CEUE, 25. DECEMBRA 1980 - ŠTEVILKA 51-52 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
VSEM BRALCEM
NOVEGA TEDNIKA IN
POSLUŠALCEM RADIA CELJE
SREČNO NOVO LETO 1981
UREDNIŠTVO
Odkar se svet
okrog vrti
so leta vzorni
delegati,
saj sred'
silvestrske noči
jim potekajo
mandnti.
V inventuri,
kot se šika:
naj bo zguba
al' dobiček,
naj bo zgaga,
al' odlika,
nič ne kane
v mošnjiček.
In ker je bivši
funkcionar
brez reelekcijske
pravice,
je letošnjiku
malo mar,
da kriza čuka
nas za škrice.
Vsakdo naj
svoj prag pometa
in k sosedu
naj ne škili;
velevala
parola leta
je tistemu,
ki cvili.
Naj grlo skuša
če Martin
natočil kislega
je vina
in žep šoferja,
če benzin
pedal blokira
na pol plina.
Kriv je pesnik,
če uvoz
vrtinči deficita
plimo;
čemu v zameno
za izvoz
ni našel kakšno
boljšo rimo ?
Če olja ni bilo,
kofeta,
sebi naj občan
pripiše.
Čemu sploh
po štacunah leta,
pod pulti
pralni prašek išče?
ko trgovcem,
vsaka kila
je služila,
za lastno rabo,
za žehto umazanega
perila
od »Švica«
za preskrbo slabo.
Smo spomladi
se zmenili:
Dohodek mora
plače krit'!
Pa so mnogi
se zmrdnili;
pojdi se odlok
solit!
Roke kvišku!
Bodi sloga!
Naj danes bo,
če jutri ni!
Kaj bi s šlevo,
ki uboga?
Kdor tvega,
si profit deli.
Zdaj se nam
slabo obeta.
Preveč je gneče
pri koritu.
V trezorjih pajek
mreže spleta -
zvoni pogrebni zvon
kreditu.
Gorje
Kot trije
fantje mladi
ste v gozd
nad ptičko šli;
vsi bi zlato
ptičko radi
pa še vrabca
v prosu ni.
Smo često šli se
delegate
z večino
v odsotnosti,
vreščali pa
nad birokrate,
če sami so
odločali.
In če je
za milijone šlo,
mutcem smo bili
za zgled,
živahno dvigali
roko
največkrat le
za dnevni red.
če bil
žiro račun je zdrav,
kdo »šmirgla«
mater občino?,
če prišlo sedem
suhih krav.
kričali: Tu smo-
vaši smo!
Na SISE
zlivali golide
smo gnojnice
in žolčen srd,
v občinskih službah
pa nič manjši
ni režijski vrt.
V oblake
zidali gradove,
kot iz starih
sanjskih knjig,
smo programe
srednjeročne
in se nabrali
suhih fig.
Poznamo
večnamenske hale
za šport, kulturo
karnevale.
Iz delegacij
pa med brati
izšli so
večnamenski delegati.
Zato če star'ga leta
mlajši brat
bo perspektiven •
delegat:,
o polnoči
med rajanjem
lahko zvemo,
da sploh ga ni
ter zraven to -
da ga ne bo!
JUR
•	SKLEPI DRUGE KONFERENCE ZSS
Druga konferenca slovenskih sindikatov, ki je bila
pretekli teden v Ljubljani, se je končala s sprejemom
sklepnih ugotovitev o vlogi in nalogah zveze sindika-
tov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezulta-
tih dela:
-	konferenca je sprejela družbeni dogovor o skup-
nih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za
osebne dohodke in skupno porabo z amandmaji in
popravki, ki so bili posredovani v razpravi;
-	konferenca je pooblastila republiški svet ZSS za
končno uskladitev besedila z morebitnimi pripom-
bami na organih ostalih udeležencev dogovora (Go-
spodarska zbornica Slovenije in republiški izvršni
svet), pri čemer usklajevanje ne more menjati temelj-
nih usmeritev dogovora;
-	konferenca je sprejela sklep o podpisniku družbe-
nega dogovora o imenovanju članov v odbor udeležen-
cev dogovora.
Druga konferenca slovenskih sindikatov je sprejela
tudi stališča in sklepe o vlogi in nalogah sindikatov pri
uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela
vključno s predlaganimi pripombami:
-	višino izplačevanja akontacije OD naj delavci v
svojih samoupravnih splošnih aktih opredele tako, da
nihanje v višini akontacije ne bo preveliko. Delavci pa
morajo vsak mesec vedeti, na podlagi česa je obliko-
vana višina akontacije OD. To je od konkretnega dela
posameznika v minulem mesecu in od dohodka tega
meseca, del pa od nerazdeljenega dohodka za namene
v preteklih mesecih. Take rešitve so pomembne za
pravično uresničitev določil tega dogovora, kjer se
govori o nadomestilih;
-	druga konferenca se je zavzela za to, da udeleženci
vse strokovne podlage pripravijo po terminskem
planu do konca leta 1981. RS ZSS pa zavezuje, da stori
vse, da bodo tiste strokovne podlage, za katerih izde-
lavo je zadolžena ZSS, pripravi najkasneje do konca
leta 1981;
-	ZSS se bo zavzemala ne le za izvedbo svojih stro-
kovnih nalog iz tega družbenega dogovora, temveč
tudi, da se oblikujejo strokovne ekipe, kar bo predla-
gala tudi drugim udeležencem, v katere se bodo vklju-
čevali strokovnjaki iz organizacij združenega dela. Za
izpeljavo vseh teh nalog pa se bomo zavzeli tudi za
skupno zagotavljanje sredstev.
•	ŠMARSKI PLANI SO PODPISANI
Po dolgotrajnih, obsežnih in zahtevnih pripravah so
v šmarski občini pred dnevi podpisali družbeni dogo-
vor o temeljih družbenega plana občine v naslednjem
srednjeročnem obdobju ter samoupravne sporazume o
temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejav-
nosti in materialne proizvodnje. S tem so sklenili ob-
dobje pomembne in izčrpne aktivnosti ter dokončno
oblikovali dokumente, ki bodo pomenili kažipot ra-
zvoja te občine v naslednjih letih.	DS
•	V MOZIRJU O PRORAČUNU ZA 1981. LETO
Jutri, v petek, 26. decembra, se bodo na skupnih
sejah sestali delegati vseh zborov Občinske skupščine
Mozirje. Odločali bodo o skrbi za urejevanje grobišč in
grobov borcev ter spomenikov in drugih obeležij iz
časa narodnoosvobodilnega boja, zatem o ustanovitvi
interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje
hrane in preskrbo prebivalcev v občinah celjskega
območja, o občinskem proračunu za prihodnje leto in
med drugim še o prepovedi graditve in parcelacije
zemljišč za območje naselij Nazarje in Žlabra.
•	CEUE: DANES ZASEDANJE OBČINSKE
SKUPŠČINE
Delegati vseh zborov celjske občinske skupščine
bodo na današnjih ločenih, sicer zadnjih sejah v letoš-
njem letu, ocenjevali ne samo gospodarska gibanja,
zatem osnutek proračuna občine za prihodnje leto,
marveč še predvsem družbenoekonomske odnose na
področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji.
Vrh tega bodo odločali o nekaterih predlogih in
osnutkih.	, ^
MB
•	VELENJE: ŽE VEČ KOT LANI
Velenjski rudarji so do vključno ponedeljka, 22. de-
cembra, že nakopali več premoga, kot lani v vsem letu
- 4 milijone 543 tisoč 700 (lani 4.515.000)! Prva izmena
je delala tudi v nedeljo dopoldne in nakopala 8400 ton.
V decembru so tako nakopali 392.700 ton, ter dosegli
osnovni načrt 127 odstotno in delovni 109,3 odstotno!
Do izpolnitve plana morajo nakopati še 156.300 ton in
ker je do konca ostalo še osem delovnih dni, delali pa
bodo tudi v nedeljo, lahko že trdimo, da bo rudarjem
usfjel velik delovni podvig, vreden vsega spoštovanja!
Izpolnili bodo kljub vsem težavam zastavljeni načrt in
še enkrat izpričali visoko delovno zavest! Srečno!
TONE VRABL
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
PRAZNOVALI SMO PRAZNIK
OBOROŽENIH SIL
Vsa prva polovica decembra je bila do 22. decembra do
dobra izpolnjena z najrazličnejšimi prireditvami, ki so bile
vezane na naš skupni praznik, praznik oboroženih sil SFRJ.
Prireditve so bile po vseh občinah celjskega območja, do-
mala v vseh krajevnih, šolskih in delovnih sredinah. Znova
je prišlo do izraza zlasti tesno sodelovanje med pripadniki
JLA in mladino in to še posebej na športnem in kulturnem
področju. Po posameznih občinah so pripravili več svečanih
sprejemov mladih v enote teritorialne obrambe, srečali so se
pripadniki Zveze rezervnih vojaških starešin. V celjskem
Domu JLA so pripravili tradicionalni sprejem za pionirje,
osrednja proslava v naši občini pa je bila v veliki dvorani
Narodnega doma.
_ Na sam praznik, ponedeljek, 22. decembra, je bilo posebej
slovesno -v kovačnici miru in prijateljstva- v vojašnici Jo-
žeta Meniha-Rajka, kjer je bil slovesen pregled postrojenih
vojaških enot in enot teritorialne obrambe. Ob tej priložno-
sti so za uspešno delo na področju obrambnih priprav izre-
kli vojakom, starešinam in civilnemu prebivalstvu več priz-
nanj, mnoge starešine pa so ob tej priložnosti tudi napredo-
vale. Vojakom in starešinam so se ob tej priložnosti zahvalili
za široko pomoč tudi predstavniki civilnega življenja ter jim
za njihovo pomoč pri različnih akcijah izrekli priznanje.
Tako so vojaki v vojašnici Jožeta Meniha-Rajka v Celju
dobili tudi zahvalno listino Smučarskega društva Braslovče,
saj so pet sobot pomagali graditi novo, 70-metrsko skakal-
nico pod Dobrovljami. Podobnih akcij je bilo še več, saj so
zgradili nekaj mostov, obnovili več kilometrov cest in po-
dobno. Tudi sedanje praznovanje Dneva naših oboroženih
sil je potrdilo veliko Titovo misel izrečeno lani v Kara-
džordževu, da je -Jugoslovanska ljudska armada eno najtr-
dnejših poroštev, da z Jugoslavijo ne bo nikoli več nihče
mogel pometati, da ne bo nihče smel poseči po naši svobodi
in neodvisnosti, saj je naše ljudstvo, če bo treba, priprav-
ljeno bojevati se skupaj z našo armado«.
T. VRABL
MARINO, VRATUŠA IN KOROŠEC NA
OBISKU V CELJU
Prejšnji petek so bili na izrazitem delovnem obisku v
Celju član predsedstva CK ZKJ Andrej Marine in člana
predsedstva CK ZKS dr. Anton Vratuša in Štefan Korošec.
Andrej Marine se je sestal hajprej s širšim političnim
aktivom celjske regije ter se z njim pogovarjal o najbolj
aktualnih vprašanjih bodočega razvoja, nato pa je obiskal
tudi delovno organizacijo EMO. Popoldne je bil gost šent-
jurske občine.
Po ogledu proizvodnje v TOZD Posoda EMO Celje se je v
novi jedilnici pogovarjal s poslovodnimi ter družbenopoli-
tičnimi delavci in predstavniki tega 3650-članskega delov-
nega kolektiva. Zanimala so ga predvsem temeljna vpraša-
nja razvoja EMO v naslednjem srednjeročnem obdobju, ter
kako so zastavljeni proizvodni programi, da bi s svojo atrak-
tivnostjo in večjim dohodkom v prihodnje zagotavljali so-
cialno varnost zaposlenih in izboljšali predvsem še osebne
dohodke.
Na pogovoru v EMO so ugotovili, da je bilo v tej organiza-
ciji združenega dela vloženo veliko truda in naporov za
konsolidacijo, še iz časov kriznih razmer v letih 1976 in 1977,
da letošnji poslovni rezultati resda nobenega tozda niso
pripeljali v izgubo, čeprav so mnogi rezultati komaj nekaj
nad rentabilnostno ravnijo proizvodnje in poslovanja. Vse-
kakor je razvojna usmeritev v delovni organizaciji EMO
tista, ki mora dolgoročneje odpirati boljše možnosti za go-
spodarjenje in poslovanje, pri čemer bi se morala EMO tudi
v večji meri vpreči v voz prizadevanj za ustreznejšo zunanje-
trgovinsko izvozno-uvozno bilanco Jugoslavije in republike
Slovenije. To pomeni povečati izvoz in se v večji meri vklju-
čiti v mednarodno delitev dela. Gre tudi za uspešnejši pro-
dor domačega znanja in tehnologije, ki že na sedanji ravni
proizvodnih in razvojnih možnosti daje dobre osnove tudi
celjski EMO.
Obisk dr. Antpna Vratuše je bil namenjen vprašanjem
zunanjepolitičnega položaja Jugoslavije, v Aeru še posebej
razvojni in inovacijski dejavnosti in v Razvojnem centru
vprašanjem vključevanja znanosti v prakso ter neposre-
dnim aktualnim nalogam komunistov na tem področju.
MITJA UMNI K
PRIHODNOST BO TAKŠNA, KOT JO
BOMO SAMI USTVARILI
Tako so se dogovorili na letni programski konferenci ob-
činske organizacije SZDL v Šmarju pri Jelšah. Osnovno
vsebino delovanju te frontne organizacije v šmarski občini
daje manj razvito gospodarstvo in hotenja, da se s pospeše-
nim tempom vsaj približajo razvitosti večine slovenskih
družbenopolitičnih skupnosti. Apatičnost, ki je prisotna za-
radi manjših razvojnih rezultatov, kot so bili pričakovani,
pomeni ponekod resno oviro političnemu, delegatskemu in
samoupravnemu delovanju. Taki pojavi pa niso posledica
sedanjih stabilizacijskih prizadevanj - le-te brez pridržkov
podpirajo in se vanje odgovorno vključujejo - ampak že
pred leti planiranih in obljubljenih gospodarskih investicij,
ki niso bile realizirane.
Na konferenci so spregovorili tudi o problematiki kmetij-
stva, ki bi jo morali reševati z nenehnimi prizadevanji za
čimvečjo proizvodnjo hrane zase in za širšo družbeno skup-
nost.
Obširna razprava, ki se je razvila po uvodnem referatu
predsednika OK SZDL Šmarje pri Jelšah Jožeta Drofenika,
pa se je dotaknila vseh področij življenja in dela šmarskega
občana. Le delovni človek je nosilec odgovorne naloge ure-
sničevanja sprejetih zaključkov. In kot so dejali v Šmarju,
lahko le osveščen samoupravljalec soustvarja naš današnji
in jutrišnji dan.
M.K.
SLOVENSKE KONJICE: SLABOSTI
DELEGATSKEGA DELOVANJA
o opravljenem delu in nalogah, ki jih še čakajo, so v
ponedeljek spregovorili na programsko volilni konferenci
SZDL v Slovenskih Konjicah. Med gosti sta bila tudi sekre-
tar republiške konference Miloš Prosen in sekretar medob-
činskega sveta SZDL Jože Veber.
Veliko dela je bilo v preteklem obdobju vloženega v delo
koordinacijskih odborov, svetov in komisij in bolj ali manj
so z njim uspeli. Še vedno pa je bilo pomanjkljivo delo v
krajevnih organizacijah, kjer Socialistična zveza še vedno ni
tista frontna organizacija, v kateri bi se moral najbolj uve-
ljavljati pluralizem samoupravnih interesov.
Delo delegacij še vedno ni tako, kot bi moralo biti. Delega-
cije in njihove konference se še sestajajo med delovnim
časom, zato je udeležba često slaba. Za svoje delo nimajo
primernih prostorov, avtobusne zveze so zlasti v večernih
urah v odročne kraje slabe in marsikje še niso rešili povra-
čila stroškov delegatom. Delo delegacij je slabo ali sploh ne
vpeto v delo družbenopolitičnih organizacij in delegati
skupnih stališč ne poznajo, posamezniki so neaktivni, po-
vratnih informacij skoraj ni... Letos na programskovolilnih
konferencah pa so prvič javno ugotovili nedelo nekaterih
delegatov in jih tudi zamenjali. Napake torej na nek način
pričenjajo odpravljati, vložiti pa bo treba še precej, precej
truda.
Na konferenci so izvolili tudi novega člana predsedstva
Toneta Turnška in podprli predloge sprememb v Izvršnem
svetu.	MBP
DEDEK
MRAZ
Prešerno jo maha tam
dol izpod Ttiglava dedek
Mraz. Hiti, kot vsako leto,
saj ga v tem času čaka to-
liko obiskov, stiskov
drobnih ročic in srečnih
pogledov, da je res že
skrajni čas, da pospeši
korak. Še dobro, da mu ni
letos preveč v breme vre-
ča z darili. Je pač stabili-
zacijska in za pleča, ki so
še pred leti nosila nao-
krog težka bremena daril,
je to pravzaprav veliko
olajšanje.
A mu jo je stabilizacija
kar krepko zagodla, saj si
je že nekaj mesecev sem
ljubi dedek Mraz, ki tako
rad izpolni vsako željo,
belil glavo, kje naj stakne
darila in darilca za malč-
ke, njihove starše, šole,
vrtce, delovne organizaci-
je... Ni da bi hodil tja čez
mejo, je modroval, in tam
zapravljal dragocene de-
vize. Zato se je dodobra
pomujal kar po domačih
trgovinah in zbral pač ti-
sto, kar so mu le-te lahko
ponudile. Kave, praška,
olja in drugih dobrin mu
na srečo ne bo treba vleči
naokrog, saj je zdaj vse to
že moč kupiti po naših tr-
govinah, nekaj vsega tega
(ponekod pa več), je moč
najti v domačih skritih re-
zervah. Dedek Mraz vse
vidi, dedek Mraz vse
vse...
Najraje pa seveda ra-
zveseljuje najmlajše, ki
ga vse leto nestrpno pri-
čakujejo. Kar z nekakšno
nostalgijo se spominja še
tistih let, ko so mu po me-
stih priredili lepe spreje-
me s spremstvom goz-
dnih živali, vil in škratov.
To je bilo veselje! Kar po
ulicah je zarajal z drobce-
nimi belimi snežinkami
in otroški vik in srečen
smeh ga je še dolgo
spremljal v njegovem po-
letnem snu. Ej, kako so se
svetile očke malčkov! Bi-
le so kot množica pisanih
žarnic, s katerimi je bilo
okrašeno mesto.
Letos pa ga kar malo
skrbi. Vse bi rad obdaril,
vsem bi rad dokazal, da je
še vedno tisti dobri, stari
dedek Mraz, ki ima v
prednovoletnih dneh vse-
lej poln koš presenečenj.
Že v naprej se opravičuje,
če bo skok v Novo leto
malo bolj stabilizacijski.
MATEJA PODJED
INVALIDOM
ENAKOPRAVNO
MESTO
Prvi razgovor na pripravo
problemske konference na
temo invalidnosti v družbi je
v ponedeljek pripravil svet
'za socialno politiko pri ob-
činski konferenci socialistič-
ne zveze v Celju.
V razgovoru so poudarili,
da je v naši družbi prišel čas
za odpravo napak ter tvorno
prizadevanje za vključevanje
invalidov v našo samouprav-
no družbo. Invalidi nikakor
ne smejo biti privesek druž-
be, to pa pomeni izboljšati
medsebojne odnose, ki mo-
rajo temeljiti na enakoprav-
nosti tako v temeljnih orga-
nizacijah združenega dela
kot tudi v krajevnih skupno-
stih in čisto osebnih stikih.
Se vedno je premalo razume-
vanja pri zaposlovanju inva-
lidov, opazen je strah in od-
por, zato je tembolj potreben
tvoren dialog na relaciji in-
validna oseba in delovna or-
ganizacija. Invalidi sami so
poudarili, da jim ni potrebna
samo pomoč, ampak sodelo-
vanje in še veliko medseboj-
nega izobraževanja.
Z. S.
NOVOLETNO VOŠČILO
BRALCEM Z NEKATERIMI
DEJSTVI
Spoštovani bralci, navada je, da se ob izteku starega
leta poslovimo z nekaj besedami. Teh smo vam v da-
našnjem prazničnem Novem tedniku na štiridesetih
straneh kar nekaj nadrobili. Upamo le, da boste med
prostimi dnevi večkrat segh po tedniku in ga pozorno
prebirali. Pripravili smo pregled dogodkov v svetu, da
se spomnimo, kaj vse smo že letos doživeli, spomnili
smo se ponovno na našega Tita, zdaj še posebej, saj bo
to naše prvo Novo leto brez njega med nami, a bo zato
v nas! Prispevki novinarjev in sodelavcev nas spomi-
njajo na nekatere vrednote iz našega vsakdanjega živ-
ljenja, na katere preveč pogosto pozabljamo, a če se jih
že spomnimo, se jih preveč sramežljivo, kot da niso
več moderne! Radi bi opozorili le na to, da je staro leto
priložnost tudi za obračun z našimi medčloveškimi
odnosi in upamo, da nam je to v prispevku tudi uspelo
prikazati.
Leto, ki je za nami, nam je pustilo tudi mnogo delov-
nih izkušenj. V uredništvu smo predvsem veseli tega,
da smo v bistvenih nalogah opravili svoje delo dobro,
kar pa seveda ne pomeni, da nas še marsikaj ne čaka.
Predvsem mislimo tudi na vsebino, ki bi jo radi obliko-
vali še bolj zanimivo, aktualno, sredi dogajanja bi radi
bih. Letos ste nam pomagali tudi z anketo, gotovo pa
obstojajo še druge oblike sodelovanja. Posebno veliko
jih bo v letu 1981, a o tem pozneje.
Žal bomo morali s prvo številko v novem letu, ki bo
izšla 8. januarja, tudi povišati ceno izvoda tednika, ki
bo po novem veljala 8 dinarjev. ATe gre več! Samo papir
se je v letošnjem letu podražil za 34 odstotkov, da o
drugih podražitvah niti ne govorimo. S ceno 8 dinarjev
na izvod se bomo uvrstili med ostale pokrajinske liste
v Sloveniji v isto vrsto. Že zadnjič smo zapisali, da
jenaša proizvodna cena izvoda bila že v juliju mesecu
22 dinarjev, danes je gotovo še višja, a to bo pokazal
zaključni račun. Upamo le, da boste tudi naše podraži-
tve tako blagohotno razumeli, kot ste vse ostale od
stanarine, elektrike, PTT storitev, plina do benzina.
Saj bi še imeli navsezadnje kompleks, četudi mi ne bi
podražili tednika. Seveda pa tudi v bodoče velja za
naročnike popust.
Ko sem omenil, da bo v prihodnjem letu več prilož-
nosti za sodelovanje, sem predvsem mislil na to, da bo
Novi tednik v prihodnjem letu praznoval svojo 35-
letnico. Mar to ne bo lepa priložnost, da se še bolje
spoznamo in povežemo?
Do tedaj pa prisrčen novoletni pozdrav z najlepšimi
željami v letu 1981!
DRAGO AIEDl^ED
ŽALEC: TVORNO O LASTNEM DELU
v dvorani novega gasilskega doma v Žalcu je bila konec
minulega tedna volilna programska konferenca Občinske
konference socialistične zveze delovnega ljudstva občine
Žalec. Udeležba je bila zadovoljiva. Od 61 delegatov se je
konference udeležilo 41 delegatov, ki so dobro in kritično
ocenili delo v minulem obdobju. Seje sta se poleg delegatov
udeležila tudi predstavnik republiške konference SZDL
Slovenije Mitja Rotovnik in Janko Ževart iz medobčinske
konference SZDL za celjsko območje.
O dejavnosti Občinske konference SZDL Žalec in njenih
organih za obdobje od maja 1979 do novembra 1980 je
govoril predsednik Ivo Robič. U daljšem poročilu je pouda-
ril, da je OK SZDL v Žalcu bila usmerjena zlasti k nasled-
njim odprtim vprašanjem: nadaljnjemu poglabljanju
ustavne demokratične vloge SZDL ter razvijanju metod
dela, predvsem akcijskih oblik dela, uresničevanju politike
ekonomske stabilizacije, razvijanju delegatskih odnosov,
problematiki kmetijstva, organizaciji in vodenju akcij
NNNP itd.
V razpravi, ki je nato sledila in bila zelo bogata, je sodelo-
valo 15 razpravljalcev, ki so razpravljali o usmerjenem izo-
braževanju, kmetijstvu, povezavi višinskih domačij z do-
lino, vaških odborih, svetih v KS, o zaskrbljujočih pogojih
gospodarjenja, delegatskem sistemu, aktivnosti svetov po-
trošnikov, sodelovanju med organizacijami in društvi.
Po končani razpravi delegatov je spregovoril tudi pred-
stavnik RKSZL Slovenije Mitja Rotovnik, ki je kritično
ocenil delo v preteklem obdobju in pripravo na programsko
konferenco v Žalcu. Menil je, da bi morali delegati dobiti
poročilo o delu OK SZDL ž vabili, čeprav so le ti dobili
pregled aktivnosti občinske konference, prav tako je menil,
da so programske usmeritve za leto 1981 preveč splošne.
Ob zaključku so za novega člana predsedstva občinske
konference izvolili Vlada Plaskana. Dosedanji član Veno
Satler je zaprosil za razrešnico zaradi preobilice dela.
T. TAVCAB
CELJSKI DELEGATI, POZOR!
Zaradi sprememb rokovnika za sklepanje samoupravnih
, sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti v
celjski občini bodo skupščine druge dni, kot je bilo objav-
ljeno v Delegatovem poročevalcu številka 22, ki je izšel 6.
decembra. Nespremenjena datuma sta bila samo za Izobraže-
valno skupnost, ki je imela skupščino 23. decembra ob 16. uri
v Pionirskem domu »Cvetke Jerinove« ter Kulturno skup-
nost 24. decembra ob 13. uri v dvorani Regionalne zdrav-
stvene skupnosti.
Ostale skupščine pa bodo zasedale: Skupnost otroškega
varstva 6. januarja 1981 ob 13. uri v Pionirskem domu, vsi
ostali delegati se bodo sestali v dvorani Regionalne zdrav-
stvene skupnosti in sicer za Telesnokulturno skupnost 8.
januarja ob 12. uri, SkupnDst socialnega skrbstva 7. januarja
ob 14.30, Zdravstveno skupnost 7. januarja ob 16.30, Skup-
nost za zaposlovanje 7. januarja ob 12.00, Skupnost social-
nega varstva 9. januarja ob 11.00 in Raziskovalno 8. januarja
ob 17. uri.
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
ŽALEC: ZA PRAZNIK JLA SPREJELI
70 MLADINCEV
Osrednja proslava občine Žalec ob dnevu Jugoslovanske
armade je bila v dvorani gasilskega doma v Žalcu. Osrednji
govor je imel predsednik OK SZDL Žalec Ivo Robič, ki je
poudaril namen JLA v konceptu splošnega ljudskega od-
pora in družbene samozaščite ter o zgodovinskih dogodkih
naše slavne armade. V nadaljevanju so podelili več priznanj
in pohval republiškega, pokrajinskega in občinskega štaba
za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Ob koncu pa so v enote teritorialne obrambe sprejeli 70
mladincev in mladink, pihalni orkester, moški pevski zbor
in recitatorji iz Žalca pa so pripravili lep kulturni program.
TEKST IN FOTO: TAVCAR
V VOJNIKU ZA DAN JLA
v počastitev dneva JLA so v Vojniku pripravili več prire-
ditev in tekmovanj, razstav in podobno. Šolski otroci pa so
obiskali tudi vojašnico Jožeta Meniha-Rajka.
Program osrednje proslave, v ponedeljek, 22. t. m., so
izpopolnili člani domačega prosvetnega društva pa tudi vo-
jaki iz celjske vojašnice.
MILENA MARGUC
CELJE: NOVA ODLIKOVANJA
Te dni so najvidnejši predstavniki občinske skupščine in
izvršnega sveta ob navzočnosti predstavnikov družbenopo-
litičnih organizacij na slavnostnih sejah svetov, oziroma
včeraj na sprejemu, podelili kolektivom in posameznikom
visoka odlikovanja, kot priznanje za njihovo aktivno delo na
različnih področjih družbenega življenja.
Tako sta Medaljo zaslug za narod dobila: Boris Zerovnik
in Gabrijela Filipič-Stanovšek. Red dela s srebrnim vencem
sd prejeli: Ana Pejanovič, Franc Zun.tar, Marija Volasko,
Marija Smrdelj, Rafael Gregorec in Karel Pokelšek. Z re-
dom republike z bronastim vencem so bili odlikovani:
Ivan Karlovčec, Miroslav Doberšek in Ludvik Dermol. Red
zasluhe za narod s srebrno zvezdo so dobili: Frančiška
Uršič, Anton Zorko, Ciril Zalesjak, Ludvik Zagmajster,
Zvone Novak, Frančiška Murovec, Rudolf Male, Adolf Jane,
Dušan Hercog in Štefan Stor. Red zasluge za narod s srebr-
nimi žarki sta prej€la:Boris Kmet in Janko Hočevar, Red
vojaške zasluge s srebrnimi meči pa Mitja Umnik.
Vtem ko je delovni kolektiv Izletnika prejel Red dela s
srebrnim vencem, sta bila z Redom dela z zlatim vencem
odlikovana kolektiva Metke in Libele.
MB
CELJE: DEDEK MRAZ ZA 12.000
OTROK
Tudi v celjski občini je dedek Mraz na svojem pohodu. Ze
od ponedeljka, in njegova pot se bo predvidoma končala v
torek 30. t. m. Dogla bo in lepa, saj ga vodi med otroke v
vrtce, šole in krajevne skupnosti, med okoli 12.000 ciciba-
nov in pionirjev, ki jim prinaša tudi lepa darila. Le-ta so tudi
za okoli 2.000 otrok tistih staršev, ki so prišli v celjsko
občino na delo iz drugih republik.
Osrednja prireditev ob prihodu dedka Mraza pa bo v
nedeljo, 28. t. m. ob 15. uri v hali Golovca. To bo prireditev za
vse otroke, tudi iz drugih občin. Program bo izpopolnila
številna skupina iz Velenja.
Ze naslednji dan, v ponedeljek, 29. decembra, bosta v hali
Golovca še dve takšni priredih/i, ob 11. in ob 15. uri. Semkaj
bodo prišli otroci iz vrtcev in šol. Tokrat po določenem
razporedu. Seveda pa hala Golovec odpira s svojo ureditvijo
te dni še druge možnosti za razvedrilo otrok. Da bi bilo res
otroško, sproščeno in lepo. Zato starši, pripeljite otroke že v
nedeljo v halo Golovec!
MB
ŠENTJUR: ŠE VEČ HRANE!
Na pragu novega srednjeročnega obdobja namenjajo
kmetijstvu v šentjurski občini veliko pozornost. Osnovni
nosilec kmetijske proizvodnje in živilske industrije v občini
je Kmetijski kombinat, kjer se na osnovi družbeno ekonom-
skih odnosov razvija družbena in kooperacijska proizvod-
nja. Usmeriveni načrti razvoja 50 naravnani k večim ciljem:
pitanju goved, proizvodnji mleka, pitanju prašičev in proiz-
vodnji jajc. Za takšno povečanje obsega proizvodnje bo v
družbenem sektorju potrebno zgraditi farmo govejih pitan-
cev s 1000 stojišči, farmo za 15.000 prašičev letno in farmo za
kokoši.
V kooperacijskem sektorju pa naj bi v naslednjih letih
Zgradili 200 govejih hlevov, 15 farm za proizvodnjo pujskov
'n pitanje bekonov in 15 farm za brojlerje.
Zaradi vse večjega pomena pricfelovanja hrane so tovrstne
naložbe objektivno in ne bi jih kazalo krniti, saj se v šentjur-
ski občini zavedajo, da samo večja in cenejša proizvodnja
jahko prisp>eva k večjemu izvozu, ustvarjanju večjega do-
hodka in ne na koncu tudi k večji socialni varnosti kmeta.
MP
SLOVENSKE KONJICE: VESTNO
OBRAMBNO DELO
Za vestno delo in dosežke na področju ljudske obrambe,
varnosti in samozaščite so v petek s Slovenskih Konjicah
podelili priznanje republiškega, pokrajinskega in občin-
skega štaba teritorialne obrambe, republiškega sekretariata
za ljudsko obrambo in občinske konference ZRVS. Podelili
so jih na sprejemu, ki ga je priredil predsednik sveta za
ljudsko obrambo, varnost in samozaščito skupščine občine
Slovenke Konjice Tone Tumšek.
Priznanje za aktivno delo na področju obrambnih priprav
od republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SR Slove-
nije sta prejeli KS Stranice in Franc Jelenko, pohvalo za
aktovno delo na področju obrambne pripravljenosti, vzgoje
in urjenja v poveljstvih in enotah TO od republiškega ko-
mandanta za TO so prejeli: Maks Tajnikar, Anton Obml,
Jože Kuzman in Marjan Lekovar, od pokrajinskega štaba
pa Anton Podgrajšek, Peter Mlakar, Edvard Tič, Oto Ma-
rinčič, Maksimiljan Presiček, Franc Kodrič, Anton Vid-
mar ter Miroslav Fabjan. Občinski štab za TO pa je prejel
za sodelovanje z J^A plaketo Jugoslovanske ljudske ar-
made.
Na sprejemu pa so priznanja in plakete prejeli tudi pionirji
in pionirke za tradicionalno pionirsko tekmovanje v strelja-
nju z zračno puško v počastitev dneva JLA. Najboljši pio-
nirji so bili: Vito Marinčič, Dejan Lukovič in Stanko Jezov-
šek, pionirke pa: Natalija Hren, Lidija Petelinšek in Ja-
smina Goričan. V tekmovanju je sodelovalo enajst ekip iz
petih šol, najboljše pa so bile ekipe osnovnih šol Ljubo
Sercer Loče, Dušan Jereb Slovenske Konjice prva in druga
ekipa med pionirji in med pionirkami Dušan Jereb prva in
druga ekipa ter Ljubo Sercer.
MBP
STANE KOTNIK V NT ^ RC
v četrtkovi popoldanski oddaji v živo na temo -Celje v
obrambi in zaščiti« je sodeloval tudi namestnik republi-
škega sekretarja za ljudsko obrambo v SR Sloveniji Stane
Kotnik. Ob tej priložnosti si je tudi ogledal vse delovne
prostore ter se zanimal za delovanje Nove^ tednika in
Radia Celje v sedanjih, mirnodobnih pogojih ter o naši
pripravljenosti za morebitno akcijo v primeru vojne ali večje
elementarne nesreče.
Tovariš Stane Kotnik je sodeloval v oddaji, ki pomeni
začetek tudi našega rednega in stalnega vključevanja v pri-
pravo na zvezno vajo civilne zaščite, ki bo med 4. in 6.
junijem prihodnje leto v Celju. Gre za pomembno vajo, v
kateri bodo sodelovale vse naše obrambne strukture. Tova-
riš Stane Kotnik, ki je tudi predsednik organizacijskega
odbora za izvedbo vaje, je ugodno ocenil dosedanje celjske
priprave.
T. VRABL
27. DECEMBER - PRAZNIK KS
ŽALEC
Ves teden se v Žalcu odvijajo različne, pretežno športne
prireditve, ki so namenjene bližnjemu prazniku Krajevne
skupnosti Žalec z zaselkom Ložnica, 27. decembru. S prire-
ditvami bi po obvestilih na priložnostnih plakatih morali
začeti že v nedeljo, ko so napovedali »masovni smučarski
tek- na stadionu pa je vse skupaj odpadlo, saj je prišel samo
en smučar... V ponedeljek so se srečali igralci namiznega
tenisa na odprtem prvenstvu, pripravili pa so tudi šahovski
brzotumir dvojic. V torek so imeli predavanje »Slovenija v
besedi in sliki« ter v novem Gasilskem domu oz. njegovi
dvorani kulturni večer »Pesem in revolucija«. Srečali so se
tudi karateisti, člani sekcije pri TVD Partizan. Včeraj je bila
odbojkarska tekmp med Žalcem in Vranskim, jutri, v petek,
pa bo ob 17. uri v predavalnici nove osnovne šole slavnostna
seja skupščine in sveta krajevne skupnosti in krajevne orga-
nizacije SZDL. Zadnja prireditev bo v soboto, na sam kra-
jevni praznik, 27. december, in sicer tradicionalno vsako-
letno Novoletno srečanje starejših občanov Žalca in Ložnice
v Hmezadovi dvorani.
T. VRABL
NAMA V LEVCU POD STREHO
Ni še dolgo, ko so v Levcu v neposredni bližini prodajnega
centra Lesnina pričeli z gradnjo blagovnice Nama. Investi-
tor je Nama iz Ljubljane.
Blagovnica bo imela 4600 m^ brutto površine v dveh eta-
žah. Skupaj z Lesnino bo lahko potrošnikom ponudila vse
potrebno za vsak dan in za dolgoročne nakupe. Za potroš-
nike bo p«sebno zanimiva diskontna prodaja, kjer bodo
lahko kupili blago ceneje, seveda, ko bo šlo za večje nakupe.
Poleg tega bo v objektu tudi gostinski del, kjer se bodo
lahko potrošniki okrepčali. Novi center bo eden največjih v
Celjski regiji in Sloveniji. Posebna prednost bodo veliki
skladiščni prostori, ki bodo omogočali redno in široko
oskrbo. Ena od zagotovitev za dobro preskrbo so tudi sred-
stva, ki jih proizvajalci potrošniškega blaga sovlagajo v ob-
jekt.
Potrošniki ob vseh teh obetih že težko čakajo na novi
prodajni center, investitor in izvajalci pa obljubljajo, da bo
končano v drugem poUetju prihodnjega leta. Ob koncu naj
omenimo še to, da bo potrošnikom na razpolago kakoh 400
parkirnih prostorov, kar bo med drugim tudi vabljivo, saj
vsi vemo, kako neradi pustimo avtomobil daleč od proda-
jalne, saj prenašanje nakupljenega blaga ni nič kaj prijetno.
T. TAVCAR
LEP, ZANIMIV FILM Z NAPAKO!
Na svidenje v naslednji vojni je
lep, zelo zanimiv film - z napako.
Napaka je v tem, da film gledalca
zavaja, če ne presoja, kam vodi člo-
veka (ali množice) bezidejnost, neve-
ra, kakršno zasledimo pri Berku.
Ne nameravam razpravljati o ce-
lotnem filmu, ki me je ob gledanju
zadovoljil zaradi nespornih kvalitet
(razen, kjer te že sproti odbijajo neo-
kusni prizori in namerno podčrtane
»stranpoti« našega boja). Junak fil-
ma, tak simpatičen fant, kot je mladi
Pevec, gledalca pritegne. A prav ta
junak me sili v razmišljanje.
Berk je šel (triinštiridesetega) v
partizane po direktivi OF, eden od
tistih tisočev poštenih Slovencev, ki
ne bi niti pomislili, da bi šli na drugo
stran. Znajde se v vojski, zelo bister
in razmišljajoč intelektucilec, vendar
brez vsake ideološke trdnosti, brez
poznavanja (ali priznavanja) zakoni-
tosti vojaške organizacije, discipline
in vsega, kar pač nosi s seboj vojna.
Marsičesa ne more sprejeti, toda za
takrat edino uporaben koristen
nauk mu da prekaljeni nesentimen-
talni španski borec Tone: »Ne za-
stavljaj neumnih vprašanj!«
Berk se bojuje pogumno, celo ju-
naško. Kot študent je bil športnik,
treniral je boks, spreten je, v trenut-
ku se znajde in tudi ve, da samo z
zmago rešuje svojo glavo. Rešuje tu-
di ranjenega soborca, kar mu nare-
kuje čut tovarištva, kot ga mladi lju-
dje, posebej športniki, imajo. To je
tudi pričakovati od poprečno pošte-
nega partizana. Zaradi osebnega po-
guma Berk v vojski napreduje, če-
prav odločno (!) izjavlja, da ni komu-
nist. Tudi ga nihče posebej ne pre-
pričuje, niti to ni nujno - vojska je
potrebovala spretne in odločne voja-
ke, vse preveč je že bilo izgub. Od tu
naprej pa začneš o našem junaku
razmišljati.
Za kaj se bori? Na to vprašanje
odgovarja: »Za te naše gozdove.«
Vem, da se da ta pojem razširiti,
vendar... Kdor je na Dolenjskem
spremljal nastajanje vaških straž,
bele garde, ve, da so se pred očitki
branili s parolo: mi branimo naše
domove, našo zemljo. Pred kom,
pred čim in - s kom?
Vsak partizan ve, da so se dogajale
stvari, la so bile bridke tudi za nas,
preklinjali smo večkrat slabo vod-
stvo, nepremišljeno pošiljanje slabo
pripravljenih, slabo oboroženih lju-
di v gotovo smrt. Poznam starega
borca, poštenega človeka, ki ga še
danes grize, da ni mogel preprečiti
krivične, nesmiselne ustrelitve. Voj-
na je kruta, surova, vendar vsega hu-
manega v človeku ne zaduši (še mi-
mo te^, da so take stvari i^vzročale
»politično škodo«, kot se je reklo.
Toda tu film zopet zavaja, ko pri-
kazuje, kot da so bila taka kaznova-
nja kar tjavendan, kot da so streljali
komunisti belogardiste iz nekake
krvoločnosti, čisto brezčutno. Kot
da ni šlo za obrambo revolucije, saj
ne pokaže, kaj so delali belogardisti
»v imenu I^stusovih ran«, v obram-
bo »vere« in kapitalizma, samo da bi
obdržali oblast.
Naš junak nima notranje opore v
kaki višji ideji, zato se oprime samo
ene: ohrani svojo glavo in izkoristi
priložnost. To pa vede v cinizem.
Motila so ga neetična dejanja dru-
gih, sam pa sleče še toplega padlega
Nemca. Berk ni raztrgan in bos, do-
bro je opravljen, toda tista uniforma
je lepša...
Neokusni so seksualni prizori, tu-
di če opustimo razmišljanja, s kakrš-
nimi bi se lahko ukvarjal psiholog.
Besedičenje, češ, da je bil tudi v par-
tizanih seks, je nesmiselno. Menda
vsaj, vojna je trajala štiri leta in mla-
di smo tudi bili. Morda je kdo tudi
tako počel, kot je Berk, ni pa bilo to
značilno za partizana in v resnici bi
se nam zdelo ravno tako grdo, kot se
nam zdi v filmu. Človek je, kakršen
je, tudi v takih odnosih in celo v
vojni.
Ob koncu vojne se Berk ne veseli z
drugimi. Je slučajno, (v umetniškem
delu ni nič slučajnega) da sedi za
mizo, kamor prinese kmet celo
^jat? Zablodela neprevidno izstre-
ljena krogla ubije njegovega edinega
resničnega tovariša, španskega bor-
ca Toneta. Absurdna smrt. Kak ne-
smisel je vojna! Vsaka vojna?
Torej smo se bojevali zastonj, za
neke zgrešene ideale. In sedaj - kje
je napaka?
Film nam ne pove, kako je bilo z
Berkom po vojni. Je mladi Berk pri-
mer kakega uspešneža, ki si zna po-
magati, ki se znajde, to se pravi, ki
zna bolje izkoristiti, situacijo, kot
kaki navadni manj spretni ljudje ali
pa (še vedno zaverovani) komunisti?
Uspešen je očitno bil, sicer si ne bi
mogel privoščiti dragih hotelov v tu-
jini (velika večina njegovih tovari-
šev si jih ne more, čeprav so bili štiri
leta partizani).
»Junak našega časa« - ta na zunaj
uspešen šarmanten starajoči se go-
spod, ki zdaj v tujini preganja svojo
osamljenost v nostalgičnem razmiš-
ljanju, medtem ko se morajo drugi
boriti s čisto navadnim življenjem.
In za življenje, kjer nisi sam.
Film je tu, drage denarje je stal in
je velik dosežek filmske ustvarjalno-
sti. Glejmo ga torej osveščeni, da bo-
mo znali ločiti blišč in bedo.
In uspešne »junake našega časa« -
naj jih poveličujemo ali zavračamo?
Verjemite, tudi o tem razmišljajo
mladi ljudje!
MELHIOR JOST
CELJE
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
ROGAŠKA SLATINA:
PRIZNANJE STEKLARJEM
Splošno združenje rudnikov ter industrije nekovin Jugo-
slavije jo te dni podelilo na slavnosti v Beogradu posebno
priznanje za dosežene rezultate kolektivu Steklarne »Boris
Kidrič« v Rogaški Slatini.
Visoko zvezno priznanje je prišlo v prave roke, saj je
kolektiv rogaških steklarjev tudi letos tisti, ki bo več kot
uspešno zaključil to delovno in poslovno obdobje.
Sicer pa gre za delavce, ki so že sprejeli delovni načrt ne
samo za prihodnje, marveč tudi za vsa leta v naslednjem
srednjeročnem obdobju. V tem programu ima pomembno
mesto izvoz, saj dosega njegova vrednost okoli petdeset
odstotkov dohodka. Veliki pa so tudi načrti za moderniza-
cijo in razširitev proizvodnje. Tako je kot prva naloga v
prihodnjem letu na vrsti gradnja polirnice v obratu v Koz-
jem in namestitev 25 novih brusilnih strojev. Gre za naložbo
v vrednosti okoli 70 milijonov dinarjev.
MB
CELJE: SREČANJE Z 80 - LETNIMI
UPOKOJENCI
Društvo upokojencev v Celju je pred dnevi pripravilo
srečanje s svojimi člani, ki so letos dočakali osemdeseto leto
starosti. Od 48 vabljenih se je vabilu odzvalo 26 jubilantov.
Udeležence je pozdravil, zaželel še veliko zdravja in opisal
njihovo življenjsko pot predsednik društva Ludvik Zupanc-
Ivo, prijetno srečanje pa so s programom izpopolnili še
pionirji L osnovne šole iz Celja ter moški pevski zbor upoko-
jencev. Vsi udeleženci so prejeli skromna darila, z enako
pozornostjo pa bodo počastili z obiskom na domu še vse
tiste, ki se srečanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti. Vse-
kakor izredna pozornost!
MARTIN TOMINC
PREBOLD: PESTRO ZA OTROKE
Prizadevni člani Društva prijateljev mladine so ob sodelo-
vanju z osnovno šolo, vrtcem in smučarskim klubom Pre-
bold ter ob pomoči delovnih in družbenopolitičnih organi-
zacij pripravili bogat in zanimiv program in ob vrtcu tudi
letos postavili pravljično vas.
Prireditve za otroke se vrstijo vse te dni. Gre za pravljice
in različne igre, v nedeljo pa bo otroke obiskal še dedek
Mraz in jih obdaril. Prireditve za otroke bodo sklenili v
ponedeljek.
DARKO NARAGLAV
DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI
v četrtek, 25. decembra bo s Slovenskem ljudskem gleda-
lišču Celje premiera, krstna uprizoritev priljubljene povesti
Vida Pečjaka »Drejček in trije marsovčki«. Delo je za oder
priredil Blaž Lukan, scenograf in režiser je bil Janez Zmavc,
lektor Majda Križaj, glasbo je napisal Simon Robinson,
songe Slavko Jug, korepetitor je bil Miro Podjed. Igrajo
Ljerka Belakova, Marjana Krošlova, Jana Smidova, Matjaž
Arsenjuk, Peter Boštjančič, Drago Kastelic, Igor Sancin,
Janez Starina in Bogomir Veras.
Siavica Rabič
Ludvik Bevc
Marija Cesar
Drago Horvat
Marjan Gaberšek
Olga Gominšek
Martin Aubreht
Erika Zupan
VSAK IMA SVOJE NOVOLETNE ŽELJE
LUDVIK BEVC, vodja
blagovnice Šentjur: »Novo-
letnih želja ima najbrž vsak-
do veliko, seveda pa je vpra-
šanje, katere so uresničljive
in katere ne. Nečesa si, to
lahko verjetno rečem v ime-
nu vseh trgovcev, vendarle
najbolj želim. Da bi prišlo do
dejanskega povezovanja
med proizvodnjo, trgovino
in potrošnjo.«
OLGA GOMINŠEK pro-
dajalka v trafiki v Žalcu:
Poleg zdravja, sreče in zado-
voljstva si v novem letu že-
lim še to, da bi se naši ljudje
pri Tobaku spomnili in v tra-
fiki na avtobusni postaji v
Žalcu zamenjali provizorič-
na, tanka lesena vrata s ste-
klenimi, kot so bila prej. Si-
cer pa moram povedati, da bi
lahko včasih sem pripeljali
več izvodov Novega tednika,
saj ga skoraj praviloma ven-
do zmanjka. Bo prihodnje le-
to bolje?«
ERIKA ZUPAN, zaposle-
na v tajništvu Zdravilišča
Rogaška Slatina: »Seveda si
vsak človek nekaj želi za no-
vo leto. Jaz imam tri želje.
Rada bi, da bi bila moja dru-
žina zdrava in da bi bili vsi
skupaj srečni. Želim si tudi,
da bi bilo novo leto uspešno
za vse moje znance, sodelav-
ce in prijatelje in da bi bil
naš kolektiv uspešen, kot
doslej.«
SLAVICA RABIC iz Slo-
venskih Konjic: »Majhne in
velike so moje želje. Da bi se
mladi bolj kot doslej združe-
vali ob skupnem delu in bor-
bi za iste cilje, da bi nas veza-
lo pri tem iskreno prija-
teljstvo in bi z njim okreplje-
ni z večjim zagonom stopali
naprej. Tega si najbolj že-
lim.«
MARTIN AUBREHT, Mo-
zirje: »»O, da, zdravja sebi in
vsem mojim. To je prav goto-
vo želja, ki ima prednost
pred vsemi,« je dejal urarski
mojster v Mozirju, Marin Au-
breht. »>In da bi živeli v miru,
da bi imel tudi v delavnici
dovolj dela, hkrati s tem pa
tudi lepše možnosti za na-
kup reprodukcijskega mate-
riala, ki ga potrebujem.
DRAGO HORVAT, Celje:
>»Naj ne bo preveš šaljivo, če
si za Novo leto najprej za
svojo družino želimo dobrih
sosedov z avtom, kajti moj
jekleni konjiček me je spra-
vil v status pešca najmanj za
ves januar. V tem času,
upam, da mi bo kakšen do-
ber sosed le po potrebi spra-
vil otroka v varstvo...«
MARJAN GABERŠEK,
direktor Modnega salona
Velenje: »> V prihodnjem letu
1981 si predvsem želim, da bi
končno lahko sami razpola-
gali z devizami, ki jih sami
ustvarimo. Do sedaj smo bili
zaradi tega vedno v negoto-
vosti, čeprav smo devize sa-
mi ustvarili, razpolaganje pa
je bilo negotovo. V kolektivu
si želim, še naprej dobre to-
variške odnose.«
MARIJA CESAR, Jurklo-
šter. »»Kaj naj si drugega že-
lim pri svojih štiriinsedeme-
desetih letih kot zdravja! Ce
bom zdrava, bom lahko tudi
delala na svoji kmetiji, ki mi
daje vsakdanji kruh. Tudi
zdravo živino v hlevu si že-
lim v prihodnjem letu, pa do-
bro letino, da bomo potem
imeli vsi dovolj jesti. Vesela
bi bila tudi, če bi naši fantje
in dekleta raje ostajali doma
na kmetijah in pomagali osi-
velim staršem.«
GLAS ŽENE
DELAVKE V
ŠMARSKI OBČINI
Pred dnevi so se v Rogaški
Slatini sestale predstavnice
zaposlenih žensk v šmarski
občini na razširjeni seji sveta
za družbenoekonomski in
politični položaj žena pri OK
SZDL. Uvodoma so sprego-
vorile o nalogah pri uresni-
čevanju stabilizacijskih pri-
zadevanj in o planskih doku-
mentih za obdobje
1981-1985, razprava pa je
opozorila na vrsto proble-
mov, s katerimi se zaposlena
žena dnevno srečuje. Veliko
kritičnih besed je bilo izreče-
nih na račun preskrbe s kru-
hom, ponekod pa tudi z mle-
kom. V več krajih v občini
popoldan v trgovinah ni več
kruha, marsikje pa ga zmanj-
ka že dopoldan. Žene iz Ro-
gaške Slatine se srečujejo tu-
di s problemom družbene
prehrane in organiziranim
otroškim varstvom za tiste
delavke-matere, ki delajo v
izmenah. Za družbeno pre-
hrano pa je še slabše poskrb-
ljeno v občinskem središču,
kjer je, od kar so porušili go-
stilno »Hram«, sploh ni.
Mnogi zaposleni, pa tudi
ostali, ki prihajajo v Šmarje
službeno ali po zasebnih
opravkih, tu in tam pa se
ustavi tudi kakšen turist,
upravičeno negodujejo. Koz-
janke so na tej seji še posebej
izpostavile problem zdravni-
ka. Delegatke so spregovori-
le tudi o varstvu okolja in
menile, da bi lahko stekleni-
ce, železo in še kaj, kar sedaj
leži po gozdovih ali ob poto-
kih, dostikrat pa tudi ob ce-
stah in na drugih javnih me-
stih, koristno uporabili za in-
dustrijsko predelavo.
Razširjena seja sveta za
družbenoekonomski in poli-
tični položaj žena v šmarski
občini je pokazala, da so tudi
ženske aktivne samouprav-
Ijalke. Njihove odkrite, kon-
kretne diskusije in predlogi
za reševanje nekaterih pro-
blemov so izhodišča za spre-
jem ustreznih zaključkov, ko
bodo o svojih težavah, upa-
mo da tudi o kakšnih uspe-
hih, v prvih mesecih prihod-
njega leta spregovorile še
kmečke žene.
M.K.
PROSLAVA DNEVA JLA V LAŠKEM
Proslava Dneva JLA je bila v Laškem minuli petek. O
pomenu praznika in nalogah ljudske obrambe danes je go-
voril Stane Požun. Podelili so nagrade najboljšim učencem,
ki so pisali naloge o prazniku oboroženih sil. Nagrade so
dobili: Danilo Krampovšek, Mirjam Zabukovšek in Miloš
Radosavljevič. Sledila je razglasitev napredovanj za vojake
in rezervne starešine, skupaj 30 napredovanj, od čina vo-
dnika do kapetana. Pohvalo teritorialne obrambe SR Slove-
nije je dobil Franc Podkoritnik, pohvalo komande terito-
rialne obrambe zahodne Štajerske pa so dobili: Minometna
četa TO Laško, Drago Ožek, Marjan Kramer, Peter Podbev-
šek ml; Ferdo Medved, Florjan Krpič. Pohvalo komandanta
TO Laško pa so prejeli: Franc Senica, Roman Mavri, Daniel
Medved, Marjan Šketa, Branko Goleč, Franc Klepej, Alojz
Seitel, Franc Trupi in Branko Ulaga. Knjižno nagrado je
dobil Matevž Kolar, posebna priznanja pa Godba na pihala
in pevski zbor TIM Laško, Olga Krajnc in Andrej Mavri.
Podobne proslave z enakim vsebinskim potekom sta bili
tudi v Rimskih Toplicah in Radečah.
T. KOŠIR
MLADI IN BORCI ZA DAN JLA
• Mladinska organizacija krajevne skupnosti Marija Gradec
pri Laškem, ki uspešno sodeluje z borčevsko organizacijo
pri oživljanju tradicij NOV, je v nedeljo priredila praznično
srečanje z borci. Pripravili so jim kulturni spored ob sodelo-
vi^nju mešanega pevskega zbora in folklorne skupine. Borce
je pozdravil predsednik KK ZSMS Marjan Salobir, medtem
ko je predsednik krajevne organizacije ZB NOV Tone Knez
sn^dinski organizaciji izročil pismeno priznanje.
USPELA KONJIŠKA POLITIČNA
ŠOLA
v soboto so v Konjicah uspešno zaključili tridnevno poli-
tično šolo za mlade. Uspela je v vseh pogledih, saj se je
predavanj in razgovorov vsak dan udeležilo po 50-60 mla-
dincev iz prav vseh krajevnih skupnosti. Politično šolo je v
sodelovanju z občinsko mladinsko konferenco pripravila
Delavska univerza.
Z delom pa so mladi nadaljevali tudi v nedeljo, ko so
skupno s taborniki odreda heroja Bračiča sodelovali na
proslavi ob dnevu JLA v Slovenski Bistrici.
MBP
OBMOČJE: NOVI OBRTNIKI
Zveza obrtnih združenj Slovenije je zdaj tista organizacija,
ki med drugim skrbi za organizacijo preizkusov usposoblje-
nosti tistih občanov, ki se želijo vključiti v samostojne
obrtne dejavnosti pa nimajo zahtevane šolske izobrazbe,
amapak le delovne izkušnje.
Z uspešno opravljenim preizkusom usposobljenosti dobi
občan možnost za pridobitev obrtnega dovoljenja.
Na decembrski slovesnosti je takšna spričevala dobilo
okoli 170 kandidatov v naši republiki, od tega okoli 30 iz
celjskega območja, samo iz celjske občine pa 7. Šlo je za
gostinskega delavca, slikopleskarja, izdelovalca predmetov
iz plastičnih mas, urarja itd.
Na vidiku so torej novi obrtniki. Da bi jih bilo čim več, še
posebej pa za storitvene dejavnosti, za tiste, ki jih človek
išče in potrebuje vsak dan.
Kaj smo napravili, da bi občane spodbujali za te dejavno-
sti?
MB
CELJE: KONCERT ZA SLOVO OD
STAREGA LETA
Celjski upokojenci, oziroma vsi trije njihovi pevski zbori -
moški, ženski in mešani - pripravljajo za slovo od starega
leta in za pozdrav novemu koncert, ki bo jutri, v petek, 26. t.
m., v veliki dvorani Narodnega doma z začetkom ob 16. uri.
Vsi trije zbori bodo zapeli pod vodstvom Toneta Tržana.
MB
Sredina
»Dne 18. novembra 1980 je bila na televiziji v dnev-
niku beseda sredina uporabljena sedemkrat v zvezah
kot ,XY je zrasel iz delavske sredine', dne 24. novem-
bra 1980 pa na posvetovanju pisateljev petintrideset-
krat v zvezah kot ,knjižna sredina', ,jezik posamezne
sredine' in podobno. Kaj pravite?
Posebno v sorodnih jezikih so pogoste besede s po-
dobnim ali celo enakim zapisom ali izgovorom, vendar
imajo lahko v posameznih jezikih različen pomen.
Taka je tudi beseda sredina. V slovenščini pomeni
resnično sredina središče, na primer »iz sredine zem-
lje«, »aritmetična sredina med tri in sedem je pet«, »v
francoskem parlamentu je ob levici in desnici še sre-
dina«, »sredina mesta je gosteje naseljena kakor pred-
mestja« ...
V srbohrvaščini ima ta beseda tudi še pomen okolje,
okolica, na primer »momak iz naše sredine«.
In prav ta srbohrvaška sredina se je zaradi premaj-
hne pazljivosti ali prevelike komodnosti piscev in go-
vorcev preselila tudi k nam in postala vsemogočna in
vsepomenska, na primer »meščanska sredina je dru-
gačna od delavske«. Brez premisleka govorimo in pi-
šemo »Pisatelj zajema iz svoje sredine«, ko gre vendar
za družbo, okolico, skupnost, razmere, iz katerih za-
jema, »Pri nas je ugodna delovna sredina«, ko gre za
delovne možnosti ali delovno ozračje ali okoliščine za
delo. Govorimo in pišemo »o periferni sredini učite-
ljev«, ko mislimo na učitelje, ki delajo na podeželju ali
na mestnem obrobju, govorimo in pišemo o »jeziku
posamezne sredine«, ko gre vendar za jezik posamez-
nega naroda, narodnosti, skupine, skupnosti, ob-
močja, področja, okolja, okolice, okoliša, pokrajine,
dežele, države...
Beseda sredina v tem pomenu torej v slovenščini ni
potrebna.
Člani Jezikovnega razsodišča
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
ZRCALO LETA 1980
s PRVIH STRANI
ČASOPISOV
Leto 1980 je bilo težko, kakšno bo prihodnje?
Ni je bolj minljive stvari, kot je časopis, ta naš vsakodnevni spremljevalec,
cenen papir potiskan z bogastvom trenutka, dneva, časa. Ko izide, prinese polne
stolpce novic. Za en dan je naš. Zanimiv, nepogrešljiv. Beremo ga na avtobusu, ko
hitimo v službo, doma pri kosilu. Cel svet in dogodke na njem nam prinese. A le za
en dan. »Nekega jutra svež in nov se rodi, naslednji dan ga vržemo v smeti. Besede,
ki niso govorile, se vedno zberejo na kup, dokler ponje ne pride mrtvaški voz, ki
pobira smeti in seje hrupKako resničen oris, povzet po pesmi Andreja Šifrerja.
Pa vendar je vsaj v nečem časopis več kot Feniks, ki se vsako jutro znova rodi iz
plamena včerajšnjega uničenja. Je dokument časa in razmišljanj, zrcalo našega
bivanja na nemirnem planetu. In listanje po orumenelih izvodih ostarelih glasni-
kov časa, lahko ponudi dokaj vemo podobo časa, ki je minil in se bo vračal le še kot
spomin na minulost ali razlog za sedanjost in bodočnost.
Kakšna je bila podoba iztekajočega se leta na prvih straneh časopisov? Pestra,
zanimiva, ostra in neizprosna! Kot je bilo celo leto 1980. Leto, ki nam je neusmi-
ljeno vzelo našega Tita. Leto, ki je do skrajnih meja zaostrilo vprašanja miru in
sožitja v premajhnem svetu. Ki je odprlo nova žarišča nemira in sovraštva, svet pa
pognalo na rob nove gospodarske krize.
V letu 1980 je Organizacija združenih naro-
dov proslavila 35. obletnico svojega obstoja.
Oktobrska proslava v času zasedanja General-
ne skupščine, je izzvenela v soočenju z resno
krizo v svetu. Blokovski spopadi, krizna žari-
šča v svetu in med njimi predvsem Iran, Bliž-
nji Vzhod, Kampučija, Afganistan, so le vnovič
potrdila potrebo po še učinkovitejšem delu
svetovne organizacije, ki je tudi sicer pred zelo
zahtevnimi nalogami. Te še posebej zadevajo
globalna pogajanja o novi gospodarski uredi-
tvi sveta. Dialog med razvitim severom in ne-
razvitim jugom je z East Riverja kot poziv
odjeknil letos večkrat in tako opozoril na edi-
no možno pot iz svetovnih gospodarskih zagat,
ki izvirajo iz nakopičenih razvojnih nasprotij.
SVET JE OSTAL BREZ TITA
4. maja je za vselej prenehalo biti veliko srce
našega Tita. Predsednik Tito je novo leto pri-
čakal v Karadjordjevu in tu v družbi z najožji-
mi sodelavci opozoril, da bo leto 1980 težko in
bo zahtevalo vse umske in fizične napore naših
delavnih ljudi. A ker smo enotni, je poudaril,
se ne bojimo ničesar. Že 4. januarja je bil Tito
na pregledih v ljubljanskem kliničnem centru,
kamor je moral spet 12. januarja, ko so mu
zaradi resnih motenj operirali ožilje leve noge.
Operacija ni prinesla želenih učinkov in zdrav-
niški konzilij se je moral 12. januarja odločiti
za amputacijo noge. 23. januarja je vest o do-
brem počutju predsednika in njegova nasme-
jana fotografija, ko je sprejel svoja sinova Žar-
ka in Mišo, vzbudila upanje, da bo predsednik
vendarle zmagal tudi v tej bitki. Toda bolezen
je bila močnejša in 4. maja sta se Jugoslavija in
z njo ves napredno misleči svet pogreznila v
žalost. Slovo od predsednika, 8. maja, je bilo
zadnji veličastni poklon njegovi osebnosti ter
delu. Se nikoli v zgodovini se ni pogreba ude-
ležilo toliko državnikov iz vsega sveta. Ves
demokratični svet se je poslovil od državnika,
ki se je s svojim delom kot zaščitnik miru in
neodvisnosti, kot tvorec politike neuvrščeno-
sti, za vedno zapisal v zgodovino človeštva.
Pogreba se je udeležilo 37 predsednikov repu-
blik, 18 predsednikov vlad, 18 pripadnikov
kraljevskih družin, ter številni predstavniki
strank, organizacij in naprednih gibanj.
2. junija se je tudi Generalna skupščina OZN
na žalni seji poklonila spominu borca za mir in
državljana sveta, jugoslovanskega predsedni-
ka Tita.
IRANSKI PRETRESI
Dogodki v Iranu so dnevno polnili časopisne
stolpce na prvih straneh vse leto. V leto 1980 je
Iran stopil kot močna sila pod vodstvom
islamske revolucije, trdno odločen, da brani
svojo revolucijo in da se odločno zoperstavi
vsem poskusom vmešavanja od zunaj. Leto se
je pričelo z zapletom okoli ujetih ameriških
talcev, ki jih je želel Iran uporabiti v boju za
izročitev o o sovraženega šaha in njegovega
sanjskega premoženja. 4. 2. je na predsedni-
ških volitvah zmagal Bani Sadr in teden dni
zatem je Iran proslavil prvo obletnico islamske
revolucije. »O usodi talcev bo odločal parla-
ment« je konec februarja sporočil svetu Ho-
meini. Marca so bile volitve, a nastal je zaplet
ob obtožbah, da so bile te v mnogočem neza-
konite. To je zavrlo konstituiranje parlamenta
in odločilo pogovor o talcih. Iran se tudi ob vse
ostrejši ekonomski blokadi ZDA in njenih za-
veznic ni upognil. Aprila je svet presenetil beg
bivšega šaha Reze Pahlavija iz Paname, ki so ji
prav ta dan Iranci želeli izročiti zahtevek po
šahovi izročitvi. Pahlavi je našel zatočišče v
Egiptu, kjer je 27. julija umrl. Američani so
vnovič demonstrirali svojo politiko vmešava-
nja in sile, ko so z avanturistično, a v celoti
izjalovljeno akcijo komandosov želeli 25. apri-
la osvoboditi talce.
Sele avgusta se je z izvolitvijo Mohamada
Radžaia za predsednika iranske skupščine,
pričelo novo upanje, da bo parlament vendarle
razpravljal o pogojih za izpustitev talcev. A le
mesec za tem so pričela prihajati prva sporoči-
la o obmejnih spopadih iransko-iraških sil. 19.
septembra je bil svet soočen z grožnjo nove
vojne, ki je z vso silovitostjo izbruhnila 22.
septembra in prinesla novo grožnjo svetovne-
mu miru. Iraško-iranski spopad je v vojno za-
pletel dve sili, ki razpolagata z izjemnim maft-
nim bogastvom. Vojno je obsodil ves svet, to-
da iranska in iraška ušesa so ostala gluha za
številne poskuse posredovanja in pomiritve za
pogajalsko mizo.
ŽARIŠČA NEMIRA
Ne le Iran, tudi druga krizna žarišča so in
bodo predstavljala grožnje svetovnemu miru.
Leto 1980 se je pričelo z dediščino Afganistan-
skega zapleta, ki se je končal u oboroženim
posredovanjem Sovjetske zveze. Leto se je pri-
čelo s številnimi protesti iz vsega sveta zoper
sovjetsko vmešavanje. Ohlajeni sovjetsko-
ameriški odnosi, bojkot Olimpijskih iger v
Moskvi, še močnejša blokovska razdelitev sve-
ta, to so posledice Afganistanskega zapleta.
Protesti ne jenjajo še danes, četudi se je Kar-
malov režim, kot kaže, le stabiliziral. 11. ja-
nuarja je sovjetsko vmešavanje obsodila tudi
OZN, ko je na glasovanju v Generalni skupšči-
ni sprejela resolucijo neuvrščenih dežel in s
104 glasovi za, odločno zahtevala popoln umik
tujih čet.
Podobno usodo je doživel Vietnam zaradi
svojega vmešavanja v Kampučiji, kjer je upor
Khmerov izraz nasprotovanja vietnamskim
osvajalskim težnjam. Kampučija je s svojo sti-
sko, uporom proti diktatu od zunaj in s proble-
mom beguncev vest vsega človeštva.
Nič bolj mirno ni bilo na Bližnjem Vzhodu,
kjer Izrael še naprej trmasto uresničuje svojo
neizprosno politiko. Izraelska vmešavanja v
Libanonu, napadi komandosov, ogorčena bor-
ba Palestincev za priznanje in slednjič eno-
stranska priključitev Jeruzalema, ki ga je
Izrael razglasil za svojo prestolnico, vse to so
značilnosti nemira v tem kriznem delu sveta,
ki že desetletja ne pozna miru.
Tudi na drugi polobli, v Latinski in Južni
Ameriki ni bilo miru. Marca so se poumoru
nadškofa Romera, človekoljuba in simpatizer-
ja naprednih sil, razvneli nemiri v Salvadorju,
kjer politično nasilje hunte še vedno ne jenja.
Podobno, kot ni konca v krvi dušenemu uporu
v Boliviji, kjer so 18. julija generali prevzeli
oblast.
In Afrika? V procesu dekolonizacije je sicer
proslavila 18. april, ko se je kolonijalnega jar-
ma Britancev otresla še nova država Zimbab-
ve, a vendarle tudi v Afriki vre. Nemiri v Čadu
so še posebej sredi leta polnili prve strani ti-
ska, prav tako kot dogodki v Ugandi, ki je
decembra po dolgih letih diktature in nemirih
zadnjega leta vendarle znova dobila civilno
vlado.
Na Kitajskem je težnja po odpravljanju sla-
bosti preteklosti prinesla vrsto sprememb. Ta-
ko v delitvi vodstva partije in vlade (Zhao
Ziyang je postal predsednik vlade), kot v reha-
bilitaciji Liu Saoquija 12. leto po odstavitvi in
6 let po smrti. Novembra se je pričelo sojenje
proti 10. obtoženim, ki so v času kuturne revo-
lucije preganjali voditelje, kadre, pripravljali
državni udar in celo atentat na Maa. A proces
je zadnje dni leta vse bolj v senci vesti o kriti-
kah na račun vidnih voditeljev in v prvi vrsti
na Hua Guofenga.
POLJSKA VRENJA
Julija so prišla v svet prva poročila o stavkah
v Gdansku. Toda šele avgusta je svet spoznal,
za kako resna vprašanja gre na Poljskem. De-
lavske stavke niso imele le socialnega obelež-
ja. Sredi avgusta je vlada ustanovila komisijo
za pogajanja s stavkajočimi, a val stavk se je
razširil na celo Poljsko. 21. avgusta je svet
izvedel, da so pogajanja v slepi ulici, zato 25,
avgust s številnimi kadrovskimi sprememba-
mi v vodstvih vlade, partije in sindikata, ni
presenetil, 28. avgusta je nova vladna komisija
sprejela večino delavskih zahtev. Takrat se
prvič pojavi tudi ime Lecha Walense, vodje
stavkajočih. Konec avgusta prinese podpis
sporazuma med stavkajočimi in vlado. Spreje-
tih 21 zahtev vsebuje tudi neodvisne sindikate.
Nova politika bo zahtevala nove ljudi. Zato se
spremembe v vrhovih nadaljujejo. V septem-
bru zamenja na čelu poljske združene delav-
ske partije (PZDP) Giereka Stanislav Kania. A
upanje, da je krize konec in da bo Poljska
znala hitro in učinkovito razrešiti svoja gospo-
darska navzkrižja zbledi, ko 2. oktobra delavci
spet stavkajo v opomin vladi, da se sprejete
zahteve ne rešujejo dovolj hitro. 6. oktober
pomeni preobrat v partijski politiki, ko 6. ple-
num ugotovi napake in osebne odgovornosti.
Sledijo nove zamenjave in tudi izključitve iz
CK PZDP. 11. novembra so legalizirani neo-
dvisni sindikati. Solidarnost kot politična
struktura z edino nalogo varstva interesov de-
lavcev. 3. 12. izključijo Giereka in bivšega pre-
mierja Jaroszewicza iz CK PZDP, s čemer je
odstranjenih osem poprej vodilnih osebnosti
na Poljskem. Ze dan zatem sledi dramatičen
poziv C K ljudstvu, v katerem je rečeno, da je
usoda naroda in domovine na kocki. Vse do-
bro misleče Poljake pozove poljski CK v bitko
za rešitev gospodarskih težav in nadaljni ra-
zvoj socializma. Položaj je bil kritičen, saj se
svet boji nove sovjetske intervencije. 7. de-
cembra so se v Moskvi sestali voditelji dežel
varšavskega sporazuma in menili, da je Polj-
ska sposobna sama iz težav. A krize s tem še ni
konec.
VARNOST V EVROPI
V senci blokovskih soočanj se je v Madridu
9. septembra pričel prvi del Konference o var-
nosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). Umir-
jen pričetek je brž dosegel zaplet v blokovskih
nesoglasjih in potrebna je bila vsa politična
razsodnost, da se je prvi del konference 19.
decembra uspešno končal. 250 delegatov iz 33
držav Evrope, Kanade in ZDA je slednjič našlo
skupen jezik v ugotovitvi, da je duh helsinške
in beograjske konference potrebno ohraniti in
dograditi sklepne dokumente obeh poprejš-
njih KVSE. Ugotovitev, da bo treba za varnost
v Evropi storiti več tudi v času med dvema
konferencama, da bi dosegli podobne premi-
ke, kot so bili doseženi na področju kulturne-
ga, znanstvenega in tehničnega sodelovanja,
vzbuja optimizem pred januarskim nadaljeva-
njem KVSE. Takrat naj bi konferenca storila
še več za popuščanje napetosti v Evropi, ob
detantu v političnih odnosih pa naj bi prinesla
tudi detant na področju oboroževanja v Evro-
pi. Na konferenci je bil ustvarjalni delež jugo-
slovanske delegacije ter delegacij neuvrščenih
in nevtralnih dežel Evrope izjemno pomem-
ben.
LETO 1980 V DOMOVINI
Smrt predsednika Tita, nadaljnja uveljavitev
vseh oblik kolektivnega vodstva in odgovor-
nosti, odločna bitka za stabilizacijo, izjemno
živahna diplomatska dejavnost, še zlasti v ok-
virih gibanja neuvrščenih, to so temeljne zna-
čilnosti leta 1980 v Jugoslaviji. Ze v januarju
sta predsedstvi SFRJ in CK ZKJ začrtali te-
meljne naloge v gospodarski stabilizaciji, ki jo
pogojuje zelo resen gospodarski položaj. Pre-
zadolženost v tujini, strukturna neskladja, pre-
velika rast vseh oblik porabe, premajhen
izvoz, neproduktivno delo, slaba reprodukcij-
ska sposobnost gospodarstva, vse to so žarišča
bitke za stabilizacijo, ki so jo najvišji partijski
in državni organi usmerjali skozi vse leto in ki
je postala naša skupna vsakodnevna bitka na
vseh področjih življenja in dela. V teh okvirih
smo pozdravili aprilski podpis novega spora-
zuma z deželami, članicami EGS, ki razširja
področja in obseg gospodarskega sodelovanja
in predvideva zmanjšanje zunajjetrgovinskega
primanjkljaja. 6. junij je prinesel 30% devalva-
cijo in serijo ukrepov, ki naj bi poživili gospo-
darska gibanja in predvsem olajšali izvoz.
Jugoslavija je letos gostila več pomembnih
srečanj. Aprila so se v Beogradu sešli delegati
135 sindikalnih organizacij iz 90 dežel, in na
prvi svetovni sindikalni konferenci opozorili
na gospodarske probleme sveta, se zavzeli za
mir, enakopravnejši ekonomski in socialni ra-
zvoj. Avgusta smo gostili delovno srečanje
svetovnega združenja za mednarodno pravo,
24. septembra pa se je pričelo v Beogradu zase-
danje svetovne organizacije za izobraževanje,
znanost in kulturo UNESCO, ki se ga je udele-
žilo 152 držav sveta.
Zadnji meseci leta so ponesli v razpravo tudi
predloge dopolnil republiških, pokrajinskih in
zvezne ustave, ki pomenijo prizadevanja, da v
politični sistem še trdneje zasidramo Titovo
pobudo o kolektivnem delu.
UMRLI SO
Leto 1980 je bilo usodno za vrsto zna-
menitih osebnosti doma in v svetu... 4.
maja je umrl Josip Brez Tito. 10. 2.
narodni heroj Ivan Gošnjak, član sveta
federacije. 6. 3. Janez Barborič, član
predsedstva ZSJ, maja Peter Stante
Skala in Karel Prušnik-Gašper. Avgu-
sta Beno Zupančič.
Umrl je tudi japonski premier Masa-
joši Obira, pa Jean Paul Sartre, predse-
dnik italijanske komunistične partije
Luigi Longo, portugalski predsednik
republike SaCaneiro ter decembra še
hivši predsednik vlade SZ Aleksej Ko-
sigin.
ZEMLJA SE JE POGOSTO
TRESLA
že januarski potres na Azorih je na-
povedal »potresno leto«. 18. maja se je
stresla zemlja na Kopaoniku, a žrtev k
sreči ni bilo. Huje je bilo 9. 7. v Grčiji,
kjer je po potresu 8. stopnje po Mercal-
lijevi lestvici ostalo brez strehe 1800
družin. Prava katastrofa je zadela 10.
oktobra alžirski E1 .Asnam, ki ga je po-
tres 7,5 stopnje po Richterjevi lestvici
spremenil v kup ruševin in zahteval
okoli 3000 mrtvih. Novembra je potres
razdejal jug Italije, kjer je zajel območ-
je 26 tisoč kvadratnih kilometrov, za-
hteval 2960 življenj, okoli 1500 oseb pa
še pogrešajo, medtem ko je škoda do-
mala neizmerljiva. Decembra so se tla
zatresla še v Iranu.
LETO VOLITEV
Januarja se je z zmago na volitvah v
Indiji na politično prizorišče zmagovi-
to vrnila Indira Ghandi
19. 2. je na kanadskih volitvah slavil
Pierre Tnideau.
4.	3. je Robert Mugabe pridobil man-
dat za sestavo prve vlade neodvisnega
Zimbabveja
3. 4. je dobila Italija 39. povojno vla-
do, a Francesco Cossiga se je obdržal le
do 28. 9., ko je njegova vlada padla, 40.
pa je sestavil Amaldo Forlani
5.	10. je na volitvah v ZR Nemčiji
slavil kancler Schmidt s svojo koalici-
jo socialnih demokratov in liberalcev
23. 10. so v Sovjetski zvezi razrešili
dolžnosti obolelega premierja Kosigi-
na in za novega predsednika vlade ime-
novali Nikolaja Tihonova
4.11. je po več kot leto dni trajajočem
predvolilnem boju v ZDA na volitvah
slavil republikanec Ronald Reagan, ki
je prepričljivo premagal Carterja.
V decembru pa je na portugalskih
volitvah vnovič zmagal general Eanes.
PIŠE BRANKO STAMEJČIČ
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
PIŠE DAMJANA STAMEJČIČ
KAKO SMO DELALI LETOS IN KAJ NAS ČAKA JUTRI
NE DA MOREMO, MORAMO
ZMAGATI V TEM BOJU!
Iz pogovora s sekretarjem MS ZKS Janezom Zahrastnikom,
Izteka se še eno leto. To, ki je bilo za
vse nas, ki živimo v Jugoslaviji, boleče,
resno in leto velikih naporov. Umrl nam
je Tito. Širšo mednarodno skupnost so
pretresli zapleti, poglabljala se je eko-
nomska kriza in se kazala v zaostrenih
odnosih med razvitimi in nerazvitimi de-
želami sveta. Nakopičeni gospodarski
problemi in svetovne razmere - oboje je
pripeljalo do tega, da smo v Jugoslaviji
pričeli izvajati politiko resne in dosledne
ekonomske stabilizacije. Zaostreni po-
goji gospodarjenja so terjali od vseh
naših ljudi veliko naporov, ki so se že
odrazili v nekaterih dosežkih. Vendar
pa je vsem nam bolj ali manj jasno, da
tudi prihodnje leto ne bo nič lažje. Sta-
bilizacija gospodarstva je dolgoročen
proces, ki ga ni moč izpeljati čez noč.
Zato bo potrebnih še veliko naporov,
odrekanj in zavestnih sprememb našega
načina obnašanja in ravnanja, da bomo
cilje gospodarske stabilizacije v prihod-
njih letih uresničili.
S kakšno gospodarsko, družbeno in
politično stvarnostjo se srečujemo sedaj,
pri izteku leta 1980 in pri vstopu v leto
1981, ne celjskem območju? Smo dosegli
kakšne uspehe v prvem letu gospodar-
ske stabilizacije? Kateri so še odprti
problemi in s čim moramo računati v
prihodnjem in vseh ostalih letih sred-
njeročnega obdobja? O vseh teh vpra-
šanjih smo se pogovarjali z Janezom
Zahrastnikom, sekretarjem Medobčin-
skega sveta ZKS za celjsko območje.
BOMO ZMOGLI, BOMO! KDAJ-?
NE JUTRI!
Ljudje so se letos, v času zaostrenih
gospodarskih razmer velikokrat vpraša-
li, kateri so pravzaprav razlogi, ki so Ju-
goslavijo pripeljali v tako resno gospo-
darsko situacijo. Odgovorov na to vpra-
šanje bi lahko našteli več, bistvena pa sta
predvsem dva. Prvi, ki je po svoji vsebi-
ni precej trpek je ta, da smo povzročili
velik razkorak med načinom in ravnjo
življenja na eni strani in med ustvarje-
nim dohodkom oziroma družbenim bo-
gatstvom na drugi strani. Živeli smo nad
možnostmi, ki so nam jih dovoljevali
družbena in osebna produktivnost dela.
Drugi odgovor pa izhaja iz mednarodnih
političnih in ekonomskih razmer. Tudi
Jugoslavija namreč nosi na svojih go-
spodarskih plečih del tegob, s katerimi
se srečuje mednarodna skupnost.
Seveda pa so za nas osnovnega pome-
na problemi, ki izvirajo iz naših tal, ki so
posledica našega dela in odnosov. Zato
se moramo naprej vprašati, ali lahko vse
te probleme in nakopičene gospodarske
težave presežemo, kdaj in na kakšen na-
čin?
Kar zadeva prvo vprašanje, ali zmore-
mo, je odgovor samo eden: mi moremo
in moramo dobiti bitko za stabilizacijo
gospodarstva! Druge poti pravzaprav
nimamo. To je naša dolžnost, ki se je vse
več ljudi tudi povsem jasno zaveda. Na
vprašanje kdaj, je mogoče odgovoriti: ne
jutri, ne kmalu in ne hkrati vseh! Proble-
me bomo morali reševati postopoma
skozi vse prihodnje srednjeročno obdob-
je. Stvar presoje je, katerim vprašanjem
bomo dali prednost in katera bomo brez
hujših posledic lahko odložili na poznej-
ši čas. In kako bomo dosegli vse cilje?
Tako, da ne bomo še večali razkoraka
med ustvarjenim dohodkom in ravnjo
osebnega in družbenega standarda, tem-
več da bomo svoje potrebe in želje uskla-
dili z dohodkom, ki ga bomo ustvarili.
NE SMEMO PODCENJEVATI
TISTEGA, KAR SMO DOSEGLI
Ob iztekajočem se letu se nekako samo
po sebi zastavlja vprašanje, kaj smo v
tem stabilizacijskem letu dosegli po-
membnega na celjskem območju? Pou-
dariti velja kar takoj, da mnogo. Dosegli
smo tako pomembne rezultate, da jih še
zdaleč ne bi smeli podcenjevati.
Morda kar na začetku - zaposlovanje.
Bistveno smo v tem letu spremenili od-
nos do zaposlovanja, kar se odraža v dej-
stvu, da so se vse občine celjskega ob-
močja strogo držale resolucijskih okvi-
rov ria tem področju. To pa tudi pomeni,
da postaja pri nas vprašanje dela, delov-
nega mesta, vse pomembnejše in da v
temeljnih orjganizacijah resno razmišlja-
jo, kar je edino sprejemljivo, da je nova
zaposlitev tudi ekonomsko upravičena.
Zelo presenetljivi in veliki so tudi
dosežki, ki jih celjsko območje beleži
letos na področju izvoza. Pomemben je
podatek, da vseh osem občin celjske
regije danes že pokriva 18% celotnega
slovenskega izvoza, ki pa je letos pora-
stel že za ^%.Ta podatek pa priča tudi o
spoznaj ih organizacij združenega dela,
da je izvoz dolgoročna usmeritev gospo-
darjenja in edina možnost za uspešno
poslovanje. Rezultati območja glede
izvoza so tako preprosto nepričakovani
glede na leta poprej.
Ko govorimo o uspehih, je pomembno
izpostaviti tudi dejstvo, da so občine
celjskega območja uspele omejiti rast
skupne in splošne porabe. Obe obliki
porabe sta ostali temu še vedno visoki,
vendar pa Je prvi dosežek vendarle spod-
buden. Ksir pa je na področju porabe
najbolj izrazito - v organizacijah zdru-
ženega dela in občinah so letos prvič
zabeležili Izrazit dosežek pri usklajeva-
nju in uravnavanju rasti osebnih do-
hodkov. Na tem polju smo se zares ob-
našali stabilizacijsko in v skladu z do-
govorjenimi družbenimi usmeritvami.
Se je uspehov, o katerih bi lahko govo-
rili. Drugačen, bolj kritičen je odnos do
naložb, manj kot leta poprej je bilo v letu
1980 dezintegracijskih teženj v temeljnih
organizacijah združenega dela, resnejši
je bil odnos ljudi do vseh oblik potroš-
nje, do varčevanja. Skratka, rezultati so
precejšnji, so vidni in kar je najpome-
mneje: so izraz naporov vseh delovnih
ljudi, samoupravnih organov, družbeno-
političnih organizacij, skupščin in poslo-
vodnih organov na našem območju.
ZNANJE JE TEMEU BODOČEGA
RAZVOJA
Že uvodoma smo poudarili, da je stabi-
lizacija dolgoročen proces, ki ga je treba
dosledno izpeljati na vseh p^ročjih na-
šega dela in življenja ter ga je treba gle-
dati celovito. Zato moramo ob uspehih
postaviti pod lupo kritične presoje tudi
veUke probleme, ki še vedno ostajajo od-
prti na celjskem območju in za katerih
preseganje se bo treba boriti v prihod-
njih stabilizacijskih letih.
Na našem območju še zdaleč ne more-
mo biti zadovoljni s stopn^ akumula-
cije, torej tistih sredstev, ki so nam po-
trebna za življenje in delo danes in ju-
tri. Po podatkih celo zaostajamo za do-
sežki v Sloveniji. V organizacijah združe-
nega dela bi se morali ob tem globoko
zamisliti, kajti prav akumulacija je ko-
nec koncev tisti sintetični kazalec, ki v
prvi vrsti priča o uspešnosti poslovanja.
Drugo, o čemer že nekaj let govorimo,
je problem sestave proizvod nnje na na-
šem območju. Ta je namreč preveč de-
lovno intenzivna, kot pravimo in ne za-
gotavlja niti kolektivom, niti občinam in
ne širši družbeni skupnosti zanesljivega
dolgoročnega razvoja. Še vse preveč
imamo na našem območju nekaterih
vrst tekstila in konfekcije, pa nekaterih
izrazito delovno intenzivnih vrst kovin-
sko predelovalne industrije ob tem pa
smo vse premalo storili za to, da bi neu-
strezno sestavo proizvodnje spremenili.
Omeniti velja morda ukinitev zaostalega
usnjarstva v Konusu v Slovenskih Ko-
njicah, pa preosnovo proizvodnje v laški
Volni, nekaj dosežkov je bilo še v celjski,
žalski in tudi v velenjski občini. Toda
gledano celovito še premalo! Kajti te-
meljni problem je v tem, da s takšno
sestavo proizvodnje bitke za stabilizacijo
ne bomo dobili. Zato morajo biti napori
naravnani predvsem v to, da v naše
delo, v razvojne programe in v proiz-
vodnjo vključimo več znanja in več pa-
meti. To je pot, a katero bomo lahko
bistveno spremenili sestavo naše proiz-
vodnje. Z njo pa je povezano tudi vpraša-
nje, ki je lahko za nas, za našo družbo
usodno: kam bomo zaposlili mlade lju-
di, ki bodo čez nekaj let prišli obogate-
ni z znanjem iz usmerjenih šol? Ne gre
za vprašanje, ali jih bomo lahko zaposlili,
temveč - kam, v kakšno proizvodnjo?
Zagotovo jih ne bi smeli zaposliti v de-
lovno intenzivno proizvodnjo, kjer je
znanje pravzaprav jalova stvar. Zaposliti
bi jih morali na takšna delovna mesta, ki
jim bodo omogočila polno ustvarialnost
in uveljavitev njihovega znanja. Če tega
ne bomo storili, nam bo velik del mlade
generacije, ki bo razpolagala z velikimi
in prepotrebnim znanjem, odšla. Potem
pa smo spet bosi in osiromašeni.
Se je nekaj vprašanj in odprtih proble-
mov, ki so zakoreninjeni na našem ob-
močju in ki jih moramo čimprej preseči.
Tako vprašanje odnosov med razvitej-
šim delom območja in manj razvitim
kozjanskim predelom. V preteklih letih
- to je več kot jasno - temeljnih izho-
dišč za pospešen razvoj manj razvitega
obočja nismo uspeli ustvariti, čeprav
so bili zabeleženi precejšnji uspehi na
področju infrastruktumih ob^ktov. To
dejstvo povzroča nemir v manj razvitem
predelu, po drugi strani pa zaostreni po-
goji gospodarjenja v razvitejših sredinah
zmanjšujejo pripravljenost za sovlaganja
na ta področja. To je seveda slabo, saj je
od usklajenega razvoja vseh območij od-
visen celoten razvoj celjske regije.
Naslednje vprašanje je povezano s pro-
izvodnjo hrane. Poudariti velja, da ima
celjsko območje velike primerjalne
prednosti glede proizvodnje hrane, pa
jih še zdaleč ni izkoristilo. Zato bo tre-
ba hrani, njeni proizvodnji in predelavi
v prihodnjih letih nameniti več skrbi.
Se je vprašanj in problemov, o katerih
bi veljalo spregovoriti. Vendar pa jih ve-
činoma že poznamo, končno pa njihovo
evidentiranje samo niti ni najpomemb-
nejše. Pomembno je sicer, da probleme
zaznamo, še pomembnejše pa, da se or-
ganiziramo in zavzamemo za njihovo
čimprejšnje odpravljanje.
STABILIZACIJA MORA POSTATI
STVAR MNOŽIC
Glede na vse naštete probleme, pa tudi
ob pričakovanju, da se bodo zaostreni
odnosi v svetu še poglabljali, je treba na
leto 1981 gledati kot na leto še ostrejših
pogojev gospodarjenja. Izvoz bo še na-
prej ostajal pomembna stalnica našega
gospodarjenja, politika zaposlovanja bo
omejena, zahteva po produktivnejšemu
delu pa bo bolj kot doslej odjeknila v
naši zavesti. Težili bomo po vzpostavitvi
ekonomskih zakonitosti, ki smo jih z do-
sedanjim delom in obnašanjem mnogo-
krat rušili ter tako s prvimi zamahi zapla-
vali v stabilnejše gospodarske vode. O
takšni usmeritvi, torej o politiki gospo-
darske stabilii^acije, smo si bolj ali manj
vsi edini. V političnem pogledu pa ni
dosežena povsem enotnost o tem, na
kakšen način reševati probleme, s kakš-
nimi sredstvi vzpostaviti stabilnejše go-
spodarstvo. Gre predvsem za dva odklo-
na, na katera velja opozoriti. Prvemu bi
lahko rekli tehnokratsko-birokratski, ki
želi zgolj z močjo države in državnih or-
ganov določati poti razreševanja bistve-
nih vprašanj gospodarske stabilizacije.
Torej: stabilizacija da, vendar brez delav-
cev! Takšnemu načinu reševanja pro-
blemov se je treba z vso silo upreti.
Kajti več kot očitno je, da stabilizacije
ni moč doseči brez delavcev, brez ljudi.
Stabilizacija mora postati stvar širo-
kih ljudskih nrnožic, če hoče žeti rezul-
tate.
Drugi odklon, ki se kaže ponekod, pa
bi lahko označili kot anarhično-samou-
pravno težjo po razreševanju problemov.
Gre za to, da ponekod razlagajo samou-
pravljanje kot, okvir, ki dovoljuje vse,
tudi nered, tudi nedisciplino, neodgo-
vorno obnašanje, slabo delo. Čeprav se
ta težnja skriva pod plaščem samouprav-
ljanja, je globoko protisamoupravna in
naperjena proti stabilizacijskim napo-
rom vse družbe. Kajti s slabim delom,
omajamo delovno disciplino in neupo-
števanjem dogovorov vseh zastavlje-
nih ciljec še zdaleč ne bomo dosegli.
Ml SNUJEMO, DELAMO IN
GRADIMO V MIRU
Ko se takole dan za dnem soočamo s
problemi našega notranjega razvoja, go-
spodarjenja in življenja, mnogokrat
upravičeno negodujemo nad tem ali
onim. Prav je tako, kajti le z našim aktiv-
nim odnosom do problemov jih bomo
uspeli razrešiti. Vendar pa prepogosto
pri tem pozabimo na vrednoto, osnovo
in stalnico, ki nam omogoča, da snuje-
mo, delamo in gradimo za danes in jutri.
To je mir. Prepogosto, kljub mnogim
kriznim žariščem v svetu pozabljamo, da
Jugoslavija že p>etintrideset let živi v mi-
ru in da si vseskozi v teh letih prizadeva,
da bi v miru zaživela tudi ves svet. S
svojo aktivno neuvrščeno politiko in
svojim samoupravnim socialističnim si-
stemom si je ustvarila v svetu velik
ugled in veliko priznanje. Takšna politi-
ka, socialistični samoupravni sistem in
ekonomska stabilnost pa nam zagotav-
ljajo mir in neodvisnost tudi vnaprej.
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
JESEN 1944 V GORNJEM GRADU
SVOBODNA JESEN, KI JE
POMENILA CVETOCO
POMLAD
Ivan Podlinšek je vodil partizansico čevljarsko delavnico
PIŠE MILAN BOŽIČ
Na videz je bila jesen 1944. leta v krajih
ob gornjem toku Savinje in ob Dreti
prav takšna kot vse dotedanje. Pravza-
prav v naravi nič posebnega. Listje, ki je
izgubljalo svojo življenjsko moč, je zno-
va pobarvalo okolico. Rumene, rjave in
rdeče barve so se prelivale druga v drugo
in ustvarjale podobo, ki je doslej še ni
narisala roka.
In vendar v tej umirajoči naravi ni bilo
tistega, kar bi spominjalo na smrt, na
konec. Tudi v listih, ki so odpadli in v
onih, ki so se še držali na vejah je bilo
čutiti življenje, posebno moč. Morda je
ta prihajala od ljudi, domačinov, ki so
slutili, da so na pragu jesni, kakršne v
letih, odkar je sovražnik vdrl v deželo, še
niso doživeli. Bila je to moč, ki je tudi
jesen spreminjala v cvetočo pomlad. Bi-
la je to moč, ki je prihajala od velil^ega
pričakovanja. Pravzaprav nihče ni vedel,
kaj se dogaja in kaj se pripravlja, in ven-
dar so slutili vsi, da gre za veliko, silno
pomembno reč.
Prav gotovo je temu razpoloženju bo-
trovalo tudi hrepenenje, da bi bilo ven-
dar že konec gorja, da bi se fantje in
dekleta, ki so odšli v gozdove, vrnili čim-
prej kot zmagovalci, da bi bilo konec
zapiraja in streljanja talcev, da bi bilo
konec pošiljanja domačinov v taborišča
smrti... da bi končno posijalo sonce svo-
bode, da bi zadihali s polnimi pljuči in da
bi lahko na ves glas znova zapeli svojo
domačo, slovensko pesem, ki so jo tedaj
nosil le v srcih, po tihem sledili njenemu
melosu in nič več.
Bilo je hrepenenje, ki je povzročalo, da
so imeli domačini, ko so se srečali na
cesti, več poguma za besedo. Tudi za
nasmešek na ustih. Bila je to notranja
sila, ki je vlivala optimizem, dajala nov
pogum, prinašala tisto, kar je bilo doslej
zatrto.
Tako so živeli ljudje v celotnem gor-
njem koncu Gornje Savinjske doline in
prav tako oni pod Menino, v dolini, po
kateri se vije Dreta. Tako so živeli v je-
senskih mesecih 1944. leta.
V takšnem pričakovanju so živeli tudi
pri Podlinškovih v Gornjem gradu.
Skromna družina, v kateri otrok ni manj-
kalo. Živeli so od dela, ki ga je opravljal
oče, čevljarski mojster. Z^iveli tudi od
koščka zemlje. Skratka, nič takšnega,
kar bi pri tujcih vzbujalo sume, čeprav je
bilo nevarno že to, če nisi mislil tako kot
zelenci.
In ker so se očetove misli in z njim
vred oči celotne družine obračale v smer,
odkoder so se čuli tudi posamezni streli,
je bilo že dovolj, da so družinskega po-
glavarja Nemci že 1942. leta odgnali v
celjski Stari pisker. Mesec dni trpljenja,
mučenja in zasliševanja. Nič niso izvlekli
iz njega in ker se jim ni zdel nevaren, so
ga spustili domov.
»Ko se je vrnil in stopil čez prag, ga
nismo spoznali. Bile so ga same kosti,
oči vdrte, pogled otopel... Človek skoraj
brez življenja,« je pripovedovala mati.
In vendar je bilo v Ivanu Podlinšku,
zdaj že enainsedemdesetletnem upoko-
jencu, živahnih oči, bistrega spomina in
zgovornih besed, še vedno veliko moči,
vsekakor dovolj, da je nadaljeval tisto,
kar je začel že prej, še preden so ga od-
gnali v Stari pisker.
Tisti, ki so odšli v partizane in oni, ki
so zanje delali doma, so vedeli, da imajo
v njem človeka, ki mu lahko zaupajo. In
tako je že kmalu potem, ko so oživeli
gozdovi Menine in drugi, izdelal marsi-
kak par čevljev ali škornjev za partizane.
»Bilo je težko za material, za usnje, pa
vendar se je našlo, in delal sem nove
čevlje, popravljal in krpal stare škor-
nje... Dela ni zmanjkalo nikoli.«
Prve dni avgusta je bilo okoli Gornje-
ga grada več kot živahno. Gozdovi so
zaživeli. In obiski pri Ivanu Podlinšku,
čevljarskem mojstru, so bili v tistem ča-
su pogostejši. Ljudje so prihajali na skri-
vaj, in prav tako odhajali.
»In tedaj so mi tudi zaupali, da pri-
pravljajo napad na Gornji grad. Ker so
predvidevali, da bo prišlo do težkega bo-
ja, so mi priporočili, naj se žena z otroki
umakne. Odšla je na svoj dom v Bočno.
Toda tistega avgustovskega dopoldneva
se ni zgodilo nič takega, kar bi dišalo po
večjem odporu. Borci Zidanškove briga-
de so razmeroma hitro opravili z nemško
posadko. Veliko vermanov in drugih so
zajeli, prijeli pa tudi nekatere, ki so se
bali za svojo kožo. Z borci je prišla svo-
boda. Težko pričakovana. Ce rečem, da
smo bili iz sebe, da smo bili srečni in
veseli, sem rekel premalo. Tistega občut-
ka, da smo po suženjstvu in težkih letih
zadihali svobodno, ni moč popisati. Ve-
selje na vsakem koraku. Da imamo le
svobodo, smo rekli, in čeprav bomo jedli
samo krompir. Pa smo kmalu pozabili
na to željo. Krompir nam je postal pre-
kromna jed. Hoteli smo več, in tudi več
ali manj dobili in imeli...«
Že nekaj dni za tem, je bila Podlinško-
va družina spet skupaj v Gornjem gradu.
Mati z otroki se je vrnila. Začelo se je
novo življenje. Tudi za Podlinškove.
Po padcu Mozirja, 12. septembra 1944.
leta, je celotna Gornja Savinjska dolina
zaživela v svobodi.
Svoboda v jeseni, sredi nemškega raj-
ha, pod gorami in v osrčju Savinjskih
^p, v dveh ozkih, a prelepih dolinah, ki
je pomenila cvetočo pomlad. Zlasti v
srcih. Ljudje so jo sprejeli, objeli in zače-
li živeti na novo. Srečni, čeprav v vsem
tem času v trgovinah ni bilo moč skupiti
skladkorja, moke...
V obeh dolinah in krajih v njih so zaži-
vele partizanske delavnice vseh vrst. Tu
so začele delati partizanske tehnike, šo-
le. Na mah je zaživelo kulturno življenje.
Pomemben delež je imel zlasti pri godbi
in pevskem zboru Radovan Gobec. Tu in
v tem času so nastale tudi nekatere nje-
gove nove skladbe. In mitingi! Kdo ve
koliko! Na vsakem in povsod so recitirali
Kajuhove pesmi, pesmi tedaj že mrtvega
junaka in partizanskega pesnika. Toda, o
tem, da ji je sin padel, takrat, konec 1944.
leta, njegova mati še ni vedela. Nasprot-
no, ljudje so ji celo v Šoštanju povedali,
da so videli Karlija in čuli njegove pe-
smi. Pa so se zmotili. Slišali so samo
njegove pesmi in v njih videli njega, ki
ga tedaj že ni bilo več med živimi borci.
In spet ni naključje, da je bila tedaj
partizanska čevljarska delavnica prav
pri Podlinškovih.
»Tu in tam, mi je kdo od borcev pri-
skočil na pomoč, toda, v glavnem sem
delal sam. Skoraj noč in dan. Vedno se je
mudilo. Navodila za delo pa tudi nekaj
materiala mi je dajal tedaj vodja skladi-
šča pri četrti operativni coni. Lipah. Kot
se spominjam, je bil doma iz Ljubljane.
Takrat so spet prihajali k meni, samo ne
več na skrivaj in tudi dlje časa so se
zadrževali, kot prej. Kakšno življenje!«
Štab četrte operativne cone ni ostal
dolgo v Gornjem gradu. Umaknil se je v
okolico Nove Štifte. Zato pa je bil Gornji
grad središče političnega in kulturnega
življenja. Tudi v Gornjem gradu in dru-
gih krajih svobodne Gornje Savinjske in
Zadrečke doline, ki so jo kot partizansko
območje priznali tudi Nemci, so delale
komande mesta, zaživeli so prvi krajevni
narodnoosvobodilni odbori itd. Stekle
so tudi prve priprave na svobodne voli-
tve v te organe in že v drugi polovici
septembra tega leta so se pričele volitve
odbornikov v prve organe ljudske obla-
sti.
Ljudje v dolini so zaživeli življenje, ki
ga niso bili vajeni. Prineslo je nekaj no-
vega. Vsem je nudilo dovolj možnosti za
sodelovanje, za prvo odločanje v tistih
pogojih, ki so bili navzlic svobodi, ven-
darle izjemni.
Svoboda. Zdaj ni bilo' več le hrepene-
nje. Ljudje so jo imeli v rokah, z njo
živeli, dihali!
»Spominjam se, da sem imel dovolilni-
co za gibanje po celotnem svobodnem
območju. Pa tega nisem izkoriščal, saj
tudi časa ni bilo, da bi se sprehajal po
dolini. Pa vendar je že sama dovolilnica
veliko pomenila.
Cisto po svoje, otroško, brezskrbno, so
to svobodo uživali otroci. Tudi moji.
Smukali so se okoli partizanov. Se zani-
mali za orožje, navezovali nove, otroške
in iskrene prijateljske stike... se igrali
partizane in Nemce. In kdo ve, kaj so še
počenjali
Velika je bila bitka za rešitev osnovnih
prehrambenih nalog. Veliko nalog je
imel odsek za prehrano, prav tako za
kmetijstvo. Seveda so delali še drugi or-
gani, ki so na primer skrbeli za prevoze
hrane in materiala, za urejevanje denar-
nih zadev, za obnovo porušenih in uniče-
nih domov. Odbori Osvobodilne fronte
so imeli polne roke dela. Dovolj in pre-
več ga je bilo za vse.
Gornja Savinjska in Zadrečka dolina
sta bili svobodni okoli štiri mesece. Nav-
zlic temu so nemški vdori, zlasti ob kon-
cu oktobra, prinesli v mnoge kraje veli-
ko gorja in nešteto požganih domačij.
Toda, že -ta svoboda, ki so jo doživeli, je
pomenila, veliko. Za moralo, za nadalje-
vanje boja proti okupatorju. V tej svobo-
di je imel skoraj sleherni prebivalec tega
območja svojo značilno nalogo. Tudi
Ivan Podlinšek, ki tudi pozneje ni nehal
skrbeti za čevlje in škornje, ki so jih
potrebovali borci. Spomin na partizan-
sko čevljarsko delavnico je ostal in živi
še danes. Naj še jutri in pojutrišnjem, saj
je del svobode v jesni 1944. leta v Gor-
njem gradu in v krajih ob gornjem toku
Savinje ter ob Dreti.
Septembra lani je Franta Komelj, nek-
danji komisar Zidanškove brigade, od-
kril obeležje v spomin na osvoboditev
Gornjega grada, 1. avgusta 1944. leta
Ivan Podlinšek, ob obujanju spominov
na svobodno jesen, se je obraz razve-
dril...
Del Gornjega grada s katedralo - danes
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
RIŠE BORI ZUPANČIČ
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
y ZGODOVINSKEM ARHIVU V CELJU
NIČ NAJ NE GRE
V POZABO
Najstarejši dol€ument nosi letnico 1432
PIŠE MATEJA PODJED
Listina, s katero cesar Jožef II. v letu 1782 potrjuje mestne pravice Celja (prva
stran).
V zadnji letošnji številki našega te-
dnika vam bi, dragi bralci, rada pred-
stavila celjski Zgodovinski arhiv, ki bo
prav kmalu slavil srebrni jubilej. Pre-
pričana sem, da marsikdo ne pozna po-
slanstva našega in tovrstnih arhivov in
da vas še manj ve, s kakšnimi problemi
se srečuje prav Zgodovinski arhiv, v
Celju ki je drugi največji v Sloveniji.
Da imamo danes v Celju tako po-
membno ustanovo, gre zahvala pred-
vsem prof. Janku Orožnu, ki je ustanovil
Mestni arhiv. Njegovo bogato in plodno
delo je nadaljeval prof. Tone Kolšek, ki
je kolektiv zapustil mnogo prezgodaj in
sredi največjega ustvarjalnega dela. Plo-
dno in bogato začeto delo nadaljuje zdaj
10-članski kolektiv, ki ga vodi ravnatelj
Franc Sedmak.
Zgodovinski arhiv se je v minulih letih
razrasel in si pridobil naziv pokrajinske-
ga arhiva. Kakšno je torej poslanstvo ar-
hiva, če sem že v uvodu napisala, da
mnogi niti ne vedo zanj ali pa ga ven-
darle najdejo takrat, ko kaj iz njegove
bogate zakladnice potrebujejo? Torej:
vse kar je v preteklosti nastajalo na na-
šem področju v vseh sferah gospodar-
skega in družbenega življenja in kar na-
staja v samoupravni socialistični družbi,
vsi ti dragoceni dokumenti bodo s ča-
som postali še dragocenejša kulturna de-
diščina, ki jo bodo proučevali zgodovi-
narji, politologi, etnologi in drugi stro-
kovnjaki z raznih področij. Mnoge zani-
mivosti je moč danes najti v Zgodovin-
skem arhivu, pa naj gre za dokumente iz
upravnega poslovanja po naši revoluciji,
krajevne ljudske odbore, bivše okraje,
gradbene dokumente, osebne dokumen-
te, razne gradbene načrte zasebnikov in
različna dovoljenja, vse kar zadeva naše
gospodarsko poslovanje in še in še. Tu
so dokumenti o prvih sejah naših delav-
skih svetov in mnogi drugi, ki datirajo
tja v 15. stoletje. Vse to pa je tista kultur-
na dediščina, ki s časom, iz leta v leto,
pridobiva na svoji vrednosti, za katero
moramo biti zainteresirani, da nam osta-
ne. Ali, kot pravijo delavci arhiva: doku-
ment, ki smo ga podedovali, a ga nismo
ohranili, je izgubljen za vedno. Največji
sovražnik strokovnih delavcev arhiva je
zato neznanje in slab občutek do tistih
dokumentov, ki so in ostajajo pomemb-
ni. Velik »sovražnik« arhiva je tudi od-
pad, ki seveda še malo ni kriv, da je že
marsikaj šlo v nepovrat. Da je temu tako,
so nemalokrat krivi tudi pogoji v katerih
deluje Zgodovinski arhiv, ki sicer hrani
na kilometre gradiva, a še zdaleč ne vse-
ga tistega, ki bi ga moral, kakor mu to
nalaga zakon o arhiviranju. Zato imajo
veliko materiala v Trbovljah, v tamkajš-
njem skladišču in ogromne količine še
nesprejetega pri ustvarjalcih. Dokumen-
ti, odloženi po kdo ve kakšnih skladiščih
in podstrehah počasi, a vztrajno »odmi-
rajo«, kajti še malo ni vseeno, pri kakšni
svetlobi, temperaturi ali vlagi čaka do-
kument na arhiviranje. Na področju
prevzemanja gradiva čaka delavce arhi-
va še veliko veliko dela in ne bo ga moč
opraviti V enem ali dveh letih. Komaj
deset jih bo dovolj ali še nekaj več. Toda
dela ne bo mogoče prevzeti prej, preden
se kolektiv ne izmota iz prostorske sti-
ske, na katero je bil že pravzaprav obso-
jen, ko je dobil skromne prostore v
zgradbi pod poročno dvorano v Celju.
Da bo tej nalogi kos, se bo v prihodnje
moral tudi kadrovsko okrepiti, kar so
zapisali tudi v svoj razvojni načrt.
Ne bi mogli reči, da so delavci arhiva v
bitki za obstoj in širitev sami. Krepko
jim stojita ob strani celjska kulturna
skupnost in skupščina občine Celje, ka-
kor tudi družbenopolitične organizacije.
Razgovori o sofinanciranju novogradnje,
v kateri strokovni delavci in vsi ostali
vidijo edini izhod iz zagate, tečejo tudi
po vseh 14 občinah, ki jih, oziroma ki bi
jih moral pokrivati Zgodovinski arhiv
Celje. Mnogokje so se že zavedli, da brez
arhivov in njihove redne dejavnosti, tudi
zgodovinopisja ne bi moglo biti in nika-
kršnega proučevanje pretekle dobe. Saj
le originalni dokumenti kažejo na vse
dogodke tako, kot so se le-ti pred časom
dejansko odvijali. V tem se pač razlikuje-
jo od časopisnih poročil, ali kako druga-
če prilagojenih materialov, ker vsakdo
interpretira dogodek vsaj nekoliko po
svojih lastnih doživetjih.
Za 4 km obstoječih fondov gradiva, ki
so nastala pri 1200 ustvarjalcih, za tone
materiala iz Trbovelj in nekaj kilometrov
gradiva, ki se nahaja še pri ustvarjalcih,
vidijo delavci arhiva rešitev v novograd-
nji, ki bo hkrati predstavljala pomemben
in svojevrsten kulturni objekt v Celju.
Vsa vmesna iskanja rešitev, ki so nekaj
let že potekala, so se izkazala za nespre-
jemljiva. Upajmo da bo v tem, morda pa
šele v prihodnjem srednjeročnem ob-
dobju, Zgodovinski arhiv v Celju, med
svojo bogato zakladnico informacij in
podatkov arhiviral tudi otvoritev novih
prostorov za svojo namembnost.
DAROVNICA GROGA HERMANA
II.
Med mnogimi zanimivostmi, ki jih hrani
Zgodovinski arhiv, velja še posebej ome-
niti najstarejši dokument iz leta 1432. To
je darovnica grofa Hermana II., s katero
je svojega vazala Friderika obdaroval z
določenimi posestvi. Darovnica je pisa-
na na pergamentnem papirju v gotici, v
jeziku srednjeveške visoke nemščine iz-
pred Luthrovega obdobja. Naj vam za
ilustracijo predstavimo samo prevod pr-
vega dela darovnice, ki si jo s pečatom
vred lahko ogledate na fotografiji.
»Mi, grof Herman II. od Celja, celjski in
zagorski, ban slavonski, oznanjamo in
smo sklenili našemu zvestemu Frideri-
ku podariti in pripisati naslednja pose-
stva ...« Sledi naštevanje posestev in do-
ločenih objektov, pri čemer pa doku-
ment ne navaja, zakaj in odkod tolikšna
velikodušnost grofa do vazala.
Zdaj bomo preskočili kar nekaj stoletij
in vam predstavili še en zanimiv doku-
ment, ki je datiran z dne 18. III. 1919.
Naslovljen je na:
»Slavni mestni magistrat Celje Jugo-
slovanska socialno demokratična
stranka priredi na 1. majnika delavski
praznik ter razvitje zastave. Obrača se
na Vas za dovoljenje razvitja pred ma-
gistratom in dovoljenja balkona za go-
vornike. Ob enem se vrši tam tudi shod.
Po shodu bi bil obhod z železničarsko
godbo od mestnega magistrata po
okrožni cesti, graški ulici, glavnem
trgu, gosposki ulici, Jožefovem trgu, ro-
tovški ulici in po okrožni ulici na zeleni
travnik.
Za red in mir skrbimo sami in zanj
tudi jamčimo.
Popoldan bi bila veselica v gostilni-
ških prostorih zelenega travnika.
Prosim ugodne rešitve Josef Marn.«
Kar čudno se zdi, da se je mnogim
vihravim časom navkljub ohranilo še ve-
liko zanimivih dokumentov, ki postajajo
iz obdobja v obdobje bolj zanimivi. Zato
so prizadevanja, naravnana v čimprejšno
rešitev zagate Zgodovinskega arhiva
prav tako pomembna in dragocena, kot
je dragocena vsebina gradiva, ki jo čuva-
jo, ohranjajo in zbirajo strokovnjaki arhi-
va. Prav njih pa čaka v naslednjem ob-
dobju še veliko pomembnega dela. Naj
tudi to ne gre v pozabo.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
V SPOMIN NA AKCIJO V STAREM PISKRU 1944, LETA
LEGENDA ŽIVI OB
ŠMARTINSKEM JEZERU
Nedorečena spoznanja pomočnika komandanta nočne straže v celjskem
Starem piskru Ivana Grada
PIŠE TONE VRABL
V	decembrski noči iz štirinajstega na
petnajstega, pisali smo leto 1945, se je v
bogatem okvirju naše NOB zgodila po-
membna akcija tudi v eni naših največ-
jih in najstrašnejših takratnih mučil-
nic, »znamenitem« celjskem Starem pi-
skru! V akciji je sodelovalo okoli 500
»igralcev stranskih vlog« in sedem
kreatorjev glavnih vlog:
V	skupini so bili Riko Presinger, Ivan
Gaber, Boris Lebič, Ivan Zelinka-Očka,
Ivo Grobelnik in Nande Klančišar,
pred njimi, ob njih, z njimi in brez njih
pa Ivan Grad, v času znamenite akcije
pomočnik komandanta nočne straže v
celjskem Starem piskru!
KJE JE IVAN GRAD?
2ivi ob trenutno še vedno turistično
ne dovolj ali sploh ne izkoriščenem
Šmartinskem jezeru na zgornjem robu
Celja. Med njegovo domačijo, kamor se
je priženil, in ob našem obisku (22. de-
cember 1980) rahlo zaledenelem jezeru je
speljana samo slaba cesta, ki pomeni po-
vezavo med Šmarjeto in Celjem ob robu
jezera. Kraj se imenuje Runtole, hišna
številka je 3, vse skupaj pa spada pod
Krajevno skupnost Skofja vas in s tem v
občino Celje.
Ivan Grad pove, da je kmetija sicer last
žene Terezije, on pa ji pomaga. V večjem
hlevu je trenutno petnajst bikov, telet in
krav, z vsem tem in še mnogim drugim
pa je kar dovolj dela. V novi hiši ob
gospodarskih poslopjih je tudi bife, ki ga
ima njegova hčerka, meter ali dva od
roba ne preveč razigranega jezera pa V
sne^ na bregu pod mešanim gozdom
počiva nekaj plastičnih lupin, ki oživijo
poleti, ko se tamkajšnji zimski raj spre-
meni v poletnega. V takšnih mesecih,
kot je recimo december, je pri Gradovih
čez dan povečini mirno, zvečer pa okoli-
ški fantje in možje »skočijo« v bife na
»požirek« vsakdanjega pogovora. Žene
imajo delo doma z otroki in živino, de-
kleta pa z mamami in gospodinjsko-
kmečkimi opravili pa razmišljanji o pri-
hajajoči pomladi, ko bo tudi njim dano
iti v večernih urah po topli travi v sanja-
joči svet. Zdaj je čas moških, saj noč in
sneg zahtevata »celega« človeka. In v
hiši, ki jo je Ivan Grad postavil s svojimi
in družinskimi žulji, skoraj ni večera, da
ne steče »kot pravljica« tudi pogovor o
časih, ko je tam naokoli bilo hudo...
OD KOD SI, IVAN GRAD?
Nekoč ostro zravnana, postavna kot
hrast. Gradova postava, je danes nekoli-
ko »omehčana«. Leta! Roke so kot spod-
nje veje hrasta. Velike! Glas, kot da bi
prihajal iz tolmuna pričakovanj in obeto-
vanj! Oči begajoče, kot da še danes ne
verjamejo sogovorniku, kot so težko ver-
jele v časih pred petintridesetimi in več
leti!
»Rojen sem bil v Beričevem pri Dolu
pri Ljubljani. Datum: 14. september
1908, torej pred dvainsedemdesetimi le-
ti! Oče je bil delavec. Delal je tudi v
Ameriki, v tovarni avtomobilov. Mama
je imela majhno posestvo, štiri hektare,
za preživljanje. Ker je bila takrat slaba za
delo, sem naredil prošnjo za jetnišnico v
Ljubljani, za mesto paznika. To je bilo
leta 1935. Bil seli sprejet in na prvo de-
lovno mesto so me poslali v Celje. Delal
sem tako kot vsi pazniki, vse od kraja. Z
delom smo začeli ob sedmi uri zjutraj in
je trajalo do opoldne. Ce je bila nočna,
sem jo nastopil ob šestih zvečer in delal
do polnoči, potem pa spal. Ko sem prišel
prvič v Celje, sem stanoval pri Nateku,
to je tam, kjer so še sedanje stopnice h
kapucinarjem, ob Savinji. Potem so me-
ni in še dvema tovarišema »zrihtali« so-
bo v sodišču, kjer smo pravzaprav delali.
Vrnil sem se v Ljubljano in od tam leta
1939 ponovno v Celje ter sem se spomla-
di istega leta v Vojniku poročil s Terezi-
jo, ki je imela dom tu, kjer še danes
živiva. Znova je sledila pot v Ljubljano
in leta 1941 ponovno v Celje. Eni so šli na
Koroško, v Celovec, sam pa sem se odlo-
čil za Celje, saj sem tam že večkrat bil in
sem ga dobro poznal. Z ženo Terezijo
imava pet otrok, ki še vsi živijo: dva
sinova Draga in Staneta ter tri hčerke
Zinko, Ivico in Marico. Imava tudi deset
vnukov.«
IZ CELJA V GRADEC IN NAZAJ
V CELJE
»Leta 1941 smo skozi sedanje Gaberje
urejevali kanalizacijo. Vreme je bilo sla-
bo, prehladil sem se, dobil sem išias,
skratka močno sem zbolel. Ko sem se
pozdravil, so me dali na delo v avstrijski
Gradec v tamkajšnjo kaznilnico, kjer
sem bil do leta 1943. Bilo je veliko bom-
bardiranja in pazniki so začeli »tiščati«
nazaj v domovino. Za to sem se odločil
tudi sam, ter se vrnil v Celje z vlakom.
Zaposlil sem se v celjskem Starem pi-
skru, kjer leta 1943 niso več streljali, am-
pak so zapornike vozili s kamioni iz Pi-
skra.
Sam sem vsak dan po najmanj enkrat
(vozniško dovoljenje sem imel) vozil na
relaciji neke tovarne na sedanji Hudinji
ob Libeli, kjer so šivali obleke, do jetniš-
nice, kjer so v tiste obleke zapornice vši-
vale gumbnice. Vozil sem tudi hrano za
kuhinjo.«
Kje je bil vhod v Stari pisker?
»Prav tam, kot sedaj, samo da je bil
nekoliko spremenjen in pred njim ni bi-
lo tržnice, kot je sedaj. Tam, kjer je zdaj
tržnica, je bil skopan kanal za »luftšic«.
Če je bil alarm, so morali ljudje tja no-
ter.«
Stanovali ste na sedanjeme domu.
Kako je bilo tam?
»Mimo naše hiše so vodile številne
partizanske poti. Vedno, kadar sem bil
doma, so trkali in spraševali za pot. Po-
kazal sem jim, seveda!«
Ste se kaj bali, da vas bi kdo izdal?
»Seveda sem se, kdo pa se ni!«
In potem so zaprli Grobelnikovo in
Svetkovo... v Stari pisker, seveda...
»Ja in notri smo se srečevali. Bilo je
strašno!«
ZAČETEK ZNAMENITE AKCIJE
»Kakšen teden dni pred 14. decem-
brom so zaprli omenjeni tovarišici. Na
štirinajstega popoldne, menda je bilo
okoli petnajste ure, sta prišla na moj
dom Lebič in Grobelnikov Ivo. Skupaj
smo odšli k Lebiču in se dogovorili za
akcijo. Določili smo tudi uro - ena pono-
či. Od tam sem se vrnil domov, ženi po-
vedal, kaj nameravamo, se kot vedno
vsedel na kolo in odpeljal v službo, ki
sem jo nastopil ob 18. uri. Peljal sem se
na Prekorje pa po Mariborski do Starega
piskra. Vreme je bilo mrzeče in na tleh je
bilo okoli 10 centimetrov snega... vsaj
tako se mi zdi!«
Po prihodu na delo...
•Kolo sem postavil kot vedno na stal-
no mesto ter začel z rednimi deli. V gara-
ži sem imel kar 4000 litrov vina in do
dobra sem napojil vse, ki so delali v za-
poru. Komaj smo jih spravili spat in po-
tem so spali kot topi! Nekaj malega sem
popil tudi sam, veliko pa nisem smel
zaradi akcije. Bolj, ko se je dogovorjena
ura odmikala, bolj sem bil nervozen, saj
fantov ni bilo. V tihi, mirni noči, pa sem
le v komaj rojevajočem se petnajstem
decembru zaslišal korake. Vedel sem, da
so moji.«
Komu ste dali najprej ključ?
»Rikotu (Presingerju - op. p.)!«
Koliko Nemcev je bilo takrat v Sta-
rem piskru?
»Štirinajst.«
Najprej ste...
»Najprej sem pokazal skupini vse
glavne točke. Razorožili so vse presene-
čene Nemce, ki v opojnosti preveč popi-
tega alkohola niso mogli prav dojeti, kaj
se z njimi dogaja. Naši so vse Nemce
spravili v posebno sobo, kjer so z rokami
kvišku morali stati obrnjeni proti zidu.
Ko sem bil prepričan, da imam »varen«
hrbet, sem šel odpret vseh 94 celic.«
Kako dolgo ste jih odpirali?
»Kakšne dobre pol ure.«
Ste imeli pri delu tremo, strah, čuden
občutek?
»Ne, ne, ne, sploh ne. Že od daleč sem
porinil ključ noter, se nisem zmotil, vse
je šlo dobro...«
Koliko je bilo takrat zapornikov v
Starem piskru?
»Stari pisker je bil ob naši akciji polno
zaseden, to pa pomeni okoli 500 ljudi.«
Kako se spominjate tistega dne oz.
noči?
»To je bil zares en soden dan... kamor
si pogledal, vse polno ljudi... bosi, ogr-
njeni v odeje so hiteli proti izhodu in
skozi njega.«
Glavne smeri odhoda?
»Nekaj proti parku, drugi proti Savinj-
ski, tretji proti Ostrožnemu, eni na želez-
niško postajo. Te so edino dobili...«
Vi ste šli...
»Čez polja proti Ostrožnemu. Grozno
je bilo, mokro, blatno, s seboj sem vlekel
kolo, ki se je do dobra nažrlo mastne
zemlje...«
In...
»Nekdo, ki je šel z nami, mi je želel
pomagati nesti kolo. Ponujeno pomoč
sem sprejel, on, kateremu sem odprl vra-
ta na prostost, pa se je zatem odpeljal z
mojim novim kolesom proti Savinj-
ski...«
»PREZGODAJ« MIMO DOMA
So doma vedeli, kaj ste naredili?
»Žena si je kar mislila, da smo nekaj
»ušpilali«, saj sem prišel iz službe prej
kot običajno. Menda je bila ura okoli
dveh, poltreh zjutraj, ko smo šli mimo
našega, mojega doma...«
CVET SE JE RAZLETEL
Ste bili še dolgo skupaj?
»Ne, ni bilo varno. Raznesel nas je ve-
ter in sam sem ostal tam nekje okoli
Prevorja. Mene ni smel nihče videti, dru-
gače bi me ubili.«
Kako ste preživeli današnji večer
pred 35. leti?
»V neki hiši, če ne bi bil dovolj pazljiv,
bi me skoraj ubil človek, ki še danes živi
v Trnovljah pri Celju.«
In Novo leto iz prehoda 1944 v 1945?
»Na Za vrhu nad Frankolovim sem iz-
gubil kapo, ko smo šli proti Trnovljam
iskat tistega, ki mi je vse skupaj pobral.
Bilo je hladno in do dobra sem se namo-
čil, prehladil, imel sem 41 vročine. Prišel
je Zlaček in rekel »Ivan, hajka«! Mado-
na, jaz pa s takšno vročino, da niti hoditi
nisem mogel več. Spravili so med pod
špirovce in lege, gor so bile deske in
škopa, tja gor so me dali... Ko vam to
pripovedujem, me je začelo zebsti, kot
me je zeblo takrat... Prišlo je okoli dvaj-
set vojakov in obkolilo hišo, stalno so
krožili okoli... Ker me je zeblo, sem šel
preko špirovcev dol na otavo in zaspal...
Dva sta slišala moje smrčanje, sam pa
sem se od njunega govorjenja zbudil in
se vrnil na zgornji del, tja, kjer sem bil
prej. Zjutraj je prišla žena s košem po
seno in mi na skrivaj prinesla mleko ter
povedala, kaj se dogaja okoli hiše. Pono-
či sem glavne stvari zvezal v culo, skočil
na piano in se izgubil v hosti... Za mano
je tudi pokalo.«
ŽUUI IVANA GRADA
Upokojil se je januarja 1976. Nazadnje
je bil avtoprevoznik, zdaj pomaga ženi
na kmetiji. Žuli ga...
»Poglejte: tisti, katere sem izpustil iz
Starega piskra, imajo po devetsto pa še
več jurjev penziona, jaz pa komaj 360
starih jurjev. Pokojninca, ki jo dobim,
gre za elektriko in špecerijo...«
Skrbite za lokalne ceste...
»Ja, ja, samo je hudič, saj moraš vsak
dinar nafehtati...«
Priznanja?
»Iz Beograda sem dobil »zasluge za
narod«, to je vse...«
Vas kaj obiskujejo tisti, s katerimi
ste sodelovali v akciji oz. tisti, ki ste
jim pomagali izpred stene nazaj v živ-
ljenje?
»Me. Poleti so bile tu štiri ženske iz
Žalca. Pozdravili smo se, izmenjali nekaj
besed... Veliko dela je bilo... pa so šle
naprej.«
Vseskozi imam občutek, da Ivana Gra-
da, ki je pripomogel k uresničitvi velike
akcije, nekaj močno teži. »Tega ne pišite,
tega ne pišite, tega ne pišite,« se kar
prevečkrat ponavlja. Tista zloglasna vra-
ta Starega piskra so se v noči iz 14. na 15.
december odprla tudi zaradi njegove
močne pomoči, s tem pa se je zaprlo
nekaj drugega! Kdo ve, kaj? To ve samo
Ivan Grad, pa morda še kdo! Morda pa je
narobe, da delo Ivana Grada in šestih
sotovarišev poglobljeno odkrivamo šele
danes, ko je že marsikaj zaradi hitrosti
časa zabrisano? In ali je njihovo delo
sploh pravilno okvalificirano in pred-
vsem ovrednoteno? Preštevilna so vpra-
šanja za nujen prihodnji obisk... In saj
nas je povabil »pridite na pomlad, ko je
tu okoli nas tako lepo«!
Ob robu današnjega jezera, kjer so se
med zadnjo vojno križale preštevilne
partizanske poti ter se danes križajo
rastoče ljubezensko turistične, živi svo-
jo jesen Ivan Grad. Kljub vsej lepoti je
v njegovih očeh, besedah in srcu nekaj
nepotrebnega pelina. Ko sva se s Tone-
tom odpeljala po cesti v mraku in sne-
gu od njegovega doma, kot se je on vo-
zil pred petintridesetimi leti s kolesom,
sem prišel do spoznanja, da Ivana Gra-
da, pomočnika komandanta nočne stra-
že v celjskem Starem piskru, žal kljub
najboljši volji in vsem naprezanjem ni-
sem poznal. Morda bom kapljo prijet-
nosti doživel ob enem izmed prihodnjih
obiskov, ko se bo Gradov tolmun bolj
odprl, kot tokrat...
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
EN DAN Z VETERINARJEM
ZLATA VREDNO ZAUPANJE
Jakob Kolman se še kako zaveda svojega dela. To čutijo tudi kmetje!
PIŠE MARJELA AGREŽ
NA POT...
Rano decembrsko jutro. Ura je prav-
kar odbila peti udarec. Prisedem v že
ogretega fička, ki oddrdra po vijugasti
cesti v jutranjo zimsko temo, in se kmalu
začenja spopadati s strmo in vse bolj
zasneženo cesto. Pa to sploh ni več cesta!
To je ozka, strma in ledena pot z levim in
desnim pogledom v globino, ki ti kaj
kmalu prežene jutranjo dremavico. Ob-
čudujem virtuozno vožnjo mojega sopot-
nika, ki mu je današnja pot le ena od
vsakdanjih poti njegovega poslanstva.
Prvo gibljivo telo, ki ga v tej nemi
samoti srečava, je avtobus, ki se vrača v
dolino, da bi odložil ljudi, ki vsako jutro
zapuščajo svoje domačije, da si z delom
v industriji lažje prihranijo denar za po-
trebe, ki jih nalaga današnji ritem življe-
nja, tako da ob njegovem pripovedova-
nju kmalu pozabim na nevarne strmine
in prepade.
PONOSEN, DA JE KOZJAN
Jakob Kolman ali Jaki, kot ga kličejo
vsi, ki ga bolje poznajo, je kozjanske
zemlje sin. Ta mu je zapustila ljubezen
do narave, do kmeta in njegovega dela,
do živali. Zato se je tudi zlahka odločil za
poklic.
V času študija veterine je spoznal tudi
svojo zakonsko družico, s katero sta si
pred enajstimi leti pričela v Laškem gra-
diti hišico. Zase in za dva sinova. Kri-
stian je danes star dvanajst let, Mihec pa
jih šteje deset. In ko se očka vrne z dela,
ko mamica odloži knjige in skrbi, ki jih
nalaga študij prava, vzame Kristian v ro-
ke violino, Mihec sede za čelo in koncert
v malem kaj kmalu napolni prijeten dru-
žinski večer. Na žalost je takšnih večerov
vse premalo. Očetov poklic je pač tak-
šen, ki ne pozna ne točnega pričetka ne
konca delovnega dne. Zato mora biti v
takšni družini veliko razumevanja in po-
trpljenja.
NA VELIKIH GRAHOVŠAH
Pripeljeva se do prve kmetije, kjer na-
ju gospodinja prijazno povabi v hišo.
Vse je čisto in pospravljeno, na mizi pa
velik hleb doma pečenega kruha. Poz-
dravi naju tudi gospodar in štirinajstme-
sečni vnuček, ki se še nikakor ne more
sprijazniti s tistim starim kmečkim vodi-
lom: rana ura, zlata ura. Gospodinja se
opraviči in že odhiti v hlev pomolst
krave.
MASTITIS JE NADLOGA
Današnja prva delovna naloga Jake
Kolmana je, obiskati zbiralnice in odvze-
ti vzorce od mleka, ki ga na ta kraj prina-
šajo kmetje - kooperanti Kmetijske za-
druge Laško. Vzorce mleka je treba vzeti
zaradi pravočasnega odkrivanja mastiti-
sa, to je vnetja vimena krav molznic. Ma-
stitis je nagla, največkrat dolgotrajna bo-
lezen, ki povzroča veliko škodo, saj ima
okužena krava 10 do 15 odstotkov manj
mleka, takšno mleko pa je tudi spreme-
njeno in zato neuporabno. Niti kot živilo
niti ni za nadaljnjo predelavo. In če hoče-
mo ohraniti zdrava vimena molznic, je
treba najmanj enkrat letno pregledati
njihovo mleko.
Na tej poti sva se ustavila na osmih
zbiralnicah mleka. V hladilni torbi se je
nabralo kar 45 vzorcev. Povsod so naju
kmetje lepo sprejeli, najbolj razveseljivo
pa je, da so razumeli pomen te akcije in
ves čas sodelovali. Sicer pa jim je o po-
menu pravočasnega odkrivanja mastiti-
sa njihov veterinar ob vsakem obisku
pripovedoval. In, kar reče on, drži kot
pribito Medsebojno zaupanje je gotovo
vredno polovico uspeha.
VCEUE
Z vzorci mleka jo mahneva naravnost
v Celje, v laboratorij Veterinarskega za-
voda, kjer naju sprejme Bojan Koželj,
spec, vet. Oddava mu vse oštevilčene
vzorce za analizo. Kot zanimivost pove,
da je le slaba polovica pregledanega mle-
ka, glede na higiensko in zdravstveno
stanje molznic, neoporečna. Takšno re-
gijsko poprečje zato narekuje skrbne in
st^ne preglede takšne, in podobne kot
jih je opravil veterinar Jaka Kolman da-
nes zjutraj.
V JAGOČAH
Iz Celja kreneva zopet proti Laškem in
se ustaviva v Jagočah pri kmetu Topole-
tu, ki se je usmeril v govedorejo - vzrejo
plemenic ter v pitanje svinj. Posebnost v
sodobno opremljenem svinjaku pa sta
dva lepo rejena merjasca, čiste in kvali-
tetne pasme, iz elitne svinjske farme na
Ihanu. Na enega teh dveh »lepotcev« je
tudi Jaka Kolman ponosen, saj ga je kar
sam pripeljal v Topoletov svinjak.
ŠTUDIJ OB DELU
Diploma iz veterine za Jaka Kolmana
ni pomenila konec učenja, saj se zaveda,
da je njegovo najboljše orožje strokovno
znanje. Zato tudi pridno študira ob delu
in se pripravlja na težke izpite. Prav po-
sebej se je posvetil področju, ki je v obči-
ni Laško še v povojih. Gre za umetno
osemenjevanje svinj. Leta 1976 je takšno
metodo oploditve prvi vpeljal tudi v
prakso.
DOKAZ
Jaka je izbral mlajšega od obeh pleme-
njakov, ki se v svoji vročekrvni neučaka-
nosti niti ni zavedal, da smo ga grdo
potegnili... Veliko spretnosti je potreb-
no, da v majhno stekleničko spraviš dra-
goceno tekočino, iz katere bo kasneje
zrasel nov rod visokokvalitetne pasme.
Jaka je pri tem opravilu resnično pravi
mojster.
Mudi se nama, kajti življenjska doba
tekočine, ki jo je treba pregledati, ni dol-
ga. V ambulanti Veterinarskega zavoda
Celje, OE Laško Jaka Kolman z mikro-
skopom oceni kvaliteto odvzetega seme-
na ter ga nato razredči v pripravljeni te-
kočini, kar zadošča za 20-kratno umetno
osemenitev. Tudi z vidika racionalnosti
je ta metoda še kako pomembna. Cisto-
pasemski, visokokvalitetni svinjski sa-
mec pač ne biva v vsakem svinjaku.
Preden ponovno odrineva, stopi Jaka
Kolman še v svojo pisarno in pregleda
prispelo pošto. Ker ni samo veterinar in
predstojnik organizacijske enote v La-
škem, ampak tudi družbenopolitični de-
lavec, je med pismi vedno tudi kakšno
vabilo na sejo, konferenco, zbor. Jaka je
namreč predsednik krajevne organizaci-
je SZDL Laško ter član sveta za pospeše-
vanje razvoja kmetijstva pri Skupščini
občine Laško. Tudi temu delu je enako
predan kot poklicnemu.
ZGOVORNE ŠTEVILKE
Nadaljujeva pot in se ustaviva v zasel-
ku Bezgovje. 2e prvi stik z Bezgovškovo
kmetijo daje vtis njene urejenosti in so-
dobnega načina gospodarjenja. Kmetija
je usmerjena v govedorejo, farma, kjer je
trenutno 8650 brojlerjev pa predstavlja
dopolnilno dejavnost tega gospodarstva.
Jaka opravi rutinski pregled farme, nato
pa stopiva v moderno opremljen hlev,
kjer se nahaja čistopasemska goveja živi-
na. Gospodinja se še živo spominja Kol-
manovega obiska izpred dvanajstih let,
ko jim je svetoval, naj tedanjo mašano in
nekvalitetno govejo pasmo prodajo in
pripeljejo v hlev telico z rodovnikom.
Takrat so ga ubogali, živino prodali ter
preko Kmetijske zadruge Laško kupili
telico simentalske pasme. Ta je dala do
danes že celo čredo visoko kvalitetnih
potomcev ter s tem osnovo za čvrsto in
kvalitetno mlečno proizvodnjo. Tudi
osvojeno prvo mesto na občinski kmetij-
ski razstavi leta 1977 to potrjuje.
Spoznali smo, da mora postati proiz-
vodnja hrane eno naših glavnih prizade-
vanj, Da je prav kmet tisti, na katerega v
tem trenutku ne smemo niti za hip poza-
biti, pa zgovorno opozarjajo tile podatki.
Kmetija, kot je na primer Bezgovškova,
daje letno: 1 milijon 53 tisoč jajc, 14 ton
brojlerjev, 14.500 nesnic za zakol, 17.000
litrov mleka ter približno 3 tone gove-
jega mesa. Toliko samo Bezgovškova
kmetija!
V	zaselku Zigon se ustaviva pri Gunze-
kovih. Njihova dva 6-mesečna pitanca se
še vedno čudno obnašata in kihata. Zbo-
lela sta za pljučnico. Jaka jima izmeri
temperaturo ter vsakemu vbrizga po dve
injekciji. Prepričan je, da bosta kmalu
zdrava.
VEZI
Ko se peljeva dalje, razmišljam še o
nekem drugem pomenu veterinarskega
poklica, o veterinarjevem političnem po-
slanstvu. Ta na vsakodnevnih poteh do
podrobnosti pozna sleherno vas, zase-
lek, kmetijo vsakega kmeta posebej in se
z njim najtesnje poveže. Med njima raste
zaupanje in medsebojno spoštovanje. In
če kmet danes še ne verjame sleherne-
mu, ki želi z novo idejo prodreti v njego-
vo večkrat tudi zastarelo, miselnost, ve-
terinarju prav gotovo zaupa in mu ver-
jame.
PROTI JURKLOŠTRU
V	Laški vasi opravi Jaka še sistemat-
ski pregled pri usmerjenem proizvajal-
cu, kjer stoji v hlevu 25 glav goveje živi-
ne. Ugotovi, da se od zadnjega pregleda
zdravstveno stanje črede ni poslabšalo,
zato nadaljujeva pot in se ustaviva v Po-
lani, pri najstarejši usmerjeni kme-
tovalki v laški občini, 74-letni Mariji Ce-
sar in njeni dve leti starejši sestri. Marija
je bila prva v občini, ki je v svoj hlev
pripeljala čisto govejo pasmo in se prva
usmerila v mlečno proizvodnjo. Na njeni
kmetiji je danes osemenjevalna postaja
ter zbirinica mleka, v hlevu pa redi de-
vet glav goveje živine. Jaka odide v hlev
pregledat telico s plodnostnimi motnja-
mi, medve pa medtem veselo kramljava.
Jaka Kolman se še posebno rad ustavi
pri Micki Cesarjevi, ki je kljub svojim
sedmim križem, še vedno čila, bistra in
napredna kmetovalka. Njegov mlajši sin
Mihec preživi pri njej veliko sobot, med
počitnicami pa ostane pri njej kar dlje
časa skupaj. Pri desetih letih starosti ji je
že kar v pomoč. Najbolj je srečen in za-
dovoljen, ko je med živino v hlevu, ko
poleti pomaga spravljat seno, kadar po-
pravlja kolesje starega voza. »Ja, menda
bo kmet«, z zadovoljstvom v očeh ugo-
tavlja Micka in nadaljuje pripovedovati,
da jo je zjutraj poklical po telefonu. Skr-
belo ga je, če je že pomolzla in če je Seka
že povrgla. Toliko skrbi ima pa tako maj-
hen je še. Jabolko resnično ne pade da-
leč od drevesa.
PROTI DOMU
Posloviva se od Cesarjeve Micke in
njene sestre ter se spustiva po klancu
navzdol do Rimskih Toplic in naprej
proti Laškem in Celju. Zopet je tema.
Oba sva zadovoljna. Jaka Kolman, ker
je opravil vse delo, ki ga je zjutraj čakalo,
jaz pa zato, ker sem pobliže spoznala
poklic, ki je tako lep in plemenit.
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
PIŠE JURE KRAŠOVEC
BRSKANJE PO SPOMINU ZA BRANJE ZA PEČJO
PALCA BERAŠKA IN
STRGAN ROKAV
Je Valentin Vodnik zapel vso resnico, ali starih časov senčna plat
Lenega čaka prazen bokau,
palca beraška in strgan rokav!
Je Valentin Vodnik zapel vso resnico?
Pač, resnico je zapel, toda samo del
resnice o beraški palici.
Nedolgo tega sem se z znancem na
kmetiji v okolici Laškega zapletel v po-
govor. Kot bi orehe stresal, mi je natrosil
težav kmečkega stanu, mi vmes kazal
vrsto strojev za kmečka dela in nazadnje
hlev, poln lepe plemenske živine. Goto-
vo je imel veliko prav, ko je razlagal,
kako se kmetovanje ne izplača. Marsikaj
si je tudi po svoje razlagal, iz svojega
zornega kota.
Potem je nenadoma obmolknil. Oči so
se mu ujele na skrivenčeni popotni pali-
ci, ki je visela na klinu pod hlevskim
gankom. Dregnil je vanjo, da je zabing-
Ijala in potrgala oprašeno pajčevino in
pristavil:
- Res pa je, da se mi beraške palice ni
bati. Tudi nobenemu od mojih sinov ne
bo treba za hlapca, saj še na gruntu noče
nobeden ostati...
Tista krevljasta palica je ostala na kli-
nu v spomin na berača, ki je umrl v
listnjaku pred petdesetimi leti. Sedanji
gospodar takrat še ni bil pri hiši in ker
jim je zaradi dogodka po svoje še zdaj
nerodno, so prosili, da hiše, kjer se je to
zgodilo, ne omenjam.
Kakšna je torej zgodba tega nesreč-
neža:
ZARADI UUBEZNI DO ŽENE -
BERAČ
Svoje dni je bil kmet, trden, vendar ne
bogat. Ko mu je rodila troje otrok, je
zbolela. Hirala je več let. Mož ni stiskal,
plačeval je zdravnik'?, zdravila, potem še
mesece bolnišnico. Celo njeni so mu pri-
govarjali, naj revo pusti umreti, če ji je
tako usojeno, naj ne bremeni grunta s
stroški. Najprej je posekal hoste, potem
so prihajale zapadle zadolžnice in odpro-
dajati je začel zemljo. Končno so mu
advokati v imenu upnikov pognali celo
posestvo na boben, kmalu za tem, ko je
postal vdovec. Otroke je razdelil žlahti,
sam pa šel za hlapca. Nekdanjemu grun-
tarju je manjkalo hlapčevske ponižnosti,
pogosto se je sporekel, menjal gospodar-
je, se začel zapijati in se spremenil v
berača, ko ga, sivolasega nihče ni več
hotel za stalno vzeti v hišo. Hodil je oko-
li, sekal steljo, spal po kozolcih, parnah
in v hlevih. V hiše ni smel, ker so se
ljudje bali, kajti vsakič, ko se je odkre-
hal, je izpljunil košček jetičnih pljuč.
In ravno tisti čas so neznani nepridi-
pravi kradli živino in pri kmetiji mojih
znancev so skrbno zaklepali. Bilo je po-
zimi in ker je potovec prišel k hiši ponoči
in ni mogel v hlev, se je zavlekel v pojato
za listje, kjer je izdihnil in zmrznil. Na
pokopališče so ga odpeljali z vozom, za-
bitega v preprosto rakev. Za pogrebca
mu je bil gospodar-voznik in občinski
pisar. Tudi otrok ni bilo.
Kdo ve kakšne so bile vse usode števil-
nih beračev, potovk, pohabljencev, mut-
cev, slepcev, ki so oblegali bd^jepotne
cerkve in sejme. Prava potujoča razstava
revščine in razčlovečenih kreatur so bili
in nam otrokom poganjali grozo in strah
v kosti z zateglim javkanjem in nerazum-
nim blebetanjem za vbogajme.
Vse to še manj kot petdeset let nazaj!
CILINŠEK - KOMUNISTIČNO
STRAŠILO
Tega sem poznal. Njegov primer se
sklada ž Vodnikovo pesmijo. Tudi on je
bil gruntar, tako pravijo, nekje blizu La-
škega. Bil je avstrijski vojak v Rusiji,
kjer je kot mnogi prišel v ujetništvo.
Vrnil se je, govoril o revoluciji in njenih
ciljih, ker bi se ga drugače ne prijel nadi-
mek, da je komunist, rdečkar, boljševik.
Bil je zavožena osebnost, zapil se je, pog-
nal posestvo po grlu in postal potepuški
prosjak.
Visok, slok, oblečen v opletajoč siv-
kast trenčkot, je vandral od vasi do vasi,
od hiše do hiše. Moral je biti načitan.
spreten govorec, vendar delomrzneš.
Nehote je opravljal nekakšno politično
poslanstvo, bil je za strašilo proti rdeči
nevarnosti. Z njim so strašili otroke, a
tudi hišne posle, ki bi utegnili črhniti
kakšno proti izkoriščanju in za pravič-
nost.
- Le Cilinška si poglejte, tega komuni-
sta. Takšni so!-
Kdo ve, če je kdaj sploh sodil med
revolucionarne naprednjake in če ideji
ni koristil, bil je njena antipropaganda.
Umrl je po vojni v domu za starce.
In berači, njegovi sodrugi z družbene-
ga dna, so se ob srečanju z njim križali in
se ga ogibali - Antikrista!
Berači, vandrovci so izhajali z različ-
nih plasti sproletariziranega vaškega
prebivalstva. Bili so ostareli hlapci in
dekle, bili vojni in delovni invalidi zaradi
nesreč, bili so tudi nekdanji kmetje, obu-
božani zaradi nesreč, pravdarstva, pijan-
ščine, bolezenske nezmožnosti za delo,
celo taki, ki so jih dediči pognali iz preu-
žitkarskega zapečka. Bili so taki, ki so si
svoje zavrženosti bili sami krivi, toda bi-
lo je mnogo več žrtev takratnih družbe-
no-ekonomskih razmer.
TUJA ŽIVINA PRI JASLIH - ŽIVE
MENICE
Ljudje okoli Laškega se dobro spomi-
njajo, kako so mnoge kmetije redile
pravzaprav tujo živino. V resnici so se te
živali povrgle v domačih hlevih, nihče
jim jih ni pripeljal v rejo. Kadar so bili
kmetje v stiski, ko so jih nadlegovali
»financarji« zaradi davkov, ko je bolezen
terjala zdravnika, zdravila iz lekarne, ko
je bilo treba dedičem šteti doto v denar-
ju, so se vedno našli »dobrotniki«, ki so
odšteli okrogle denarce, le podpisati je
bilo treba, da v »zastavo« dajo živinče,
dva tri, kolikor je pač gotovina nanesla.
A je prišla suša, mokro leto, pa znova
bolezen in pričakovanega denarja za vra-
čilo ni in ni bilo. Prirastek je komaj do-
hajal oderuške obresti. In tako si lahko
slišal, da je gospodar skozi zobe iztisnil:
»Grem nakrmit mesarjeve junce!«
Mesarji, gostilničarji, mešetarji so ime-
li pri malih kmetih vedno živo zalogo,
varno naložen kapital, ki so ga vnovčili,
ko je bila najbolj ugodna cena.
Pri notarjih so se grmadile listine o
hipotekah. In tako so kmetje lezli v ve-
dno večje dolgove, ob krizah pa so zaro-
potali bobni. Na katastrih je bilo vpisa-
nih vedno več zemljiških posestnikov, ki
so bili advokati, trgovci in premožni me-
ščani - uradniki.
Ali je bilo po vsem tem res tako čudno,
da so mnogi obubožani in do vratu za-
dolženi kmetje v prvih trenutkih nasedli
Hitlerjevi propagandi o novem redu. Ka-
korkoli že zveni kruto, so se mnogi med
temi obupanci oddahnili, ko se je zrušila
državna upnikom naklonjena tvorba. Ni
rečeno, da je bilo veliko takšnih, ki so
svojim izžemalcem privoščili izgnanstvo
- odleglo pa jim je vseeno. Res je, da je
bila ta trenutna pijanost olajšanja krat-
kotrajna, da so se »rešitelji« hitro sprevr-
gli v krvnike, da so črne »marice« praz-
nile tudi vasi. Stiska obubožanih kmetov
je bila pred začetkom vojne tako velika,
da je tu in tam izkrivila sicer svetlo
podobo kmečkega stebra v trdnjavi na-
rodnostne trdoživosti in zavesti.
Težka je bila preizkušnja, ki je pripo-
mogla, da so se po vaseh otresli strašila,
kot je bil nesrečni »Cilinšek« ...
ZLATIH STARIH ČASOV
SENČNA PLAT
V spominu je bolj ostala nekdanja
kmečka idila, romantika, polna slikovi-
tih običajev, spomin na velike, med se-
boj tesno povezane rodbine in k hiši spa-
dajočih članov.
Manj se še ljudje spominjajo krutih,
ostro začrtanih ločnic med gruntarji,
zemljiškimi posestniki in posli, bajtarji
iz vaškega obrobja, »tabrharji«, ki so ra-
zvrščeni v vse starostne skupine od pa-
stircev in pestem, hlapčičev, hlapcev,
dekel pod starost zdrknili na raven van-
drovcev, potovk, beračev in »numerje-
kev«, ki so se po hišnih številkah zateka-
li pod streho in k ostankom že itak skro-
mnih kmečkih obrokov.
Kočarji, potomci hišnih poslov so le
redko preskočili klin v vaški socialni le-
stvici. Kakšna pridna dekla je kvečjemu
postala gospodinja pri kakšnem manj
premožnem vdovcu s kopico otrok.
Družbeni položaj ženske na kmetiji je to
omogočal, medtem ko hlapec skoraj ni-
koli ni zlezel s svoje stopnice. Hudo je
bilo za ostarele posle. Mladi niso videli
nadloge pri hiši. Pozneje so sicer mnogi
posli ost^ali v hiši kot nekakšni člani
družine. Ce sta bila gospodar in hlapec
istih let, sta osiveli glavi doživljali vsak
svojo usodo. Nekdanji gospodar v zape-
ček in čumnato, hlapec pod kap.
Zlasti tragična je bila usoda revnih
otrok. Bosonogi pastirčki so si premrzle
noge greli v scalnici živine na paši vse do
prvega snega. Pestrne, komaj večje od
svojih varovancev so tovorile gruntarsko
otročad od ranega; jutra do noči. Pastir je
napredoval v hlevskega hlapca, morda
tudi v »ta velkega« hlapca. Pestema v
svinjsko in hlevsko deklo in če je bila
posebej priljubljena, tudi v hišno deklo
ali »kuheldirko«.
TO NI BILA KRUTOST -
MARVEČ BREZIZHODNOST
Ko sem pred leti preverjal podatke o
neki ženski, ki je dočakala sto let, sem v
Brezi pri Laškem v župnijski krstni knji-
gi mimogrede prelistal nekaj strani vpi-
sov. Bilo je začuda veliko nezakonskih
otrok, vsak tretji ali četrti. To niso bili
samo primeri nesrečnih posledic »gre-
ha« med deklami. Bili so tudi otroci tet,
ki niso našle priložnosti za možitev, kajti
gruntov je bilo manj, kot tiste čase otrok
v kmečkih družinah. Tako so bili pri hiši
še strici, tete, stari strici, stare tete, babi-
ce, dedki. Kam naj bi vsi ti ljudje šli, ko
ni bilo zaposlitev. Mesto služkinj, mest-
nih hlapcev in težakov je bilo teško dobi-
ti. Mlade dekle - matere, ki so tu in tam
našle službo dojilj za bogataške otroke,
so si prihranile kakšno pest kovancev za
svojega otroka. Največkrat se dekla, ki je
bila mati, ni mogla možiti, če se je, je
zakon hlapca in dekle bil le pol zakona.
Prenekateri hlapec je bil le zapisan oče,
ker mu je kak gruntarski sin podtaknil
kukavičje jajce in ga pregovoril z gospo-
darjem vred, da je privolil in si zagotovil
dosmrtno streho in hrano. Bili so prime-
ri, da so morale dekle od hiše, če se ji je
primerilo, da je zanosila.
Danes so potomci vse te vaške srenje v
mestih, industriji in tisočerih delovnih
mestih, ki so se odprla po vojni z indu-
strij alizaci j o gospodarstva. Danes ob
Martinovem, okoli novega leta in tja do
Jurjevega hlapci in dekle ne trepečejo
več, če bodo morali zavezati culo in na
pot. Tudi gruntov ni več treba deliti, če
ni denarja za izplačilo dote. Spraviti
otroke do kruha. Razmere izpred petde-
setih let so se sprevrgle v svoje nasprotje
- da ni prevzemnikov, da mladi kmetje
ne najdejo neveste, ki bi šla za kmetico.
Seveda tudi to ni dobro in prav in bi nas
vzroki za to morali skrbeti, saj so vendar
znani.
Maksim Gaspari: Prosjaki
Moj dober znanec, iz razumljivih razlo-
gov neimenovan, je po pogovoru o bera-
ški palici dejal.
»Moral bom to palico pribiti nad vrata,
da mi je kdo ne skuri ali odnese. Pogre-
šal bi jo. Je kot vozel ne žepnem robcu,
da se spomnim na mnogo hujše čase.«
Ali ne mislite, da bi nikomur ne bil
odveč takle zavozljan robec v žepu?
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 13
NA OBISKU MED VAROVANCI GRMOVJA
SVETLOBA BREZ SENC
Dom Nine Pokom je v Sloveniji edinstven
PIŠE ZDENKA STOPAR
Štefan je najraje sam, zato ga nihče ne
sili v druščino. Vsakdo si lahko bivanje
kroji po svoje.
Med osebjem in varovanci vlada družinska povezanost
Martin: »Jaz sem v domovih že 33 let,
pa nikjer ni bilo tako lepo kot tukaj.
Megle gledam, kako se trgajo od tal in
kopljejo v soncu. Kako bleščeč up skri-
vam v sebi, ko se vzpenjam iz doline
proti Grmovju nad Veliko PireŠico. Po
nogi se mi je vzpel hrošč in izziva mojo
pozornost. Z neokretnimi gibi tipa kvi-
šku, zdrsne vsak hip zopet nazaj. Z nape-
to skrbnostjo zasledujem njegov napor
in si mislim, kako ničevo početje je to. Je
prav, da polagam tako važnost vsaki
drobni stvari, ki jo srečam na poti?
Tokrat vem, da ne bom zašla med do-
trajane in ostarele zidove kake zapušče-
ne graščine, kjer so običajno domovanja
za ostarele in na kraj družbe odmaknje-
ne ljudi. Vem, da ne bodo izza dreves
zanemarjenih parkov gledale vame ne-
zaupljive oči. Vem, da ne bodo sobe nek-
danje grajske dvorane s petindvajsetimi
posteljami in več, kjer je zatohlost takš-
na, da še pajki ne zdrže in pletejo svoje
mreže raje na prostem.
Res vedno manj je takih domov, so pa
še in moja pota so v glavnem vodila tja.
Tu, kamor pa grem danes, ob sprem-
stvu šibkih sončnih žarkov, pa pričaku-
jem svetlobo, veliko svetlobe. Upanje je
obrodilo sad.
Toliko življenja je v tej hiši. V pred-
dverju je živahno, vedno se tu kaj godi in
pričakuje. Povsod radostna pripravlje-
nost na medsebojno pomoč. Tako med
varovanci kot tudi osebjem.
Sprejeli so me z radovednostjo, opazo-
vali na vsakem koraku. Eni so mi poda-
jali roke, drugim se je zrcalilo na obrazu
nezaupanje, večina pa se je smehljala
vase ali brezizrazno gledala predse. Mla-
di in stari obrazi. Za vsakim je skrita
lastna življenjska zgodba. Tu se je zbralo
150 psihično neozdravljivo bolnih oskr-
bovancev iz celotne celjske regije. Zato
slišim, kolikor sploh slišim, narečja vseh
vrst, včasih samo brbotanje, jecljanje, pa
tudi še krepko zastavljeno besedo. Ni
razlike med njimi - od hlapca do profe-
sorja, vsi so si enaki.
Dobro se počutim. Človek se sme ve-
seliti samo potiho, prav potiho.
Z MARCEM NOVO ŽIVLJENJE
Se ni dolgo tega, ko so se svojcem ježili
lasje nad mislijo, da morajo svojega naj-
bližjega zaupati v varstvo graščini v Gr-
movju. Tako nemogoča in dotrajana je
bila, da so za bivanje v njej odpadle vse
človeške norme. Z letošnjim marcem pa
se je vse spremenilo. Preselili so se v nov
dom, pridružili pa so se jim še nekateri
oskrbovanci iz Novega Celja. »Skraja so
naši iz Novega Celja čutili celo odpor do
novega doma, ker ga niso še poznali. Ko
pa smo jih preselili sem, je začetnemu
vznemirjenju in tudi dolgčasu po starem
okolju, sledila domačnost, na katero so
se sedaj navadili.« S temi besedami di-
rektorice doma Marinke Muckove, ki je
najbrž rojena za to, da s tako potrpežlji-
vostjo in ljubeznijo skrbi za svoje varo-
vance, sem samo potrdila občutke, ki
sem jih zaznala v pogovoru z nekaterimi
varovanci. Se več pa sem videla sama.
Za te več ali manj nebogljene ljudi skrbi
skupina ljudi, ki se zavedajo svoje odgo-
vornosti, predvsem pa morajo nositi v
sebi koš lastnosti, od potrpežljivosti, bla-
ge besede, pridnosti in ne nazadnje -
ljubezni. Prav slednje pa velja za dvajset
negovalk, ki imajo neposredno opravka
z varovanci, ostarelimi otroki.
Za zdravje skrbe v domu še tri medi-
cinske sestre, a jih je premalo, višja me-
dicinska sestra, fizioterapevtka, dva ne-
vropsihiatra in splošni zdravnik, ki zaha-
jajo sem le občasno.
Pretežno pa je v tem domu zaposlen
ženski kolektiv, samo v kuhinji je enajst
kuharic. Včasih pade kakšna pritožba na
njihov račun, čeprav niso one nič krive.
Drže se prehrambenih in predpisanih
normativov in zato pripravljajo vsak dan
kosila z mesom. Varovanci pa bi raje
jedli štruklje, zabeljen fižol, kumarice s
krompirjem.
Ob mojem obisku so dišali štruklji in
ta beseda je šla od ust do ust. Prav je, da
včasih krenejo iz predpisanega tira, če
ljudem narede veselje, če so zato srečni.
O tem, da ni dovolj domače hrane, so
bile edine pritožbe oskrbovancev. Edine
sence v svetlobi doma.
SPREHOD PO NJEM
Ce ne bi bilo ljudi, ki so v preddverju,
na stopnišču ali pa v sobah zrli vame z
vprašujočimi obrazi, bi mislila, da sem v
hotelu najvišje kategorije. Le z eno razli-
ko - če so hotelske sobe hladne in brezo-
sebne, pa so v domu odsev vsakega, ki v
njej prebiva. Tiste oskrbovance, ki so si
želeli družbe, so vselili v štiriposteljne
sobe, šestnajst je takih. Samotarje v pet-
najst enoposteljnih sob, vsaka ima zase
stranišče. Ostale pa v dvoposteljne in
troposteljne sobe. Med nje so raztreseni
bivalni prostori, ki pa niso izkoriščeni.
Vse življenje se odvija pri glavnem vho-
du, pa čeprav ni tam televizije, terapije z
ročnimi spretnostmi, fizioterapije.
Pogled se med ogledom ustavi na ste-
nah. Vse so opremljene z izdelki, ki so jih
napravili v tem domu. Enkratni so, neka-
teri v vrhu ročnodelskih spretnosti.
Ravnateljica me vpraša, ali me naj po-
pelje med najtežje bolnike. Oklevam, po-
tem privolim. Ni mi žal. Najdem jih v
posteljah, v invalidskih vozičkih ali že v
zgodnjedopoldanskem času pred televi-
zorjem. Gledajo, gledajo in vidijo slike.
Težak oddelek je to, vendar vlada v njem
kot tudi povsod drugod nepopisna čisto-
ča. To jim omogoča tudi temeljito zrače-
nje, kajti sobe so povezane s teraso. Pozi-
mi za zračenje, poleti pa zato, da imajo
prizadeti ljudje možnost oditi na teraso
ali pa neposredno iz postelje zreti v pre-
čudoviti svet pod domom.
Ob pogledu na vse to, ostaja človek
brez besed. V glavi se vrstijo vse drugač-
ne slike iz preteklosti. Tu pa tak preo-
brat. Resda šele samo v tem domu, kajti
drugod v Sloveniji kaj takega še ni. Za-
četek je vzpodbuden, guliverski korak v
skrbi za varstvo neozdravljivih oseb. En-
kratni dosežek socialistične družbe. Po-
dvig, na katerega smo lahko ponosni.
Pobegov z doma je malo, čeprav je vse
odprto. Umrljivost pa je velika. Oskrbo-
vanci jo k sreči ne občutijo veliko. Umre
jim sosed v postelji, pa to komaj zaznajo.
Sprevodi z mrliške vežice so pogosti, a
tudi tega so se navadili. Ko pa je umrl
Tito, je zadrhtelo sleherno vlakno vsake-
ga oskrbovanca. Tudi tistega, ki se ni
zdrznil ob smrti svoje matere, ob Titovi
pa je naglas jokal. Tak, ki nikoli ne govo-
ri, je v tistem krutem in žalostnem času
zlogoval besedo - TITO. Se bolj kot je
navada, so se kot čebele zbirali na kupu.
V žalosti so si bili še bolj blizu.
Zbiram vtise z doma Nine Pokom v
Grmovju in jih božam. Motno mi je pred
očmi, črke so zverižene. Ko sem odhajala
po hribu navzdol se mi je kremžil obraz.
Obrisala sem neumno solzo, kapljo sre-
če. Veliko so že videle moje oči, kaj take-
ga še nikoli.
Kot čebelice v panju - najraje so vsi skupaj
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
PIŠE MITJA UMNIK
Ml - SINDIKAT, DELAVCI IN OBRTNIKI
SMO ZA ENOTNO
FRONTO V
DRUŽBI
Odpraviti moramo zaostajanje v obrtni dejavnosti
delavci v združenem delu. Gre za izena-
čevanje pravic, pa tudi dolžnosti. Lani
smo tudi izvolili izvršni odbor sindika-
ta teh delavcev, ki je zlasti v letošnjem
letu dobro zastavil delo. Med uspehe
mu lahko pripišemo prvo organizirano
letovanje ob morju, strokovne ekskur-
zije, tudi s pomočjo sklada za dopolnil-
no izobraževanje pri sindikatih, prav-
no pomoč. Predvsem pa se lahko poh-
valimo, da smo veliko naredili na po-
dročju obveščanja, s katerim želimo
predvsem stalno pokrivati področje
obrtništva kot dejavnosti in vsa druga
vprašanja in probleme, ki zadevajo po-
ložaj samih delavcev, zaposlenih pri
obrtnikih.
Pri tem smo vzpostavili z obrtnim
združenjem tesno sodelovanje. Zaveda-
mo se, da bomo v prihodnjem letu mo-
rali narediti še več. Želimo, da bi se
predstavniki obrtnega združenja in de-
lavci, zaposleni pri obrtnikih, redno se-
stajali, vsaj vsake tri mesece in skupno
reševali probleme. To naj bi bila tudi
ena izmed programskih nalog delav-
skega obrtniškega sindikata. Seveda
pa je tej nalogi treba dodati še mnoga
druga vprašanja, kot so: prehrana,
predvsem topli obrok, letovanja, izo-
braževanje in druga.«
Za celjsko obrtno združenje je bilo le-
tošnje leto še posebej naporno zaradi
sprejemanja vrste planskih in drugih do-
kumentov, katerih večina je bila narav-
nana na srednjeročno plansko obdobje
do leta 1985. Upoštevati so morali želje
krajevnih skupnosti in njihove potrebe
po obrtnih storitvah, prav tako so dobro
sodelovali z medobčinsko gospodarsko
zbornico in ostalimi, ki so vključeni v
Cas pred Novim letom je vedno name-
njen obračunu opravljenega dela. Takrat
se ponavadi ozremo nazaj, ugotovimo,
kaj smo uspeli dobrega narediti, kako
smo uresničili svoje načrte in pri katerih
stvareh nam je pošla sapa. Istočasno pa
že načrtujemo naloge za prihodnje leto.
Leto 1981 je tudi prvo leto novega sred-
njeročnega obdobja, zato je pogled uprt
še dlje, čeprav v podrobnostih ne vedno
najbolj jasno, morda le v obrisih...
Tale novoletni šopek pogovorov smo
spletali na temo: kaj smo dosegli v Celju
na področju obrti, pri čemer smo odpira-
li različne zorne kote, od delavcev, zapo-
slenih pri zasebnih obrtnikih, obrtnikov,
pogodbene organizacije združenega dela
do obrtnega združenja in strokovnega
sindikata za delavce zaposlene pri obrt-
nikih. Sodelovali pa so: MARJAN JE-
RANKO, sekretar občinskega sindikal-
nega sveta Celje za delavce zaposlene pri
obrtnikih, LEOPOLD DRAMŽ, predse-
dnik celjskega obrtnega združenja, AL-
BERT LESKOŠEK, direktor pogodbene
organizacije združenega dela Splošno
steklarstvo, FRANC KRAVANJA, obrt-
nik, Instalaterstvo Babno, FRANC TE-
ŽAK, predsednik osnovne organizacije
sindikata delavcev zaposlenih pri obrtni-
kih in podpisani novinar naše tednikove
in radijske hiše.
PREMAKNILO SE JE NA BOLJE
MARJAN JERANKO: »Delo v sindi-
katih smo za področje obrti zastavili že
pred tremi leti, saj smo želeli prema-
kniti stvari na bolje. Naš osnovni cilj je
bil, izenačiti delavce pri obrtnikih z
oblikovanje obrtne politike v občini in
tudi širše.
CELJSKA OBRT NIMA
RAZVOJNEGA ZAMAHA
LEOPOLD DRAMfi: »To velja tudi za
vso celjsko regijo, da stopnja razvoja
zaostaja, da smo nekje v sredini, če se
primerjamo z ostalimi v republiki Slo-
veniji in, da je glede na potrebe našega
območja 640 rednih obrtnikov in 200
popoldancev še vedno premajhno šte-
vilo. Prav tako ugotavljamo, v nasprot-
ju s splošnim mnenjem, da upada tudi
kadrovski priliv na področju proiz-
vodne obrtne dejavnosti. To posebej
poudarjam, kajti, žal je tako, da obstoja
še vedno večje zanimanje za takšne de-
javnosti, ki so bolj občasnega značaja
kot na primer del avtoprevozništva,
mehanizacije in taxi službe ter dejav-
nosti. Za uslužnostne dejavnosti, ki
nam jih na vseh koncih in krajih pri-
manjkuje, pa ni zanimanja. Pa, da ne
bom takšen pesimist, naj le izvzamem
prav obdobje zadnjih mesecev, v kate-
rih je prišlo tudi do premikov. Pred-
vsem v tem smislu, da so izdelane v
občini vendarle jasnejše smernice ra-
zvoja obrti in drobnega gospodarstva.
Poudarim naj, da smo s sindikati re-
snično vzpostavili dobro sodelovanje,
saj ne moremo hoditi vsak po svoji
poti.«
ZAENKRAT IMAMO SAMO EN
POZD
V Celjski občini imamo trenutno samo
eno pogodbeno organizacijo združenega
dela, ki deluje že tretje leto in to uspeš-
no. V prvem letu je bilo celotnega pri-
hodka za 4 milijone dinarjev, letošnji pa
je že narasel na 15 milijonov dinarjev.
POZD zaposluje 16 delavcev, dva delav-
ca zaposlujejo še pogodbeno.
ALBERT LESKOSEK: »Oblikovane
imamo tudi vse akte in organe, kot jih
predpisuje zakon o združenem delu. De-
la imamo več kot dovolj, vendar smo se
letos srečevali z dokajšnjimi problemi
pri nabavi surovin in repromateriala.
Pohvalimo se lahko, da smo vendarle
uspeli z vsemi proizvajalci surovin
podpisati samoupravne sporazume.
kar se je posebej poznalo pri založeno-
sti z njimi v drugi polovici tega leta.«
V POZD Splošno steklarstvo so v zad-
njih treh letih izboljševali zlasti tudi de-
lovne popogoje, saj so uredili nove sani-
tarije in garderobe, uredili v obratovalni-
ci centralno ogrevanje in prehrano s to-
plimi obroki.
Njihov pogled v srednjeročno obdobje
daje naslednjo podobo: do leta 1985 naj
bi število zaposlenih naraslo na 35. Dela
imajo že sedaj toliko, da bi jih tudi 35
zaposlenih bilo premalo, vendar so se
odločili za razumno rast v sedanjih
splošnih gospodarskih razmerah. V leto
1981 bodo startali s številom 22 delavcev,
saj so se že dogovorili z avtokleparjem
Jožetom Brežnikom, da bo pri njem po-
slej obratovalnica ključavničarstva, s ka-
tero bodo samo zaokrožili svojo doseda-
njo dejavnost.
»V pogodbeno organizacijo združene-
ga dela nobeden nobenega ne sili. Vsak
obrtnik, ki doseže skrajno stopnjo ra-
zvoja, se lahko sam odloči za POZD. Le-
ta mu daje nadaljnje možnosti razvoja
ob določenih družbenih ugodnostih pri
nabavi materiala, prometnem davku in
še čem,« je zavzeto pribil ALBERT LE-
SKOSEK in nadaljeval, »Ne morem ra-
zumeti, da so velike razlike pri promet-
nem davku, in se z njimi ne strinjam,
vendar je tako, da so sedaj v škodo obrt-
niku in v korist POZD. Želim si še kakš-
nega ,sotrpina-pozdovca', nerad pa na-
povedujem, ali bo v Celju v bližnji priho-
dnosti zrastel še kakšen POZD.«
STRAH PRED ADMINISTRACIJO
Po mnenju sogovornikov je za večji
razmah pogodbenih organizacij združe-
nega dela v celjski občini in verjetno
tudi na širšem območju, najmanj dvoje
razlogov: mnogi obrtniki so premalo
seznanjeni s tem področjem in kot ga
urejajo naši predpisi, predvsem zakon
o združenem delu, po drugi strani pa
obstoji strah pred preveliko admini-
stracijo oziroma režijo, ki bi lahko na-
čela dohodek. Pri zadnjem razlogu je
pač tako, da se je treba izogniti veliki
administraciji, za kar je primer v
POZD Splošno steklarstvo jasen in
predvsem sila poučen: v administraciji
dela računovodja, ki sicer veliko dela,
direktor pa kljub svoji funkciji še ve-
dno obračunava tudi delovne naloge,
čez vikend pa z mapo pod pazduho do-
mov... Takšna administracija pač ne
more biti prevelika in predvsem pre-
draga!
FRANC KRA VANJA: »Zase lahko
ugotovim, da zaenkrat ne razmišljam o
pogodbeni organizaciji združenega dela,
čeprav me tudi malo izzivajo v tem smi-
slu. Sem tudi bolj nagnjen k praktične-
mu delu in mi ,pozdiranje' ne leži. Kaj pa
bo prinesla prihodnost, še ne vem. Mi-
slim vseeno, da ne bi smele biti takšne
razlike, kot so sedaj, med poslovanjem
obrtnika in POZD, saj oba delava za to
družbo, pri čemer jaz moram plačati pro-
metni davek, POZD pa ne. Ta razlika se
takoj prenaša na ponudbo in cene, kon-
kurenčnost. Torej moramo biti produk-
tivnejši. Včasih smo bolj na stranskem
tiru tudi pri nabavi, kar ni dobro. Mislim,
da moramo stati v isti vrsti tudi pri teh
vprašanjih, če seveda vsi dobro in pošte-
no delamo ter dajemo družbi kar ji gre.«
»ŠTANCARJI IN
PLASTIČARJI«...
Obrtno dejavnost sestavlja zelo pisana
četa nosilcev, pri čemer so se sogovorni-
ki ogrevali za razlikovanje med eno lini-
jo, ki jo predstavljajo »štancarji in plasti-
čarji« in drugo linijo »rokodelcev«, kar
bi moral temeljiteje razlikovati pred-
vsem davčni vijak. Največ očitkov je le-
telo na hitre zaslužke in gledanje samo
skozi dinar. Pri tem je velikokrat priza-
det najprej delavec, zaposlen pri takš-
nem obrtniku, saj je prevečkrat izkori-
ščan in ni malo primerov, da dobi osebni
dohodek šele po šestih mesecih, ali pa je
kar naprej v poskusni dobi. Po drugi
strani pa je prizadeto dobro ime vse obrt-
niške dejavnosti in predvsem dobri obrt-
niki, saj se takšne stvari ponavadi pos-
plošujejo. Enoten sklep: energičneje
udariti po posameznikih, ki kršijo druž-
bene in moralne ter zakonske norme!
Predvsem pa postaja vse pomembnejša
vloga sindikata delavcev zaposlenih pri
obrtnikih. Prve izkušnje govorijo, da je
na dobri poti!
PREMALO SMO ŠE AKTIVNI
FRANC TEŽAK: »Zaenkrat nas je še
premalo v aktivnem jedru našega sin-
dikata. Prav zato bo naša prihodnja na-
loga, da se aktivira čim več našega
članstva, kajti problemov imamo veli-
ko. Od vprašanj delitve po delu in na-
grajevanja do delovnih in življenjskih
pogojev. Temeljiteje se bomo morali
spopasti tudi z vprašanji našega vlože-
nega minulega dela, kar bi se moralo
pokazati tudi dohodkovno v našem
žepu.«
MARJAN JERANKO: »V obrti bi se
lahko najbolj približali pravi delitvi in
nagrajevanju po delu, mogoče še bolj
kot v združenem delu. Natočimo si či-
stega vina: poprečni osebni dohodek
blizu 6100 dinarjev in, če upoštevamo,
da je 80 odstotkov delavcev pri obrtni-
kih le priučenih, je sorazmerno velik,
vendar moramo vedeti, da delavci pri
obrtnikih tudi več delajo. Zato so vpra-
šanja stimulativnega nagrajevanja ta-
ko aktualna. Sindikat in obrtno združe-
nje na tem področju še veliko lahko
naredi.«
NOVOLETNE ŽELJE
Nadvse običajen zaključek prednovo-
letnega pogovora so želje in temu se tudi
mi nismo želeli izogniti, nanizali pa smo
jih v bolj tele^afskem stilu:
FRANC TEŽAK: »Da bi delavci v na-
šem sindikatu bolj sodelovali in se
vključevali in ne bi aktivnost visela le
na peščici...«
FRANC KRA VANJA: »Razumevanje
pri delu, dobri odnosi in, da bi tudi v
prihodnje imeli dosti dela, pa bolj
uspešno nabavljali material...«
ALBERT LESKOŠEK: »Administra-
cija naj se več ne bohoti, manj samo-
upravne papirnate vojske, dovolj re-
promateriala; rad pa bi dobil tudi
kakšnega sotrpina-pozdovca, da bi se
skupaj vsedla in kaj pogovorila ter tudi
skupno reševala probleme...«
LEOPOLD GRAMfi: »Da bi množica
zapisanih dokumentov končno že zaži-
vela v naslednjem srednjeročnem ob-
dobju...«
MARJAN JERANKO: »Za vse delav-
ce pri obrtnikih si želim, da bi ob koncu
leta 1981 lahko rekli, da je njihov polo-
žaj izenačen z delavci v združenem de-
lu. Delavci in obrtniki naj tvorijo eno-
ten kolektiv, v katerem se vsi dobro
počutijo. To pa je želja, ki se bo najbrž
raztegnila še čez leto 1981, ampak za-
četki našega skupnega dela so že s seda-
njimi plodovi dali dovolj spodbud...«
V sindikatu delavcev pri zaseb-
nih obrtnikih je trenutno vklju-
čenih 696 članov, od tega 347 mo-
ških in 219 žensk, kar predstavlja
31,5 odstotka vseh. Po posebnih
pogodbah se na to število nave-
zuje še 347 učencev.
Poprečni osebni dohodek na za-
poslenega - podatki veljajo za
zadnje tri mesece 1980 - znaša
blizu 6.100 dinarjev, vsi zaposle-
ni pri obrtnikih pa predstavljajo
1,7 odstotka vseh zaposlenih v
občini Celje. Po predvidevanjih
bi lahko v prihodnjem srednje-
ročnem obdobju ta odstotek
dvignili na 5 odstotkov.
Vseh 696 delavcev in 347 učen-
cev je zaposlenih v 250 obrato-
valnicah zasebnega sektorja.
Marjan Jeranko
Franc Težak
Leopold Drame
Albert Leskošek
Franc Kravanja
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
ŽIVLJENJE SIKOLETOVEGA JAKOBA IN MARIJE
POTRPLJENJE ŽELEZNA
VRATA PREBIJA
NI res, da smo si bližje v sorazmerju s številom asfaltiranih cest
v mestu smo že pozabili, kako je člo-
veku pri srcu, ki v sončnem sobotnem
jutru korači po zasneženem grebenu in
mu topli sončni žarki segajo za vrat, pod
nogami mu pa škriplje sneg. Meglena
sapa se izgublja v ostrem zraku, jasnina
na nebu pa reže horizont kot dobra mati
kruh svojim otrokom. Pod to zimsko in
nepozabno sliko čiste naravne lepote,
sem našel vas Modrče, kakor ji po doma-
če pravijo, sicer pa imajo hišno številko
oznako Male Breze. V eni od treh doma-
čij živita Marija in Jakob Senica, po do-
mače pa-pravijo pri Sikoletu.
Domačije so stisnjene na kupu. Sikole-
tova je lesena, toda kljub starosti, saj še
Jakobov oče ni vedel, koliko je stara, je
les še zdrav, le leta so ga nekoliko zgrbi-
la. Tako kot Marijo in Jakoba. V njej se je
Jakob rodil, očetu Jožefu in materi Mari-
ji. Povila sta sedem otrok, Jakob je bil
peti. Spomin ga kljub letom ne izdaja.
Kljub svojim sedeminosemdesetim le-
tom je najbolj uren starec, kar sem jih
doslej videl. Marija, ki je doma iz Trob-
nega dola je pet let mlajša.
NA SVOJ TRENUTEK ČAKALA
70 LET
V topli izbi je krušna peč, štedilnik,
drva, dve postelji, miza, omara, divan,
štiri okna, pes Reksi in maček. Ob dedku
in babici je vedno njuna vnuknija Hedvi-
ka, ki se ne loči od njiju. Oče Jakob je na
štedilnik pristavil za čaj. Rad ga kuha,
kot je kuhal žgance za partizane, ki so
bili domala vsak dan pri hiši. Ce ni bilo
žgancev ali kruha, so bili zadovoljni s
suhim sadjem. Nemci so bili pri hiši sa-
mo dvakrat. Na srečo so imeli vedno
dovolj hrane. Njive so bile polne, oba pa
še mlada, delo sta zmogla, kljub devetim
otrokom, ki od hiše niso odnesli mnogo
dote, pa zato veliko ljubezni, ki jo danes
znajo vračati. Tako je na glas razmišljala
mati Marija, ki ji njeno vedro in hudo-
mušno lice vendarle ne more povsem
skriti številnih let garanja na zemlji in
skrbi, ki dom držijo pokonci.
Jakob in Marija sta človeka zemlje,
vsajena vanjo kot hrast, ki mu nič ne
sme spodsekati korenin. Vse življenje
sta vihtela motiko, da bi zraslo, da bi bilo
kaj za v usta, potrpela sta z vsem. Zato je
mati Marija v pogovoru ob vročem čaju,
v katerem je bilo gotovo več ruma kot
čaja, dejala, da potrpljenje še železna
vrata prebija. To je bilo pravilo njenega
življenja z njenim Jakobom. V isti mah
je pribila, da ji sicer k hiši ni nikoli nosil
veliko denarja, je pa zato veliko storil
zanjo s srcem in še danes naredi marsi-
katero stopinjo namesto nje. Zelo mu je
hvaležna in ob teh besedah ji je glas
zatrepetal kakor tanki sončni žarki, ki so
v isti mah sili skozi majhna okna kmeč-
ke izbe.
Ni je topline na svetu, ki bi zamenjala
toplino kmečke izbe. V tej preproščini,
ko v enem trenutku čepi muca na omari,
Reksi godrnja pod mizo, mi pa kramlja-
mo pri peči, na štedilniku pa v lončku
brbota domača klobasa, v tistem hipu
razkrije mati Marija, da je bila najbolj
srečna takrat, ko sta imela z Jakobom
zlato poroko. Pa ni vedela, da mi je oče
Jakob to tudi pred nekaj trenutki zaupal
in da sta praktično garala petdeset let na
skupnih njivah in travnikih, v senožetih
in v gozdu, da bi dočakala trenutek, ko
se bo zbrala vsa družina in da si bosta še
enkrat porekla tisti tako usodni »da«.
Res se je zbrala vsa družina. Otroci
Angelca, Tonček, Jakec, Mici, Pepca,
Stane, Milica, Franček in Pepi.
STAROSTNA POKOJNINA ZA
SLADKOR
Zdravje jima za njuna leta dobro služi.
Oče Jakob je le rahlo naglušen, mamo
Mici pa nekoliko slabše ubogajo noge.
Pa je še letos šla sosedom pomagat na
njivo fižol pobirat. Pohvali se, da rada
poje tisto kar skuha, mesa pa ne mara
vsak dan. Najraje je zelenjavo pa sadje.
Letos ga je mnogo obrodilo, še pod sne-
gom so ostali sadeži. Tudi nekaj repe je
še ostalo pod snegom. Narava se je letos
kruto poigravala s kmeti. Jakob in Mari-
ja imata svojo njivico. Za koruzo, za pod-
met in kure. Za njun mali svet, ki se je v
zadnjih letih zožil na izbo, domače dvori-
šče, kakšen časopis ali na pratiko.
Otroci ju imajo radi, mnogokrat jima
kaj prinesejo. Zdaj jima resnično nič ne
manjka. Najbolj sta srečna, ker jima
otroci vračajo ljubezen. Mati Marija je
imela svojih devet otrok, zraven pa je
hranila še šest otrok sosednjih kočarjev.
To so zdaj že veliki ljudje in ko sta imela
Marija in Jakob zlato poroko, so prišli ti
fantje, ki danes tudi pojejo pri Prešerno-
vem pevskem zboru v Celju, da jima pet
minut pred polnočjo, po dobri stari na-
vadi zapojejo podoknico. Ob kobilčva-
nju so streljali tudi z možnarjem in sploh
je bilo tako, kot v dobrih starih časih.
Na mizi imata škatlico sladkorjem. Ata
Jakob se pohvali, da ima starostno
kmečko pokojnino, ki premoženje res ni,
za sladkor pa imata dovolj. Sladkor je v
teh ljudeh, obsojenih na garanje na zem-
lji, pojem moči, vir energije. Ata Jakob
nosi v zadnjem hlačnem žepu tobak za
pipo. Na modrem ovitku piše »banatska
ruža«, čoka, kakor pravi mati Marija, pa
noče dati v usta.
NAJTEŽJIH TRENUTKOV JE
BILO VEČ
Ni preprosto odgovarjati na vprašanja-
kar takole, sredi sobotnega dopoldneva.
Človek ni pripravljen, beseda še gre z
ust, toda to ni tisto pravo. Tisto pravo
pride na večer, s spomini, ob luči, ko
zunaj mrak zagrne majhna okna in se
ljudje potegnejo vase. Pa vendar besede
razkrijejo, da sta imela Jakob in Marija,
ki sta slavila že tudi biserno poroko in za
diamantno pravita, da jo bosta imela na
»britofu«, več težkih trenutkov kot bi se
jih pa rada spomnila.
Jakobu je najhuje, ko se spomni na
leto 1920. V tem letu je spoznal svojo
Marijo, se z njo poročil, pa že je moral
obleči tudi vojaško skuknjo m zapustiti
svojo mlado ženo. Na srečo se je vrnil že
čez štirinajst dni. Potem je tudi druga
svetovna vojna, ko je Jakob opravljal
pomembno delo vodiča. Mnogo noči je
bilo, ko so ga potegnili iz postelje pa hajd
v mrzlo noč, na pravo pot. Na pravi poti
pa je Jakob bil vse svoje življenje.
Marija se ne sme spomniti leta 1932, ko
je njen Jakob močno zbolel za pljučnico
in ni veliko manjkalo, da se ne bi za
vedno poslovila. A je zanimivo, da mi ata
Jakob tega sploh ni omenil. Marija je
tedaj skoraj obupala. Pet otrok sta imela
tedaj pri hiši, istega leta je umrl tudi oče,
njen Jakob pa v postelji na robu smrti.
Ni jih danes besed, ki bi znale in mogle
pojasniti, odkod moč človeku, da vzdrži,
da krene naprej, da se ne pusti poraziti
od močnejših sil od sebe. Marija in Ja-
kob pa sta vedela za te skrivnosti. V
življenju samem je ta skrivnost. V nju-
nem zaupanju, medsebojni ljubezni in
neomajni veri, da ne živita zase, da ne
delata le zase in da ne delata zaman. Da
ima njuno delo korenine v zemlji, kroš-
njo pa v srcih otrok. Tako je ostalo do
danes.
VEDRINA NE POJENJA
Ata Jakob še danes plete koše in koša-
re. Pri hiši je dela dovolj. Pod isto streho
živi še njegov sin Stanko z ženo, sinom
Brankom in hčerko Hedviko. V hle\ u je
pet glav goveje živine in dva konja. Sose-
dov je malo. Poleg njih so še samo Mi aI
in Smerci. Sikoletovi imajo 19 hektf
zemlje, od tega je več gozda kot obde
vanih površin. Na njivah prideluii
krompir, koruzo, pšenico in oves. A^ "
ječmen in druge kulture so se že pos ^
le. Zadnja leta so bile slabe letine. Več
opuščenih njiv. Ata Jakob se sprašu;
kako bi danes hranili vojsko, če L
prišla...
Kljub letom, ki so dala samo delo ii;
skrbi, kljub strahotam druge svetovne
vojne, spominu na grmenje ob pohodu
legendarne Štirinajste, ki je šla skozi
Šentrupert in so jo tudi v Modrčah čutili,
kljub nenehni tekmi z zemljo in časom,
sta Jakob in Marija blizu svojega devete-
ga križa še zelo vedra. Vedra zaradi živ-
ljenja, ki jima je marsikaj nalagalo na
ramena, pa položilo tudi v srce.
Zato so nastale tudi besede v tej repor-
taži. Leto bo kmalu naokrog. Spomnimo
se dnevov v preteklosti, koliko slabe vo-
lje nas je spremljalo. Pa ni bilo kave, pa
pralnih praškov, na dopustu nas je kaj
ujezilo, v službi smo zlovoljni, avto nam
nagaja, serviser ne pride popravit televi-
zorja ali pralnega stroja. Še bi lahko na-
števali. Pa so to nepomembne malenko-
sti. Ničeve v primerjavi z življenjem
dveh ljudi, ki sta v tem pisanju stopila
pred nas v vsej svoji skromnosti. Na ol-
tar življenja, svojega in svojih otrok sta
položila vse kar sta imela, tega pa ni bilo
veliko. Je pa bilo dragoceno: ljubezen in
poštenje. Vrednote torej, ki jih preradi
pozabljamo ob številnih izgovorih, da
nam tempo življenja narekuje tudi naše
obnašanje do sočloveka. Ata Jakob in
mama Marija se nista nikoli zapirala
pred dejstvi, pred katera sta bila postav-
ljena. Njuno življenje je v temeljnem od-
nosu medčloveških stikov in ravnanja
čisto kot kristali v tistem sobotnem,
sončnem snegu. Ostala sta del narave,
elementarna kot zemlja, iz katere sta čr-
pala hrano za svojo družino pa tudi za
tole zgodbo. Brez njiju, brez zemlje in
dobrih zgaranih rok, bi je ne bilo.
PIŠE DRAGO MEDVED
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
PIŠE JANEZ VEDENIK
VIŠINSKE CESTE
NIHČE
NIČESAR NE PODARI-
LE POMAGA LAHKO
Obiskali smo Dežnikarjeve v Kaplji vasi
Hoja po novi cesti je sedaj boljša
Tudi v najhujšem snegu ni težko celo z
avtomobili
Po takšnih kozjih stezicah so ljudje včasih hodili tudi na Žvajgo in Reško planino
Družina Dežnikarjevih: sin Toni, mama Pavla in oče Ivan, Janez ali Anzek kot mu
tudi pravijo domačini
Še pred nekaj leti si ljudje v Marija
Reki, pod Mrzlico, na Dobrovljah ter
drugih višinskih predelih v Savinjski
dolini niti v sanjah niso upali pomisli-
ti, da se bo mogoče prav do domov pri-
peljati z avtomobili. Sanje dandanes
postajajo resničnost. Tako vsakdanja
resničnost, da se marsikomu zdi nekoč
neverjetna želja sama po sebi umevna.
V	veliki meri tudi po zaslugi akcije po-
vezave višinskih domačij z dolino, ki je
menda edina tovrstna akcija v Sloveni-
ji. V občini Žalec so v nekaj letih dose-
gli velike uspehe. Kar 60 kilometrov
višinskih cest so zgradili ter s cestami z
dolino povezali 137 domačij. Akcija se
je začela leta 1977. Seveda pa bi bilo
napak soditi, da so višinske ceste gradi-
li le v okviru te akcije. Tudi prej so jih
že. Po zaslugi prizadevnosti ljudi in ve-
like želje, da bi bili vsaj delno izenače-
ni z dolinci.
Med tistimi, ki so želeli cesto, so bili
tudi člani družin Goropevšek, Rovšink,
Bukove, Poznič, Turk, Dolar, Makovič in
Dežnikar. Gre za domačije v Kaplji vasi.
V	tistem hribovitem predelu Kaplje vasi
pod Tolstim vrhom in Žvajgo, kjer pote-
ka že meja med Marija Reko. Pot nas je
zanesla k Dežinkarjevim. Znana domači-
ja je to. Po domače se pravi pri Marku.
Le kdo v tem predelu Savinjske doline
ne bi poznal teh prijaznih ljudi! Tu še
vztrajajo oče Janez, mati Pavla in sin
Toni. S skupnimi močmi si prizadevajo,
da domačija ne bi propadla. In priznati je
treba, da jim to odlično uspeva. Ne samo
po sebi. Treba je trdo delati kljub letom,
ki jih štejeta Pavla in Janez in kljub te-
mu, da bi Toniju, ki je sicer zaposlen v
Gradnji v Latkovi vasi, včasih bolj prija-'
lo, da bi si v dolini ustvaril lažje življenje.
Mirkove oziroma Dežnikarjeve smo
obi^ kali predvsem zato, ker so med tisti-
mi. ki imajo največ zaslug, da v ta višin-
ski predel že dve leti vodi odlična cesta,
ki prav gotovo ni namenjena le tem lju-
dem. Veseli so ljudje te ceste, pravijo pa,
da bi bilo morda bolje, če ne bi tako zelo
1 'teli. Cesto so namreč zgradili le malo
pred pričetkom občinske akcije. To po-
noni, da sO zanjo več žrtvovali kot drugi,
V	i so »ujeli« akcijo.
TUDI Z DRUŽBENO POMOČJO
Sin Toni pravi, da je to res, res pa je
tudi to, da so cesto vendarle zgradili tudi
z družbeno pomočjo. Na pomoč jim je
priskočila krajevna skupnost Prebold, ki
je prispevala petdeset tisočakov, šestde-
set pa so jih zbrali vaščani kar sami. Tudi
nekateri drugi so prispevali nekaj denar-
ja, nekaj tudi gozdno gospodarstvo, po-
tem pa je šlo nekako. Dela buldožerja je
plačala KS. Nekaj lesa je prispeval Hme-
zad, pomagal jim je Žagar Alojz Žgank in
celo mladinci so prišli na delovno akcijo.
Sicer pa je vsaka domačija prispevala še
po 5000 dinarjev.
DRUŽABNOSTI JE MANJ
Med tem ko Toni pripoveduje, kako so
potekale delovne akcije, koliko dela je
imela krajevna skupnost, da so zbrali vsa
potrebna dovoljenja in kako imenitno je
sedaj, ko se lahko z avtom pripelje kar
do doma, očetu Janezu uidejo spomini
leta nazaj: »Saj vem, da se časi danes in
nekoč ne dajo primerjati, toda velikokrat
se spomnim tistih let, ko smo peš hodili
v dolino. Zdi se mi, da so ljudje včasih
bolj držali vkup, da je bilo več sprošče-
nosti in da smo znali v majhnih stvareh
bolj uživati kot danes v ne vem čem. Bo
že držalo, da rast standarda ljudi v teh
stvareh omejuje. Vsem se vedno nekam
mudi. Včasih so ljudje hodili tod mimo.
ni jim bilo žal časa za kl^et. Danes je
vsega tega vedno manj. Se pri nas se
ljudje ne ustavljajo več toliko kot vča-
sih.«
Mama Pavla pa potem potrdi moževe
)besede ter pove, da res kar naprej nekaj
kritiziramo, čeprav v bistvu tega ne bi
smeli. Kaj pa komu manjka, kdor je pri-
pravljen delati?
TRENUTKI NAJVEČJEGA
STRAHU
Tudi na vojno vihro nanese klepet. Pa-
vli se je najbolj vtisnil v spomin dogo-
dek, ko je pretrpela toliko strahu naen-
krat kot prej in pozneje vsega skupaj ne,.
»Partizani so bili pri nas kot doma. Nem-
ci pa so tudi večkrat prišli naokrog, saj
so si morali misliti, da se po domačijah
tu okrog zadržujejo naši fantje. Za var-
nost smo imeli vedno poskrbljeno, ne-
koč pa smo na to povsem pozabili. Prišla
sta partizana Ivan Kolar in Markov
Franc. V hodniku sta pustila nahrbtnike,
puške in ročne bombe ter obleko ter se
šla v izbo kopat. Ravno takrat so prišli
mimo Nemci. Ustavili so se pred hišo.
Zaklenila sem vrata ter čakala kaj bo.
Dva sta prišla na dvorišče in ko sta vide-
la, da je zaklenjeno, so nadaljevali pot.
Ce bi vstopila, bi domačijo zažgali nas pa
prav gotovo ustrelili. Srečo sem imela
tudi, ko sem v vrhu košatega kostanja
nedaleč od hiše odkrila prežo, kjer so
Nemci skrivaj dežurali ter čakali može-
vega brata, ki je ušel iz nemške vojske,
ter se priključil partizanom. Tudi prvo-
borec Ivo Kotnik se je večkrat zadrževal
pri nas.« Oče Janez pa je potem obujal še
druge spomine iz NOB. Govoril je o bun-
kerjih in beseda je nanesla tudi na bun-
ker, za katerega so izvedeli Nemci. Na-
padli so ga z bombami. Bunkerje zasulo,
v njem pa je bil le en partizan-Gril. Ko so
ga odkopali, je še živel. Odpeljali so ga v
Celje in mučenja ni izdržal. Pričel je iz-
dajati. Kaplja vas je takrat dala velik
krvni davek. Tako velik kot le malokate-
ra vas v Savinjski dolini. Okrog 80 žrtev
NOB je v Kaplji vasi.
CESTA KAR NAPREJ NEKAJ
STANE
Besedo znova povzame Toni. Pripove-
duje nam, da cesto pluži sam. Slej ko
prej bo treba tudi na KS, da se domenijo
vsaj za delno plačilo. Ce drugega ne, po-
tem vsaj za nafto, ki jo pokuri traktor
medtem, ko orje zasneženo cesto. »Na-
pak bi bilo, če bi mislili, da je potem, ko
je cesta zgrajena vseh stroškov konec.
Vzdrževanje je drago. Kubik kamenja iz
Pirešice stane 60 dinarjev, vožnja pa je
po 120 dinarjev za kubični meter. Polovi-
co stroškov za vzdrževanje je na naših
ramenih, polovico pa prispeva krajevna
skupnost«
VELIKEGA KMETIJSTVA NI
Kakšnega velikega kmetijstva se v teh
strmih predelih ne moremo iti, pravi oče.
Mehanizacija, razen kosilnice, ne pride v
poštev. Sama z ženo vsega ne bi zmogla.
Toni je v veliko pomoč, velikokrat pa
pride pomagat tudi sin Ivo z družino. Z
združenimi močmi potem nekako kar
gre. Nekaj živine imajo ter kakšnih pe-
tindvajset arov vinogradov. Včasih so
imeli velik nasad breskev. Ljudje iz doli-
ne so bili stalni kupci. »Je pa tako«, pri-
poveduje oče Anzek kot mu tudi pravijo
domačini, »da se breskve v vinogradu ne
obnesejo. Cez leta niso obrodile niti
breskve tako kot bi morale, niti grozdje.
Zdaj smo obdržali le vinograd.« »Hja, pa
divjad nam povzroča veliko škodo,« pri-
tegne mati Pavla. »Tako daleč smo prišli,
da koruzo, ki še raste, zavijem v papir.
Tako ji šoje ne morejo do živega. Prej so
pa uničile skoraj vse. Električnih pastir-
jev pa se srne in prašiči sploh ne boje
več. Sploh ne vemo več, kako naj zavaru-
jemo pridelek. Poskusili smo že marsi-
kaj, pa se divjad vsega kmalu navadi in
se ničesar več ne boji. Saj veste, lovci pa
tudi ne morejo vsega povrniti.«
Oče Anzek prejema kmečko pokojni-
no ter ob slovesu razmišlja, če je prav, da
jo prejema le on. Navsezadnje je tudi
žena vsa leta garala na kmetiji. Kmete v
višinskih predelih bi morali bolj vzpod-
bujati, da bi ostali doma. Preveč višin-
skih domačij je že žalostno propadlo.
Slej ko prej bo treba tu nekaj storiti in od
besed na papirju preiti k dejanjem. Stare
grehe bo sicer kasneje težje popravljati,
je dejal Anzek.
PO NEKDANJIH POTEH
Spuščam se v dolino, ki plava v megli,
od Dobrovelj na severozahodu sem pa že
bodejo sončni žarki nedeljskega dopol-
dneva. Tudi lovci, ki so lovili pod Žvajgo
se z avtomobili že vračajo v dolino. Vra-
čam se po stari poti, po kateri je stopalo
toliko krepkih ljudi leta in leta. Nekaj-
krat mi spodrkne, da se komaj ulovim. S
smreke pade sneg in začutim ga za vra-
tom. Je pa res bolj udobno in prijetno z
avtomobilom. Saj ne rečem, takole za
rekreacijo že, vsak dan pa... Kako je bilo
včasih vsak dan, so pripovedovali ljudje.
Samo oni vedo in občutijo kaj so dobili
in kaj so si ustvarili. Akcija cestnih pove-
zav višinskih domačij z dolino je nekaj
izjemnega! Kljub težavam, ki so prisot-
ne, o njej le vse najlepše!
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
PIŠE DARINKA JOŠT
1941
Lani ta čas, na novega leta, smo še
sedeli doma v mlinu. Veseli, da se je s
konferenco prejšno noč vse dobro izte-
klo, smo nazdravljali časom, ko bomo
gradili nov svet... Vrunč, sekretar, se je •
smehljal: »Fantje, drugo leto...«
V tem letu se je svet podrl. Ne doma ni
bilo več, ne domovine. Vrunča so poleti
ustrelili v Mariboru in v Grazu sežgali.
Z možem sva se pred kratkim prebila
iz pregnanstva v Srbiji sem na Dolenj-
sko. Tu, konec vasi blizu Ribnice, sva
našla družino, moje starše, brata in dve
hčerki, Alenčico dveh let in Bredo pri
petih. Begunci, brezdomci.
Nedograjena hišica je mrzla, na vodi v
škafu se dela led. Mama kuri z dračjem,
kuha čaj, zakaj neprestano prihajajo ne-
ki ljudje, tudi ponoči, previdno, s kapa-
mi na oči. Prebežniki s štajerskega, ile-
galci, obveščevalci? Ne sprašujem, vi-
dim, kako Melč tesno zagrinja okna in
preskuša zapahe. V kuhinji sedijo potem
pozno v noč, rišejo po mizi zemljevide,
se na glas prerekajo, ko določajo meje v
novi Evropi... Nad Evropo pa leži klju-
kasti križ.
Z otrokoma spim gori na podu, vsako
noč v strahu oprezam, kdaj bodo po vra-
tih zatolkla puškina kopita: »Aprite!«
Bojim se. Moj mož hodi po vaseh na
sestanke kar podnevi, s kakim starim
loncem pod pazduho. Kako otročje, ka-
ka kamuflaža!
»Nič ne misliš na otroke,« godrnjam,
»ne kruha nimamo ne drv, ti pa kar
okrog. Polna hiša vas je, pa ne da bi šli
kaj posekat.«
»^sti ga,« me krega mama, »kaj ga
kar naprej zajedavaš. On bo vseeno delal
po svoje, samo ti boš imela pekel v hiši.«
Mama že ve, tudi z mojim očetom je bilo
tako, ko je bil mlad; zdaj pa gode: »No-
bene pameti nimajo ti mladi, kar z glavo
skozi zid!«
Na starega leta sta morala Melč in moj
brat Kazimir v Loški potok na sestanek z
aktivisti. Šla sem z njima, od mraza je res
drevje pokalo, bili smo prezebli, čeprav
smo smuči skoraj vso pot nosili. Gori v
šoli, v upraviteljevem stanovanju pa to-
plo, domače, pričakali so nas, kot da smo
prišli samo silvestrovat. Upraviteljeva
žena, Ridi, Kočevarka, je vse pripravila s
prislovično nemško natančnostjo, hiša
se je svetila od snage, dišalo je po pečen-
ki, potici in kuhanem vinu. Veselo so nas
pozdravljali, upravitelj Cuk in vsi učite-
lji. Kmalu je Ferdo Skok dvignil koza-
rec: »Od Celja do Žalca...« »Eh, fantje,
drugo leto... Bojo že pokazali Rusi Hit-
lerju, s temi Talij ančki tu bomo pa že
opravili!«
Gledala sem Melča, bil je resen, za-
skrbljen. Kot član okrožnega komiteja
partije je prišel sem z nalogo utrditi orga-
nizacijo, zahteval je več konspiracije,
svaril pred ljudmi, ki so se z določenimi
nameni vrivali v Osvobodilno fronto.
»Pri nas ni ovaduhov,« so zagotavljali
domačini, »Loški potok je naš.«
Opolnoči smo poslušali Moskvo, Glas
Jugoslavije. Solze so mi nezadržno tekle
po licih. Po kleteh, v skritih bunkerjih,
pod grožnjo smrtine kazni so tisoči po
domovini to uro lovili ta glas upanja,
prihajajoč z daljnjega severa: Srečno no-
vo leto!
Tisto poletje so potem zagorele poto-
ške vasi. Samo v Travniku so fašisti pož-
gali sto pet hiš in več kot sto dvajset
gospodarskih poslopij. Med prvimi žr-
tvami so bili učitelji, ustreljeni v gozdu
Mrtolaz. Ko je šla Cukova Ridi odkopa-
vat skupni grob, je moža spoznala samo
po suknji. Izdajstvo je bilo vmes. Samo
Ferdo Skoj je pozneje padel s puško v
rokah.
1942
Samotna zima 1942. Nihče več ni priha-
jal k nam, tudi nisem imela več nad kom
godrnjati... Po drva sva zdaj hodili z
Vodnjakovo Milo v gozd, izpod snega
sva vlačili smrekove veje. Italijani so ti-
ste čase plenili kočevske gozdove, kot so
nekoč Benečani oropali les na Krasu;
vlak za vlakom je vozil v Italijo stoletna
smrekova debla. No, veje smo pa ženske
skrivoma pobirale (da, tudi partizani so
prepovedali hoditi v gozd!), otroci so
nam za kosilo prinesli proseno kašo s
suhimi slivami.
Razen mojega očeta pri hiši ni bilo več
moškega, skoraj da tudi v vasi ne. Moje-
ga brata so v taborišče odpeljali že mar-
ca. Po izdaji so malo potem v bunkerju
pri Kočevju ujeli mojega moža, skupaj z
okrožnim sekretarjem, profesorjem Jo-
žetom Šeškom.
Bilo je brezupno. Kakor mora je tisto
majsko nedeljo ležalo nad hišo. Zunaj pa
je sijalo sonce, otroci so se igrali na trav-
niku. Prišla je Vodnjakova Mila: »Naši
grejo z očetom na lepše, v Žimarce. Naj
gre tudi Breda.« Oh, seveda naj gre, kaj
bi otroku tolikšna žalost!
Vodnjakov stric je naložil poln lojtrnik
otrok, švrknil je po konju in voz je veselo
zdrdral proti Sodražici.
Na tem vozu so zvečer Vodnjaka mr-
tvega pripeljali domov. Komaj je bil v
Zimaricah razpregel konja, so ga pogra-
bili razbesneli Italijani. Kolikor so mo-
ških polovili, so jih gnali okrog cerkve,
jim s puškinimi kopiti polomili noge in
jih nato postrelili. Otroci so videli. Breda
se je dolgo plašila v spanju. Morda se še,
otroštvo nam ničesar ne prihrani.
Alenčica je bila še majhna, ničesar ni.
razumela. Doma je bila po celi vasi, ka-
mor je na prag sedla, povsod so ji kaj
dali. »Kaj si jedla, Lenčica?« smo jo za-
nalašč spraševali. »Riž pa meso«, je vsa-
kokrat resno odgovorila. Tega se je pač
še spominjala od doma, toda sledovi ko-
ruznega močnika na njeni jopici so jasno
dokazovali, kako je bilo njeno hrepene-
nje daleč od realnosti.
Punčko so imeli radi, pa sojo nagovarja-
li: »Lenčica, zapoj!« Pesmi ni več znala,
pa so jo učili, vse od partizanskih do
pobožnih, Slovenci kremeniti in pa Ma-
rija k tebi, uboge reve...
Pri sosedovih je stanoval župnik, tudi
prebežnik s Štajerskega, sila imeniten
gospod. (Kadar je kdo poslal koline, smo
mi dobili godljo, gospoda pa klobase).
Včasih je prišel k nam, zdaj, v praznikih,
novo leto voščit. Mama je hitro umila in
v trde kitke počesala punčki, kajti treba
je bilo delati dober vtis z lepo vzgojenimi
otroki, čeprav so bili begunski (kar je
pomenilo malo manj kot ciganski) in po-
vrhu še »rdeči«.
»No punčka, ti boš pa zapela,« je žup-
nik ljubeznivo nagovoril Alenčico. Ona
pa nič, kar grdo je pogledala izpod čela.
»No, Lenčica, saj znaš,« je prigovarjala
mama. Nič! »Si pozabila: Prišli so, prišli
so sveti trije kralji...« Nič. »Našli so,
našli so Jezuščka v štalci...«
»Ja, kravo!« se je tedaj uprla mala.
Strašno!
Toda prejšnji dan je bila pri Venclovih v
štali, tam je videla kravo in njen realizem
(le po kom ga je imala?) je premagal
ljubeznivo predstavo o detetu v jaslih....
Po nas je prišla Vodnjakova Mihela: \
»Gremo v cerkev, bomo peli, Lenčica.«
»Ja, v temnem ognju, ob tabornem og-
nju...«
»Ti si štramasta, saj ni miting, v cerkvi
je maša!«
»Aja,« je rekla Alenčica in vtaknila
prstek v usta.
Samotna cerkvica v polju je bila polna
otrok, v vrsti so se majali sem ter tja in
peli iz vsega grla:
Tam u gošcaauci, u mali štaalci
svetla luučka še gori...
Breda je strmela v lesenega svetnika:
»Kaj tam piše - Sankt Ju-stus?«
»To je po naše sveti Jošt.«
»Kot naš atek?«
»Ja, Justus pomeni pravičen.«
»Aja,« je rekla Breda. Nekaj je že vede-
la o roki pravice, ki je segla po njenem
očetu.
Za Silvestrovo smo bili sami, toplo
smo zakurili, skuhala sem čaj in tolkli
smo lešnike. Tiho je potrkalo na okno,
Breda je previdno odgrnila zaveso. Bila
je Pavla, vedno nasmejana študentka,
Vrtačarjeva najmlajša: »Kolaček sem
prinesla, mama so spekli, pa srečno novo
leto voščijo. Rutico boste pa že vrnili,«
me je pogledala pomembno. V rutici je
bil zavit Slovenski poročevalec, treba ga
je bilo dati naprej. Naslednje leto so Pa-
vlico ubili belogardisti, nikoli se ni izve-
delo kje.
1943
Zima na prehodu iz triinštiridesetega v
štiriinštirideseto, zadnja, ko smo še dru-
žina.
Družina? Samo ždimo v temi, zdaj ko
je noč že ob štirih. Sama žalost in te-
snoba.
»Luč prižgi, mamica,« pravi Breda.
»Potem ne bo loja za zabelo.«
»Pa nič, luč prižgi.«
Izvotlimo repo, nalijemo loja in se razve-
selimo tople svetlobe.
Mama je skuhala ričet s celo koruzo.
Alenčica pobrodi po skledčki in me grdo
pogleda.
»No, le moli,« pravi mama, »hvalabogu
sem sita.« To je edina molitev, katere ju
je naučila.
»Hvalabogu sem sita,« zagodrnja Bre-
da in odrine skledčko.
»Ko bi vsaj kdo prišel!« vzdihne
mama.
»Atek!« reče Alenčica.
»Kako če prit, če je zaprt,« jo zavrne
Breda.
»Aja,« zamomlja Alenčica, vtakne
prstek v usta in mi zaspi v naročju.
Nikogar ne bo. Vas je kot izumrla, no-
benega glasu, v tej silvestrski noči, nobe-
ne luči, zastrta okna, zapahnjena vrata.
Kdor bi zdaj trkal, ni partizan. Od nem-
ške ofenzive v novembru jih ni več v vas.
Kje skrivajo kakega ranjenca,^vas ve, to-
da vas molči. Molčijo celo »bele« hiše.
Med ofenzivo mi je umrl oče. Veljaven
mož je bil prej, po celi Sloveniji poznan,
zdaj pa nisem imela deset lir, da bi jih
dala možu, ki ga je pokopal.
Takrat, ko je oče umiral, je pritekla
Pavlica: »Bežite z nami, Nemci so že v
Dolenji vasi!«
Nisem mogla od očeta. Dva Nemca sta
prišla na prag, iz sobe se je slišalo hrope-
nje, obrnila sta se in sta odšla.
Aktivisti so bežali z bolnico v vas Kot.
Večina jih je tam padla, Nemci so pobija-
li tudi ranjence. Samo dve zdravnici (ena
je bila Vrtačarjeva Irena, dr. Franja) sta
smeli nekatere odnesti. V zaščitni četi je
padel tudi Vrtačarjev Janez, mlad inže-
nir, Franjin brat. Mrtve partizane so
Nemci pustili v gozdu. Pozneje so jih
žene vlačile v dolino, zmrzle, kot poseka-
na debla, da je zvonilo po ledu.
Zato ni nikogar več k nam v vas, zato
smo tako same.
»Pisala bom atku,« pravi Breda. Ve, da
je treba napisati ime drugače: Melio Jo-
že, sicer bi ga lahko »ta beli« našli v
taborišču. »Mio caro zio!« počasi slovku-
je. Dragi stre - tako bo šlo pismo laže
skozi cenzuro. Nisem je še naučila vseh
črk. Najprej jo je učila mama.
Ko so se v Ribnici utaborili domobran-
ci, sem morala bežati. Alenčico sem še
nekaj časa imela pri sebi, a sem jo mora-
la poslati nazaj, ko so bile neprestane
hajke.
1944
Zadnja, četrta zima na zasneženi Blo-
ški planoti. Vedno sem si želela biti uči-
teljica in sedaj, deset let po maturi, imam
dekret, pravi uredni dekret od Sloven-
skega narodnoosvobodilnega sveta v Čr-
nomlju! Res da učim po požganih vaseh,
v kaki napol podrti hiši, učim pa tako
zavzeto, kakor pač vsak začetnik.
Sedaj, sredi najhujšega mraza, tudi na-
še partizanske šole ni, saj nihče ne more
skozi žamete. V veliki šoli konec Nove
vasi samujemo štiri ženske: Nada ima
dveletnega fantka in moža v partizanih.
Mira pričakuje prvega otroka, tudi njen
rnož je partizan, celo moj šolski nadzor-
nik. Za nekaj časa je pri nas tudi lepa
Dagmar, »kraljica Dagmar« ji pravimo.
Enkrat mi je že rešila življenje. Imela je
svojce v dolini. Jaz nisem imela nikogar.
Cele dneve presedimo v kuhinji, Mira
plete jopice, jaz šivam neke cunjice, da
bi jih po kom spravila otrokom v ribni-
ško dolino.
»Lepa mati,« godrnja Dagmar, »te hri-
bovske buče si prišla razsvetljevat, svoje
otroke pa tako pustiš. Pa mene zmerjaš.
ker sem se odločila za večno devištvo,
ha!«
»Saj veš Dagmar, da bi me bili ta beli
ubili.«
»A, tako pa, misliš, da te ne bojo! Kje
imaš kaj pameti: smrklovje učiš Hej bri-
gade, pa jih ima polovica brate v posto-
janki, saj sem jih videla na svoje oči!«
»Pa menda nisi šla na Rakek!« se je
prestrašila Mira.
»Šla, po cigarete, vsa nakodrana in
našminkana, dičnim domobrancem je
kar sapo jemalo. »Kugas' pa pršla, punč-
ka? se mi reži tak bedak dolenjski na
bloku. »Tebe glejdaat, kokt' kej paše ta-
Ijanska uniforma.« Komaj je požrl, za
cigarete sva barantala. »Maš gnar al' pu-
ter?« »Denar!« sem mu pomolila parti-
zanske bone. Sem mislila, da ga bo bož-
je, ampak cigarete sem že imela v žepu,
pa sem jo hitro pobrala.
»Cuj, Dagmar, pa si ti svega tega lepo
ne izmišljuješ?« je podvomila Nada.
»Res da si lahko marsikaj privoščiš, vaše
družine se zlepa ne bojo lotili, pa vendar
ne verjamem...«
»Kuker vejš,« je po loško odsekala
Dagmar. »Ce se zmeniva, deset cigaret še
imam. Sem srečala na Bloški polici dva
kurirja, žalostna naša vojska, bukovo
listje sta kadila, pa je starega leta dan, a
ne.«
»Dosti', gremo svinec vlivat,« je rekla
Mira.
»Aha,« je bila Dagmar koj za to. »Tebe,
Nada, čaka velika sreča v obliki moža z
brki, tu poglej, to je tvoj mož, vrnil se bo
s tremi zvezdicami, še imenitna gospa
boš! Tebi, Mira, se kažeta dvojčka, naj se
lepo razvijata pod soncem svobode, rodi-
la ju boš že na belih rjuhah. Tebi, moja
Daro - ah, nič določenega, ti sama vse
zameštraš. Meni pač kaže - seveda, dol-
go potovanje. Pa jasno, komaj bodo ti
belčki odpeljali za svojim firerjem, Dag-
mar tudi s teh zabitih hribov, ne bom več
kresala z gojzerji po kamenju. Samo po-
kazat se vam še pridem, v kožuhu iz
srebrnih lisic, pa z nojevim peresom na
klobuku, črnim.«
»2e prav Dagmar, naj ti bo tudi nojevo
pero, ampak po vojni tudi me ne bomo
več tu.«
»Se bomo že dobile. Samo ti, moja kre-
menita Štajerka, še ohrani svojo glavo
do tačas, domovino bojo že drugi branili,
zato imajo puške. Tu zdaj jaz, nevredni
sopotnik revolucije, nazdravim s tem
grenkim čajem novemu letu v zarji svo-
bode, ki že prihaja na žarečem konju,
itd.«
Poskušale smo biti vesele, pa nekako
ni šlo. Vihar je butal v okna, mislile smo
na naše, ki so bogvekje na položaju...
En sam dan je dovolj, da se ti spremeni
življenje, kaj šele eno leto...
Nadin mož se je vrnil, kosmat, srečen
in vesel, čeprav z eno zvezdico.
Mira je v baraki na pogradu rodila lepo
zdravo deklico, Alenko. Dagmar je šla
takoj po vojni na svoje dolgo potovanje,
v Berlin na našo ambasado. Ni nosila
klobuka, bila je v vojaški uniformi. In je
umirala od domotožja po domačih hri-
bih in zabitih hribovcih, trudila se je, da
bi se vrnila domov.
Vrnila se je v svinčeni krsti. V Berlinu
jo je pokopala ruševina zbombardirane
palače.
Mene je iskala »črna roka« in sem,
preoblečena, komaj zbežela v dolino.
Nedavno sem prvič šla z družino na
Bloke, da bi jim pokazala tisto šolo. Tudi
sama sem hotela videti, ali je res vse ali
le v mojem pripovedovanju. Ali so neka
stranska vrata, skozi katera sem zbežala,
drvarnica, stena, kjer sem videla odtis
črne roke, sadovnjak, doker sem tekla
po zamrzlem snegu...
»Dunaj,« je pripomnil moj vnuk, »te-
kla si pa najbrž boljše kot zdaj! Črna
roka, zanimivo, ko kaka kriminalka.«
Pa smo tam, sem si mislila; tudi meni
je oče pripovedoval iz prve svetovne voj-
ne še kar zanimive zgodbe...
DARINKA JOŠT
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
PIŠE MILENA B. POKLIC
DIMNIKAR PRINAŠA SREČO
»SAMO NAŠA OBLEKA JE
ČRNA <<
Delo In bodočnost dimnikarjev je svetla
Mojster Siko sproti pozabi vse hudo pri
svojem delu in si želi, da bi vsaj še
kakih deset let tako sodeloval z ljudmi,
kot doslej. Hvaležen jim je in vsem bi
rad zaželel sreče v Novem letu.
Žena, mati in tajnica dimnikarjev
Ivanka ve, da je njihov družinski po-
klic čudovit. Pa kaj zato, če je čiščenja
malo več. Pomembno je, kako si delo
organiziraš. To pa zna.
Mojstra Marjana se otroci ne boje. Po-
znajo ga s smučanja, kot alpinista, gor-
skega reševalca... Njihovi starši ga po-
znajo, kot dimnikarja, kot sina mojstra,
pa dve leti ^ bil predsednik sindikalne
organizacije zaposlenih pri obrtnikih.
Lapuhovi so bili od nekdaj dimnikarji. Z vsem potrebnim orodjem za svoje delo
so se v Idriji slikali oče in bratje mojstra Nika Gustl, Ivan, oče Franc in Franci.
Le kdo izmed nas se še nikoli ni prijel
za gumb, ko je uzrl od saj v črnino odete-
ga dimnikarja? Menda to v vsakem pri-
meru prinaša srečo. Ce se ti gumb odtr-
ga, boš imel srečo, če pa se ti ne, jo imaš
že takrat! Pa saj ni treba tega verjeti. Že
sam pogled na sajasto lice nas za hipec
odtegne od vsakdanjih misli in že nam
nasmešek prihiti na lica. Nič se ne spra-
šujemo, od kod prihaja dimnikar, kam
ga vodi pot, kakšno je njegovo delo. Nje-
gova podoba je črna in vesela. Rdečih lic
se nam smehlja z novoletnih voščilnic,
na trakcih binglja v avtomobilh. Ker pač
prinaša srečo.
Pa je dimnikar srečen človek? Je nje-
gov poklic lep? Je. O tem me je prepriča-
la družina Lapuhovih iz Slovenskih Ko-
njic, družina, v kateri sta dva dimnikar-
ska mojstra, družina, kjer se iz dimnikar-
ske tradicije razvija najnovejše, kjer so
Črne roke ustvarile kruha za petorico
otrok, ljubezni in sreče pa bi bilo še za
bolj številno družino.
LEPO JE NAŠE DELO
Koliko lepote in sreče je v dimnikar-
skem delu prav gotovo mojster Niko do-
bro ve. Njegov oče. očetov oče, vsi štirje
bratje so dimnikarji. Njegov sin Marjan
je dimnikar. Mojster, kot oče. Takrat, le-
ta 1950, je bil oče najmlajši dimnikarski
mojster v Sloveniji, pred dvema letoma
je to postal sin. V Sloveniji in prav mogo-
če tudi v Jugoslaviji. Končal je dimni-
karsko delovodsko šolo v Mariboru, edi-
no v Jugoslaviji. Če ne bi doma videl in
spoznal dobrega v tem poklicu, težko da
bi se zanj odločil. Pa se je.
»Doživetja, doživetja... Koliko jih je v
našem poklicu. Lep je, samo veselje zanj
moraš imeti,« pravi mojster Niko. »Res
je to čudovit poklic. Delo je toliko težko,
da ga znaš ceniti, vanj pa smo toliko
sigurni, da se ne moremo ničesar bati,«
pravi žena in mati dimnikarja ter istoča-
sno njihova tajnica Ivanka.« V njem pa
je tudi bodočnost,« ugotavlja mladi moj-
ster.
POŠTENOST, ODNOS DO LJUDI
Morda bolj kot kje drugje je to po-
membno za dimnikarja. Kolikokrat
opravi delo v prazni hiši, stanovanju. Ko-
likokrat se mora dežati trdega pravila: ne
vidim nič, ne slišim nič. Posluša pa vsee-
no, tudi svetuje, če zna. Tako z leti, samo
po sebi to pride, postane marsikomu pri-
jatelj, ki bo prišel, ko ga pokličeš, ki ne
bo pozabil, tudi če sam pozabiš. Prišel
bo, opravil svoje delo, delil s teboj tisti
del časa, ko pa bo zaprl vrata za sabo, bo
vse ostalo zaprto za njim, zapahnjeno
globoko v njem. »Če bi zaupanje samo
enkrat zlorabil, bi bilo že enkrat preveč,«
ve mojster Niko. To vedo tudi ljudje,
tudi tista ženica, ki si je glasno zaželela,
da bi mojster preživel, saf^si ne more
predstavljati, da bikdo drug znal tako
dobro opraviti delo.
Gotovo je taka želja potrditev človeko-
vega ravnanja, naš mojster pa bi ob tem
kar želel, da bi takšen odnos vsi delili
tudi drugim njegovim dimnikarjem. Si-
nu, pomočniku Jožetu, pa tistim dvema,
ki sta sedaj pri vojakih. Kar nekako noče
verjeti, da si bodo lahko ti šele z leti
vedno pravilnega ravnanja pridobili to-
likšno zaupanje. Bolj kot ljudje, kot di-
mnikarji bodo to prej dosegli. Seveda, če
lahko to ločimo.
DIMNIKAR JE SIMBOL
Posebna čast je bilo biti dimnikar še
pred I. svetovno vojno. Takrat so na opa-
saču nosili celo avstrijski grb. Potem pa
je stara slava zbledela, nekateri mojstri
so jo zapili. Spet je bilo treba graditi.
Počasi je šlo, pa so uspeli. Danes je nji-
hovo delo zopet cenjeno. Na drugačen
način se to kaže, kot se je pred leti, ko je
mojster Niko še peš hodil po Pohorju.
Pravi praznik je bil za prenekatero
kmetijo, kadar jo je obiskal dimnikar.
Ko je opravil delo, je na njej tudi prespal,
saj drugače ni bi mogel prehoditi vseh
dolgih poti tako pogosto, kot je to treba.
Potem pa so prišli motorji, avtomobili.
Tudi do dimnikarjev. Pota so se skrajša-
la, razdalje med ljudmi pa so se na nek
čuden način povečale. Našemu mojstru
se kar nekako toži po tistih pristnih od-
nosih, čeprav zdaj avtomobila ne bi za-
menjal za romantična pota. Dela ne bi
bilo mogoče opraviti vsega.
IZGUBLJENA ROMANTIKA
Posebno veliko sreče moraš imeti, da
še kje v resnici vidiš dimnikarja peš na
cesti z vso opremo, vključno z lestvijo.
Odkar skoraj ni več plezalnih dimnikov,
do katerih so si pomagali z lestvijo po-
tem pa v njem s komolci in koleni, ki so
pogosto plačali s krvjo, lestev ni potreb-
na. Za celovito opravljanje poklica je
zdaj treba vse kaj drugega. To pa pri
Lapuhovih mladi mojster dobro ve.
Večino dela v konjiški občini je sedaj
treba opraviti za potrebe delovnih orga-
, nizacij. Pri tem pa je treba imeti vse od
vrtalnega stroja, sesalca, posebnega stro-
ja za kotle do kovčka z merilnimi napra-
vami ugotavljanje količin ogljikovega
dioksida, sajavosti, vleka, temperature,
saj lahko le tako določijo izkoristek ku-
rilne naprave, kar tudi za zmanjševanje
onesnaženosti ni od muh. Kotle je treba
čistiti mesečno (varčevanje z gorivi!), di-
mnike dvakrat letno... Prav zares jim
dela ne zmanjka, saj drugih dimnikarjev
v konjiški občini ni. Pa je njih ravno
dovolj, da delo dobro opravijo. To bo
čisto držalo, saj z redno kontrolo in vzdr-
žavanjem kurilnih in dimnih naprav v
občini ni tako imenovanih dimnih poža-
rov.
Sočasno, ko dimnikarsko delo postaja
vse bolj zahtevno, ko so potrebne tehnič-
ne naprave in je treba z njimi znati rav-
nati, kar gotovo bolj kot klasično dimni-
karstvo privlači mlade, pa postaja tudi
vse bolj zdravju nevarno. Zaradi borbe
za čimvečji izkoristek goriv, se dimni-
karji srečujejo z vse več žvepla, različnih
kislin... Se dobro, da se temu da upreti z
zaščitnimi napravami. Mati Ivanka pa
pravi, da zdrava prehrana tudi pomaga.
VZGAJATI NI LAHKO
Enaindvajset vajencev je že vzgojil
mojster Niko. Kot bi vzgajali svoje sino-
ve, tako je ravnal z njimi. Vsega drugega
jih je bilo lažje naučiti, kot tega, da ne
vidijo in ne slišijo ničesar, ugotavlja. Ne-
kateri so poklic vzljubili in ostali v njem,
drugi naporov in včasih preskromnih
priznanj niso vzdržali in so odšli dru-
gam, k lažjemu ali vsaj drugačnemu de-
lu. Danes, ko so se dimnikarjem tudi
vremena nekoliko razjasnila, je nekate-
rim že žal. Mojster Niko to ve, saj se
nekdanji vajenci še vedno oglašajo pri
njem.
Niso vsi obiski namenjeni ravno moj-
stru. Tudi pri njej, ki je skrbela za njiho-
vo zdravje z dobrim kuhanjem in dobro
besedo, se radi oglasijo. Ja, pa res ni tako
preprosto prehraniti tako številne druži-
ne otrok, vajancev, mojstrov in pomoč-
nikov. Ivanka to zna. Prav tako, kot jih je
znala naučiti, da je treba jesti vse in da je
treba vse tudi pojesti. Tistih 25 let, ko je
delala še drugje, ji gotovo ni bilo lahko,
zato pa sedaj, ko so jo doma vzeli za
tajnico, pravi, da je to čudovito. Srečna
je, da lahko sama razporeja svoj čas, da
lahko v miru opravi vse od knjigovod-
skega do vrtnega in kuhinjskega dela. Se
bolj pa so zadovoljni njeni sodelavci, ko
vedo, da jim je treba le dobro opraviti
svoje delo, za vse drugo bo pa že tajnica,
ali kot rečejo »naša zlata mama«. Takole,
kar malo pozavidaš jim njihovo razume-
vanje in potrditi moraš, ko ti povedo:
»Pri taki družini nerazumevanje ni mo-
goče. Drug drugega brusimo.«
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
STABILIZACIJA
V HOTELU
EVROPA
Preteklo nedeljo, 21. de-
cembra, dopoldne, je bilo v
okrepčevalnici hotela Evro-
pa v Celju malo gostov. Veči-
noma so ljudje le pogledali v
lokal, potem pa slabe volje
odšli drugam. Hotelski pro-
stori so bili hladni, nič ogre-
vani. Zato neprijetni in
mračni.
Direktor hotela je hodil po
lokalu z obeme rokama v že-
pih toplega suknjiča ter s ša-
lom okrog vratu.
Ko smo ga vprašali, kaj po-
meni hladen hotel v tej mrzli
zimi, je odvrnil, da na delo ni
prišel kurjač, ki pa je tudi
nedosegljiv, ker ne stanuje v
Celju.
Kaj pomagajo blesteči na-
pisi na oknih hotela »bistro«
pa sveže »pizze«, če je v hote-
lu mrzlo?!
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO: Vsekakor
stabilizacija ob nepravem
času in na neprav način.
TU IN TAM PO
CELJU
v Prešernovi ulici so pešci
še vedno izpostavljeni ne-
prostovoljni mrzli prhi, ki
prihaja z višine zgradbe, v
kateri sta gostišče Majolka in
Bonboniera. O tem smo na
tej strani že pisali, pa zaman.
Prizadeti upravnik zgradbe
ne ukrene ničesar. Kako dol-
go še tako?
Pločnika pred stavbo po-
djetja »Gradiš« v Ulici XIV.
divizije, nihče ne čisti.
Najbrž bo moralo priti do ne-
sreče, da bo zadeva urejena!?
Pred kinom Dom na Ljub-
ljanski cesti si je letošnjo je-
sen prodajalec pečenega ko-
stanja postavil majhno uto.
Kostanja seveda ni več, uta
pa še vedno stoji. Le kdo jo
bo odstranil?
Marijino znamenje na
Tomšičevem trgu je še ve-
dno brez lesenega oboda, ki
naj v zimskem času zaščiti ta
zgodovinski spomenik. Kdo
je pozabil na to delo?
Kdo je podrl pet cestnih
stebrov na Slomškovem
trgu?
Razpadajoča stanovanjska
hiša v Zidanškovi ulici št. 20
je še vedno črna točka v tem
delu našega mesta. Tu bi
imeli dve družini dovolj pro-
stora za stanovanje. Čudno,
da se doslej še ni nihče nasil-
no vselil v to zgradbo?
V celjskih trgovinah pri-
manjkuje masti, surovega
masla in margarine, nikogar
pa ni, ki bi pojasnil, zakaj
primanjkuje tega blaga in
kako dolgo!
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO: Kaže, da bo-
do nekateri primeri dobili v
Celju že svojo zgodovinsko
pravico.
NAJLEPŠE
ŽELJE
Vedeli smo, da bo ostala
mapa s pismi za zadnjo šte-
vilko letošnjega letnika No-
vega tednika več ali manj
prazna. Zlasti pa te dni, tik
pred zaključkom leta, nismo
prejeli veliko kritičnih zapi-
sov. Najbrž je res, da to ni
tisti čas, ko bi opozarjali na
takšne ali drugačne težave,
krivice in podobno. Po nava-
di gredo te misli ob koncu
leta v pozabo, vsaj za nekaj
dni, potem pa znova stopijo
v ospredje in spet se začenja
bitka za rešitev določenega
problema.
Najbrž tudi ni naključje, če
je »vaša stran« dobila v letoš-
nji anketi med bralci Novega
tednika največ točk. Priznali
ste, da jo najrajši berete.
Očitno pa ne samo tisti, ki
vanjo pišete, marveč, tudi
drugi. Je ogledalo določene-
ga stanja, k reševanju vpra-
šanja.
In vendar so nekatera pi-
sma ostala brez odmeva, če-
prav moramo ugotoviti, da
se je stanje zlasti letos na
tem področju bistveno
izboljšalo. Redki so bili, ki
na pisma niso odgovarjali in
dajali pojasnila, oziroma od-
govore na vprašanja, ki so jih
v pismih zastavljali bralci in
naročniki.
Nekajkrat se je zgodilo tu-
di tisto, kar nas je najbolj pri-
zadelo. Izmišljeni podpisi na
pismih, torej primeri, ki so
hujši od anonimnosti. Bole-
če je bilo zlasti tedaj, ko so si
nekateri sposojali imena in
priimke od svojih sovašča-
nov, sami pa so ostali v glo-
boki temi. Da bi bilo takih
primerov v novem letu čim
manj ali nič. Da, nič! Naj bo-
do tudi razprave na tej strani
Novega tednika vedno odpr-
te, odkrite, zato poštene. Le
tako bodo dosegle svoj na-
men. Anonimnost in še kaj
hujšega ni pot, po kateri bi
prišli do razčiščevanja vpra-
šanj.
Kot rečeno, se je v mapi
pisem nabralo že te dni pre-
cej novoletnih čestitk, še več
jih pričakujemo v dneh, ko
bomo redakcijo za to števil-
ko tednika že zaključili. Pa
se bomo nanje spomnili v
prvi številki po novem letu.
»Za novo leto pa na
zdravje,
vsem vam naj eks velja,
rujno vince naj vam po grlu
pocurlja
in vam ponovno korajžo da!«
Tako je med drugim napi-
sala naša zvesta prijateljica
Štefi Fajs.
Štefanija Timpran s Klan-
ca nad Dobrno nas je znova
povabila na obisk, sicer pa
med drugim zapisala:
»Zdravja, veselja ter sreče
obilo,to za Novo leto 1981
naj bo skromno, toda srčno
voščilo!»
»Vsem pri Radiu in No-
vem tedniku, ki se trudite,
da bi nas čimbolj zadovoljili
in razvedrili, želim srečno,
zadovoljno in uspešno Novo
leto 1981 - Ivan Strmole.«
In potem čestitke iz mno-
gih lokalnih radijskih postaj,
delovnih kolektivov, tudi
Društva paraplegikov celj-
ske regije... zveste poslušal-
ke Katje... Veliko najboljših
želja.
Naj na koncu velja hvala
vsem, ki ste nam pisali in za-
želeli zdravja ter dobro delo.
Enake so naše želje: da bi
bili zdravi in srečni, da bi
nam še velikokrat pisali, da
bi bila ta »vaša stran« trden
most zaupanja in sodelova-
nja. Srečno 1981. leto!
UREDNIŠTVO
BRANJE MED VRSTICAMI NAŠE ANKETE
UUBIM MAKARONE - NE MARAM TESTENIN
Na nastavljene llmanice se je ujelo veliko bralcev.
Ankete so kot metoda družboslovnega
raziskovanja in poizvedovanja lahko ze-
lo zanimive in zabavne. Skoraj vselej se
po ljudskem reklu najbolj zabava tisti, ki
jih obdeluje, ki dobljene podatke med
seboj križa, primerja in ovrednoti. Od-
kriva namreč polresnice, površnosti,
norčavosti, pedantneže in resnobneže.
Ankete so nekaj takega, pred čemer
najbolj trepeče tisti, ki jo je organiziral.
Pred rezultati anket drgetajo kandidati
za državne poglavarje in njihovi štabi
volilnih kampanj, tovarne včasih obrača-
jo proizvodne programe na glavo.
No, mi takšnih ciljev nismo zastavljali.
Šlo nam je za to, da bi zvedeli, kaj o
našem časopisu bralci sodijo in kakšen
naj bi bil, da bi jim bil bolj všeč.
O izidu ankete smo že poročali, zato
tokrat nekaj ugotovitev, ki jih je anketa
posredovala med vrsticami.
MOŠKI SO PREPUSTILI*
ODLOČITEV ŽENSKAM
Dejstvo, da je anketo izpolnjevalo veli-
ko več žensk kot moških daje slutiti, da
je močnejši spol veliko manj dovzeten za
stvari, pri katerih je treba nekoliko j^ape-
ti možgane. Ni bilo malo takih, ki so
povedzde, da so naročniki možje. Precej-
šen delež gospodinj namiguje, da je tudi
precej praktičnih razlogov - tudi skro-
nrma nagrada prav pride. Za delavci naj-
močnejša socialna skupina upokojencev
je najbrž imela podoben motiv ob zna-
nem dejstvu, da se upokojenci ravno ne
valjajo v izobilju. Vse to lahko trdimo
zato, ker je bilo le precej anket površnih
in protislovnih.
DVE URI ŠPORTA PREVEČ, A NE
POSLUŠA RADIA
Nekdo je tam, kjer naj bi vpisal ime
novinarja, katerega članke najraje prebi-
ra vpisal, »da je to Novi tednik, ker je
najbolj poceni«. Čeprav je bila anketa o
tedniku, je zapisal, da je dve uri športa
ob ponedeljkih preveč. Gotovo je mislil
na radio, za katerega pa je z besedo pripi-
sal, da ga ne posluša.
Nekdo drug je spet med sestavke, ki so
mu bili najbolj všeč, vpisal potopis Erne-
sta Rečnika, pod vprašanjem pa, katere
rubrike najprej prebere, je potopise ra-
zvrstil na zadnje mesto. Ni jih bilo malo,
ki so prečrtali šport, češ, da ga je v tedni-
ku preveč, med novinarji pa se odločili
za Toneta Vrabla, ker piše o športu.
IZLETI KMEČKIH ŽENA V
ANKETI
O tem res ni bilo nobenega vprašanja,
toda nekaj odločitev za novinarje pod-
krepljuje obrazložitev, da so zabavni in
domačni »fantje«, ki znajo tudi zapeti in
se zavrteti. Kje drugje bi te njihove odli-
ke lahko pokazali, če ne na naših izletih
»Sto kmečkih žensk na morju«.
Sicer pa so naši bralci in poslušalci
bolj osvojili enotnost naše časopisne in
radijske redakcije kot politični forumi.
Janeza Vedenika so nekateri izbrali za
najbolj všečnega novinarja pri Novem
tedniku zato, ker ima prijeten glas. Po
mnenju ene od bralk je celo »žameten«.
NAGRADNI NATEČAJ ZA NOV
ROMAN
Pisatelji pozor! Bi se dalo napisati ro-
man ali povest, ki bo odgovarjajoča naj-
večjemu številu bralcev.
Roman naj bi bil ljubezenska zgodba v
zgodovinskem okvirju. Napisan naj bi
bil v humoristično-satiričnem slogu. Po
možnosti naj bi v njem ne nastopali
izmišljeni, marveč resnični junaki. Zaže-
Ijeno je, da bi bili ti junaki partizani in če
bi bila zgodba začinjena še s socialno
noto in kriminalnim poprom toliko bo-
lje. K sreči zaradi malega števila predlo-
gov ni nujno, da bi bila zgodba pustolov-
ska in fantastična.
BRALEC, KI SE JE ZMUZNIL
SKOZI VSE ZANKE
Celo uro sem porabil, da bi ga ujel, a ni
šlo. Med vsebinskimi področji je izbral
zabavno čtivo, pod vprašanjem, česa
manjka v tedniku, je zapisal, da manjka
humorja, med sestavke, ki jih najbolj po-
mni, je zabeležil »celjski luft-štos«.
Izbral je Janeza Vedenika zaradi zabav-
nega petkovega mozaika, poleg tednika
je navedel, da bere samo še en časopis in
to » Pavliho«. In ker trdi, da preveč hvali-
mo v našem časopisu, ki ga kupuje obča-
sno in da zato ne misli biti naš dopisnik,
ker bi mu njegovih prispevkov ne obja-
vili, smatram, da je njegove anketne od-
govore treba jemati »smrtno resno«.
BRALCI SO TUDI VRAŽJE
ZAGONETNI
Nekaj možganske telovadbe so mi pri-
pravili tisti (niso bili maloštevilni), ki so
napisali samo ulico, ne pa tudi kraja, kjer
stanujejo.
Tako sem enemu določil -domicil« s
križanjem treh podatkov. Prvi je bil, da
bere tudi »Dolenjski list«. Toda bil bi
lahko tudi na Štajersko preseljeni Dole-
njec. Bliže cilju me je privede! podatek,
da ne sliši Radia Celje, toda takih tudi na
celjskem območju ni malo. Zarvesljhr se
mi je zdel šele tretji podatek, ko je podčr-
tal odgovor, da iz njegovega kraja sploh
nič ne poročamo. S sigurnostjo sem ^
uvrstil med bralce iz ostalih slovenskih
regij.
Najbrž boste verjeli, da^ čitanje anket
zanimivo, pogosto pa tudi zabavrio opra-
vilo.
JUREKRASOVEC
Na Dobravi rastejo številne nove hiše, tako da bo prostora kmalu zmanjkalo.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOSTI^
To so dokazali pri asfaltiranju cest
OB ROBU MESTA
Takšna prava obmestna
krajevna skupnost so Dobra-
va in Gabrovlje. Njihova pre-
skrba, telesna in duševna, je
vezana na mesto, ob katerem
živijo. Tudi samoupravno se
pogosto povezujejo z dru-
gimi krajevnimi skupnost-
mi, konferenco delegacij za
interesne skupnosti imajo
skupaj s Polenami in Zeča-
mi, poravnalni svet skupaj s
Konjicami, borci, osem jih
je, se tudi združujejo v konji-
ško krajevno organizacijo...
Precej je tega, še več pa je
stvari, ki jih povezujejo v
krajevno skupnost.
Prej, ko še ni bila obliko-
vana krajevna skupnost, je
bilo menda še težje uresniče-
vati potrebe kraja. Pravijo,
da če ne bi bili samostojni, še
tega ne bi imeli, kar imajo,
kar so sami dosegli. Vsak di-
nar, ki ga je dala družba, so s
svojim delom in prispevki
trikrat oplemenitili in z maj-
hnimi sredstvi veliko naredi-
li. Celo tako daleč so šli, da
so se vsi, ki delajo za potrebe
krajevne skupnosti, odrekli
kakršnemu koli plačilu - tu-
di za kilometrino. Vsak dinar
so pretopili v ceste.
CESTE, CESTE
Da, da. Še naslov so ceste
zakrivile. Pa niso Dobravča-
ni niti Gabroveljčani prepir-
ljivi ljudje. Ob delu, ki ga je
bilo treba narediti, ob sred-
stvih, ki jih je bilo treba zbra-
ti, se jim je malo zataknilo,
pa se je vse dobro izteklo, ali,
kot jim je dejal krajan neke
druge krajevne skupnosti:
»Pri vas ste se sporekli, pa
ste vseeno vse naredili, mi
pa se^zelo dobro razumemo,
pa nič ne spravimo skupaj!«
Saj tukaj tudi ne bi uspeli, če
ne bi prevladala dobra volja
in pripravljenost večine. Le
maloštevilni posamezniki
skupnih prizadevanj niso
hoteli razumeti in podpreti.
Vsi drugi pa so se združili v
enovito, za napredek odloče-
no skupino.
Kako je pravzaprav s temi
cestami? Vsega skupaj jih
imajo dobrih šest kilome-
trov. Krajevna skupnost sodi
v sklop takoimenovanega I.
referendumskega območja,
v katerem so tudi Slovenske
Konjice in Loče. Ko so pred
desetimi leti izglasovali prvi
krajevni samoprispevek,
prav na Dobravi in v Ga-
brovljah niso ničesar direkt-
no pridobili, čeprav so imeli
vsi korist od modernizacije
šol, vrtcev in zdravstvenega
doma. Potem, v času druge-
ga referenduma, to je bilo v
letih 1975-1978, pa so celot-
no področje oskrbeli z zdra-
vo pitno vodo in pričeli z mo-
dernizacijo in asfaltiranjem
cest. Z njo so nadaljevali tu-
di v naslednjem referendum-
skem obdobju in tako so as-
faltirali že več kot polovico
vseh cest. V naslednjem
srednjeročnem obdobju jih
nameravajo še četrtino. Ves
čas se trudijo, da bi ceste
urejali po nekem upraviče-
nem prednostnem redu. Do-
slej so uspevali, vsi pa tako
ne morejo biti zadovoljni.
DA BI TELEFON
ZAZVONIL!
To je srčna želja najmanj
tridesetih krajanov in vse ka-
že, da se bo nekaterim kmalu
izpolnila. Za drugo leto so
namreč krajevni skupnosti
dosodili 10 telefonskih šte-
vilk. Svet krajevne skupnosi
bo odločal, kateri bodo sreč-
neži. Seveda, predvsem na
podlagi potreb. Vsi skupaj
pa nameravajo pljuniti v ro-
ke in pomagati pri postavitvi
omrežja. Sredstva od samo-
prispevka bodočih naročni-
kov bodo ostala v krajevni
skupnosti in jih bo mogoče
oplemenititi z lastnim de-
lom.
LUČ BO BOLJ SVETILA VSE V POTOK
Električna napeljava sega
v vsako hišo, le luč ne sveti
povsod enako svetlo. Obre-
menitve so že prevelike.
Drugo leto, ko bodo v Škal-
cah uredili trafo postajo, se
bo poznalo vsem - tistim, ki
bodo nanjo priključeni in ti-
stim, ki bodo ostali priklju-
čeni na sedanjo postajo, saj
bo le-ta razbremenjena. No-
vo postajo bodo pa uredili
Konjičani.
Smeti je treba nekam odlo-
žiti in če druge možnosti ni,
je potok prav primerna reč.
Nekaj časa. Potem pa... Za-
pri oči, zatisni si nos in vrži!
Tako menda naredijo tudi
nekateri drugi, tisti, ki niso v
tej krajevni skupnosti doma,
pa svoje ne želijo onesnaže-
vati. Domačini imajo tega že
čisto dovolj in resno premiš-
ljajo, kako bodo uredili
odvoz smeti.
Prav tako resno se lote
ureditve kanalizacije. Na
brovljah, kjer so hiše bolj
me zase, zaenkrat še ni j
blemov, na Dobravi, kjei
liko gradijo, postaja nujai
hujša. Majhen delček, zi
ste tik ob cesti, so že ure|
zdaj pa bo le treba rt
stvar celovito. Zato so to
vključili v načrte za nai
nje srednjeročno obdi
kot tudi ureditev vodo
Dravinje.
IVAN PIRŠ, predsednik
krajevne skupnosti: »Podo-
ba nekdanje pretežno kme-
tijske krajevne skupnosti se
je spremenila tudi zaradi šte-
vilnih doseljencev, ki so si v
njej zgradili hiše. Živahna
gradnja se bo kmalu umirila,
saj je le še nekaj možnosti za
dopolnitve in še to predvsem
v Gabrovljah.«
FRANC KODRIČ, prt
dnik izvršilnega odi
SZDL: »V naslednjem s
njeročnem obdobju t
morale bolje zaživeti dei
cije, zlasti za samoupn
interesne skupnosti. S
pa mislim, da so krajani
bro obveščeni o vsem, ki
v krajevni skupnosti doi
vsaj tisti, ki prihajajo na
re in druge sestanke.
DOBRAVA
Med Dravinjo in njenim pritokom Ko-
privnico se razprostira Dobrava. Le do-
bra dva kilometra je oddaljena od Slo-
venskih Konjic. V tistem trikotniku,
med obema vodama se prične, takoj ko
stopiš čez ta ali oni mostič. Malo preden
prideš do stadiona in odprtega kopali-
šča. To dvoje že leži v krajevni skupnosti
Dobrava-Gabrovlje, seveda pa ne sodi,
kako bi rekli, v njihovo pristojnost. Kot
tudi skladišče Kmetijske zadruge ne in
ne nasadi jablan.
Prav zraven skladišča je dvorec Dobje.
Zgodovina ga prvič omenja leta 1479,
krajani mu pa pravijo kar Grofica. Izgo-
vorijo pa to besedo nekako »Grofica«.
Ime so ji dali po zadnji lastnici dvorca, ki
je bila vzgojiteljica in spletična na cesar-
skem dvoru Marije Terezije. Kar je ta
dvorec sploh edina zgodovinska zname-
nitost kraja, je prav, da še kakšno reče-
mo o njem. V novejši dobi, natančneje
leta 1763 je sedanjo nadstropno stavbo
zgradil Franc Blagotinšek, potomec mli-
narja iz Marijagradca. Cesar mu je pode-
lil plemstvo z naslovom pl. Kaiserfeld,
ker je v času vojn z Napoleonom dobavil
njegovi vojski volno. Je pač gojil mnogo
ovac. Njegov vnuk je pa bil Moritz, nem-
ški nacionalistični politik, predsednik
dunajske poslanske zbornice in štajerski
deželni glavar. Zadnjo lastnico dvorca
smo že omenili. Zdaj je to namreč druž-
bena last - nekaj časa je bila pod okri-
ljem Kmetijske zadruge, sedaj pa samo-
upravne stanovanjske skupnosti. Morda
vse to ne bi bilo toliko pomembno, toda
- v tej stavbi so sploh edina družbena
stanovanja v krajevni skupnosti. Vsi
drugi žive v individualnih hišah.
OABROVLJE
Na severni strani Dravinje, nad njeno
združitvijo s Koprivnico in na pobočju
slemena, ki se začenja v dolinski zarezi
Gračiča na južni strani Brinjeve gore pa
do Bezine in Skale se razprostirajo kme-
tije Gabrovelj. Le v dolini so se malo
približale druga drugi, drugače se pa
skrivajo med gozdovi, jablanami in vino-
gradi.
Nekdaj sta na koncu vasi stala dvorca
Rožni in Kraljičin dvor, o katerem pa
danes pričata žal le stari zemljiški knjigi
v Zgodovinskem arhivu v Celju. Drugih
zemeljskih sledov za njima ni ostalo.
SKUPAJ
Obe naselji združeni sta krajevna
skupnost Dobrava-Gabrovlje. V njej sta
že odkar sploh obstojajo krajevne skup-
nosti. Njihove sosede so Konjice, Zreče,
Zeče in Bezina.
Na 250 hektarjih živi 420 krajanov, od
tega 270 na Dobravi in 140 v Gabrovljah.
Dobrih 22 odstotkov je kmetov, večina
njih pa živi v Gabrovljah. Starejših od
sedemdeset let je 26 krajanov, najstarej-
ša med njimi pa je Neža Matavž iz Gabro-
velj 15, ki je dopolnila že 95 let. Starejši
krajani "pri njih niso osamljeni. Vsi žive
skupaj z mlajšimi, po lepi kmečki nava-
di. Tisti časi, ko so tu živeli skoraj sami
kmetje, še niso tako daleč, da bi navade
zamrle, po drugi strani pa mladi ostajajo
na svojih domovih, saj z njih nimajo da-
leč niti v Zreče niti v Konjice, kjer je
večina zaposlena. Na delo odhaja 136
krajanov in to največ v delovne organiza-
cije Unior in Comet v Zrečah ter Lip in
Konus v Slovenskih Konjicah.
Z Dobrave sta bila doma Anton Godec
(1866-1948), priznan strokovnjak, ki je
pisal o lovu, letu ptic selivk in drugih
opazovanjih narave ter Rudi Stebrnak
(1896-1942), član KPJ, ki je umrl v tabo-
rišču Mauthausen.
Družbeno središče Dobrave. Na levi je dvorec Dobrava z edinimi družbenimi stanot
ostali dve zgradbi sta skladišče kmetijske zadruge, kjer vsako leto prodajajo jab
Podrta ograja pa lepo kaže, da bi se dalo še kaj več narediti za lepo okolje.
fAVA-GABROVLJE
V Gabrovljah si je v dolini samo nekaj domačij poiskalo družbe, druge se skrivajo po
vrheh.
OŽE PETELINEK, predse-
ttik odbora za ljudsko
brambo: »Večina kmetij
ma zemljo močno razdrob-
eno. Prepričan sem, da bo-
0 krajani komasacijo z ve-
?]jem sprejeli, saj je to tudi
na izmed zagotovil, da se bo
metijstvo tukaj obdržalo in
a ne bo zadušila nagla urba-
izacija.«
STOJAN VIVOD, predse-
dnik mladinske organizaci-
je: »Mladi živimo s krajem,
kjer so naši domovi. Priprav-
ljeni smo tudi za skupno de-
lo. Pogrešamo pa še več po-
vezanosti med vsemi mladi-
mi. Morda bi k temu dopri-
nesel skupen prostor, kot jo
že sedaj poleg dela doprina-
ša igranje malega nogo-
meta.«
TINKA MOLJK, tajnica
krajevne skupnosti: in vo-
dja delegacije: »Življenje v
naši krajevni skupnosti je
pestro, tudi zanimanje za
njegovo sooblikovanje je ve-
liko. To se še najbolj izraža
pri modernizaciji cest. Do-
bro je tudi delo delegacije za
zbor krajevnih skupnosti:^'
ALOJZ KORAŽIJA, krajan
Dobrave: »Malo sem že v le-
tih, pa sem že vsega navajen.
Z življenjem tukaj sem čisto
zadovoljen. Tisto, kar smo
uredili, je bila že obveznost.
Bojim se le, da bodo pri ure-
janju kanalizacije kaj ogrozi-
li vodovod. Če bo zdravja, bo
vse dobro.«
TILČKA CAPL, krajanka
Dobrave: »Lep je naš kraj, le
enotnosti med ljudmi bi lah-
ko bilo več. Saj smo marsi-
kaj naredili, z večjo onot-
nostjo pa bi še več. Tudi če
bi vsi skrbeli za okolje, bi se
naši domovi bolj vključili v
naravo. Drugače bi nam pa
prav prišel skupen prostor,
pa kakšen kiosk za nakupe.«
KAROLINA NAPOTNIK,
krajanka Gabrovelj: »Prave
sosedske sloge pogrešam.
Ob skupnih nalogah se sre-
čamo, pa še takrat ne gre vse
lepo. Spominjam se, kako
smo pri nas enkrat pripravili
srečanje ob dne\nj žena.
Prav vse so prišle in lepo
nam je bilo. Tudi take stvari
življenje v kraju olepšajo.«
>REHUDA
^ZDROBLJENOST
Dobro zemljo imajo tukaj,
odovitno. Najbolj je še pri-
terna za potrebe živinoreje,
a tudi sadjarstva in vino-
radništva. Ljudje na kmeti-
ih ostajajo, pa čeprav se
točasno prenekateri odloči
raven še za zaposlitev drug-
i. Na Dobravi sta v vrsti let
ropadli le dve kmetiji, v Ga-
irovljah ena. Nečesa druge-
[a so tukaj boje - urbanizaci-
je. Tako blizu mesta so, da bi
se marsikdo tu z veseljem
naselil. Zgradil bi si hišico,
okoli uredil vrtiček... Zem-
lja pa bi se še naprej drobila
in drobila. 2e sedaj je hudo
razdrobljena. Na takih zem-
ljiščih pa je obdelava zahtev-
nejša, dražja.
Za komasacijo, za zložbo
zemljišč, se ogrevajo. Dolina
med nekdanjo progo in Dra-
vinjo bi naj ostala kmetijsko
področje. Zemljiška skup-
nost in pospeševalci kmetij-
stva prav resno premišljajo,
da bi v tej dolini v Radani
vasi razdrobljena posestva
združili. Za obdelovalce bi to
gotovo veliko pomenilo, če-
prav jih sedaj poleg navdu-
šenja malce tudi grabi strah.
Zemljo, ki jo že vrsto let ob-
deluješ, poznaš, poznaš tudi
sosedovo. Pa vseeno. Moja
zemlja je vedno boljša kot
tvoja. Večina kljub temu ni-
ma pomislekov.
MLADI VKLJUČENI
Kar precej mladih kraja-
nov imajo in večina se uspeš-
no vključuje v delo krajevne
skupnosti. Povezujejo se ta-
ko znotraj nje v osnovno or-
ganizacijo ZSMS kot v
osnovne organizacije v de-
lovnih organizacijah. Gabro-
velj čani so bolj zagnani v ak-
tivu mladih zadružnikov v
Konjicah, Dobrovčani pa v
krajevni osnovni organizaci-
ji. Dvajset jih je vključenih
vanjo. Sodelujejo v krajev-
nih akcijah čiščenja okolja,
ureditvi bankin... in pa v de-
javnostih, ki jih pripravlja
občinska mladinska konfe-
renca.
NE PREMALO, NE
PREVEČ
Ce v krajevni skupnosti
skličejo takšen ali drugačen
sestanek, so veš čas na trnju,
koliko ljudi bo nanj prišlo.
Vsi si žele, da bi jih prišlo
veliko, pa ne preveč veliko.
S prostorom imajo težave
oziroma s tem, da ga nimajo.
Sedež krajevne skupnosti so
imeli pri enem izmed gosto-
ljubnih sokrajanov, prav ta-
ko so pri njem sklicevali vse
do zborov krajanov. V večji
prostor se je z malo sreče
lahko namestilo 30 ljudi,
manjši pa je bil že enkrat
prej poln. Samo en podatek
- na programsko volilno
konferenco je prišlo sede-
mnajst krajanov, pa je bilo
ravno vse polno, ni pa še bilo
prehude gneče.
O novih prostorih morajo
sedaj razmišljati, ker doseda-
njih ne morejo več uporab-
ljati. Najeli bodo prostore za
potrebe krajevne skupnosti,
mladine in delegacij, tačas
pa se bodo še sestajali enkrat
pri enemu, enkrat pri druge-
mu. Pravijo, da je to za krepi-
tev dobrih sosedskih od-
nosov čudovita reč.
-	telefona
-	trgovine
-	šole
-	vrtca
-	sedeža KS
-	odlagališča smeti
-	kanalizacije
-	društev, tudi gasilcev
IUŠAJO pms
-	3 kilometre asfaltiranih cest
-	nogometno ekipo za mali nogomet, ki je prvak
druge rekreacijske občinske lige
-	enega lovca, ki lahko v krajevni skupnosti lovi le
drobno divjad
-	enega ribiča in ribe v Koprivnici. Trditev, da rib
tam ni, ne drži, saj je Koprivnica za gojenje rib celo
zaščitena
-	tri obrtnike: avtoprevoznika, tesarja in strojnega
ključavničarja
-	pet kurjih farm
-	zdravo pitno vodo
Takšna je pa njihova vlečna služba - hitra in učinkovita. Fetelinekov Janko je tako kot
tokrat Francu Kodriču in meni že marsikomu pomagal iz zadrege. Poleg tega pa so si
krajani zagotovili tudi domačo zimsko službo.
S pomočjo Franca Kodri-
ča sem spoznala Dobravo
in Gabrovlje, delček tega
pa sem za vas fotografira-
la in zapisala
MILENA B. POKLIC
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
Koledar je skoraj tako star kot človeška
omika. Beseda sama, ki jo danes poznajo vsa
omikana ljudstva, izhaja iz latinske besede
calendae, s katero so Rimljani označevali
prvi dan vsakega meseca. Beseda calendae
pa spet izvira iz grško-latinske besede calere,
kar pomeni izklicati, zaklicati. Prvi dan me-
seca so namreč takrat naznanjali z glasnimi
klici.
Že v najstarejših časih so ljudje čutili po-
trebo, da izmerijo in porazdelijo čas, da bi po
njem lahko uravnavali življenje. Tako so že
zelo zgodaj porazdelili čas v dneve, tedne
mesece in leta. Pri tem so se naslonili na
naravo, ki jim je z menjavo dneva in noči
dala prvo osnovo za merjenje časa. Prav tako
so kmalu spoznali menjavo letnih časov, če-
prav ji še niso poznali vzroka. Ko pa se je
prvotni lovec za stalno naselil in postal po-
ljedelec, so vprašanje časa, zakonitosti me-
njave letnih časov ipd. dobila zanj življenj-
ski pomen. Človek je pričel opazovati nebe-
sna telesa in njihovo gibanje ter odkrivati
zakonitosti tega gibanja. Razvila se je poseb-
na veda, astronomija, ki je dosegla največji
razcvet v babilonski in egipčanski kulturi.
Poznavanje nebesnih pojavov je bilo pridrža-
no svečenikom, veljalo je za skrivnostno in je
zato dajalo posvečencem tudi izredno moč
nad neukim ljudstvom. Nebesno telo, ki ga je
bilo tudi s preprostimi pripomočki najlaže
opazovati, je bila Luna. Njena pot gibanje je
krajša pa tudi laže razumljiva kot sončna,
zato ni čudno, da so prav Luno izbrali za
osnovo časovne razdelitve. Dolgo časa je po-
teklo, preden so ljudje spoznali, da merjenje
časa po Luninih spremembah in njenem gi-
banju ni natančno.
Medtem pa je že toliko napredovalo tudi
njihovo znanje iz matematike, da so lahko
pričeli računati leta po gibanju Zemlje okoli
Sonca. Sedanji koledar sloni na sončnem le-
tu, to je dobi, ko Zemlja napravi svojo pot
okoli Sonca.
Današnji koledar dejansko v celoti sloni na
starem rimskem julijanskem koledarju. Le-ta
je bil kakih 1400 let neomejeno v veljavi p)o
skoraj vsem omikanem svetu. Od Rimljanov
so ga hkrati s krščanstvom prevzeli tudi drugi
narodi. Nekatere poganske praznike so pola-
goma zamenjali krščanski, drugi so dobili kr-
ščansko vsebino. Nekoliko težav so spočetka
povzročali samo tisti prazniki, ki so bili vezani
na staro biblijsko izročilo, saj so Zidje šteli čas
po Luninih letih. Vendar so to zadrego pozneje
rešili tako, da so za določitev dni, na katere se
praznujejo ti prazniki (tako zlasti velika noč),
kombinirali lunino leto s sončnim. Na tem
področju je vladala precejšnja zmeda, ki pa jo
je odpravil cerkveni zbor v Niceji leta 325. Ta
je določil prvo nedeljo po pomladanski polni
luni za veliko noč in hkrati za tisti dan v letu,
po katerem se ravnajo vsi premakljivi prazni-
ki. Toda ta določitev še ni bila zadosti jasna,
zato je moral papež Janez I. posredovati. Leta
525 je vpeljal v rimsko cerkev aleksandrijsko
določitev velikonočnega dneva, ki je še danes
v veljavi in po kateri pride velika noč v čas
med 22. marcem kot najzgodnejšim in 25. apri-
lom kot najpoznejšim datumom na prvo nede-
ljo pri prvi pomladanski luni. Menih Dionizij
Exigua, ki je bil pobudnik za to odločitev, pa je
nekaj let pozneje dal tudi pobudo za krščansko
štetje let. Vse do takrat so namreč računali leta
po starorimskem običaju od ustanovitve Rima
dalje - »ab urbe condita« ali skrajšano »u. c.« -
po našem štetju od leta 754 pr. Kr. dalje. Kr-
ščansko štetje let temelji na domnevnem letu
Kristusovega rojstva, ki ga je bil pa učeni me-
nih Dionizij Exigua postavil napak za približ-
no šest let. Toda to napako v izračunu pozneje
ni kazalo več odpraviti in tako se je ohranila v
naših koledarjih do današnjega dne.
Julijanski koledar, za katerega smo dejali, da
je osnova današnjemu koledarju, pa vendar ni
bil tako natančen, kot se je od kraja zdelo.
Natančna dolgost sončnega leta je 365 dni, 5
ur, 48 minut in 46 sekund, ne pa 365 dni in 6 ur.
Ta razlika je sicer malenkostna, toda v dolgih
stoletjih, ko je bil v rabi julijanski koledar, je
postala že kar občutna. Tri odvišne dneve so
črtali že leta 325 v Niceji. V času papeža Gre-
gorja XIII. (1572-1585) je ta razlika narasla že
na deset dni, to se pravi, da je koledarsko leto
zaostajalo za sončnim letom za 10 dni in zače-
tek pomladi, ki je bil v koledarju 21. marca, je
bil dejansko že 11 marca. Papež Gregor je po
nasvetu astronoma Lilia leta 1582 določil, naj
4. oktoDru sledi takoj 15 oktober, razen tega pa
je postavil 21. marec kot dan, ki naj odtlej
veljal za začetek pomladi. Da bi se v prihodnje
izognili neskladnosti med dejanskim sončnim
in koledarskim letom, naj se v letih, ki imajo
na koncu dve ničli, razlike izravnajo. Ta stolet-
na leta, ki so prej vedno veljala za prestopna,
veljajo poslej za navadna. Prestopna pa osta-
nejo še naprej samo tista stoletna leta, ki so
deljiva s 400, torej 1600, 2000, 2400 itn., med-
tem ko naj leta 1700, 1800, 1900 int. ostanejo
navadna leta. S tem je papež Gregor uredil
koledcir tako, da se bo na tisoče let ujemal s
soncem in luno na nebu, zato ga tudi imenuje-
mo po njem gregorijanski koledar. Koledarsko
reformo, ki je bila s tem uvedena, so še isto leto
sprejele vse katoliške evropske dežele, med-
tem ko so se protestantske obotavljale in so v
celoti uredile svoj koledar po gregorijanskem
šele leta 1776. Najdlje so se otepale gregorijan-
skega koledarja pravoslavne dežele, ki so ga
sprejele šele leta 1923. Ker so ostale pravoslav-
ne dežele v novejšem času 13 dni za gregorijan-
skim koledarjem, se tudi ruska socialistična
revolucija imenuje oktobrska, čeprav jo danes
praznujemo 7. novembra.
Tudi današnji gregorijanski koledar ni po-
vsem natančen in ne tako popoln, da bi bil
lahko večen in da bi ga ne bilo treba nikoli več
spreminjati. Kljub popravkom s prestopnimi
leti nastane v 400 letih razlika 2 uri 53 minut,
kar da en dan v 3300 letih. To je praktično brez
pomena. Zaradi raznih nepravilnosti in neena-
kosti pa vedno manj ustreza razvijajočemu se
socialnemu in gospodarskemu življenju. Seda-
nji meseci in četrtletja niso enako dolgi, mese-
ci imajo večkrat 4, včasih 5 nedelj, leto se
začenja z različnimi dnevi. Spričo tega ni ču-
dno, da je o reformi koledarja v zadnjem času
razmišljala tudi Organizacija združenih naro-
dov, pobudo pa je dala že leta 1924 takratna
Zveza narodov. Po skrbnem preučevanju je
poseben mednarodni odbor predložil svetovni
koledar, ki bi imel naslednje značilnosti:
1.	Vsak dan v tednu naj bi vsako leto prišel
na isti dan.
2.	Novo leto (1. januar) naj bi bilo vedno v
nedeljo.
Da bi to dosegli, naj bi bilo leto po novem
razdeljeno v štiri enaka četrtletja, vsako četrt-
letje pa naj bi imelo po tri mesece, oziroma
skupaj 13 tednov ali 91 dni. V vsakem mesecu
bi bilo štiri ali pet nedelj in 26 delavnikov.
Vsako leto in vsako četrtletje bi se pričelo z
nedeljo. Stalnost koledarja bi zagotovili tako,
da bi po 30. decembru vrinili poseben dan, ki
bi ga imenovali »svetovni praznik«. V prestop-
nih letih bi vrinili »praznik prestopnega leta«,
ki bi ga praznovali med soboto 30. junija in
nedeljo 1. julija.
Zagovorniki novega koledarja so poudarjali
njegovo izredno natančnost, saj bi bilo potreb-
no, ko bi se ravnali po njem, šele leta 5113
dodati še en poseben dan, ki bi nastal iz nekaj
sekund razlike v vsakem letu. Zaradi enako
dolgih četrtletij in polletij in enakega števila
delavnikov po mesecih, bi se poenostavili vsi
računi in statistike. Kljub tem prednostim no-
vega koledarja pa jih je za reformo od osemde-
setih narodov glasovalo samo trideset. Večina
je namreč menila, da je dosedanji koledar do-
volj dober, predvsem pa, da ima tako trdno
tradicijo, da bi ga za zdaj težko opravili. Pred-
log reforme so Združeni narodi zato umaknili z
dnevnega reda.
DANAŠNJI
KOLEDAR
Mesec januar je dobil svoje ime po rimskem
bogu Janusu, varuhu mestnih vrat, ki so ga
upodabljali z dvema obrazoma. Novo leto so
stari Rimljani prvotno začenjali s prvim mar-
cem, z nastopom pomladi. Novi konzuli so
takrat prevzemali službo. Ko pa so Rimljani 1.
154 pr. Kr. hoteli v Španiji zadušiti neka upor,
niso marali, da bi se medtem konzuli zamenja-
li, zato so leto skrajšali na deset mesecev in ga
pričeli s prvim januarjem. Prvič so zapisana
slovenska imena mesecev v škofjeloškem ro-
kopisu iz 1. 1946, ki ga danes hranijo na Duna-
ju.Imena je zapisal neki Martin iz Loke. On
imenuje januar Prosynicz, kar je v bistvu isto
kot naš prosinec. Danes je splošno v rabi ime
prosinec, ki ga izvajajo od glagola prosevati.
Ime meseca izvira iz rimske besede februa-
tio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč ime-
la simboličen pomen, saj je šlo za »očiščenje*
od zlih duhov zime. Februar je bil zadnji me-
sec v starem rimskem koledarju, zato so mu v
prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je
ostalo v veljavi do današnjih dni. Martin iz
Loke ima za februar izraz Setstzann= sečan.
Izraz se je z malenkostnimi spremembami
ohranil do danes. V Novi Krainski pratici iz 1.
1775 naletimo na ime svičan, ki ga je nato Fr.
Metelko v Novi Pratiki za prestopno leto 1824
dokončno spremenil v svečan ime, ki ga še
vedno uporabljamo.
Ime tega meseca je povzeto po imenu rim-
skega boga Marsa. Mars je bil prastar italski
bog, ki je utelešal divje, neukročene in skriv-
nostne sile narave zunaj obstoječega reda stva-
ri. Bil je hkrati praoče rimskega ljudstva ter
zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, zato mu je
bil posvečen tudi prvi pomladni mesec v staro-
rimskem koledarju. V marcu so se bojne tru-
me odpravljale na pot v pokrajine, kjer je vla-
dal Mars, ki je bil pozneje tudi bog vojne. Vse
bojne pohode so zato začenjali s svečanostmi
namenjenimi negovi počastitvi. Slovensko
ime za marec-sušec (Susecz) srečamo že v ro-
kopisu Martina iz Loke. Ime sušeč, ki je obve-
ljalo, pomensko opozarja na čas, ko se zemlja
suši in jo je že mogoče pričeti obdelovati.
Ime tega meseca razlagajo na različne nači-
ne. Nekateri sodijo, da je v zvezi s staro latin-
sko besedo »apricus«, ki pomeni sončen, drugi
jo izvajajo iz glagola »aperio«, ki pomeni od-
preti, ali tudi odkriti, razodeti, razložiti. Po
obeh razlagah naj bi torej ime označevalo me-
sec, ki je soncu in pomladi odprl vrata. Martin
iz Loke ima Maly trawen = mali traven, kot ga
poznamo še danes in ki je skupno več ali manj
vsem slovanskim narodom, saj je povzeto iz
staroslovanskega besednega zaklada. Beseda
traven ponazarja čas, ko prične trava zeleneti
in tako ni čudno, da se je pomen imena traven
po krajevnih okoliščinah nekoč raztezal kar na
čas štirih mesecev.
Mesec se imenuje po starem latinskem bogu
rasti Maju. Že od nekdaj velja za pomladanski
mesec, ki je poln posebnih življenjskih sil. V
mnogih deželah so ga zato slavili s postavlja-
njem mlajev, ki niso nič drugega kot ponazori-
tev pradavnega drevesa življenja, simbola ro-
dovitnosti in življenjske rasti sploh. Sedanje
slovensko ime za maj veliki traven srečamo že
pri Martinu iz Loke » Weliky trawen«. V rabi so
bila nekdaj imena, kot majnik, cvetnar, cvet-
nik, rožni cvet, rožni mesec, šetlipovšek itd.
Ime meseca je povzeto po stari rimski bogi-
nji Juno, ženi najvišjega rimskega božanstva
Jupitra. Če je Jupiter bog, ki vlada nad bli-
skom, gromom in drugimi nebesnimi pojavi
ter hkrati pooseblja neko skrivnostno, moško,
oplajajočo silo, je Juno njegova nasprotje. Po-
sebej so jo častili kot zavetnico pri porodu
(Juno Lucina - Juno, prinašajoča k luči) in v
zakonu. Slovenska imena za za ta mesec so se
kaj pogosto menjala. Martin iz Loke govori o
bobovem cvetu (Bobouczwett), Primož Trubar
pa uvaja izraz Rosshenzuit - režencvet. Ime
rožnik, ki ga za junij danes na splošno uporab-
ljamo, se je uveljavilo šele v novejšem času.
Njegova domovina je po vsej verjetnosti bliž-
nja okolica Celja, saj ga je prvi zapisal kalobski
župnik, ponikvanski rojak M. Zagajšek ob
koncu 18. st. (Roshnek), obenem pa navedel
danes že pozabljeni imeni senšek in senovjek.
Po starem rimskem koledarju je bil julij peti
mesec, ki so ga imenovali Quintilis. Ko je 1. 46
pr. Kr. Julij Cezar izvedel znamenito koledar-
sko reformo, s katero je namesto dotedanjih
desetih uvedel dvanajst mesecev, so ta mesec
posvetili njemu, tako da odtlej nosi njegovo
ime julij. Julijanski koledar je tudi osnova na-
šemu, gregorijanskemu koledarju. Škofjeloški
rokopis prinaša že ime Maly Serpan - mali
srpan, ki je v rabi še dandanes. Primož Trubar
je zapisal samo ime srpan, ki so ga za njim
povzeli tudi še mnogi drugi. Lepo Potočniko-
vo ime srpnik, ki ga je v svojih stoletnih prati-
kah skušal oživiti dr. G. Pečjak, pa je šlo žal že
popolnoma v pozabo.
Tudi imenu tega meseca je botroval rimski
vladar in sicer cesar Gaj Oktavij Avgust. Me-
sec se je prvotno imenoval Sextilis, to je šesti
mesec. Novo ime je dobil, ko je 1. 14. po Kr.
Cesar Avgust umrl. S tem so hoteli počastiti
njegove zasluge, ki jih je ta cesar imel, da je
julijanski koledar uveljavil po vsem rimskem
imperiju. Sedanje slovensko ime za mesec av-
gust srečamo že pri Martinu iz Loke, ki je pisal
»Veliky serpan* veliki srpan. Trubar mu v svo-
jem koledarju ni sledil, marveč je uporabil
izraz kimovec - ime, s katerim danes označuje-
mo mesec september. V najstarejši slovenski
pratiki, ki se nam je ohranila do danes, Novi
Crainski pratici za leto 1741, je za mesec avgust
znova uporabljeno ime veliki srpan, kije odtlej
obveljalo.
Ime je povzeta še iz prvotnega rimskega ko-
ledarja, ko je bil ta mesec po vrsti šele sedmi -
»septem* pomeni namreč v latinščini sedem.
Slovenska imena, ki so bila pri raznih avtorjih
za ta mesec svoj čas v rabi, so kaj pisana.
Martin iz Loke govori o poberuhu, ime, ki ga
pozneje menda nikoli več ne srečamo. Trubar
piše v slovenskem koledarju o jeseniku (v po-
menu jesenski mesec), pozneje pa se pojavljajo
imena malomašnik, miholščik, sadnik, sadni
mesec, šentmihelski mesec in druga, obveljalo
pa je ime kimovec. Prvotni pomen tega imena
še ni povsem razvozlan, eden najpomembnej-
ših raziskovalcev slovenskih mesečevih imen
Franc Miklošič pa še najbolj pritegne mnenju,
da je to pač oznaka za mesec, ko živina, nadle-
govana od obadov in muh, nemirno kima sem
ter tja.
Ime je povzeto še iz prvotnega rimskega ko-
ledarja, ko je bil ta mesec po vrsti osmi -
»octo* pomeni v latinščini osem. Martin iz Lo-
ke ga imenuje listognoj, medtem ko izraz kozo-
prsk, ki od Trubarja dalje dolgo časa označuje
oktober, uporabi za poimenovanje november.
Izraz kozoprsk, ki so ga zlasti v 19. stoletju od
sile hudo preganjali, je v slovenskem besedi-
šču edinstven - podobnega namreč ne najde-
mo pri nobenem drugem slovanskem narodu.
Ime kozoprsk označuje čas, ko se koza prska,
in ga srečamo tudi v slovenski pratiki iz 1.1741,
živo pa je bilo na Koroškem v Rožu še v dvaj-
setem stoletju. Današnje splošno znano slo-
vensko ime za oktober, vinotok, seje uveljavi-
lo 1. 1847, imamo pa na Slovenskem še več
drugih imen za ta mesec, ki so pretežno v zvezi
z vinom.
Ime je povzeto še iz prvotnega rimskega ko-
ledarja, ko je bil ta mesec po vrsti deveti -
»novem* pomeni v latinščini devet. Kot smo
že omenili, ta mesec Martin iz Loke imenuje
kozowperschk - kozoprsk, Trubar 1.1557pa že
listognoj. Slednjega imena so se večidel držali
tudi drugi slovenski pisci, le da so včasih upo-
rabili kar izraz gnilec. Pomen besede je jasen.
Sorodno ime listopad, ki je bilo pri drugih
Slovanih že dolgo znano, pa srečamo na Slo-
venskem šele v 19. stoletju. J. N. Primic ga je v
Abecedi za Slovence 1.1812 med prvimi upora-
bil za november, »uradno* pa je bil listognoj
zamenjan z listopadom šele v Novicah 1. 1843.
Latinsko ime meseca je povzeto še iz prvot-
nega rimskega koledarja, ko je bil to zadnji,
deseti mesec koledarskega leta, ki je časovno
približno sovpadal z današnjim februarjem -
»decem* pomeni v latinščini deset. Slovenska
oblika imena gruden je prastara in jo srečamo
tako pri Martinu iz Loke kot tudi pozneje pri
Trubarju. Sledili so jima drugi. Ime je ostalo
nespremenjeno tudi v Novi Crainski Pratici iz
1. 1741 in celo Blaž Potočnik, kije 1. 1848 vsem
mesecem preskrbel nova ali skoraj nova ime-
na, se je zadovoljil s tem, da je ime gruden
spremenil v grudnik. Le med ljudstvom so
živela nekatera stara, samonikla imena, ki jih
nekaj tu naštejmo, tako kolednjak, božični me-
sec, veliki božičnik, venahtnik itd. Ime gru-
den, kije obveljalo in ki ga le nekoliko spreme-
njenega srečamo tudi pri drugih slovanskih
narodih, po mnenju razlagalcev izvira beseda
iz gruda, ki je skrita v korenu besede gruden;
zemlja se v decembru pod vplivom mokrote in
mraza grudi.
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
IN PRIŠLO BO...
Zunaj sneži. Sedim ob peči
in premišljujem, kaj vse bo
prineslo leto, ki se bliža, kaj
se bo v njem zgodilo.
Bliža se Silvestrovo. Takrat
se bomo igrali, peli, plesali,
se veselili, skratka - nadvse
bomo srečni. Nato se bo pri-
čelo novo leto, z njim pa
uspehi in neuspehi, veselje in
žalost in leto se verjetno ne
bo kaj dosti razlikovalo od le-
tošnjega, starega. Nekaj pa
bo za nas, učence osmih ra-
zredov, povsem novo. Vpisati
se bomo morali v usmeritev,
kjer se želimo usposobiti za
svoj poklic. To bo zelo težav-
na naloga in dobro bo treba
premisliti, da bo odločitev
prava, saj že star pregovor
pravi: »Kakor si boš postlal,
tako boš ležal!«
Iz premišljevanja me je
zbudil mucek Blumi, ki je s
svojim mijavkanjem pove-
dal, da mu je dolgčas in da
želi, da bi ga malo pobožala.
•Veš Blumi,« sem mu rekla,
•tebi je še dobro, saj smo
spravili ves letošnji pridelek
pod streho in tako je tudi zate
p>oskrbljeno, a jaz, mene pa
čaka z novim letom nova
skrb!«
Pa kaj bi človek toliko pre-
mišljeval o naslednjem letu.
Saj bo prišlo kar samo s tisoč
novimi doživetji.
DARJA KOVAČ, 8. d.
OS Bratje Dobrotinšek
Vojnik
PRIČAKUJEM NOVO
LETO
Cas mineva vse hitreje in
spet se bliža novo leto. Priča-
kujem ga z nekim strahom,
saj bo to leto prelomnica živ-
ljenja nas osmošolcev.
Odločili se bomo za ix)klic,
ki ga bomo opravljali skoraj
celo življenje; od njega bomo
denarno odvisni, obenem pa
od poklica zavisi tudi sreča.
Človek, ki se odloči za poklic,
v katerem je nesrečen, je ve-
dno slabe volje, delo opravlja
z odporom.
V prihodnjem letu bomo
zapustili osnovno šolo. Zapu-
stili bomo ra.zred, v katerem
smo preživeli veliko lepih in
tudi težkih trenutkov, razred,
v katerem smo v strahu pri-
čakovali kontrolne in šolske
naloge; razred, v katerem
smo doživeli skrite simpatije
in prve ljubezni... Razšli se
bomo s prijatelji, ki jih bomo
pozneje, po mnogih lotih sre-
čali kot inženirje, pilote,
zdravnike, razne tehnike itd.
Včasih si želim, da bi ti časi
ostali, trajali večno, a včasih
si mislim: »Da bi le že enkrat
minilo in ne bi bilo treba več
hoditi v šolo!«
Prihodnje leto bomo šli v
druge šole, spoznali druge
prijatelje, vseeno pa bi še že-
lel, da bi stari prijatelji ostali.
Cas mineva in tudi prihodnje
leto bo enkrat staro.
TONČEK KRHLANKO, 8. d.
OS Bratje Dobrotinšek
Vojnik
BLIŽA SE NOVO
LETO
Človek si F>ostavi v življe-
nju rezlične cilje. Ti cilji se
pričnejo in končajo največ-
krat ob koncu ali začetku no-
vega leta.
Praznovanje novega leta je
razširjeno po vseh deželah na
naši zemlji. V novem letu je
človek za leto dni starejši.
Nekateri v novem letu priča-
kujejo več kot je bilo v prejš-
njem letu in če se jim te želje
ne uresničijo, zaradi različnih
razlogov, so zato potrti in za-
morjeni.
Vsako leto ob Novem letu
priredimo doma, v šolah,
starši pa v delovnih organiza-
cijah praznovanja, da se ra-
zveselimo ob vstopu v pri-
hodnje leto. Stari ljudje pra-
vijo: »Kdor je na Novo leto
vesel, je vesel celo leto!«
Kakor vsako leto, bomo tu-
di letos učenci praznovali no-
vo leto v razrednih skupno-
stih. Od prvega pa do četrte-
ga razreda učenci dobijo še
darila od »Dedka Mraza«, v
višjih razredih pa imamo sa-
moobdarovanje. Prav vsi ga
dobro poznamo. Da bo čim-
bolj praznično, bomo okrasili
razrede in pripravili ples. Se-
veda, skoraj v vsakem razre-
du ne manjka ob takih prilož-
nostih tudi kakšna igrica ali
pesem. Vendar ne bi bilo pra-
vega veselja, če ne bi učenci
tovarišem učiteljem pripravi-
li darila in vizitke za njihov
trud, ki jim ga v razredu niko-
li ne izkažemo. Seveda smo
vsi zelo ponosni, če nas učite-
lji tudi pohvalijo in ob novem
letu zaželijo vse najboljše.
Tudi doma se ponavlja sko-
raj enako, pri sorodnikih in
pri znancih. Vendar nam ni-
koli ne zmanjka radosti in ve-
selja ter sreče, da smo preko-
rakali še eno dolgo leto in da
je pred nami novo, zahtevnej-
še leto. Tako se ponavlja leto
za letom in vsi ljudje praznu-
jemo novo leto veselo, četudi
so časi žalostni.
MELITA SENDLINGER, 7.
c.
Prva osnovna šola, Celje
POGLED SKOZI
OKNO
Ko sem prišel iz šole, sem
odložil torbo, se usedel v
dnevno sobo k radiatorju in
gledal skozi okno. Bila je
odjuga. S streh je močno ka-
palo. Sneg se je začel vidno
topiti. Proti večeru je začelo
ponovno zmrzovati. Spet so z
žlebov pogledale ledene sve-
če. Začela je zavijati burja. V
mraku je bilo užitek gledati iz
tople sobe skozi okno. Na
drugi strani reke so se začele
prižigati luči. Videti je bilo
kakor bi gledal na pokopali-
šče ob dnevu mrtvih. Tema
in vsepovsod lučke. Pogled
se mi je ustavil na ljudeh, ki
so bili oblečeni v debele pla-
šče in so hiteli po cesti.
Tisti hip me je v mislih za-
zeblo in zadovoljen sem bil,
da sem na toplem.
SILVO SKUFCA, 6. r.
Prevzgojni dom Radeče
NAŠE MESTO
Naše mesto se imenuje Slo-
venske Konjice. Leži ob reki
Dravinji pod Konjiško goro.
Severno od Konjic so Skalce.
V Skalcah je veliko zadruž-
nih vinogradov in sadovnja-
kov. Iz bližnjih vasi otroci ho-
dimo v šolo v Konjice. Ima-
mo tri lepo urejene šole, dva
vrtca, tri velike tovarne, LIP,
Kostroj in Konus, ter več po-
djetij. V Slovenskih Konjicah
je še: zdravstveni dom, lekar-
na, kulturni dom, občinsko
sodišče, kmetijska zadruga,
banka, b^icinska črpalka,
avtobusna' postaja, postaja
ljudske milice, trgovine, go-
stilne, občinska stavba, dom
za ostarele in še druge usta-
nove. Na hribu nad Konjica-
mi stojijo razvaline gradu. Tu
so nekoč živeli graščaki.
Eden izmed njih se je imeno-
val Tatenbah. Zato se tudi
ulica, k.i pelje proti gradu,
imenuje po njem. Stari ljudje
pripovedujejo, da je bilo v na-
šem mestu v davnih časih le
nekaj lesenih hiš. Sledil je
večkrat požar. Konjice hitro
spreminjajo svojo podobo.
Skozi Novo vas teče medna-
rodna magistralna cesta, ki
povezuje mesti Celje in Mari-
bor. Nekoč so se iz Konjice
vozili le s konjsko vprego po
rimski cesti skozi Polene do
Celja. Včasih so našemu me-
stu rekli trg. Naše mesto je
lepo in rada živim tukaj.
BERNARDA REBERNIK, 3.
a
OS Edvard Kardelj
Slov. Konjice
MOJA VAS
Svetina je zelo lepa vas,
poznana po kulturnem spo-
meniku. V zadnjih letih se je
vas spremenila, saj so ljudje
preuredili gospodarska po-
slopja in hiše. Letos so odprli
tudi novo trgovino z bifejem.
Za našo vas je velika prido-
bitev tudi asfaltna cesta, ki
nas povezuje s Celjem. Ima-
mo lepo urejeno šolo.
Vas obišče veliko izletni-
kov, ki občudujejo mogočne
stare lipe. Na obnovljenem
pokopališču je pokopana
znana pisateljica Alma Karli-
nova.
Sem učenka drugega razre-
da. Zelo sem vesela, da se
Svetina spreminja iz dneva v
dan.
J02ICA JELENC, 2. r.
OS Svetina
NOV MOST V
RADEČAH JE
ODPRT
Za praznik republike so v
Radečah slovesno odprli nov
most čez Savo. Ta je bil zelo
potreben, kajti stari, železni
je že odslužil svoje. Za Rade-
čane je to velika pridobitev.
Njihova pot v Celje je sicer
približno za kilometer daljša,
mesto pa se je izognilo hrupu
traiuitnega prometa, ki je
včasih celo zaprl ozke rade-
ške ulice.
Na levem bregu mostu je
zgrajen železniški nadvoz, po
katerem je speljan odcep ce-
ste proti Sevnici. Krajani Vr-
hovega, vasi blizu Radeč, se
boje, da bodo zaradi tega iz-
gubili avtobus, ki vozi na re-
laciji Celje-Sevnica ob 19. uri
zvečer. Upajo pa, da do tega
ne bo prišlo, saj je po levem
bregu speljana železniška
proga, desni breg pa ima že
tako slabe avtobusne zveze.
KARMEN BREGAR, 7. c
OS Primož Trubar, Laško
PREMRAŽENI
VRABČEK
Čiv čiv, čiv čiv,
je vrabček za vpil,
ker v snegu in mrazu
ni hrane dobil.
Civ čiv, čiv čiv,
-Ali si še živ?'
je vrabček zavpil,
potem se premražen
na tla je zvalil.
KAROUNA HOSTNIK, 6. r.
OS Lesično
PEVSKI ZBOR
Na naši šoli imamo pevski
zbor. Obiskujemo ga učenci
prvih štirih razredov. Pri pev-
skem zboru se učimo pesmi-
ce. Pevski zbor vodi moja se-
strica Estera. Hodi v 8. razred
in obiskuje glasbeno šolo.
Ima veselje do petja, zato si je
želela voditi zbor. Njena
mentorica je tovarišica Eliza-
beta Kamenik, ki ji pri delu
pomaga in svetuje. Vaje ima-
mo vsak torek in petek. V
zboru nas poje preko trideset
učencev. Naučili smo se že
nekaj pesmi: Jugoslavija,
Mladi pionirji. Naša vojska,
Vesela pionirska, Mojčina pe-
sem in druge.
Vsi z veseljem hodimo na
vaje, ker potem nastopamo
na proslavah.
LUCIJA NEMES, 4. a
OS Edvard Kardelj,
Slovenske Konjice
DOBILI SMO
ASFALT
Vsi na Lahomšku smo si
želeli asfalt. No, končno smo
ga dočakali.
Prišli so delavci in inženir-
ji. »Tatre« so začele voziti
gramoz. Pripeljali so še druge
stroje. Vsi z Lahomška so po-
magali pri delih na cesti. Naj-
prej so s stroji poravnali luk-
nje, nato so začeli voziti as-
falt. Asfaltirati so začeli na
zgornjem delu ceste, pri Pir-
cu. Prišel je dan, ko so asfalti-
rali tudi našo ulico. Asfalta
smo bili veseli. Za novo cesto
smo morali vsi prispevati.
Zdaj se lahko vozimo s ko-
lesom in tudi s kotalkami.
IRENA OJSTERšEK, 3. b
OS Primoža Trubarja
Laško
PRVE SNEŽINKE
Pooblačilo se je in mrzel
veter je pihal. Na nebu so se
pojavile prve snežinke. Bile
so kot princeske, ki so plesa-
le v vetru. Ko se je veter po-
miril, so tiho pristale na tleh.
Vedno več jih je padalo z ne-
ba. Pokrajina okoli mene je
postajala vedno bolj bela. Ni-
sem se mogla premagati, da
se jih ne bi dotaknila. Majce-
na snežinka mi je padla na
roko. A bila je še tako velika,
da sem jo lahko dobro videla.
Na sredini je imela piko, oko-
li pa je bila nazobčana. Obču-
tek sem imela, kot da ima oči
in usta in me sprašuje: »Hej,
ti, kako ti je kaj všeč? Ali si
vesela?« »Zelo,« sem tiho
odvrnila. »2e jutri se boš lah-
ko smučala in sankala.« »Ka-
ko pa to veš?« sem jo pobara-
la. »Kako da ne bi vedela, saj
še veliko snežink čaka na
prvi polet na zemljo. Nasvi-
denje,« je še dejala in ni je
bilo več. Stopila se je na moji
topli roki. Snežinke so pa še
kar padale in padale z neba.
URŠKA ZAKOSEK, 6. r.
OS Lesično
SREČANJE Z
NOVINARJEM
Kaj je novinarstvo, kaj po-
meni biti noviruir? Na to
vprašanje bi verjetno znali
odgovoriti, če bi nas kdo
vprašal. Da bi bili s tem bolj
seznanjeni, smo člani novi-
narskega krožka povabili
Draga Medveda, novinarja
Novega tednika in Radia Ce-
lje, da bi nam kaj več povedal
o novinarskem poklicu in o
novinarskih zvrsteh. Drago
Medved nam je skušal prika-
zati oziroma razložiti, s kakš-
nimi problemi se srečujejo
novinarji.
Na prvem predavanju nam
je tovariš novinar povedal,
kakšne zvrsti novinjirstva ob-
stajajo in kaj mora vedeti
vsak dober, pa tudi slab novi-
nar.
Vsak novinar mora pred-
vsem dobro poznati zadevo, o
kateri piše. To je prvi pogoj,
za dober članek, intervju ali
kaj drugega. Tovariš Drago
nam je povedal, kako mora-
mo pisati vest, poročilo, ko-
mentar, članek ali intervju,
da bi bil dober.
Vse, kar nam je povedal, si
bomo dobro zapomnili, saj
bodo nekateri izmed nas res
postali novinarji.
LILJANA RADlC, 8. a.
COS Fran Roš, Celje
ZIMSKO VESEUE
Joj! Glej! Strbunk! Tako in
drugače vzklikamo, kadar se
s sanmi peljemo navzdol in
se približujemo drevesu ali
potoku. Tako smo se veselili
v sredo, ko smo se takoj po
šoli nasmejani vaški otroci
zbrali na hribu. No, pa kaj bi
govorila. Namesto pozdrava
so, kot bi toča padala, švigale
kepe. Tudi jaz sem jih urno
metala drugim. To je trajalo
kar precej časa, tako da smo
bili kar vsi premočeni. Nič pa
ni čudno, če smo bili, saj smo
ničkolikokrat padli v sneg,
pa tudi pod hribom se je kdo
znašel. Po navdušenem kepa-
nju smo se še nekajkrat spu-
stili po strmini, nato pa polni
lepih doživetij odšli domcfv.
KAROLINA HOSTNIK, 6. r.
OS Lesično
MOJE DELO V
KROŽKIH
Na šoli imamo veliko krož-
kov. Vpisala sem se v štiri.
Obiskujem: pevske vaje, no-
vinarski in vrtnarski krožek
ter izrazni ples.
Pri vsakem krožku smo se
že na začetku domenili o na-
črtu dela za celo šolsko leto.
Sprejeli smo program dela, ki
je zelo obširen in zahteva od
nas precej truda in discipline.
Pri novinarskem krožku mo-
ramo biti še posebno pozorni
na vsak dogodek. Dobro mo-
ramo opazovati življenje
okrog nas. Vsak izmed nas je
dobil nalogo, da redno piše v
časopis, za katerega je dolo-
čen. Vsi skupaj pa skrbimo
za šolski časopis.
Pri različnih krožkih se ze-
lo sprostim in pri vsakem tu-
di veliko izvem.
KSENIJA ULAGA, 5. b.
COS Fran Roš, Celje
V MUZEJU
V četrtek smo obiskali Po-
krajinski muzej. V njem smo
videli čudovite freske. V prvi
sobi predstavljajo freske na
stropu štiri letne čase. V ste-
klenih vitrinah so viteške
obleke, čelade, orožje, ogro-
men ključ od obzidja in mr-
tvaške lobanje. Zadnja je bila
od grofa Ulrika. Videli smo
omare s skrivnimi predali, v
katere so spravljali svoje dra-
gocenosti. Vseh sob je enajst,
v katerih so še druge zname-
nitosti.
BOŠTJAN PETRU, 2. b
Prva osnovna šola Celje
RADA BI BILA
Rada bi bila učiteljica. Uči-
la bi prvi razred. Ce bodo
učenci nagajali, bom stroga.
Če bodo pridni, ne bom stro-
ga. Pisala bom račune in po-
pravljala liste.
SABINA RAKOVNIK, 2. a
OS Zreče
POSTALA SEM
PIONIRKA
Zelo sem vesela, ker sem
postala pionirka. Pionirji no-
simo rdeče rutice in modre
kape! Pionirji se pridno uči-
mo. Vsi pionirji ubogamo
svoje starše.
SANDRA ZLOBEC, 1. b
OS Slavko Slander, Prebold
TOBI
Pri stari mami imajo psič-
ka. Ime mu je Tobi. Z njim se
večkrat igram. Včasih se lovi-
va okrog hiše. Ko pridem na
obisk, me že čaka na cesti.
Ima tudi svojo hišico.
MOJCA JEZERNIK, 1. b
OS Slavko Slander, Prebold
SNEG
Zapadel je sneg. Otroci
smo se ga zelo razveselili.
Lahko se sankamo in kepa-
mo. Narava je lepa, ker jo je
pobelil sneg. Divjad in ptice
so uboge, ker ne pridejo do
hrane, zato jih moramo krmi-
ti. Jaz pa težko čakam počit-
nice, da se bom lahko smu-
čal.
MATEJ DEMŠAR, 2. b
Prva osnovna šola Celje
RAD BI BIL
Rad bi bil policaj. Vozil bi
se z avtom. Lovil bi tatove in
lopove ter jih peljal v zapor.
Policaj bom zato, ker imajo
lepe modre obleke in nosijo
za pasom pištole.
BOŠTJAN PODGRAJSEK,
2. a
OS Zreče
Zima, zima bela...
SASDI PODGRAJŠEK, 3. r. OŠ Stranice
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD
IZDELKI ZA VSAKDANJE 2IVUENJE
Predstavljamo nekaj znanih izdelkov črne mačke
Novo leto se bliža in prav gotovo se tudi
vi ubadate z vprašanjem, kakšna darila ku-
piti svojim najbližjim, prijateljem in znan-
cem. Obiskali smo 1300 članski kolektiv
tekstilne tovarne Prebold ter povprašali za
nasvet. In priznati moramo, da pot v Pre-
bold ni bila zaman. Ogledali smo si precej
izdelkov te priznane tovarne in kar težko se
je bilo odločiti, kaj naj predstavimo bral-
cem. Nekaj smo izbrali, odločiti pa se mo-
rate sami. Darila pa imajo zares bogato
uporabno vrednost in jih bo vsakdo vesel.
GASILCI POZOR!
Na sliki vidimo koledar za leto 1981. Natisnjen je na
NEPLAMU. Prav gotovo ste že tudi vi slišali za ta
izdelek, iz katerega delajo zaščitne obleke. NEPLAM je
danes nepogrešljiv pri vseh gasilcih. Zanimivo je, da
obleka, narejena iz NEPLAMA ne prepušča niti vode.
NEPLAM pa je zelo primeren tudi za druga opravila. V
obleki iz Neplama lahko brez skrbi sodelujete tudi pri
raznih akcijah, ki jih ima vaše gasilsko društvo. Gibanje
v njem je povsem neovirano in če vas bo povrhu vsega
na kakršnikoli delovni akciji zmotil še dež, nič hudega.
V obleki iz Neplama vam ne bo prišel do živega.
Prav gotovo pa ste slišali že tudi za PREFLAM. Iz
Vijega so narejene zaščitne obleke, ki omogočajo pristop
k visokim temperaturam, saj je Preflam narejen na
osnovi odboja toplotnih žarčenj. Ateste so opravili
doma in v Švici, obleke pa prodajajo v Sloveniji pri
Gasilski opremi v Ljubljani, Vatrospremu-predstavni-
štvo Ljubljana, Jugotekstilu v Ljubljani, Tehnounionu
v Ljubljani in Dravinjskem domu v Slovenskih Konji-
cah. PREFLAM IN NEPLAM POMENITA REVOLU-
CIJO V GASILSTVU.
V BOJ PROTI PRAHU
Magnetic krpe poznajo vse gospodinje, ki ljubijo v
stanovanju čistočo. Manjše so namenjene za brisanje
prahu s pohištva, večje pa za brisanje prahu po tleh.
Prašne delce pritegnejo te krpe tudi z nevidnih mest.
KRPE ZA BRISANJE POSODE
2e na posnetku vidimo, da so te krpe bogato oprem-
ljene tudi z lepimi risbami. Tudi izgled izdelkov je po-
memben, pravijo v Preboldu, zato vzorcem namenjajo
vso pozornost.
NOGAVICE Z
NAJVIŠJIMI
PRIZNANJI
Deset let že v tekstilni
tovarni v Preboldu proiz-
vajajo ženske nogavice.
Le kdo ne pozna nogavic
Pegi, Pariš, Nika, Nina.
Bodoče mamice prav go-
tovo vedo za nogavice
MAMICA, mladenke od
osmih do šestnajstih let
pa se navdušujejo nad PI-
KO. Znane so tudi
JEANS DOKOLENKE.
Sicer pa so nogavice TTP
dobile že vrsto najvišjih
priznanj za kakovost in
eleganco.
MI-MI ZA LAŽJE
LIKANJE
Krpe za likanje prav go-
tovo ni treba posebej
predstavljati, saj jo imajo
že v mnogih gospo-
dinjstvih. Krpa MI-MI se
lahko položi kar direktno
na mizo, njena posebnost
pa je v tem, da odbija to-
ploto in je likanje mnogo
lažje, enostavnejše in pri-
jetnejše.
LEPO DARILO JE TUDI RUTA
Tudi ženske rute izdelujejo že dlje časa. Se posebej
znane so tiste, z risbami znanega umetnika Jakija.
PRELEDA-REZULTAT DOMAČEGA ZNANJA
Razvojni službi posvečajo v TTP vso pozornost. Re-
zultat dela te službe je med drugim tudi PRELEDA
krpa iz umetne jelenove kože. Namenjena je za čiščenje
vseh steklenih, kovinskih in drugih gladkih površin, je
pa v celoti narejena iz domačih materialov. Kljub temu
je njena kakovost odlična. Preledo izdelujejo v treh
variantah.
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 25
40
Mnoga dekleta se prodajo, da bi pomagale svojim v po-
manjkanju živečim staršem, mnoga, da bi nadarjenemu
bratu omogočila študij v Evropi. Ker so prejšnje čase pri
Japoncih zakonske zveze vselej sklepali starši, sta se za-
konca sicer spoštovala, ne pa tudi ljubil^ je zato prišlo do
ljubezenskih zgodb samo v VoshiMrari, in neredko sta šla
zaljubljenca skupaj v reko Sumida, da bi ostala združena v
onostranskem življenju.
Moj spremljevalec mi je nenehoma zatrjeval, da je Yoshi-
wara »rwspodoben« kraj, povedal mi je, da tu znancev
nikoli ne smeš pozdraviti, ker jih po yoshiwarskem vlju-
dnostnem običaju ne smeš poznati. Večkrat mi je rekel, naj
si ogledam lepotice na balkonih, sam pa je priprl oči ^ se
zagledal predse, najbrž zato, da bi se izognil skušnjavi.
V ORLOVI SENCI
Moja ameriška znanka, gospa F., ki je bila korespon-
dentka pri nekem velikem podjetju, me ^ nekega dne
vprašala, ali bi hotela sprejeti mesto pri neki nemški
družbi, ki mi njenega imena ni hotela povedati. Pri priči
Sem rekla »ne*, kajti čeprav imam NeoKe rada, vsaj kar
Zadeva jezik, pa nisem pravi nič navdušena za njihove
delovne pogoje, ki moraš biti zanje naravnost rojen. More-
biti je v meni nekaj njihovega navdušenja za delo, ki pa še
^lo ne posega na področje ^ovine; kadar pišem, sem
namreč zelo srečna in se pisanju tudi predajam tako, kot se
^emci kupčiji. Stroji in kopije pa me neskončno dolgoča-
sijo in zato je bil moj »ne* zelo odločen.
In vendar bi bila rada zaslužila.
Dva dni zatem ^m gospo po naključju spet srečala.
»Kaj res nočete?*
»Za vse na svetu ne.«
•Zakaj pa ne? Za nekaj dopoldanskih ur bi vam plačali
stopetdeset jenov.*
»Oh- povrhu pa bi dobila za stopetdeset jenov surovosti!
Ne morem se privaditi njihovemu vedenju. Nekoč sem za
rajhovske Nemce po nareku že gladko pisala na stroj. In
vendar so bili neprijazni z mano in so godrnjali! Angleži pa
so bili vselej prijazni. Mirni, potrpežljivi in neskočno vlju-
dni. Ne, ne grem!*
»Saj ni trgovsko podjetje. Ce bi vedela, da boste spre-
jeli.. . ne bi smela..
Bila sem vesela, da smem poučevati, saj so bili učenci z
mano zelo vljudni -in to sem ji tudi povedala. Toda ženske
se ne dajo zlahka odpraviti, in ko sva se že nameravali
posloviti, je pripomnila:
»Gotovo bi bih' tudi tam zelo vljudni z vami. Pomoč
namreč iščejo pri nemškem poslaništvu.«
Pri poslaništvu!!! Še zdaj se moram smejati, kaj vse sem
si pod to besedo predstavljala.
Naslednje jutip sem odšla na poslaništvo, ki ni bilo po-
dobno s pisalnimi stroji napoljneni mučilnici ob prašni
cesti, marveč pravemu pravljičnemu gradu. Poslopje, ob-
dano z zidano ograjo, je stalo v očarljivem parku, v njem pa
me je sprejel moj pokrovitelj kot ljubeča koklja in me
odpeljal h kanclerju, ki je bil videti tak, kot mora biti videti
moški, ki se igra z usodo narodov kot z žogo, in pred njim
sem poslušno obstala. Pogledal me je s pogledom, kakrš-
nega ne premore nihče drug kot samo rajhovski Nemec.
Moje srce si je pridobil z modro pripombo, da je nekje
prebral oceno mojega romana in da bi delo tudi rad pre-
bral.
Tako se je začela moja služba pri poslaništvu.
SEPTEMBRSKI SALON
Moj najčešči doživljaj v tem času je bilo srečanje z japon-
skimi umetniki pn Tadaichi Okada sanu. Tu sem spoznala
dvorno igralko Suzuki, mnogo' modemih slikarjev nekaj
\isokih uradnih dostojanstvenikov, same moške in ^nske
ki so bili široko razgledani in ki so znali o mogočem raz-
pravljati. Mladi Okada mi je razložil japonske pesmi in mi
povedal nešteto pripovedk, ki so bile povezane s Tanuki-
jem. Tanuki je žival, ki jo poznajo v vsej deželi, je križanec
med rakunom in jazbecem in se zna baje spremeniti v staro
žensko ali meniha, ki ponoči, če se počuti preveč osamlje-
nega, s svojim debelim repom potrka na kočo, ima pa tudi
ogromen trebuh, na katerega bobna, kadar je zadovoljen.
I^ogo pravljic pripoveduje o njem in Tanuki se tako pre-
krasno prilega japonskim jesenskim večerom, kot se
zvezda prilega svodu: skratka, poživljajoče.
Ti znanci so mi omogočili vpogled v japonski umetniški
ideal, ki se od našega močno razlikuje, ki pa je na svoj
način prav tako velik.
Japončev ideal je v umetnosti in v življenju enotnost,
enomiselnost. Pri vseh stvareh teži za neosebnim, večnim,
splošnim, zato ima tudi tako izrazit občutek za barvno
harmonijo. V japonski hiši so rogoznice belo rumene, pa-
pirnata okna rumeno bela, lesene stene svetle strop te-
mnejši, podboj temno rjav. Ta barvni ton, ki prehaja od
belo rumenega do rjavega, prekine ena sama vaza, ena
sama slika. Celo žerjavica, hibaci, in svilene blazine, ki jih
uporabljajo za sedenje in ki so čisto tenke, se okolju prile-
gajo tako, da ustvarjajo harmonično celoto. Japonec nikoli
ne slika dveh stvari hkrati in nikoli ne slika nekega pred-
meta v odnosu do drugega predmeta. Tako naslika na
primer samo cvetočo češnjevo vejico, ki se je prebila skozi
meglo; ptiča, golo vejo, grapavo skalo - simbol zime. Vse to
naslika zunaj njihovega okolja, vendar tako, da ne pogrešaš
ozadja. Najlepše so njihove podobe, imenovane sumi -
tuširanke.
Cut za lepoto goje na vse mogoče načine, s pisano nošo,
zlasti pri otrocih, z okraševanjem trgovin, s cvetličnimi
prazniki, z vzgojo pritlikavih dreves, s slikanjem za razve-
drilo po slavnostnih pojedinah, z izleti v naravo, z lepoto v
lastnem domu, z nakupom poceni barvnih tiskov, ki jih
posreduje ukiyoeška šola in ki so jih vsa izdelali veliki
mojstri, in še na sto drugih načinov.
BOŽIČ
Najlepši letni čas na Japonskem je jesen, vsak dan je tak,
da ga moraš biti vesel.
Od Vurakucha do nemškega poslaništva je bilo dobrih
dvajset minut in tja sem hodila skozi hibyjaški park. Na
ribniku so plavali javorovi listi kot rdeče brodovje, nad
njim so se spreletavale race, zimzelena drevesa ob poti pa
so vzbujala občutek, kot da je še poletje. Vrtnarji so zavijali
bananovce v slamo in zavarovali subtropske palme. V za-
silno postavljenih lopah so razstavljali krizanteme. Tako
razkošnega cvetja pri nas ne poznamo. Imeli so cvetlice, ki
so imele na enem samem steblu po dvesto cvetov, in take,
ki so jih vzgojili tako, da so cveti prehajali v krono. Meni so
najbolj ugajale krizanteme, ki so bile videti kot redki beli
kosmiči in so se vile navzdol kot slap.
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
TESNO Z ŽELEZNIČARJEM IZ ČAČKA
PO TOČKE V ZAGREB
Dobre igre v ostalih ligah
Košarkarjem Libele, ki nasto-
pajo v letošnjem prvenstvu z
izredno skromnim (številčno)
igralskim kadrom, je v zadnjem
srečanju v jesenskem delu pred
domačim občinstvom skoraj
spodletelo in kaj kmalu bi bili
ob dve prepotrebni točki. Z naj-
večjo težavo so premagali Že-
lezničarja iz Cačka z 91 proti 89,
polčas 47:41. Sreča je bila v tem,
da sta se v najbolj kritičnih zad-
njih minutah razigrala Pribano-
vič in Sabolčki ter tako nb po-
moči ostalih rešila dragoceni
točki. Koše so dali: Hauptman
16, Gole 24, M. Sagadin 6, Priba-
novič 21, Medved 6 in Sabolčki
18.
Po 10. kolu so Celjani z deseti-
mi točkami na sedmem mestu, v
zadnjem, enajstem jesenskem
kolu pa bodo gostovali v Zagre-
bu, kjer se bodo srečali z Montin-
gom.Ta ima isto število točk, kot
Celjani, vendar boljšo razliko v
koših ter je zato na četrtem me-
stu. V predsezoni so Celjani celo
v Zagrebu visoko odpravili Mon-
ting, vprašanje pa je, če jim bo to
uspelo tudi sedaj, ko je tekma
\ eliko bolj poinembna, saj gre za
točke. Te p;i so poinenihiie /a
obe ekipi, saj je lig;i i/.redtio ize-
načena in več zaporednih spo
drsljaje\' je že lahko poiaznih
Trener Zmago Sagadin vidi ne-
kaj možnosti v tem. da bi se iz
Zagreba kljub ozkemu igralske-
mu kadru le morda \'rnili s točka-
ina. Za to pa bo potrebna maksi-
malna angažiranost vseh in veli-
ka srčnost, ki pa Celjanom tudi
sicer ne inanjka.
Republiška liga: v moški ligi
je konji.ški Comet doživel visok
poraz Trbovljah proti Rudarju
112:99. Najboljši strelec je bil Ke-
blič, ki je dal 32 košev Elektra iz
Šoštanja je gostovala v Kamniku
in izgubila 82:81 Najboljši .stre
lec je bil Udrih, ki je dal 27 košev
Na lestvici je Coinef ix'ti in Elek
tra sedma V prihodnjem, 7 kolu.
bo Comet igral doma proti z.;id
njeuvrščenemii Kamniku, Elek
tra pa proti ljubljanski Iliriji, ki je
tretja.
V	ženski ligi znova ix>raz in
zmaga. Poražene so bile košarka
šice Libele Celje proti Jesenicam
na domačih tleh 88:79, zmagala
pa je Rogaška v Litiji .53:4.5 Na
lestvici je Rogaška na odličnem
četrtem mestu, Liliela pa pred-
zadnja, deseta. V 7 kolu gostuje
Libela v Ptuju proti Dravi, ki je
sedma, Rogaška pa igra dotna
proti Mengšu, ki je tretji.
V	II. republiški ligi - vzhod so
ko.šarkarji Kovinarja iz Stor go-
stovali v Ptuju proti Dravi in
zmagali 90:7.5, polčas 38:38. Strel-
ci: Džuričič 11, Planko 19, M.
Mackovšek 13, B. Mackovšek Ifi,
Slatau 11 in Erjavec- 20. S to zma-
go so košarkarji Kovinarja še ve-
dno v vrhu lestvice, v prihod-
njem kolu pa bodo igrali doma
proti Straži iz Novega inesUi.
T VRART.
TELESNOKULTURNA
SKUPNOST CELJE IN ZVE-
ZA TELESNOKULTURNIH
ORGANIZACIJ CELJE
čestitata vsem športnikom
in športnim delavcem za le-
tošnje dosežke na športnem
področju ter želita vse naj-
boljše tudi v prihodnjem le-
tu 1981.'
TKS - ZTKO Celje
HOKEJ NA LEDU
USPELI V BEOGRADU
Do konca še deset kol
Celjski hokejisti so v soboto z
zmago nad Crveiio zvezdo opra-
vili zadnje delo v letošnjem le-
tu. Z dobro in kombinatorno
igro so zmedli domačine, hitro
povedli 2:0 in potem zlahka
zmagali z rezultatom 8:3 (2:0,
3:2, 3:1). Samo srečanje je bilo
kljub temu še vedno dokaj
ostro, toda Celjani se niso pre-
več spuščali v dvoboje in so s
hitrimi oddajami ploščice one-
mogočili domačinom, da bi do-
segli boljši rezultat. Zmago so
priborili vsi, kajti tudi tokrat ni
nastopil Vinko Lesjak, ki je še
vedno poškodovan. Strelci so
bili Albin Felc 5, Vojko Bratec 2
in Milan Vrtovšek.
V ostalih srečanjih so bili favo-
riti uspešni. Partizan je premagal
Vojvodino, Olimpija Medvešča-
ka in Jesenice Tivoli. Tako so Ce-
ljani po 18. kolu na tretjem mestu
in imajo 20 točk. Na lestvici je v
zgornjem delu vse jasno. Novi
prvak bo moštvo Jesenic, Olim-
pija bo druga, saj zaostaja za pet
točk, medtem ko bo Celje tretje
in Partizan četrti! Zaostaja za eno
točko, toda ima do konca mnogo
b<Mj neugoden razpored srečanj!
Zanimivo bo v drugem delu le-
stvice, kjer se bodo igralci Crve-
ne zvezde, Medveščaka in Tivoli-
ja borili za obstanek.
Celjani igrajo do konca prven-
stva še deset srečanj. V Celju bo-
mo videli le tri tekme in to proti
Vojvodini, Crveni zvezdi in Tivo-
liju v zadnjem kolu. V goste pa
gredo celjski igralci dvakrat Me-
dveščaku, Olimpiji, Jesenicam,
Partizanu, Vojvodini in Tivoliju.
Kljub temu Celjani pričakujejo iz
preostalih srečanj še vsaj 12 točk,
kar bi bilo dovolj za premočno
osvojitev tretjega mesta. To pa bi
bil že tretji tovrstni uspeh celj-
skega moštva.
Po vrnitvi iz Beograda:
Vojko Bratec: »Tokrat smo
presenetili domačine z dobro
obrambno igro in hitrimi proti-
napadi iz katerih smo hitro po-
vedli 2:0. Pozneje je bilo potreb-
no še samo igrati kombinatorno,
hitro se ločiti s ploščico in doma-
čini niso mogli s svojo igro držati
koraka. Sami igralci pa nismo
reagirali na ostro igro igralcev
Crvene zvezde.«
Vinko Lesjak: »Kljub temu, da
zaradi poškodbe nisem mogel'
igrati, sem odšel v Beograd in
pomagal ob ograji. Domačini so
še vedno zelo ostra in groba eki-
pa. Zlasti Albin Felc bi lahko do-
bil težjo poškodbo, če se s svojo
hitrostjo večkrat ne bi rešil. Tudi
po srečanju je bilo zelo »vroče«,
toda nekaj je le odbornikov pri
Crveni zvezdi, ki realno ocenjuje-
jo ta šport. In ravno zaradi njih ni
prišlo do ponovnega nešportne-
ga izpada.«	J.KUZMA
Vsem športnikom in šport-
nim delavcem na celjskem
območju izrekamo ob preho-
du v Novo leto 1981 vse naj-
boljše z željo po še boljših
tekmovalnih in rekreativ-
nih dosežkih v prihodnjem
letu! Čestitka je namenjena
tudi vsem stalnim in obča-
snim športnim sodelavcem
pri športu v Novem tedniku
in športnih oddajah v Radiu
Celje. Prepričani smo, da bo
tudi v prihodnjem letu sode-
lovanje tako plodno, kot je
bilo letos!
Za športno redakcijo
TONE VRABL
KEGLJANJE
BOUŠI00 MEDVEŠČAKA
Lep zaključek proslave 20 letnice kluba
Celjski kegljači so ponovno
potrdili, da imajo trenutno eno
najboljših moštev v Jugoslaviji
tudi v mednarodnem slogu tek-
movanja, to je v nastopu 6 krat
200 lučajev. To so potrdili na
zaključnem turnirju moških
vrst Slovenije in Hrvatske, ki je
bil v soboto in nedeljo v Celju
ob proslavi 20-letnice KK Celja.
Malo kegljišče Ingrada ni mo-
glo sprejeti vseh gledalcev, ki so
hoteli videti na delu večkratna
svetovna prvaka Mira Stržaja in
Nikolo Dragaša. Zraven pa so še
bili izvrstni domačini Nareks,
Tomažič in Kačič ter ostali repre-
zentantje.
Domačini so tokrat pripravili
veliko presenečenje. Med moštvi
so premočno zmagali z novim re-
kordom kegljišča 5286. Zmagali
so pred Medveščakom za celih
162 kegljev! Sledijo Medveščak
5124, Rudar Trbovlje 5122, Kon-
struktor 5117, Tekstil Ljubljana
5103, Ingrad in Carda 5083, Slo-
venija ceste 5048, Novo mesto
5027 in Tekstina Ajdovščina 4930
kegljev.
Za domačine so ta uspeh dose-
gli Urh 857 kegljev, Nareks 931,
Vanovšek 860, Tomažič 900, Ka-
čič 887 in Sivka 851 kegljev.
Med posamezniki je Nikola
Dragaš ponovno skupaj z Mirom
Stržajem dokazal, da je trenutno
najboljši pri nas. Zmagal je z 944,
keglji pred Nareksom iz Celja
931, Stržajem 904 in Tomažičem
iz Celja 900 kegljev. Kačič iz Žal-
ca, ki je kot gost nastopil za Ce-
lje, je bil peti s 887. keglji.
Turnir je pokazal, da imajo Ce-
ljani sedaj deset izvrstnih keglja-
čev. Nekateri so nastopili za In-
grad, ki je osvojil šesto mesto.
Sedaj bo p)otrebno ob prihodu
Ludvika Kačiča iz Žalca pripra-
viti najboljšo sedmerko ter se
pričeti potegovati tudi v medna-
rodnem slogu za najvišja mesta v
Jugoslaviji. Ostala trojka pa naj
bi okrepila enega od ostalih celj-
skih klubov, ki bi pravtako goto-
vo imel večji uspeh v sloven-
skem kegljaškem prostoru.
J. KUZMA
TOVARIŠTVO PRINESLO DRŽAVNI
NASLOV
Poročali smo že, da so kegljači
Celja osvojili letošnji naslov dr-
žavnega pokalnega prvaka v bor-
benih igrah. Nove zmagovalce
smo obiskali na kegljišču Ingra-
da v Celju, kjer sta nam Vlado
Gobec, predsednik kluba in vete-
ran celjskega kegljanja Viki Va-
novšek povedala naslednje:
Vlado Gobec: »Ta uspeh je
dragocen. Dosegli smo ga z de-
lom in izredno medsebojno har-
monijo v naši ekipi. Kar dvanajst
igralcev je bilo pripravljenih za
deset praznih mest v ekipi. Toda
nastopili so le tisti igralci, ki so se
najbolje počutili, ostala dva pa
sta nas bodrila. Tekmovanje v
borbenih igrah je namreč tekmo-
vanje tovarištva. In ravno v tem
je ključ za naš uspeh.«
Viki Vanovšek: »Celjani smo
letos osvojili naslov republiške-
ga in državnega prvaka. To je že
tretji naslov državnega pr\'aka,
kajti že leta 1952 in 1967 smo bili
najboljši. Na vseh treh tekmova-
njih sem nastopil za naše vrste.
Toda le prva in današnja je bila
tako homogena in enotna. Sedaj
je naš cilj, da tudi v mednaro-
dnem slogu v tekmovanju
6 X 200 lučajev dosežemo naj-
boljši rezultat. V to pa smo skoraj
prepričani, kajti vse kaže, da bo
naše moštvo v prihodnje okrepil
izvrstni kegljač Ludvik Kačič iz
Žalca.«
Naslov so Celju priborili igralci
KK Celja, katere smo srečali na
kegljišču Ingrada. Na posnetku
manjka le Stanko Nareks.
Stojijo z leve proti desni Srot,
Tisovec, Grilanc, Tomažič, Go-
bec in Vanovšek, čepijo Grešnik,
Sivka, Peklič, Urh in Kompan.
J. KUZMA
FOTO: T. TAVČAR
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 27
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 29
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
CEUE
TOPER
SI BO USODO
ŠIVAL SAM
Letos so prodali la 130 milijonov več kot lani
Le nekaj dni nas še loči od starega leta. V tem letu pa so
se zgodile mnoge zelo pomembne stvari za organizacijo
združenega dela Toper v Celju, ki ima temeljne organiza-
cije Težka konfekcija. Lahka konfekcija, Elegant, Šmarje
pri Jelšah in Modo v Šentjurju in obrat - mešano podjetje
Topsport v Pliberku. Skupaj s skupnostjo skupnih služb
združuje delo 1500 delavcev pod znakom Toper, ki tudi v
svojih najtežjih časih ni izgubil blišča svojega imena in je
zato obdobje sedanjega dela in poslovanja za ta delovni
kolektiv pomembna etapa utrjevanja ugleda.
SLOVES TOPROVIH SRAJC
Srajca s celjskim grbom je vedno nekaj pomenila. Vča-
sih so se kupci tudi zmrdovali, saj so cene nekoliko odsto-
pale od drugih srajc v naših prodajalnah, pa vendar so se
kmalu navadili: pa ne na nekoliko (a ne vedno) višjo ceno,
ampak so se navadili, oziroma so spoznali resnico starega
pregovora, da kdor poceni kupuje, dvakrat plačuje in da
je Toprova kakovost tista, ki narekuje in obenem potrjuje
takšno ceno. Danes šivajo marljive roke številnih delavk
Toprove srajce v temeljni organizaciji v Šentjurju, kjer
bodo tudi kmalu pričeli z nekaterimi deli, ki bodo omogo-
čila boljše delovne pogoje marljivemu kolektivu delavk.
Toprove srajce bodo še naprej našle mesto pri vseh tistih,
ki vedo, kaj je kakovost in estetska vrednost sodobno
urejenega človeka.
DELAVCI VEDO, KAJ HOČEJO!
To je osnovni porok za dobro delo. Vse vem, da je Toper
živel nekaj časa v letošnjem letu pod družbenim var-
stvom. Danes je to vse le še neljub in boleč spomin, ki
opozarja na dejstvo, da tam, kjer spijo samoupravni od-
nosi, kjer vodstvo kolektiva nima jasno začrtanih razvoj-
nih poti in potrjenih v zavesti slehernega delavca, potem
ne more biti uspehov. A delavke v Topru (80 odstotkov jih
je), dobro vedo, da morajo biti jasni cilji. To strateško
nalogo je pričelo izvajati tudi novo vodstvo in rezultati
niso izostali. Po odcepitvi temeljne organizacije v Šošta-
nju in Mislinji so ostale temeljne organizacije v letošnjem
letu proizvedle toliko, da so prodali na trg za 130 milijonov
(13 starih milijard) več kot v primerjavi z istim časom v
lanskem letu, sicer pa so ustvarili s svojim delom 540
milijonov dinarjev.
TOPER OBLAČI JUGOSLOVANSKI SKI POOL
2e dolgo je znano, da je Toper oblekel Jugoslovansko
smučarsko reprezentanco in da Križaj in ost^i fantje no-
sijo po vseh svetovnih smučarskih centrih ime kolektiva,
ki je zrasel na nekdanjem Zelenem travniku v Celju.
Njihove slike so se pojavile v vseh najvidnejših smučar-
skih revijah in kat^ogih. Temeljna organizacija težke
konfekcije tudi sicer dobro prodaja svoje izdelke, saj jih
poznajo že povsod, v Jugoslaviji pa zlasti večji centri in v
zadnjem času še posebno Sarajevo.
V	prihodnje bi želeli bolje pregreti z izvozom, saj imamo
doslej razvit popoln izvoz le na Češko, medtem ko na
zahod še ne potujejo Toprovi končni izdelki. 15 odstotkov
izvoza beležijo danes, načrti so mnogo bolj smeli.
Pomemben uspeh pa so dosegli tudi v obratu - meša-
nem podjetju Topsport v Pliberku, kjer izdelujejo pred-
vsem smučarske rokavice. Z njihovo kakovostjo so se
uspeli uvrstiti med tiste, ki skrbijo z oblačili, oziroma s
smučarsko opremo za avstrijski smučarski ski pool, torej
za državno reprezentanco. To je tudi uspeh, ki nekaj po-
meni. V tem obratu bodo tudi pričeli delati pletilni stroji
za pletivo za smučarske hlače, trenirke in sploh^rim
opremo.
Zdaj je seveda zimska sezona in največje povpraševanje
je po smučarskih kompletih in podobnem. Seveda pa pri
Topru ne razmišljajo le o tem, čeprav je razvojna pot
usmerjena tudi v večjo oziroma popolnejšo opremo smu-
čarjev. Še naprej pa bodo posvečali vso pozornost lahki
konfekciji in seveda srajcam, saj bi bilo zanemarjanje
stare in uspešne tradicije povsem nerazumljivo.
NAJPREJ ŠMARJE PRI JELŠAH
V	tej temeljni organizaciji delajo res v nemogočih ra-
zmerah. Prostorska stiska je prevelika in nov proizvodni
program nahrbtnikov, o čemer smo pisali že v eni prejš-'
njih številk Novega tednika, bo terjal drugačno urejene
delovne prostore. Torej prve naložbe v preurejanje prosto-
rov bodo veljale marljivim delavkam v Šmarju pri Jelšah.
Tudi v Šentjurju bodo nekaj obnovili, tako da bodo de-
lovni pogoji res vredni delovnega človeka.
TUDI STABILIZACIJA ZNA KROJITI
Stabilizacijo si v Topru predstavljajo kot umiranje na
vseh ravneh, toda ne v tistem smislu, da bi vse moralo
obstati v mejah doslej začrtanih dosežkov. Pred začrtano
črto se bodo morali ustavljati stroški in to tisti, na katere
delovni kolektiv lahko vpliva z boljšo organizacijo dela,
varčnejšo porabo energije in boljšim odnosom do dela in
družbenih sredstev vsakega posameznika v kolektivu.
Pred črto omejitev pa ne bodo smeli obstati razvojni
načrti, inovacije, raziskovanje tržišča in vse tisto, kar pri-
speva k dvigu produktivnosti in kakovosti. Kajti le to
dvoje bo omogočilo slehernemu članu delovnega kolek-
tiva spodoben kos kruha. Zdaj je poprečni osebni doho-
dek 6.500,00 din.
Sedanja pot razvoja gre v dobro smer. Stroji tečejo, pri
tem pa seveda čaka še vse mnogo dela. Večji ko je kolek-
tiv, večjo odgovornost do družbe in skupnosti opravlja.
Zato je najboljša podoba tega odnosa samoupravna izkaz-
nica kolektiva. Toper je že moral iti skozi mnoge bitke. Ne
za obstoj, kajti pomena in vrednosti delavčevega znoja ni
moč čez noč izničiti ali razvrednotiti. Zdaj je pač na po-
hodu zgolj zavest, da se da narediti še več in da s skupnimi
močmi doseženi rezultati pomenijo več kot vsi grafikoni.
Odločitve seveda niso preproste in strokovni delavci ter
samoupravni organi ne opozarjajo zaman, da vsaka krat-
kovidnost škodi in da so minili časi, ko zavoženih proizvo-
dnih načrtov ni moč menjati kar čez noč in da ti družba v
bistvu ne more dati tistega, kar si sam nisi znal ustvariti. V
Topru se tega zavedajo in čas brez družbenega varstva je
potrdil zaupanje v smelo misel, da si bo Toper usodo šival
sam.
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 31
DOM
V prodajalni DOM, ki bo imela 153 kva-
dratnih metrov prodajne površine, bo za-
poslenih 6 prodajalcev, ki so jih še pose-
bej skrbno izbrali, saj so doslej delali na
različnih oddelkih, tako da imajo veliko
izkušenj in bodo lahko kupcem pomagali
tudi z nasveti.
Ker v Celju ni specializirane prodajal-
ne z darili bodo kupci v prodajalni DOM
lahko našli široko izbiro najrazličnejših
izdelkov, ki bodo zadovoljili še tako za-
htevnega potrošnika.
Tudi cene izdelkov in aranžiranih daril
se ne bodo bistveno razlikovale od cen v
ostalih prodajalnah, saj bodo prodajali
aranžirana darila že po 100 din in več.
TEKO
PRAVI NASLOV
JE-DOM
Prodajalna, ki zasluži svoje ime in bo opravičila vaše
zaupanje.
v Celju smo že dalj časa pogrešali specializirano
prodajalno, v kateri bi lahko kupili izdelke za deko-
rativno opremo stanovanja in ne nazadnje tudi pro-
dajalno, v kateri bi lahko kupili primerno darilo.
Več tovrstnih izdelkov je sicer bilo na voljo kupcem
v različnih trgovskih lokalih, vendar se je tam izgu-
bilo med raznimi drugimi proizvodi, ker jih ni bilo
mogoče prostorsko primerno prikazati. Organiza-
cija združenega dela TEKO, ki že vrsto let sledi že-
ljam in potrebam kupcev po specializiranih proda-
jalnah (SALON T, Novost), bo s prodajalno DOM
zapolnila to vrzel.
Ime prodajalne DOM ni naključno izbrano, saj
poudarja vsebino poslovanja in namen prodajalne,
da bi kupci v njej našli vse za dom. In še več, saj
bo v njej moč kupiti tudi razna darila. Omenimo naj
samo glavne skupine izdelkov, ki bodo na voljo
kupcem v tej prodajalni:
•	izredno široka izbira tapet vseh vrst z vsem
potrebnim priborom za nameščanje;
•	dekorativni predmeti kot tudi uporabni izdelki
Iz keramike, kristala, stekla, emajla, lesa, kovine
itd.;
•	umetniška dela priznanih slikarjev in kiparjev
kot tudi drugi stenski dekorativni predmeti (tapise-
rije, makrameji itd.);
•	izdelki domače obrti iz lesa, slame kot tudi
lončarski izdelki;
•	stanovanjska in gospodinjska uporabna in de-
korativna oprema (različna svetila, kuhinjski po-
grinjki itd.);
•	ter različna darila in drugi uporabni ter deko-
rativni izdelki
V prodajalni DOM bodo prodajali, v dogovoru z
nekaterimi proizvajalci, tudi vzorčne in maloserij-
ske proizvode, ki pa ne bodo bistveno dražji.
Helena Erjavec, ki bo vodila novo prodajalno
DOlVI, je med drugim dejala: »V naši delovni orga-
nizaciji na osnovi povpraševanja kupcev že dalj
časa čutimo potrebo, da ljudem ponudimo tovrstne
proizvode in usluge, kot jih bo nudila prodajalna
DOM. Sama prodajalna bo v bistvu razdeljena na
dva dela. V enem bodo kupcem na razpolago ta-
pete z vsem potrebnim priborom, zavese, in neka-
teri drugi dekorativni predmeti. V drugem delu pa
bodo razstavljeni kuhinjski pogrinjki in seveda vsi
ostali izdelki, ki jih bomo prodajali. Sama prodaja
ne bo klasična. Kupec si bo lahko ogledal razstav-
ljeno blago, se posvetoval s prodajalci, ki smo jih
posebej izbrali, in se šele potem odločil za nakup.
Med izdelki, ki jih bomo prodajali, bo tudi veliko
unikatov in maloserijskih proizvodov. To bodo
predvsem umetniška dela, pa tudi predmeti iz kri-
stala, keramike in drugih materialov.
Ko smo se odločali za ureditev prodajalne DOM,
smo imeli v mislih predvsem željo zadovoljiti po-
trošnika. Sama sem prepričana, da nam bo to tudi
uspelo.«
Ne nazadnje je vredno omeniti še to, da bi imela
prodajalna DOM tudi določeno prednost pred osta-
limi prodajalnami. Njena lokacija v Cankarjevi ulici
omogoča namreč tudi parkiranje, kar je danes še
kako pomembno.
Otvoritev prodajalne, ki smo jo v tem prispevku
toliko opisovali, je bila sicer napovedana za 15. de-
cember. Neugodne vremenske razmere in poman-
kanje določenih materialov, je izvajalcema del, to je
Remontu iz Celja in Zarji iz Petrovč, onemogočilo,
da bi bila prodajalna pravočasno gotova. Tako bo
otvoritev tega trgovskega lokala, ki bo podaljšal
celjski trgovski center tudi v Cankarjevo ulico, prve
dni januarja prihodnjega leta.
Helena Erjavec, poslovodkinja prodajalne DOM, je že 20 let zaposlena v OZD TEKO, oziroma prej v Tennomer-
katorju. Ves ta čas dela na oddelku kjer prodajajo porcelan in drugje tovrstne izdelke, tako da ima veliko
izkušenj, ki ji bodo na novem delovnem mestu prišle prav.
32. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>

Visoko odiičje izdelkom delovne organizacije Pivovarna Laško
Ob 150-letni pivovatrski tradiciji tradicionalne kvalitete...
tem Mgovomi dokazi s svetovnega ocenjevanja piv, ki Je
laškim izdelkom prineslo zlato v letih 1977 in 1979.
Z delitvijo zlate medalje
LAŠKEMU GOLDINGU, ki
jo je podelil ocenjevalni od-
bor komiteja za stalno selek-
cijo kvalitete piv in brezal-
koholnih pijač v belgijskem
Bruxellesu, je še eno visoko
priznanje kakovosti izdel-
kov Pivovarne Laško, truda
delavcev tega kolektiva in
znanja njegovih strokovnja-
kov.
Organizacijski komite
»MONDE SELECTION« je
nagradil tudi druge izdelke
laške pivovarne, vendar je
predvsem pomembno, da je
golding zares zlat, da zlat tu-
di ostane.
Delovni kolektiv laške pi-
vovarne, ki je svojo tovarno
razvil od majhnega obrata s
skoraj nepomembnimi koli-
činami vselej kvalitetnih iz-
delkov v proizvodno organi-
zacijo, se po obsegu proiz-
vodnje uvršča med največje
tovrstne proizvajalce v naši
državi, saj je na šestem me-
stu po obsegu proizvodnje.
V Sloveniji se v obdobju
od januarja do novembra
proizvodnja giblje v nasled-
njem zaporedju:
UNION Ljubljana
786.876 hektolitrov
Pivovarna Laško
650.766 hektolitrov
TALIŠ Maribor
124.012 hektolitrov
Med slovenskimi pivovar-
nami je edino Pivovarna La-
ško presegla načrtovano rea-
lizacijo proizvodnje.
POGUMNA
PREDVIDEVANJA V
NASLEDNJEM
SREDNJEROČNEM
OBDOBJU
Takšna trajna rast proiz-
vodnjih naporov in uspehov
se obeta delovni organizaciji
Pivovarna Laško tudi v na-
slednjem srednjeročnem ob-
dobju, ko predvidevajo vsa-
koletno povečanje za okoli
34.600 hektolitrov ali za 5 od-
stotkov celotno prodajo v le-
tu 1985.
Za naslednje obdobje pre-
dvideva Pivovarna Laško
še:
-	prehod embaliranja od
poUitrskih steklenic na 0.33
litra in na prodajo temnega
piva v sodih.
-	neugodnim okolišči-
nam navkljub se bo kolektiv
usmeril tudi v izvoz.
-	predvidevanja o pada-
nju stopnje rasti prodaje želi
kolektiv prebroditi z nasled-
njimi ukrepi:
•	z odpiranjem novih
tržišč,
•	z uvajanjem novih pro-
izvodov
•	in iskati poti ekonomi-
ziranja poslovanja.
Na koncu izpolnitve ciljev
investicijske izgradnje v
proizvodne namene pone-
huje tudi ekstenzivnost za-
poslovanja in se začenja te-
meljitejši napor za dvig kva-
lifikacijske strukture zapo-
slenih, medtem ko bo rast
zaposlenosti minimalna, od
2 do 2.5 odstotka. Med načr-
tovanimi kazalci dinamike
rasti ekonomskih rezultatov
največjo skrb posvečajo
akumulativnosti.
Večjih investicij ne pre-
dvidevajo več, pač pa pove-
čano skrb razvoju tehnologi-
je. Nadalje bodo odpravljali
ozka grla, vlagali v nove pro-
izvode, v inventivno dejav-
nost, v razvoj infrastrukture
in tržišče in seveda - za teko-
čo zamenjavo osnovnih
sredstev.
In ne nazadnje:
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 33
DELOVNIUUDJE V
DELO VNIORGANIZA CIJI
METKA CEUE
SMO PONOSNI NA
PREHOJENO POT IN
DOSEŽENE REZULTA TE,
KATERIH PLOD JE TUDI
VISOKO DRŽAVNO '
ODLIKOVANJE.
POLNI ELANA IN
OKREPUENIZ DOSEŽKI
TER PRIZNANJI STOPAMO
POGUMNO V NOVO LETO
1981 TER ŽELIMO VSEM
DELO VNIMUUDEM,
OBČANOM IN POSLOVNIM
PARTNERJEM TUDI
UGODNE REZULTA TE,
ZDRAVJE IN MIR!
Predsednik Izvršnega sveta celjske občinske skupščine Venčeslav Zalezina (na desni) izroča predsedniku
delavskega sveta delovne organizacije Metke, inž. Ivanu Dimcu visoko odlikovanje Predsedstva SFRJ za
zasluge na področju izgradnje socialističnega samoupravnega sistema. Ob tem je tudi Venčeslav Zalezina
opozoril na pot kolektiva, ki se je pred leti ubadal z mnogimi težavami, ki jih v zadnjem času s skupnim delom
vseh uspešno razrešuje.
NOVOLETNI OBISK V DO METKA CELJE
AMBICIOZNO, VENOAR REALNO
ZASTAVUENA POT
Ob 50'letnici kolektiva visoko odlikovanje Predsedstva SFRJ
»Red dela z zlatim vencem«
Torkovo jutro je bilo
zimsko, prijetno lepo!
Drobna odeja snega se je
»skrivala« pred prihaja-
jočim soncem! Zaposleni
v Metki so že odhajali na
malico, ko smo z v. d. di-
rektorjem te delovne or-
ganizacije JOŽETOM
CERNEZLOM obhodili
vse proizvodne prostore.
Beseda je bila zagnana,
polna realnega optimi-
zma, zdravega pogleda,
kako naprej, kako v bo-
doče, kako v naslednjem
štiriletnem obdobju.
Ocena zadn^ga štirilet-
nega obdobja je izjemno
ugodna, zato so tudi gle-
danja naprej pogumnej-
ša, drznejša. Med obho-
dom se seznanjamo z
zadnjimi pomembnimi
dosežki Delovne organi-
zacije Metka, istočasno
spoznavamo načrte, ki se
naj bi že čez nekaj mese-
cev s papirja »preselili«
v realnost, otipljivost.
Razmišljanja o novi de-
lovni hali z novimi, naj-
sodobnejšimi stroji, ni
več. So že mnogo dalj,
tik pred zdajci, da reali-
zirajo dobro zamišljene
in pripravljene progra-
me, ki bi jim omogočili
nadaljno hitro in uspeš-
no rast ter utrjevanje na
tekstilnem področju.
Res je, da so zidovi ne-
katerih obratov takšni,
kot da bodo zdaj zdaj raz-
padli, vendar za njimi je
stanje drugačnejše, bolj-
še, naprednejše! Res pa
tudi je, da je v novi toplar-
ni takšen red in čistoča,
kot da bi bil v lekarni!
Res je tudi, da je okolje
vedno pospravljeno! Res
je, da tudi v notranjosti
prostorov vlada red, kot
si ga lahko samo želimo!
Vse to pa je plod kolek-
tiva, ki strumno in enotno
skrbi za resno opravljanje
sprejetih nalog in obvez.
In če so ljudje takšni, zav-
zeti, predani delu, vestni,
marljivi, potem tudi
uspehi ne smejo izostati!
REZULTATI SO
PLOD VRLIN
DELAVCEV
Po obhodu se ustavimo
v večji pisarni v uprav-
nem poslopju. Ob daljši
mizi je vitrina in na njej
vse polno pokalov za do-
sežke na športnem po-
dročju, zraven priznanje
za delo pri razvoju sa-
moupravljanja (letos sep-
tembra je minilo 30 let,
kar so samoupravljanje
uvedli tudi v Metki), v no-
tranjosti vitrine pa so
ostala priznanja in med
njimi zadnje, najnovejše,
na katerega so tudi naj-
bolj ponosni.
Gre za visoko dolikova-
nje Predsedstva SFRJ ob
50 obletnici obstoja ko-
lektiva (1929-1979), ki so
ga dobili pred dnevi.
V. d. direktor Jože Čer-
nezl:
»Orden dela z zlatim
vencem smo dobili ob 50
letnici naše delovne orga-
nizacije in za posebne za-
sluge ter dosežene uspe-
he pri delu, ki je po-
membno za gospodarski
napredek države. To po-
membno odlikovanje je
nagrada vsem delavcem,
ki so skozi desetletja vse
do danes upravljali in vo-
dili DO Metka, hkrati pa
je ta nagrada tudi obveza
nam vsem, da bomo tudi
v prihodnje z delom sku-
šali zagotoviti najboljše
možne rezultate tako na
gospodarskem področju,
kot tudi samoupravnem.«
Torej vam to odlikova-
nje veliko pomeni.
Jože Cernezl: »Resnič-
no izredno veliko. Delav-
ci so vse to dosegli zato,
ker vlada pri nas red, do-
bri tovariški odnosi, soli-
darnost in pripravljenost,
da skupno vlečemo voz.«
V zadnjih letih ste do-
bili tudi več priznanj na
raznih sejmih, kar je na-
grada za vaše izdelke, ki
so plod strojev in vaših
rok?
Jože Cernezl: »Na
Ljubljanskem sejmu mo-
de smo dobili doslej štiri
zmaje in to leta 1974, 75,
78 in 80 ter v Beogradu
lani košuto. Na vse to
smo ponosni in se zave-
damo, da moramo tudi
zaradi teh priznanj samo
naprej.«
Kako ste gospodarili
letos?
Jože Cernezl: »Izredno
dobro, tako v Celju, kot
tudi v našem tozdu v Koz-
jem. Da je to res dokazu-
jejo tudi naše skrbne pri-
prave na nova vlaganja,
nove investicije, da bomo
v prihodnje še močnejši.«
Kako je z osebnimi do-
hodki?
Jože Cernezl: »Poglej-
mo podatke za oktober:
na ravni delovne organi-
zacije jo bilo 7513 din, v
celjskem tozdu 7639 in v
Kozjem 6272 din.«
Bi povedali tisto, kar
vas trenutno najbolj
jezi?
Jože Cernezl: »Tekstil-
na industrija je letos edi-
na v Sloveniji, ki se je
»pokrivala« z izvozom.
Tekstilne industrije ne
gre zanemarjati in zato je
treba odnos do nje tudi
temeljito spremeniti.«
1500 m^ VEČJI
DELOVNI PROSTORI
Novo halo bodo začeli
graditi v začetku prihod-
njega leta, tam nekje spo-
mladi. Stala bo na prosto-
ru med sedanjimi objekti,
zgornji lok pa bo meril
okoli 35 metrov. V novi
hali naj bi »ustvarjali« no-
vi stroji, hitrejši, močnej-
ši od sedanjih. Zanimivo
je, da bo za gradnjo nove
hale in njeno opremo
združevalo sredstva več
delovnih organizacij, kot
Mura iz Murske Sobote,
Elkroj Mozirje, Aurea Ce-
lje, Toper Celje, Domi-
teks itd.
Jože Cernezl: »Vse to je
treba napraviti, kajti dru-
gače se bo »voz« razvoja
ustavil, nas bo čas »povo-
zil«. Stalno moramo biti v
toku razvoja, da bomo
uspešno sledili razvoju v
svetu. Investirati mora-
mo v stroje, ki bodo imeli
mnogo možnosti za izde-
lavo konstrukcijsko za-
htevnih in modno iskanih
tkanin. Torej gre za nada-
ljevanje posodabljanja
strojnega parka in poso-
dabljanje modnosti!«
KAKO BODO VSE
TO DOSEGLI?
Plan za prihodnje leto
je sestavljen na osnovi
razpoložljivih kapacitet
in se vsebinsko vključuje
v srednjeročni plan za ob-
dobje 1981-85 s poseb-
nim povdarkom na izvoz
ter realizacijo določenih
nujno potrebnih investi-
cijah. V konfekcijskem
obratu, ki predstavlja sa-
mostojni TOZD v Koz-
jem, predvidevajo kot do-
slej šivanje posteljnine iz
lastne tkanine. Zanimivo
je, da še boljše rezultate v
prihodnje načrtujejo z ob-
čutnim zmanjšanjem šte-
vila zaposlenih. I^tos jih
je 973, koncem prihodnje-
ga leta naj bi jih bilo 876!
Metraža pa bi kljub temu
ostala ista, če se celo ne bi
izboljšala.
DO Metka je nov delov-
ni program za naslednje
štiriletno obdobje sesta-
vila in pripravila na pod-
lagi doseženih rezultatov
v zadnjih štirih letih. DO
Metka ni pomembna sa-
mo za celjsko območje,
ampak njene zmogljivosti
segajo mnogo dalj. Uve-
ljavljajo se pri mnogih tu-
jih znanih in spoštovanih
firmah. Letos so zaključi-
li ekskluzivno pogodbo z
ZRN za posteljno perilo.
Mesečno bodo za njih
izvažali po 3500 garnitur!
To je klasičen izvoz. Rav-
no tako so v dogovorih s
francosko firmo za pod-
pis pogodbe o izvozu vi-
sokoplemenitega metr-
skega blaga, prevzeli pa
so tudi nekatere druge
obveznosti v izvozu.
Tako v prihodnjem letu
načrtujejo za pet starih
milijard deviznih dinar-
jev izvoza, kar pomeni
okoli 14 odstotkov vre-
dnosti izvožene proizvod-
nje.
AMBICIOZNO,
VENDAR REALNO
Celoten kolektiv Met-
ka z obratom v Kozjem
resnično dosega dobre
rezultate zaradi vestne-
ga dela vseh zaposlenih
ter širokega pogleda na
problematiko v tej stro-
ki. Včasih so pluli v teža-
vah, danes iščejo možno-
sti, kako bi dobro delo in
solidne rezultate v našo
skupno korist še izbolj-
šali. Zavedajo se odgo-
vornosti in težavnosti, ki
jih pri tem čakajo. Vse
pa bodo zmogli, če bodo
enotni in skrbni tako,
kot doslej. Zato naslov v
novoletni reportaži z na-
šega obiska v DO Metki
ni »plavajoč« v oblakih,
ampak potrjen na dose-
danjih dobrih številkah,
ki so odraz dela.
34. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 35
36. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 37
ALPINIZEM:
PRIČETEK ZIMSKE SEZONE
Z začetkom koledarske zi-
me se pričnejo tudi zimski
vzponi na vrhove in plezanje
lažjih in težjih plezalnih sme-
ri. Zima pa zahteva poleg
primerne opreme tudi kon-
dicijsko pripravljenost, po-
leg tega pa tudi popolno poz-
navanje nevarnosti, ki nasto-
pajo v tem času. Ne odprav-
Ijajmo se v hribe pomanklji-
vo oblečeni, dereze in cepin
spadata k nujni opremi vsa-
kega obiskovalca gora. Seve-
da pa je treba oboje znati tu-
di uporabljati. Prav tako mo-
ramo imeti s sabo rezervno
obleko ali po možnosti spal-
no vrečo, zlasti če je treba
prenočevati zunaj. Megla v
tem času ni prav nič redka in
kljub dobremu poznavanju
terena se kaj hitro izgubimo.
Zaradi na novo zapadlega
snega (nevarnost plazov) in
neugodnih razmer v stenah
ni bilo v tem času zabeleže-
nih veliko vzponov. Le Lojz
Cajzek in Franček Knez sta
13. 12. plezala v steni Kle-
menče peči nad Logarsko
dolino. Ponovila sta smer
Levi raz, nato pa še izplezala
prvenstveno smer. Imenova-
la sta jo Drvarnica in jo oce-
nila s III. težavnostno stop-
njo.
V petek 21. 12. je bil v
Ljubljani Zbor slovenskih
alpinistov, ki ga je organizi-
rala Komisija za alpinizem
pri Planinski zvezi Sloveni-
je. Udeležilo se ga je šest čla-
nov celjskega alpinističnega
odseka, ki so prejeli prizna-
nja za vrhunske vzpone. Pre-
jeli so jih: Franc Čanžek, Ja-
nez Crepinšek, Aco Pepev-
nik, Aleš Stopar, Bojan Srot,
Jože Zupan. Poleg teh pa so
prejeli priznanja tudi per-
spektivni celjski alpinisti.
Pa še sprememba. Alpini-
stična šola poteka sedaj v po-
nedeljek ob 19. uri v prosto-
rih Planinskega društva v
Celju.
A.S.
38. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 25. december 1980>
f^t. 51-52 - 25. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 39
IRSKA - »SMARAGDNI OTOK«
PRENOČIŠČE
V poletnem času so na Ir-
skem noči kratke, medtem
ko prehoda iz dneva v noč
skoraj ni opaziti o torej ne
poznajo mraka, a stemni se
šele po 22. uri. Kljub temu
smo že ponoči prišli v naše
prvo prenočišče, ki smo si ga
izbrali na kmečki domačiji
na dveh tretjinah poti proti
zahodni obali.
Naslov tega penziona smo
našli v posebnem prospektu,
ki smo ga dobili v enem od
številnih montažnih kioskov
za turistične informacije ob
cesti. Najavili smo se telefo-
nično; vsak tak pogovor lah-
ko včasih precej dolgo traja,
saj na Irskem še nimajo avto-
matskih telefonskih nape-
ljav, tako da se uslužbenci
po poštruh centralah vsake-
ga kraja kličejo med seboj in
nato vežejo dalje. Telefonov
imajo veliko, linij pa ne toli-
ko, tako da si pomagajo ne le
z dvojčki, pač pa celo s še-
sterčki, če lahko tako imenu-
jem tistega porabnika, ki mu
mora centrala šest-krat po-
zvoniti v primeru, da je po-
govor zanj. Seveda pri tem
istočasno zvoni ''oma tele-
fon vsem tistim naročnikom,
ki jim morajo pozvoniti manj
kot šest-krat, kadar je pogo-
vor za njih.
Kontinentalne mere z
cirr slnim sit^temom, z? ky-
rtga so se prea neka.^ leti
ločih zaradi boljše p«:»veza\ e
p. l koi-.taVtiid/.ju z o.-iaiii.ni
evropskimi državanu, še
zdaleč niso udomačene na
otoku. Tako merijo hitrost v
miljah in le redki znaki nava-
jajo razdalje ali omejitve hi-
trosti v kilometrih, v pogo-
vornem jeziku pa itak upo-
rabljajo le tradicionalne me-
re. Morda je bil prav tu
vzrok, da so nas domačini
pošiljali samo pol milje na-
zaj, smo prevozili več kilo-
metrov, preden smo našli ta-
blo z oznako izbranega pre-
nočišča. Baje Irci izredno ra-
di pretiravajo. Verjetneje je
šlo tu kljub vsemu za po-
vsem človeško lastnost do-
mačinov, ki se jim zde znani
kraji mnogo bližji, kot v re-
snici so ali vsaj bližji, kot se
to zdi tujcu, ki prvič zaide v
tiste kraje.
Kljub pozni uri nas je go-
spodinja čakala in nam celo
postregla s tradicionalnim
čajem. Na splošno hodijo Ir-
ci za naše razmere pozno
spat (po polnoči); po drugi
strani tudi vstajajo kasno, saj
se njihov delavnik pričenja
šele ob 8. uri ali celo uro ka-
sneje, ko se začne pouk v šo-
lah in odpre večina trgovin.
Omenjeni čaj je, podobno
kot v sosednji Angliji, zelo
močna pijača, ki jo domačini
pijejo navadno neosladkano,
a z mlekom. Z njim vam po-
strežejo res povsod in zdi se,
da imajo v vsaki hiši vedno
poln čajnik, medtem ko tak-
šen pravi čaj po moči preka-
ša pri nas običajno pravo ka-
vo. Irci pijejo le instant kavo,
saj jih pri turškem načinu
priprave moti gošča. Nekaj
posebnega pa je znana irska
kava, ki jo sestavljajo rum,
vroča kava in mrzla smetana
v posebej predpisanem ra-
zmerju.
Z^adba našega prenoči-
šča je bila stara le nekaj let.
Za razliko od družinskih
enonadstropnic v Dublinu je
bila ta, kot vse ostale hiše
izven strnjenih naselij, prit-
lična in prostorna, vendar
nepodkletena, za kar je ra-
zlog neprestano deževje ozi-
roma razmeroma močvirna-
ta zemlja. Zgradil jo je mlajši
par, ki se je vrnil iz več-letne-
ga dela v ZDA. Gospodar se
je ukvarjal z mehaniziranim
kmetovanjem, njegova žena
pa je čez poletje pomagala
pri družinskem proračunu z
vodenjem kmečkega turi-
zma. Gostom, ki so bili veči-
noma prehodni, je poleg
snažne sobe pripravljala tudi
angleški zajtrk. Tako vsaj mi
imenujemo obilni jutranji
obrok, ki se sestoji iz ovse-
nih kosmičev ali drugih vrst
žitaric v obliki kuhane goste
kaše, jajc s slanino in razni-
mi klobasicami ter obvez-
nim surovim maslom, pope-
čenim kruhom ali toastom
ter čajem. V nasprotju z na-
šim surovim maslom je irsko
slano, predstavlja pa sestav-
ni del vsakega obroka, ne le
zajtrka.
Tipična modema irska hiša.
PIŠE:
JELKA ŽOLNIR
TUDI NA KALOBJE BO PRIŠEL DEDEK MRAZ
VSAK ČAS NA VRATA BO
POTRKAL
Srebrni, drobceni kristali so se vr-
tinčili v zraku in tiho sedali na strehe
hiš, na vijugaste poti in na drevje v
gozdu. Snežinke so tistega dne naga-
jivo sedale tudi na nosove otrok iz
osnovne šole na Kalobju. Zanje je bil
to praznik, za marsikoga iz tega kra-
ja, ki je vezan na pot v dolino in na-
zaj, skrb. Cesta je slaba, ozka, vijuga-
sta, za srečanje dveh avtomobilov v
zimskem času skoraj neprimerna.
Tudi s šolo, štiriletna je, se tod res ne
morejo pohvaliti. Za 35 učencev skrbi-
jo trije: Polde Leskovšek, ki je vodja
podružnične šole, poučuje kombinira-
no 3. in 4. razred. Zelo veseli so kraja-
ni, da se je učiteljica Bojana Kolar, ki
poučuje 1. in 2. razred, odločila priti v
njihov odročni kraj. Da bi le ostala,
pravijo! In da bi ji našli primerno sta-
novanje, saj so zaenkrat za njeno sta-
novanje preuredili kar šolsko pisarno.
Brez dobro volj ne Anice Kolar, ki
opravlja delo kuharice in snažilke, bi
kar težko shajali. Prav Anica je tista, ki
je prva na nogah, saj mora poskrbeti,
da pridejo otroci v zakurjene učilnice.
Zato pa je treba nanositi premoga in
drv v kuhinjo in oba razreda, nato pa
poskrbeti, da prijetno zadiši iz lonca.
Vsi skupaj so kot ena sama velika
družina. Razumejo se in radi sodeluje-
jo drug z drugim. Kljub težkim pogo-
jem, v katerih delajo, so z uspehi zado-
voljni, čeprav ne zanikajo, da bi bili
lahko še boljši. Otroci radi prihajajo v
staro, razmajano šolo in morda njih še
najmanj motijo lesene, škripave stop-
nice, omet, ki odpada, nefunkcionalne
učilnice z litoželeznimi pečmi ob stra-
ni, zasilne garderobe in še kaj. Večja je
ta skrb za tiste, ki bi radi, da bi otroci
na Kolobju imeli vsaj približno izena-
čene pogoje dela z drugimi učenci. Šo-
la, med vojno so jo bili Nemci požgali,
je bila doslej deležna že mnogih popra-
vil, obnov, a je vseeno ostalo še veliko
nenarejenega. V prvi vrsti bo treba,
verjetno bo to že drugo leto, urediti
centralno kurjavo, ob čemer bo pro-
blem z zdravo pitno vodo ostal še ne-
kaj časa nerešen in bodo za kuho še
naprej uporabljali kapnico ali vodo iz
cistern, kakor to pač počno Vsi v tej
krajevni skupnosti.
Toda o teh problemih, kot rečeno,
otroci res ne utegnejo razmišljati, saj
so na las podobni svojim vrstnikom v
dolini, čeprav so za marsikaj prikrajša-
ni in na drugi strani za marsikaj tudi
bogatejši.
Ob našem obisku je vseh 35 otrok
napisalo pismo dedku Mrazu. Vseh na
tem prostoru seveda ne bomo mogli
objaviti, zapišemo pa vendarle lahko,
da so napisane želje prišle v prave ro-
ke, na pravi naslov!
Veliko želja imajo otroci v teh zad-
njih dneh starega leta in marsikomu
bo dedek Mraz željo tudi izpolnil, če le
ni preveč velika. In učenci iz osnovne
šole na Kalobju v napisanih pismih res
niso bili zahtevni. Medtem ko mnogi
mestni otroci prosijo dedka za elek-
trično železnico, robota, avtomobil na
daljinsko vodenje in kdo ve kakšne
elektronske igrače še, so otroci iz Ka-
lobij v glavnem želeli sanke, smuči,
škornje, knjigo, mucko, tople rokavi-
ce, copate, barvice... Stefi iz 2. razreda
je napisala: »Ljubi dedek Mraz, jaz si
želim žogo in človek ne jezi se.« Marin-
ka bi rada risalne liste in to svojo željo
je tudi zaupala dedku. Roman je ded-
ku Mrazu potožil, da si otroci v šoli
neznansko želijo centralno kurjavo, da
jim bo bolj toplo. Mnogi otroci so tudi
menili, da je v moči dedka Mraza ure-
ditev šolskega igrišča, ki ga, ker pač
nimajo telovadnice, zelo pogrešajo.
Nekateri otroci so bili še bolj skromni
in so zapisali, da si od dedka želijo le
dober uspeh v šoli... Nobenega robo-
ta, helikopterja, električne železnice,
avtomobila na daljinsko vodenje ni bi-
lo med željami teh otrok, ki so morda
prav zato v nekem smislu bogatejši od
nekaterih svojih vrstnikov. Tesno so
namreč povezani z lepotami narave, ki
jih je v tem koncu na pretek. Vedo,
kako se oglašajo ptice, kakšno sled pu-
sti zajec v snegu, koliko je staro kakš-
no drevo, katera rastlina je zdravilna
in še v marsičem bi bili kos svojim
vrstnikom, ki se pač bolj spoznajo na
»tehniko«.
Seveda pa vsi skupaj enako težko
pričakujejo dobrega dedka. K otro-
kom na Kalobje bo prišel 30. decem-
bra. Malo pozno, res je, a kaj ko je pot
do tja precej dolga in je utrujene, stare
noge ne bi zmogle prej. A ker je že na
poti, se ni bati, da bi zamudil. Kadar pa
se bo med potjo po slabih cestah le
preveč utrudil, si bo za vzpodbudo za-
brundal tole pesmico, za katero pravi,
da bi bil prav vesel, če bi jo znali tudi
otroci:
Dragi moji cicibani!
Snežinke drobne, bele
so k meni prihitele
in me prebudile vse vesele.
Vse leto jaz, dedek Mraz,
v pravljici prespim,
a ob koncu leta k vam, otroci, pobitim.
Vsak čas na vaša vrata bom potrkal.
Igrače bom iz koša stresel,
vsakemu vsaj eno bom prinesel.
Pozdravlja vas dedek Mraz
MATEJA PODJED
JUGOVA ZLATOPOROČENCA
6. decembra letos sta z zlato poroko proslavila 50 let
skupnega življenja Marija in Albin Jug iz Gostince. Njuna
mlada leta so bila težka, polna trpljenja in odrekanja. Mož
Albin je nekaj časa delal tudi v Hrastniku, kamor se je vozil s
kolesom, žena pa je delala doma in vzgajala otroke. 8 jih
imata in ponosna sta nanje, pa tudi na 16 vnukov in 1
pra vnuka.
Ko se spominjata svojih pol stoletja dolgih skupnih let, ne
pozabita pripomniti, da sta vse težave premagovala z obilico
dobre volje in s pesmijo. »Pesem in lepa beseda sta več kot
vsako zdravilo« zatrjujeta.
Še mnogo srečnih skupnih let, Jugova zlatoporočenca in
nasvidenje ob biserni poroki!
M.K.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 -.^CGPDelo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.
Ji »^t/ij^C__-