razvojne programe socialnega skrbstva ter* obseg pravic in način njihovega uresničevanja.
2. člen
Skupnost socialnega skrbstva uresničuje in izvaja rjaloge s področja socialnega skrbstva po sprejetem programu. Za uresničitev programov socialnega skrbstva združujejo delovni ljudje potrebna sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter določajo način uporabe sredstev.
x	3. člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti iz socialnega skrbstva neposredno v svojih organizacijah in v skupnostih socialnega skrbstva prek svojih delegatov.
3. a člen
Za usklajevanje politike na področju socialnega veniji ter za opravljanje tistih nalog, ki teijajo delovnih ljudi se skupnost socialnega skrbstva skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije.
sk;
rbstva v SR Slo-širšo solidarnost povezuje v zvezo
4. člen

V skupnosti socialnega skrbstva delovni ljudje uveE res pri programiranju, izvajanju nalog, samoup upravljanja, gospodarjenju z združenimi sredstvi, z pri drugih medsebojnih razmerjih, pravicah, obve vornostih skupnosti socialnega skrbstva.
javljajo svoj inte-)ravnem načinu : i javnost dela ter znostih in odgo-
II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA
5. člen
Skupnost socialnega skrbstva upošteva pri oblikoval voja in financiranju -socialnega skrbstva splošne in družbene cilje, ki so določeni, z zakonom, dru£l in samoupravnimi sporazumi v občini ter republiki Združena sredstva je skupnost socialnega skrbstvi in racionalno uporabljati.
6. člen
Delovni ljudje uresničujejo v skupnosti socialnega družbene skupnosti na osnovi sprejete politike črtov zlasti tele naloge:
mju politike raz-družbene potrebe toenimi dogovori
dolžna smotrno
skrbstva v imenu in finančnih na-
- j . I
-	skrbijo za razvoj socialnega skrbstva in ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem območju in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva za svoje območje;
-	združujejo sredstva za uresničevanje nalog socialnega skrbstva po tem zakonu in po drugih predpisih ter za krepitev materialne osnove tega skrbstva;
-	razvijajo dejavnost za preprečevanje motenj, ki bi ogrožale in ovirale razvoj posameznika, družin in skupin občanov, ter izvajajo zato potrebne ukrepe;
-	organizirajo strokovno službo za opravljanje opravil skupnosti socialnega skrbstva, zagotavljajo razvoj te službe ter skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev na področju socialnega skrbstva;
-	sprejemajo program razvoja socialnih zavodov, jih ustanavljajo in skrbijo za njihov razvoj in delovanje;
-	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave s svojega območja in sodelujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri obliko-' vanju ter izvajanju ukrepov z drugih področij socialne politike;
-	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbeno-političnimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja, vzgojno-izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva in za ustvarjanje ustreznega družbenega razpoloženja za reševanje socialnih problemov. . Skupnost socialnega skrbstva sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume za uresničitev programov socialnega skrbstva ter. daje pobude in mnenja za sklepanje in uresničitev programov drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so pomembni za soci-alnovarnost delovnih ljudi in občanov.
Skupnost socialnega skrbstva opravlja javna pooblastila po predpisih o socialnem skrbstvu, družinskih razmerjih, usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov ter po drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva.
7. člen
Program skupnosti socialnega skrbstva izhaja iz analize potreb delovnih ljudi in možnosti družbe. Delegati skupnosti socialnega skrbstva zastopajo pri oblikovanju programov neposredni interes občanov, delovnih ljudi in njihovih organizacij, da se zagotovi njihova socialna varnost in upoštevajo splošne družbene potrebe.
III, SAMOUPRAVLJANJE
8.	člen
Za uresničitev ciljev in nalog skupnosti socialnega skrbstva člani skupnosti odločajo na zborih delovnih ljudi in njihovih telesih v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela in v društvih na področju socialnega skrbstva ter prek delegatov v skupščini skupnosti socialnega skrbstva.
9.	člen
Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih
Izvoljeni in pooblaščeni delegati delegacij delovnih ljudi in občanov temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti,telesnokulturnih organizacij in drugih telesnokulturnih dejavnikov z območja občine Velenje, zbrani na seji skupščine
dne...... 1974, v skladu s 53, in 64, členom Ustave SR Slovenije in 4. členom zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS
št. 20/73) sprejemamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Velenje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, telesnokulturnih organizacijah in drugih telesnokulturnih dejavnikih ustanavljajo samoupravno interesno telesnokulturno skupnost Velenje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) kot samoupravno interesno skupnost delovnih ljudi in občanov na območju občine Velenje. Skupnost je soustanovitelj telesnokulturne skupnosti SR Slovenije.
2.	člen
V skupnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani pogoje za svoj zdrav telesni razvoj telesne kulture in v ta namen združujejo sredstva ter skupaj z drugimi podpisniki tega sporazuma oblikujejo politiko razvoja telesnokulturne dejavnosti.
Delovni ljudje in občani s tem uresničujejo pravico in dolžnost, da s telesndkulturnimi dejavnostmi ohranjajo in razvijajo svoje telesne in umske sposobnosti.
3.	člen
Skupnost skrbi za uresničevanje družbene vloge telesne kulture začrtane v Ustavi SR Slovenije, v sprejetih družbeno-političnih stališčih o telesni kulturi in srednjeročnih ter dolgoročnih razvojnih načrtih telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji, za povezovanje telesnokulturne dejavnosti z dejavnostmi drugih družbenih področij, za medsebojno usklajevanje interesov ter oblikovanje in uresničevanje razvojnih načrtov, za družbeno dogovarjanje ter samoupravno sporazumevanje o programih in sredstvih za telesnokulturne dejavnosti ter za nadaljnje utrjevanje samoupravnih razmerij na področju telesne kulture.
Skupnost usmerja in usklajuje telesnokulturno dejavnost s splošnimi družbenimi potrebami, pri čemer zlasti skrbi za njen vsestranski razvoj na podlagi osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture.
Skupnost se vključuje v delo Skupščine občine Velenje na način predviden z zakonom o telesnokulturnih skupnostih in s statutom občine Velenje.
4.	člen
Skupnost zlasti:
—	sprejema politiko sin programe razvoja telesnokulturne dejavnosti,
—	ustvarja možnosti in pogoje za udejstvovanje delovnih ljudi in občanov vlelesni kulturi,
—	sprejema splošne kriterije in normative za dejavnost in za materialne možnosti razvoja telesnokulturne dejavnosti;
—	zagotavlja sredstva nosilcem telesnokulturne dejavnosti na podlagi programov in sprejetih meril,
—	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbeno-političnimi organizacijami, družbeno-političnimi skupnostmi in drugimi organi in organizacijami.
5. člen
•Skupnost je pravna oseba.
II. ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
6.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, ki ima dva zbora in sicer:
—	zbor porabnikov, ki ga sestavljajo delegati temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti;
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati posameznih panog telesnokulturne dejavnosti.
7.	člen
Skupščina skupnosti ima 75 delegatskih mest in sicer: 40 delegatskih mest za delegate, ki jih delegirajo delegacije oz. konference delegacij združenega dela glede na število zaposlenih v temeljnih organizacijah združenega dela;
15 delegatskih mest za delegate, kijih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij krajevnih skupnosti glede na število občanov v krajevnih skupnostih;
20 delegatskih mest za delegate, ki jih delegirajo delegacije posameznih panog telesnokulturne dejavnosti.
8.	člen
Zbori skupščine praviloma zasedajo skupno in enakopravno odločajo v vseh vprašanjih.
9.	člert
Za ustanovitev skupnosti se smiselno uporabljajo ustrezne določbe ,.zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelujejo s pristojnimi zbori skupščin družbeno-političnih skupnosti."	t
IZVRŠILNI ODBOR
10. člen
Izvršilne zadeve skupščine opravlja izvršni odbor, ki ima 9 članov. Izvršni odbor:
—	zagotavlja izvrševanje sklepov skupščine;
—	pripravlja gradiva za zasedanje skupščine;
—	skrbi za izvajanje programa in finančnega načrta;
—	skrbi za strokovne službe;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in so določene s statutom.
Člani izvršnega odbora so lahko Izvoljeni tudi izmed delegatov
skupščine.

12
GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO
NAS CAS
11.	člen
Nadzor nad delom organov skupnosti in strokovne službe opravlja samoupravni organ nadzora, ki ga izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegacij oziroma konferenc porabnikov in izvajalcev.
12.	člen
Skupščina in izvršni odbor skupnosti lahko izvolita stalne ali začasne komisije in odbore za proučitev pomembnih vprašanj, za pripravo stališč ali za izvedbo nalog.
13.	člen
Strokovne, finančne in administrativne naloge opravlja strokovna služba skupnosti. Njen položaj in naloge se določijo s statutom skupnosti.
Poglavitne naloge strokovne službe so:
-pripravlja analize, informacije in druga gradiva, ki so pomembna za delo organov skupnosti;
—	pripravlja osnutke splošnih aktov skupnosti;
-	opravlja strokovne, finančne, administrativne, tehnične in druge posle za potrebe skupnosti in po dogovoru ter v skladu s programom.
Osnova delovanja strokovne službe je delovni program, ki ga sprejme skupščina.	' Strokovno službo vodi tajnik skupnosti.
Strokovna služba je neposredno za svoje delo odgovorna izvršnemu odboru skupnosti.
14.	člen
Strokovna skižba se lahko združi s službami drugih samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij v skupno strokovno službo. Medsebojna razmerja skupne strokovne službe se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom vseh zainteresiranih interesnih skupnosti.
Sklep o skupni strokovni službi sprejme skupščina skupnosti, na predlog izvršnega odbora z utemeljitvijo o združitvi in v soglasju vseh samoupravnih interesnih skupnosti.
III. PROGRAMSKA USMERITEV IN FINANCIRANJE SKUPNOSTI
15.	člen
16.	člen
Program, ki je osnova za samoupravno odločanje o sredstvih za telesno kulturo, zajema:
—	materialne in kadrovske osnovne pogoje za izvajanje dejavnosti;
—	program telesnokulturne dejavnosti;
—	investicijsko vzdrževanje objektov.
V programu je potrebno posebej opredeliti kaj predstavlja sredstva za množičnost in kvalitetni šport.
17.	člen
i ■
Samoupravni sprejeti program in naloge financira skupnost s:
—	sredstvi združenimi iz prispevka iz OD delavcev;
—	sredstvi športne stave in loterije ter drugimi sredstvi iz iger na srečo;
—	lastnimi sredstvi;
—	sredstvi iz drugih virov.
Sredstva skupnosti se stekajo na poseben račun skupnosti pri SDK.
18.	člen
Skupnost združuje s samoupravnimi sporazumi sredstva z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za uresničevanje skupnih programov in to zlasti s kulturnimi in izobraževalnimi ter skupnostmi za otroško in zdravstveno varstvo.
Skupnost združuje sredstva s posebnim samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za skupni in solidarnostni program v okviru telesnokulturne skupnosti SR Slovenije.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
S statutom skupnosti se podrobneje določijo zlasti naslednje zadeve: naloge skupnosti; pristojnosti, število članov, način izvolitve in način odločanja organov upravljanja; pravice in dolžnosti delegatov; organizacija in strokovna služba; družbena kontrola in arbitraža; javnost dela organov skupnosti; uporaba sredstev skupnosti in druge zadeve, pomembne za delo skupnosti.
20.	člen
Organi upravljanja in zbori skupščine opravljajo delo na podlagi poslovnikov o svojem delu, kijih sprejme skupščina skupnosti.
Skupnost deluje na podlagi večletnega in letnega programa dela.	21. člen
Letni program obsega naloge, ki so bile v javni razpravi o programu
ocenjene kot neobhodno potrebne in so sestavni del srednjeročne-	S statutom skupnosti se uredijo bistvena vprašanja za delovanje
ga programa razvoja telesnokulturne dejavnosti občine in SR Slove-	skupnosti:
nije.	'	— organizacija skupnosti;
Program skupnosti iz prejšnjega odstavka se na podlagi meril in	— delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in nje-
kriterijev ovrednoti v finančnem načrtu in ga sprejme skupščina	nih organov;
skupnosti po predhodni javni razpravi. Skupnost daje sredstva te-	- volitve v organe skupnosti;
lesnokulturnim dejavnikom na osnovi delovnih načrtov, sprejetih	- način odločanja o organih skupnosti;
meril in v skladu s politiko telesnokulturnega razvoja občine.	- upravljanje z združenimi sredstvi;
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
—	nadzor nad poslovanjem in delovno področje organa samoupravne kontrole;
—	način delovanja, položaj in delovno področje strokovne službe;
—	način obveščanja javnosti in članov skupnosti ter članov organov upravljanja skupnosti;
—	način sodelovanja in dogovarjanja z drugimi telesnokulturnimi skupnostmi, drugimi interesnimi skupnostmi, Skupščino občine Velenje in njenimi organi, družbeno-političnimi organizacijami in društvi;
—	pogoje za organiziranje temeljnih enot v skupnosti za posamezna področja telesnokulturne dejavnosti, njihovo delovno področje in pristojnosti;
—	ter druga določila pomembna za delo skupnosti.
22.	člen
Z ustanovitvijo prevzema skupnost vse obveznosti, odgovornost in pravice dosedanje Temeljne telesnokulturne skupnosti Velenje po v stanju na dan 31. decembra 1974. Priprave za ustanovitev skupnosti po tem sporazumu opravi izvršni odbor Temeljne telesnokulturne skupnosti Velenje.
23.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se opravijo po postopku, ki je določen s statutom skupnosti.
*
24.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko dajo pristopno izjavo pooblaščeni organi večine podpisnikov, ki v skupnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju telesne kulture in ga potrdi Skupščina občine Velenje. Delovni ljudje in občani temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, telesnokulturnih organizacij in drugih telesnokul-turnih dejavnikov, ki bodo k temu sporazumu pristopili po njegovi sklenitvi, sprejmejo obveznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem podpisa.
25.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v uradnem glasilu družbeno-poli-tične skupnosti,in se uporablja od dneva objave.
V Velenju, dne ............1974.
Opomba: Podpisniki:
Predstavniki krajevnih skupnosti občine Velenje Predstavniki temeljnih organizacij združenega dela.
f
/
/
mmmm/msmsmWM	
Ki /utJ	1 ■
Ure za jubilante
Branko Drolc izroča priznanje Ladu Ledniku
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je za vedno zapustila
, t
JOŽICA AŠENBERGER
roj. GLINŠEK
Vsem, ki so našo ljubo Jožico spremljali v prerani grob, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo kolektivu „Gorenje", godbi, sosedom, mladini iz Skal, govornikom in duhovščini.
Žalujoči: mama, ata, bratje Franci z ženo, Slavko, Cvetko, družina Ašenberger in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Karla Rogovnika
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam stali ob strani v tej težki uri. Posebno se zahvaljujemo za denarno pomoč kolektivu REK in za častno stražo. Nadalje velja naša zahvala godbi, pevcem in govornikom.. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in sosedom, ki so pokojmika spremljali v prerani grob in darovali cvetje. Žalujoči: ižena Marija, sin Cvetko, hčerki Marija z družino in Dragica.
ZAHVALA
Ob izgubi naše dobre mame
Marije Kaligaro
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za vence in pomoč vsem TOZD Gorenje, tovarni gumiranega papirja Integral, Galip Šoštanj, ZB Pesje in Velenje, hišnemu svetu v Kersnikovi 7 in pevskemu zboru upokojencev.
Žalujoči: hčerke in sin z družinami
Četrtek, 28. novembra - V graa-nem industrijskem podjetju Vegiad Velenje podelijo vsako leto ob dne-vu republike priznanja delavce'11 za večletno zvestobo kolektivu.
Tudi letos so priredili krajšo slovesnost delavskemu klubu za 49 delavcev, ki so že deset let zaposleni v podjetju. Jubilantom je najprej spregovoril predsednik skupščine delegatov Branko Drolc, pozdravila pa sta jih tudi generalni direktor Vegrada Janez Basle in sekretar osnovne organizacije Veno Svoljšak. Priznanja in ročne ure so prejeli naslednji delavci:
Alojz Atelšek, Marija Bevc, Mehmed Bajaktarevič, Martin Bobi-čanec, Franjo Begovič, Valentin Bri-
novšek, Alojzij Brinovšek, Marjanca Centrih, Marijan Džordžič, Alija Efendič, Friderik Ferme, Anton Go-jevič, Anton Gregorc, Anton Hojan, Marija Hudournik, Husnija Husič, Hašim Hamulič, Ignac Hanžič, Jože Hliš, Blaž Jelen, Franjo Knez, Viljem Koren, Drago Kolonič, Jože Kurnik, Ivan Kvartič, Franc Krev-zel, Anton Klančnik, Lado Lednik, Minka Letnar, Alojz Mešl, Marjan Mljač, Jožica Mandič, Mehmed Mu-hamedagič, Ida Orličnik, Leopold Opočkal, Martin Pogoravc, Jože Pečnik, Milan Pistotnik, Anton Pod-vratnik, Ratko Rodič, Venčeslav Svoljšak, Halil Sulejmanovič, Ivan Trbovšek, Hasan Toromanovič, Ilija Žepič, Karel Vrabič, Džuro Hranjec, Stanislav Jelen in Edhem Selimovič.
V Šentilju štiri kilometre novega asfalta
Praznovanje dneva republike so prebivalci krajevne skupnosti Šentilj združili z otvoritvijo cest Laze-Obirc v dolžini 3100 metrov in Arnače-Podkraj dolge 1300 metrov.
Se preden je direktor rudarskega šolskega centra Ivo Jamnikar simbolično prerezal trak in tako tudi uradno izročil novi pridobitvi kraja svojemu namenu, je predsednik krajevne skupnosti Stane Tajnšek spregovoril o uspehih, ki so jih dosegli v preteklih nekaj letih. Velika pridobitev za Šentilj je bila izgradnja osnovne šole, ki je bila odprta leta 1969. Tedaj je bilo v šoli 45 učencev zdaj pa jih je že približno dvakrat več. V udarniški akciji „Mesto-vasi so skupaj z drugimi občani velenjske občine povezali vas z Velenjem. Napeljali so si tudi vodovod, ki pa postaja že premajhen. Zato že zdaj vneto razmišljajo, da bi vodovodno omrežje razširili. Z lastnimi sredstvi v višini sedmih starih milijonov pa so prevlekli z asfaltom tudi cesto okrog pokopališča.
,,Če na kratko seštejem vrednost objektov, ki smo jih dobili v teh nekaj letih v Šentilju, znaša njihova vrednost več kot 440 starih milijonov. Sarai Šentiljčani smo v tej vsoti udeleženi s prek 40 milijoni dinarjev. Naše udarniško dfclo pa cenimo na več milijonov dinarjev," je dejal Stane Tajnšek.
Po. otvoritvi novih cest so se krajani udeiežili še proslave posvečene 29. novembru, ki so jo pripravili člani prosvetnega društva tega kraja, v programu pa so sodelovali novoustanovljeni me šahi pevski zbor iz Šentilja, mladinci z recitacijami in cicibančki.
Podpis k sliki:	•
Cesti Laze-Obirc in Arnače-Podkraj je slovesno otvoril direktor RŠC Ivo Jamnikar
Uspela prireditev v škalah
Kdor je prišel v nedeljo nekaj po tretji uri pred gasilski dom v Škalah z željo, da bi si ogledal zabavno oddajo „Zapojmo in zaigrajmo", je moral uporabiti kar precej moči preden mu je uspelo priboriti si delček prostora v nabito polni dvorani gasilskega doma, ki je žal za takšne prireditve že dolgo premajhna.
No, kljub temu, da so gledalci komaj „dihali", so bili zadovoljni z od-
/O
I
Podružnica Velenje 10Q LETNICA hranilništva in posojil-
ništva v šaleški dolini
1874 - 1974
dajo, ki so jo' pripravili škalski mladinci. Nastopilo je kar petnajst narodnozabavnih ansamblov, solistov in dramskih skupin z območja Šaleške doline, pa tudi od drugod.
Posebna komisija je podelila prvo nagrado ansamblu Draga Iršiča iz Vitanja, drugi so bili Šentjanški fantje, tretji pa trio Jožeta Cerkovnika iz Hrastavca.
Nedeljska prireditev je pokazala,' da si prebivalci krajevne skupnosti Škale-Hrastovec taksnih oddaj se želijo. Pa tudi večje dvorane.
STANOVANJE
Opremljeno sobo iščem v Šoštanju ali Velenju. Milena Kosmač, Metleče 22, Šoštanj.
hotel palca
Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča In priporoča
Rezervacije za Silvestrovanje imamo že v prodaji.
•	Nočni bar, Silvester večerja 350,00 din
•	Jedilnica	300,00 din
•	Posebna soba	250,00 din
•	Aperitiv bar	250,00 din
•	Kegljišče	150,00 din
•	Restavracija JEZERO	200,00 din Rezervacije prodajamo V recepciji hotela Paka, tel. 85133 do 136 in v restavraciji Jezero, tel. 85 170.
ZA PRIJETNO SILVESTROVANJE BO POSKRBEL KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA
»PAKA« VELENJE VLJUDNO VABLJENI!
A PRODAM
Avtomobil ZASTAVA 750, letnik 1971, v brezhibnem stanju prodam. Informacije na tel. 850 253 ali Jenko, Kraigherjeva 2, Velenje (pri Postaji milice).
JAVNA LICITACIJA
Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje razpisuje javno licitacijo - prodajo neuporablji-vih osnovnih sredstev, za dne 9. 12. 1974 ob 8. uri v kletnih prostorih novega trakta zdravstvenega doma. Seznam za prodajo navedenih sredstev z navedbo izklicne cene je objavljen na oglasni deski v ZD. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela.
KUPIM
Manjšo enostanovanjsko hišo v Velenju kupim takoj. Boc Karolina, Šentpeter v Savinjski dolini.
Sklad za urejanje m oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi določil Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. list SRS št. 42/66) ter Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski šaleški rudar št. 2/71,4/71 in 8/72)
natečaj
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskega bloka v Šoštanju
gradnjo 33 stanovanjskega bloka v Šoštanju se oddaja stavbno nljišče, ki ~*---------'	""" ----- -----
Za
zemljišče, ki zajema parcele št. 1064, 1065," 1066 in "1067 ko. Šoštanj v skupni izmeri 1971 m2. Pogoji natečaja so naslednji:
1.	Odškodnina za zemljišče znaša 35,00 din za m2 oz. za celotno površino 68.985,00 din in se mora plačati v roku 10 dni po prejemu odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 11 % obresti. V ceni zemljišča je že upoštevan davek na promet nepremičnih ter stroški zemljiško-knjižnega prepisa zemljišča.
2.	Komunalni prispevek znaša 15 % od investicijske vrednosti novega objekta in znaša predvidoma 900.000,00 din. Dokončno se komunalni prispevek obračuna po dograditvi objekta, ko bo točno znana investicijska vrednost. Komunalni prispevek se plača:
34 % v roku 10 dni po prejemu odločbe o dodelitvi zemljišča, 33 % v roku treh mesecev in
33 % v roku šestih mesecev po prejemu odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, s tem da se za drugi in tretji obrok zaračunajo 11 % obresti.
V	plačilu komunalnega prispevka je zajeto: urbanistična dokumentacija, prispevek k stroškom izgradnje že obstoječih komunalnih naprav, celotna zunanja ureditev.
3.	Investitor mora nadomestiti vrednost stanovanjskega objekta, ki se mora rušiti in katerega vrednost znaša 671.390,00 din. Roki za plačilo so enaki kot pod točko 2.
4.	Investitor mora stanovalcem stanovanjskega objekta, ki se ruši, preskrbeti na lastne stroške nadomestna stanovanja in je dolžan sam poskrbeti za preselitev.
5.	Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 40.000,00 din in se mora plačati najkasneje en dan pred odpiranjem ponudb Ponudnike se lahko udeleži javnega natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini.
V	primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa zadrži in vrne po končanju gradnje oz. se iz nje poračuna morebitna razlika po 2. točki.
6.	Rok za pričetek gradnje je najkasneje 6 mesecev po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo in za končanje gradnje dve leti po pričetku.
Plačilo varščine se opravi na račun št. 52800-652-28073 - Sklad zf urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje. Javni natečaj je pismen in se ga lahko udeležijo samo družbene pravne osebe. Pismene ponudbe se morajo poslati na naslov: Zavod za urbanizem Velenje - Tomšičeva 18 z oznako „Javni natečaj -Šoštanj" najkasneje do 16. 12. 1974. Pismena ponudba mora vsebovati: točen naziv in naslov ponudnika, izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje natečaja, ponujeno ceno za zemljišče, roke plačila ter rok za začetek in končanje gradnje. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi: višjo ceno za zemljišče, boljše plačilne pogoje in krajše roke za končanje gradnje. Odpiranje ponudb bo dne 17. 12. 1974 ob 11. uri na Zavodu za urbanizem Velenje. Pri odpiranju ponudb so lahko navzoči zastopniki ponudnikov, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom. Vse informacije dobe lahko interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Številka: 464-A-29/74-3 Datum: 2. 12. 1974
Zbor delovne skupnosti Knjižnice Velenje
Razpisuje
prosto delovno mesto direktorja (ni reelekcija)
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba
Prednost pri izbiri imajo kandidati s strokovno izobrazbo ali prakso iz književničarstva.
Kandidat mora izpolnjevati tudi druge pogoje, ki so za vodilno delovno mesto potrebni.
Prošnje z dokazili pošljite na naslov: Knjižnica Velenje, Velenje, Titov trg 5
r	
ZAVAROVALNICA SAVA	
POSLOVNA ENOTA	CELJE
EKSPOZITURA	VELENJE
ZASTOPSTVA	SLOV. KONJICE
	ŠENTJUR
	ROGAŠKA SLATINA
v	
Četrtek, 5. 12. ob 17.30 in 19.30 zahodnonemški barvni Film KAJ POČNEJO GOSPE V BREZDELJU. Režija: Eberhard Schroeder. Igrajo: Wolf Ackva, Doris Arden, Angelika Bamgart.
Petek, 6. 12. ob 17.30 ameriška barvna komedija ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU. Režija: Norman Taurog. Igrajo: Jerry Lewis, Dean Martin, Lee Van Cleef, Lori Nelson.
Sobota, 7. 12. ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna komedija ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU.
Nedelja, 8. 12. ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna komedija ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU.
Torek, 10. 12. ob 17.30 in 19.30 francoska barvna kriminalka LOV NA ŠERIFA TOLPE. Režija Jean
.Herman. Igrajo: Alain Delon, Mireille Darc, Georgec Rouquier.
Sreda, 11. 12. ob 17.30 in 19.30
italijanski barvni vestem VRNITEV OSAMLJENEGA REVOLVERAŠA. Režija: George Martin. Igrajo: Klaus Kinski, Augusto Pesarini, Susanna Atckinson.
Četrtek, 12. 12. ob 17.30 in 29.30 italijanski barvni vestem VRNITEV OSAMLJENEGA REVOLVERAŠA.
Petek, 13. 12. ob 17.30 danski barvni film V PEKLU MAMIL. Igrajo: Sigrid Huun, Lillebyorn, Nielsen.
Sobota, 14. 12. ob 17.30 in 19.30 danski barvni film V PEKLU MAMIL.
Nedelja, 15. 12. ob 17.30 in 19.30 danski barvni film V PEKLU MAMIL
KINOGLEDALIŠČF.
Ponedeljek 9. 12. ob 20 uri francoska barvna kriminalka LOV NA ŠEFA TOLPE. Režija: Jean Herman. Igrajo: Alain Delon, Mireille Darc, Georges Rouquier
lištvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni lik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula -nični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. uaija 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava CZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
»Š ČAS
15
ZADNjEDNI PO SVETU...
Arafat
v Jugoslaviji
V naši državi je te dni na obisku več uglednih osebnosti, s čemer se nadaljuje uspešna praksa plodne izmenjave mnenj jugoslovanskih in tujih državnikov. Med slednjimi ima vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat, ki se te dni mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji, posebno mesto.
Po dolgih letih težkega boja za priznanje se je namreč Palestinska osvobodilna organizacija prav letos uspela uveljaviti kot priznana predstavnica palestinskega ljudstva, Jaser Arafat pa kot njen voditelj.
To se je zgodilo na dveh pomembnih mednarodnih sestankih: zasedanju šefov arabskih držav v Rabatu in zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.
Slednje je bilo za Palestince doslej najpomembnejše mednarodno priznanje kar so jih dobili, zakaj Združeni narodi so prvič v svoji zgodovini razpravljali o Palestini kot o političnem problemu nekega ljudstva, ki se bori za svoje pravice, in ne zgolj o beguncih - kot vse doslej.
Arafat je torej na uradnem obisku v Jugoslaviji po svojem (toslej največjem mednarodnem diplomatskem uspehu. Prihaja kot neuradni, pa čeprav dejansko priznan voditelj palestinskega ljudstva, da bi se enakopravno pogovarjal s svojimi jugoslovanskimi gostitelji o vseh problemih, kijih ni malo.
Predvsem seveda zajemajo jugoslovansko-palestinski razgovori še vedno nerazmotan klobčič bližnjevzhodne krize. Stališča glede tega so podobna, pa čeprav v sedanji fazi razvoja še niso znani prav vsi odtenki palestinskega pogleda na ta problem.
Med svojim nedavnim govorom v Združenih narodih se namreč Jaser Arafat ni do konca in povsem natanko izrazil o svoji viziji bodočega stanja na Bližnjem vzhodu. Napovedal je sicer, da j -inuja pravično rešitev za vse tam živeče narode - posredno torej tudi na Izraelce - vendar pa te misli ni razvil v vseh podrobnostih naprej.
A to v nobenem primeru ne more vplivati na podporo Jugoslavije, ki so jo Palestinci vselej prejemali in jo vsekakor še bodo. Jugoslavija se v okviru svojih
znanih stališč vseskozi zavzema za umik Izraela z zasedenih področij in za priznanje pravic do nemotenega, varnega in suverenega razvoja vseh na Bližnjem vzhodu živečih narodov - kar pomeni seveda tudi Izraela. Pri tem morajo dobiti Palestinci vse možnosti za ustanovitev svoje države in začetek lastnega nacionalnega razvoja.
Ob koncu obiska je Jaserja Arafata sprejel na Brdu pri Kranju tudi predsednik Tito.
# švedsko-jugoslovanski razgovori
Druga ugledna osebnost, ki je na obisku pri nas, je švedski zunanji minister Sven Andersson.
Z malokatero državo v Evropi, pa celo na svetu, smo uspeli naše odnose tako kvalitetno spremeniti v tako razmeroma kratkem času, kot velja to za deželo, katere zunanji minister je pri nas na obisku. Toda to nikakor ni naključje, marveč logična posledica zelo sorodnih stališč, ki jih imata obe deželi do številnih mednarodnih vprašanj.
Jugoslovanska^ politika ne-uvrščanja in svedska politika aktivne neutralnosti v med-narodni.areni pogosto delujeta z istih pozicij. Švedska je bila, denimo, na Četrti konferenci neuvrščenih v Alžiru opazovalec, ' njena vsakdanja mednarodna politična praksa pa samo potrjuje, da spoštuje Švedska pri tem ista načela kot Jugoslavija.
Značilno za jugoslovansko-švedske odnose pa ni samo sodelovanje na političnem, marveč tudi ekonomskem-področju. Tu je omembe vreden podatek, da smo, na primer, samo v prvih desetih mesecih letošnjžga leta imeli več kot 100 milijonov vredno blagovno menjavo - toliko kot lani v celem letu.
Tu pa je še pomemben vidik neizkoriščenih možnosti, pri čemer je treba vsaj mimogrede omeniti tudi turizem, skupne nastope na tretjih tržiščih, industrijsko kooperacijo' in ne nazadnje tudi sodelovanje na vojaškem področju.
Razgovori Minič-Andersson bodo nedvomno pripomogli, da se bo že sedaj dobro sodelovanje v bodoče še bolj utrdilo in okrepilo, kar ustreza najglobljim interesom obeh dežel.
...IN DOMOVINI
ELEKTRARNA - Tam kjer je pred 400 leti postavil temelje bratstva in enotnosti Ilija Grego-rič je predsednik republike Josip Broz Tito položil temeljni kamen novi jedrski elektrarni, prvi pri nas, ki bo še bolj tesno povezala obe sosedni republiki in vse jugoslovanske narode ter narodnosti. Že konec desetletja bo nova jedrska elektrarna pri Krškem z močjo 632 megavatov dajala štiri milijarde kilovatnih ur električne energije letno. Celotna gradnja, finansirata jo Slovenija in Hrvatska, bo veljala predvido-. ma sedem milijard dinarjev, vso opremo bo dobavila ameriška firma VVestinghaus, gradbena dela in montažo pa bodo opravili domači strokovnjaki.
DOM - Na rojstni dan naše republike je predsednik republike Josip Broz Tito v svojem rojstnem kraju Kumrovcu izročil namenu spominski dom borcev NOV in mladine, ki je bil zgrajen v 15 mesecih, pri gradnji je sodelovalo 27 delovnih organizacij in
10 milijonov naših državljanov, ki so s svojimi prispevki sodelovali pri tej izredno koristni investiciji.
POKOJNINE - Delegati odbora zveznega zbora skupščine SFRJ so podprli resolucijo o
ekonomskem in socialnem razvoju, v kateri je med drugim zapisano, da bomo prihodnje leto ohranili realno vrednost invalidskih prejemkov in pokojnin. Povečali se bodo v sorazmerju z naraščanjem življenskih stroškov.
NAGRADE - Ob dnevu republike so podelili nagrade AVNOJ - najvišja priznanja za ustvarjalnost in izjemne rezultate pri delu, ki je splošnega pomena za razvoj Jugoslavije. Nagrade so prejeli tudi akademik prof. dr. Srečko Brodar iz Ljubljane, akademik Ciril Kosmač iz Ljubljane in prof. dr. Božena Ravnihar iz Ljubljane.
Podpora stališčem velenjske občine
V Velenju je bila v sredo, 26. novembra seja sveta osmih občin širšega celjskega območja, na kateri so največ pozornosti posvetili obravnavi vprašanj v zvezi s splošno in skupno potrošnjo v občinah.
Svet je v celoti podprl stališča in prizadevanja skupščine občine Velenje, da se v prihodnjem letu odpravijo anomalije pri izračunavanju dovoljene proračunske potrošnje. Obenem so se strinjali, da je bilo ravnanje velenjske občine v letošnjem letu glede tega upravičeno. Zato so zahtevali, da je treba za prihodnje leto izdelati enotne kriterije in metodologijo proračunske potrošnje, da bi odpravili dosedanja neskladja na tem področju. Za letošnje leto pa so predsedniki
občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec predlagali podpisnikom posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v Sloveniji, da se solidarno naj ne prelivajo sredstva tistim občinam, ki imajo dovoljeno proračunsko potrošnjo na prebivalca nad republiškim povprečjem proračunskega dohodka na prebivalca. Republiški sekretariat za finance pa naj poleg z zakonom določenih nerazvitih občin ugotovili še tiste družbeno-politične skupnosti, ki v tem letu resnično potrebujejo sredstva iz solidarnosti za financiranje potreb prečiščene splošne potrošnje.
Rdeči nageljni za dan republike
V sredo, 27. novembra so se komunisti delovne organizacije REK Velenje sešli na slavnostno sejo, ki je imela le eno točko dnevnega reda: sprejem novih delavcev v zvezo komunistov. Po pesmi, ki jo je zapel moški pevski zbor Kajuh Velenje, je sekretar osnovne organizacije na REK Ivo Drev podelil 34 izkaznic novim članom. Med njimi je bilo kar 23 odstotkov žensk. Ob tej priložnosti je Ivo Drev poudaril, da se je njihova organizacija s tem številčno, kadrovsko pa tudi mladostno zelo okrepila. Na rudarsko
elektroenergetskem kombinatu je zdaj točno 600 komunistov ali 12,3 odstotke vseh zaposlenih. To pomeni, daje vsak osmi član kolektiva včlanjen v zvezo komunistov.
Poleg knjižice so novosprejeti komunisti prejeli tudi spomii darilo
• Sprejemi cicibančkov v pionirsko organizacijo
Dneva republike, 29. novembra so še zlasti veseli prvošolčki. Vsako leto so ob tem času na osnovnih šolah priložnostne proslave, na katerih sprejmejo pionirji cicibančke »v pionirsko organizacijo. V velenjski občini je letos prejelo modro čepico, rdečo rutico, pionirsko značko in izkaznico okrog 600 prvošolčkov.
Na sliki: Na proslavi, kije bila v soboto, 30. novembra v prosvetnem domu v Šentilju, so sprejeli v pionirsko organizacijo točno 20 cicibančkov podružnične šole v tem kraju. Sprejema, kije bil združen z otvoritvijo novih cestnih odsekov in proslavo ob dnevu republike, so se udeležili tudi starši otrok, ki so imeli tega dne dvojen praznik in drugi prebivalci krajevne skupnosti Sen-tilj.
• Skupinska razstava
V galeriji velenjske knjižnice so ob prazniku republike odprli razstavo del članov kluba likovnih razstav-ljalcev Šaleške doline. Svoja dela je razstavljalo 15 člartov kluba: Aristid Zornik, Alojz Zavolovšek, Mišo Skornšek, Jože Svetina, Vlado Va-lenčak, Marjan Vodušek, Arpad Ša-lamon, Ivan Pepelnik, Marjan Marin-
šek, Peter Matko, Danilo Torej,
Andrej Krevzel, Ivo Gorogranc in Alojz Sedovnik. Nocoj pa bodo v knjižnici odprli razstavo „Koroška znamenja" Franca Boštjana z Raven na Koroškem. Gost knjižnice pa bo tudi predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar.
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ
KAKO POTEKA AKCIJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA 0 DELOVNIH USMERITVAH IN FINANCIRANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1975
podpis samoupravnih sporazumov 13. decembra
Namestnika predsednika posebnega-koordinacijskega odbora za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje pri Izvršnem svetu Skupščine občine Slovenj Gradec, MLA-DENA MRMOLJA, smo prosili za izjavo o akciji samoupravnega sporazumevanja o delovnih usmeritvah in financiranju samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1975 v Mislinjski dolini:
„Vso akcijo dogovarjanja in sporazumevanja za leto 1975 na področju samoupravnih interesnih skupnosti vodi pri nas 18-članski koordinacijski odbor za družbeno dogovarjanje in sporazumevanje. Odbor je sestavljen tako iz delegatov oziroma predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti kot delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Koordinacijski odbor se redno sestaja vsak ponedeljek, kjer pregledamo delo, opravljeno v preteklem tednu, in sprejmemo nadaljne usmeritve za celotno akcijo.
OPRAVLJENA PRVA FAZA OBVEŠČANJA
Doslej je bila že opravljena prva informacija o financiranju in programih samoupravnih interesnih skupnosti. Gradivo je bilo objavljeno v prilogi tednika „Naš čas", ki so jo prejeli v vseh delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih tako, da so se občani in delovni ljudje v naši občini lahko seznanili o celotnih programskih zasnovah za naslednje leto. H koncu gredo razprave v delovnih kolektivih na zborih delovnih ljudi tako, kot so takšne razprave potekala tudi za delovne usmeritve za leto 1974. Omeniti moram še to, da smo v letošnjem letu vključili v razprave se krajevne skupnosti, se pravi, da smo tudi na zborih občanov seznanili delovne ljudi in občane s programi interesnih skupnosti. Lani smo namreč ugotavljali, da je iz javne razprave „izpadel" dobršen del uporabnikov uslug posameznih interesnih skupnosti, upokojenci, gospodinje in še nekatere druge
strukture občanov zlasti še na podeželju.
VSE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI SE OBLIKUJEJO NA NOVO
V občini Slovenj Gradec se, podobno kot v vsej Socialistični republiki Sloveniji, vse samoupravne interesne skupnosti oblikujejo na novo, se pravi, da se ustanovijo in konstituirajo na osnovi ustavnih določb. Brez večjih težav gre akcija za novo samoupravno oblikovanje tistih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so že delovale, potrebno gradivo pripravljajo dosedanje strokovne službe. Nekoliko
teže poteka delo pri tistih samoupravnih skupnostih, ki jih ustanavljamo na novo oziroma ki se reorganizirajo. Za skupnost socialnega skrbstva še zdaj niso določeni viri financiranja, pa tudi nekatere druge stvari ne.
Povedati pa moram, da so vsi iniciativni odbori oziroma strokovne službe obstoječih skupnosti že pripravili predloge samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in konstituiranju. Predlogi samoupravnih sporazumov so i v javni razpravi in predvidevamo, da bo 13. decembra slavnostni podpis sporazumov. Po podpisu sporazumov in po izvolitvi delegacij pa se bodo lahko konstituirale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti!"
V SLOVENJ GRADCU
Kandidati za vodilne dolžnosti v SIS
Koordinacijsko-kadrovska komisija pri Občinski konferenci Sociali-j stične zveze delovnih ljudi Slovenj Gradec je izoblikovala predloge za 1 kandidate za vodilne dolžnosti v samoupravnih interesnih skupnostih 1 občine Slovenj Gradec.	_ '
Kandidat za predsednika skupščine TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENJ GRADEC je Jože ZORMAN, kandidat za predsednika izvršilnega odbora Mirko GRESOVNIK, za tajnika pa Mirko KREVH.
V	SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENJ GRADEC j« i kandidat za predsednico skupščine Mojca CERJAK, za predsednico I izvršilnega odbora Agica OGRIZEK, kandidat za tajnika pa je Mirko j KREVH.
Kandidat za predsednika skupščine SAMOUPRAVNI INTERESNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA SLOVENJ GRADEC je Ivo ŠIŠERNIK, za predsednika izvršilnega odboia prim. dr. Drago PLEŠIVCNIK, za tajnika pa Avgust FABIJAN.
V	SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI SOCIALNEG SKRBSTVA SLOVENJ GRADEC je kandidat za predsednika skupščine Jurij ŠUMECNIK, za predsednico izvršilnega odbora Viki« I PUŠNIK, za tajnika pa Silva URŠEJ.
Kandidat za predsednika skupščine TEMELJNE KULTI— SKUPNOSTI SLOVENJ GRADEC je Franc GAŠPER, za predsediL. izvršilnega odbora prof. Tone TURlCNIK, za tajnika pa Niko KO LAR.
V	TEMELJNI TELESNO KULTURNI SKUPNOSTI SLOVEN GRADEC pa je kandidat za predsednika skupščine Stane BUTOLEI*, za predsednika izvršilnega odbora Milan RAZDEVŠEK, za tajnika pi Tone SPANŽEL.
MAMICE
ZA VAŠE OTROKE - OD DOJENČKOV
DO NAJSTNIKOV
BOSTE NAŠLE
VSE, KAR JE POTREBNO,
DA JIM V JESENSKIH DNEH NE BO HLADNO,
v lepi izbiri
in po primernih cenah
predvsem pa na enem mestu
VELEBLAGOVNICI
[Ninama
" m T V VFT FN.TI T