St 44.
V Gorici, dne 28. oktobra 1892.
Tečaj IV.
»Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo »Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2'20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri upravništvu.
»Gospodarski List1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravni&tvo je v IIar-. zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
Oznanila
in „poslanice" plačajo se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo sevto-bakarnah v Nunski in Šolski nlici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
(Izdaja za Gorico.)
Trozvezna politika.*
ii.
Zadnjič smo podali v doslovnem prevodu edino le izjavo našega delegata dr. A. G r e g o r č i č a o trozvezni politiki v avstrijski delegaciji. K tej izjavi se povrnemo morebiti prihodnjič ter pojasnimo nekatere točke, katerih vsi prav ne tolmačijo. Kdor je čital poročila drugih listov o tej izjavi ter naš doslovni prevod, uveril se je, kako grdo je vladni »Correspondenz Bureau“ mistilikoval izjavo dr. Gregorčiča. S kakim nameuem, to je preočividno, da nam tega ni treba navajati.
O naši zunanji politiki so govorili mnogi delegatje. Žal da v skromnem svo-tem tedniku ne moremo prinesti obširnejših posnetkov vsaj nekaterih govorov. Zaradi tega naj se častiti naši čitatelji zadovole z naslednjim poročilcem viharne razprave o trozvezni politiki.
Mladočeški delegat E i m je naglašal v uvodu svojemu govoru, da so prejšnji zastopniki češkega naroda mislili, da kot vladna stranka ne smejo izražati narodnega mnenja glede zunanje politike, potem pa o-menil, da stranka njegova tudi glede delegacije ni opustila državnopravnega zavarovanja, izrečenega tedaj, ko je ustopila v državni zbor. Narod češki ne priznava, da je državni zbor prava ra, r ‘zent icija, kakor ne priznava dualizma za kouec ustavnim evolucijam. Govornik kritikoval je na to obširno princip, vsled katerega sta bili ustauov-ljeni delegaciji; zlasti mu ne ugaja, da zborujete delegaciji vsaka za se in da sta si popolnoma tuji. — Tudi v zunanji politiki držati se je narodove volje, ker noben narod ne more odobravati politike, nasprotne njegovim čuvstvom in njegovim zgodovinskim tradicijam. Mi smo z vlado v kolikor ima smoter, ohraniti mir; ne strinjamo se pa ž njo glede sredstev, katere je rabiti v dosego tega smotra. Nenemški narodi avstrijski nimajo zaupanja do trojne zveze. Zgodovinske dogodbe utisnjene so tem narodom neizbrisuo v spomin in zadnje desetletje ni bilo takšno, da bi bilo te utise ublažilo. Globoko nezaupanje naroda češkega proti vsaki zvezi z Nemčijo je produkt stoletij. Zato treba opreznosti. Čehi ne morejo verjeti, da bi bili na Nemškem pozabili ideje Friderika II, sicer pa kaže zgodovina, da so bile posledice vseli zvez mej Avstrijo in Prusko za nas vedno neugodne. Avstrija na Nemškem nima česa iskati in hočemo, da tudi Nemčija ničesar ne išče v Avstriji. Nemčija bodi za nas vedno inozemstvo. Narod češki ne sovraži Nemcev, a zveza z Nemčijo je nevarna za narodni njegov obstanek in zato jo odklanja. Kakšno korist je imela ta že 13 let obstoječa zveza za Avstrijo? Naložila nam je neznosnih bremen v vojaške svrhe, a vse te, prebivalstvo skoro uničujoče žrtve še ne zadoščajo v Berolinu, kjer tirjajo kategorično, naj se naša vojska pomnoži zopet skoro za pol milijona mož. Vsi in pri vsaki stvari čutimo, kako velikanski upliv ima Nemčija na nas in sam minister ne more trditi, da ima proste roke. Tudi na notranjo politiko avstrijsko upliva zveza z Nemčijo in sicer pogubonosno. — Skoro ravno tako je tudi s pogodbo z Italijo. Ta pogodba je tajna in že to je zelč sumno. Ali naj tudi radi turškega uprašanja teče avstrijska kri ? Naravna zaveznica Avstrije je Francija, zgodovinska zaveznica pa Rusija. Govornik izjavi, da ni nasprotnik zje-dinjeni Italiji, pozabiti pa zato ni, da je narod češki katoliški narod, da je proti tej alijanci v avstrijskem interesu in da želi prijateljske zveze z Rusijo. Izneveriti se obvezam ni treba, saj se nihče ne izneveri, če skuša razveljaviti na lojalen način storjeno obljubo. Za zvezo z Rusijo ne govore slovanske ali panslavistične tendence, ampak avstrijsko in dinastično čuvstvo. Na Balkanu ima Avstrija samo trgovinske interese, Bosna in Hercegovina pa nista Avstriji čisto nič v korist, nego uzročata dr-žavnopr&vne homatije, ki utegnejo postati zelč nevarne. Prav zadi teh dežel je prijateljstvo z Rusijo negovati, kajti Rusija nam more biti tam bolj koristna, kakor Nemčija. Koalicije z Rusijo z določenimi pogoji si
nihče ne želi, pač pa prijateljskega razmerja v korist miru. Trojna zveza spominja narode na sveto alijanco in zato je vsa demokracija na svetu zoper njo. Češki narod se bori za svobodo in pravičnost; on zaupa Bogu in presvetlemu vladarju, neče se pa potopiti v nemškem morju, zato izjavi govornik : Češki delegati se čutijo tu kot najzvestejša opozicija Njegovega Veličanstva vlade in da to tudi izrazijo, glasovali bodo zoper proračun ministerstva vnanjih rečij.
Delegat grof Bouciuoy priznava, da je treba tirati politiko, katero je moči o-dobravati tako s češkega, kakor z avstrijskega stališča in katera mora biti v korist evropskemu miru. Trojna zveza je takšna, da jamči ohranitev miru in je to tudi že dokazala. Predgovornik jo je sicer predstavljal kot nekakov monstrum, ali njegovih nazorov ni ves narod češki, ker so ti nazori le neke vrste licentia poetica.
Delegat Spin č i 6 izjavi:
Visoka delegacija! Izprosil sem si besedo, da podam povse kratko in preprosto izjavo, iz katere bode tolmačiti ne glede na izvrstno argumentacijo velecenjenega gospoda tovariša Eima moje glasovanje o tem predmetu. Moje glasovanje je v ozki zvezi z našo notranjo uredbo in upravo. Hrvati in Slovenci, kateri so me volili, nimajo v mnogih deželah in krajih potrebnih šol, niti ljudskih ne, ampak so prisiljeni obiskovati nemške in italijanske šole. Njihov jezik rabi se v uradih le malo ali pa nič; mesto njega rabi se nemški ali italijanski, poslednji v Primorju, zlasti v moji ožji domovini v Istri v toliki meri, da se sklicujejo Italijani na njegovo rabo pri c. kr. oblastvih, kadar hočejo dokazati italijanstvo teh pokrajin. Njihova duševna in materijalna kultura se zanemarja. Drže jih razdeljene in razcepljene in v raznih delih ovirajo jih z raznimi sredstvi, da ne pridejo do njihovih prav; deloma jih nemčijo, deloma jih italijančijo, malo po malo pa jih uničujejo. S tem se pa izdatno podpirajo oni, ki hočejo Germa-nijo do Adrije, deloma oni, ki prisvajajo Primorje in del Kranjske Icaliji. Ker se deluje na ta način proti samemu obstanku Hrvatov in Slovencev; ker bi mogle biti vsled tega prej ali slej oškodovane koristi prejasne dinastije in naše monarhije; ker zunanja politika upliva na notranjo politiko protivno Hrvatom in Slovencem in jo v tem zmislu pospešuje, zato po svojem prepričanju ne morem te politike odobriti; glasoval bom torej proti njej.
Delegat J avvorski, načelnik poljskega kluba, ne zmatra izjave Eimove kot mnenje vsega naroda; tako sodi le j eden del prebivalstva v jedini kronovini. Avstrija je bila vsled poštene svoje orijentske politike in dobre svoje vojske povabljena, da pristopi trojni zvezi. Ta zveza je čuvarica berolin-ske pogodbe in najboljše jamstvo miru. Govornik ne umeje, kakšno ulogo bi igrala Avstrija v družbi republikanske Francije in absolutistične Rusije; vrh tega bi pa nasta-1° vsR>d tega nasprotstvo mej Avstrijo in Nemčijo ter uzročilo groznih posledic. Kako naj se izvrši od Eima zahtevano približevanje k Rusiji in kdo naj se prvi približa? Sicer pa niso vsi slovanski narodi tistega mnenja, kakor Eim, in zato izjavlja govornik v imenu Poljakov, da odobrava zunanjo politiko in da bode glasoval za proračun.
V popoldanski seji govoril je prvi moravski Ceh delegat Meznik, očitajoč Eimu, da ni imel pravice, govoriti v imenu vsega naroda. Govornik prizna, da sedaj uplivajo Mladočehi najbolj na javno mnenje, kar je že iz tega raz videti, da stari, zaslužni rodoljubi ne morejo več dobiti mandata. Javno mnenje v češkem narodu je sedaj protivno trojni zvezi, vendar govornik ne ob-saja orijentske politike, če bi vsi češki zastopniki obsojali vladno orijentsko politiko, izgubil bi narod češki ves upliv. Zvezo z Nemčijo je jamstvo miru in miru si žele vsi narodi, tudi češki. Vojaška bremena so sicer velika, ali tudi brez zveze bi ne bila manjša. V Rusiji je močna stranka, ki je Avstriji sovražna. Sicer pa ne morejo biti simpatije in antipatije nikdar odločivne pri sklepanju zvez. Kjer gre za moč ln veljavo cele države, morajo vsi narodi in vse stranke združeno delovati, vsi za jednega, jeden za vse.
Delegat Eim odgovarja na kratko nekaterim predgovornikom. Da prejšnji češki delegati niso zavzemali tistega stališča, kakor sedanji, ni nikak dokaz, saj jih narod tudi za to ni več volil. Sicer pa je upraša-nje, če se zmatra grof Buquoy sinom naroda češkega. Če trdi dvorni svetnik Mez-nih, da Mladočehi nimajo za seboj naroda, spominjati ga je na zadnjo volitev, pri kateri so izgubili Staročehi mandat Pražakov. Govorjenje Javvorskega, kako da je odkrito in pošteno postopanje v Čehov nekaka sramota, je jako	čudno,	češki narod	je bil	šiloma gnan v	opozicijo in tiral jo	bode	še
nadalje in sicer do zadnjih posledic.
Nemško-uacijonalni delegat Richter obžaluje, da so narodna prizadevanja tako pogostoma predmet denuucijaeij. Čehi so v svoji narodni	politiki	dosti bolj	radikalni
kakor Nemci.	Nemški	nacijonalci	niso	so-
vražniki približanju k Rusiji, a zveza z Nemčijo je jedina, ki ima zgodovinsko podlogo, za to gre hvala tistim, ki so jo sklenili.
Tržaški delegat Luzzatto pravi glede Spinčičevih pritožeb o razmerah v Primorji, da ne spadajo v delegacijo ter izreka zaupanje ministru zunanjih lečij, želeč, naj o-meji iztiranje italijanskih podanikov iz Avstrije.
Delegat Plener priznava, da je letošnja debata o zunanji politiki večjega pomena nego v zadnjih letih. V imenu celega naroda odkonil je Eim to politiko ter temeljito, z neko neusmiljeno natančnostjo zbral vse, kar govori proti zvezi z Nemčijo. Rekel je tudi marsikaj, kar ni resnično, tako, daje ta zveza oškodilanašo trgovino. Nova trgovinska pogodba se splošno odobrava. Prav Češki je najbolj v korist. Delegat Eim je rekel, da narod češki ne zaupa zvezi z Nemčijo. Nemec nima pravice to presojati, gotovo je, da je Eimov govor v zmislu staročeških voditeljev Palackega in Riegra. Ideja Palackega, ki je bil zadnja leta največji šovinist, spreminja se sicer po formi, ne pa po jedru. Zadnja leta so se staročeški voditelji sicer večkrat izrekli za trojno zvezo, pa le z ozirom na groffa Ta-affeja, a narod češki sodil je vse vedno v zmislu Palackega. Grof Buquoy govoril je tako, kakor časih staročeški voditelji, prav z ono isto previdnostjo. Sploh pa konservativni češki veleposestniki niso drugega, nego staročeška frakcija. Celo Meznik je priznal, da je ves češki narod proti trojni zvezi in da ima on jedini dovolj poguma, da izreče nasprotno svoje mnenje. To je važno tudi za notranjo politiko, ker je, kakor je rekel Javvorski, posledice zunanje politike uveljaviti tudi pri notranjih upraša-njili. Politično življenje vsakega naroda je nekaj jednotnega, zunanja in notranja politika morate se zlagati in to je tisto, kar trdimo mi že 13 let. Tudi to ni bilo umestno, da se je Eim spominjal starega nasprotstva mej Avstrijo in Prusijo. To nasprotstvo je popolnoma ponehalo, sicer bi sploh ne bilo mogoče skleniti zveze z Nemčijo. Razen naroda češkega so vsi avstrijski narodi za to zvezo, in da nima te zaslombe, uničile bi jo bile notranje naše homatije v zadnjih letih. Trdi se, da je Avstrija vsled te zveze nekako odvisna od Nemčije; to je istina, ali ta odvisnost se nagradi z velikimi vojaškimi in političnimi pridobi tki, tako da bi bile obe vojski pripravljeni, če bi kdo hotel rušiti mir. Od Eima nasvetovana alijauca s Francijo naperjena bi bila sama po sebi proti Nemčiji in vojna bi bila neizogibna. Vsled zveze z Italijo nam ne preti od oue strani nikaka nevarnost, a italijanske koristi v Sredozemskem morju podpiramo v imenu svobode. Eim je priporočal zvezo z Rusijo. Nekoč je bila umestna, sedaj pa, odkar je Rusija izgubila upliv na Bolgarsko, misli na gališki meji rešiti balkansko uprašanje. Vojna sicer ni neizogibno potrebna za rešitev tega uprašanja, mogoča je pa, in zato so se vsi politično zreli sodniki oklenili zveze z Nemčijo. Mi smo bili vedno za to zvezo, ali simpatije za njo niso nezdružne z avstrijskim patrijotizmom, in tisti, ki dvomi o našem patrijotizmu, žali resnico.
Delegat grof B uquoy; Eim dvomi, da so konservativni veleposestniki narodni, Plener trdi, da so samo narodni, to si naspro-
tuje. Govornik zavrača očitanje, da bi ne bil brez ovinkov izrekel se za trojno zvezo in pravi, da želi Plener sebe in svojo stranko predstaviti kot edino zaslombo zunanje in notranje politike. Kar je bilo rečeno o lojalnosti naroda nemškega, velja tudi za vse druge narode.
Minister grof K a 1 n o k y: Niti način Eimovega govora, niti smotri njegovi niso takšni, da bi jih mogel odobravati. Nezaupanje mu je princip, on nima zaapanja ne v delegaciji, ne v ustavo, ne v zaveznike. Uspeli njegovega govora je pa ta, da je sprevidel, kako je popolnoma osamljen. Saj nihče ne želi vojne z Rusijo, ampak vsak želi kolikor mogoče dobrega razmerja s to državo. Trojna zveza je nastala iz skrbi za lastno varnost in ni naperjena proti Rusiji. Dokler nas Rusija ne napade, so določbe te pogodbo brez veljave, mi pa Rusije nikakor ne bomo napadali. Zato je ta zveza res mirovna zveza, sklenjena na skupno obrambo. Zveza tudi ni nakrat nastala v tej obliki, kakor je sedaj, ampak se je tekom časa razvila. Tudi to ni res, da nam nalaga ta zveza posebnih bremen. Če hoče Avstrija ostati velesila, skrbeti mora za vojsko. Gosp. Eim izrekel je tudi željo, naj se premeni orjentska naša politika. To se ne da kar na kratko storiti, saj je ta politika itak do skrajnosti pasivna. Mi ne želimo drugega, kakor da ostane vsaka ondotnih držav v zmislu berolinske pogodbe samosvoja in neodvisna od kake velesile. Minister izreka končno zahvalo za priznano mu zaupanja obečajoč, da bode v tem zmislu deloval tudi še nadalje v interesu monarhije.
Poročevalec delega Duuiba pravi, da so vsi delegatje razen Eima složni glede pravea zunanje politike, Eim pa da ni bil opravičen govorili niti v imenu vsega češkega naroda, kamoli v imenu vseh avstrijskih Slovanov. Končno izreka poročevalec ministru zaupanje, zajedno pa prepričanje, da se bodo vsi narodi o kritičnem trenotku zbrali pod zastavo cesarjevo.
Ml II HERCEGOVINA
v avstrijski delegaciji.
V zadnji številki priobčili smo članek
o razpravi bosenskega proračuna y proračunskem odseku avstrijske delegacije. Iz tega članka mogli so se naši čitatelji uveriti, koliko trpkih resnic morala je slišati skupna naša vlada.
Pa tudi pri splošni razpravi v delegaciji unela se je o našej upravi imenovanih dežel prav živahna in obširna razprava. Govorila sta proti sedanji upravi delegata M a-s a r y k in S p i n č i č. Posebno obširno in sicer dvakrat govoril je prvi, ki je sam potoval po Bosni in Hercegovini ter osebno prepričaval se o težnjah in tožbah tamošnje-ga slovauskega prebivalstva. Glavne misli njegovih govorov so naslednje:
Uvodom zavrnil je prizadevanje nekih politikov, napraviti iz delegacije parlamentarno borzo in potem poudarjal, da si v okupovanih deželah nasprotujeta iztok in zapad, vrh tega pa sta tam dve veri in vsa ta nasprotstva, stara tisočletja, hoče Avstrija združiti. Govornik kritikuje potem
v vseh podrobnostih proračun, kateri se mu vidi nalašč jako neokretno sestavljen; ves proračun je samo jeden velik dispozicijski zaklad. Ker je minister zanj odgovoren, smeti je zahtevati, da bodi sestavljen pravilno. Okupacija je glasom neke note An-drassyjeve imela namen, urediti socijalne razmere v teh deželah in sploh povzdigniti. To reorganizacijo vršiti je kolikor moči previdno. Pri izbiranju uradnikov mora biti vlada oprezna. V Bosni pa ni nihče zadovoljen, vsaj ne tako, kakor bi bilo pričakovati od prebivalstva dežele, rešene turškega jarma. Storilo se je marsikaj koristnega; zlasti javne zgradbe so izborne, primerne velikim svotam, ki so se potrosile. S temi naredbami je vse prebivalstvo zadovoljno, drugače pa ne. Da so hoteli nekateri Črnogorci naseliti se v Bosni, to vendar še ni dokaz, da so Bošnjaki zadovoljni. Saj so se
tudi prebivalci Gališke selili na Rusko. Tu di Bošnjaki se pogostoma selijo. Tožbe, da je uprava slaba, so kaj rezke. Pripoznati je sicer, da je varnost velika, da so zdravstvene naredbe izborne, a ljudje navzlic temu niso zadovoljni. Uzrok so agrarne razmere. Določitev desetine se je premenila. Prej se je dajala desetina od žita, kadar se je zmlatilo, sedaj pa se določa, predno je žetev končana, cenilec pa se rad zmoti na škodo kmeta, ker dobiva odstotke. Desetina je sedaj za tretjino večja, kakor je bila prej, vrli tega pa se iztirjavajo davki jako neusmiljeno in brezobzirno, tlake je pa tudi dokaj več, kakor v prejšnjih časih. Pravi se sicer, da se je že do 11.000 kmetov odkupilo, a nihče ne ve povedati, če so odkupnino tudi plačali in kje ter kdaj se je to zgodilo. Jako koristno bi bilo, ko bi odkup zemljišč zasnovala vlada v velikem šti-lu in ga izdatno podpirala. Sploh pa je treba skrbeti za kmetijstvo, ker z obrtnimi podjetji sedaj še ni dosti doseči. Šole v de želi so večinoma dobre, a šolska politika slaba. Vlada se boji domače inteligencije in brani abiti.rijentom sarajevske gimnazije, nadaljevati študije v Pragi ali v Zagrebu. Sodstvo je dobro, a ker je pravosodje podrejeno politični upravi, deluje le jako počasno. Politična uprava je pa takšna, da je največja ovira konsolidaciji. Vlada bi imela ublažiti verska in narodna nasprotstva, ona jih pa le še povečuje. Divide et impera, to je lijeiia svrha. V deželi ugnezdil se je policijski sistem, ki je mrzek slehernemu prebivalcu. Kdor toži, da se je desetina nepravično določila, temu se naloži globa ali pa ga odtirajo v zapor. Nekdo razglasil je bil v „Narodnih Listih11 nekoliko takih slučajev in imenoma navel tiste, ki so se mu pritožili. Vsi ti pritožitelji obsojeni so bili v čutne globe. To je tisti policijski duh, ki za vsako pravdo proti erarju vidi prekuci-jo. Prebivalstvo je siromašno, vendar se kaznuje z globo za vsako malenkost, časih pa se ravna z dotičniki uprav nečloveško. Govornik dokazuje, da zlorablja vlada svojo naredbo zoper pijančevanje. Žganje moči je točiti in kupovati v večji množini le tistim, ki imajo licencijo. Srb skoro ne dobi licen-cije, Mo h a ni e da n ec pa tudi po dve. Dobe jo vladi udani ljudje. Posebno nadležna je naredim o potnih izkazih. Kdor se ne vidi uradnikom, da je zanesljiv, ta ne dobi potnega lista. Vohunstvo je del uprave, samovoljnost policije pa je velika. Želeti bi bilo, da imajo uradniki vsaj čiste roke, a doslej tega ni moči trditi, ker so se vedno nastavljali „zaiiesljivi“ ljudje. Prikrivanje je povsem navadna stvar. To se je zlasti pokazalo tedaj, ko se je mudil pokojni presto-lonaslednik Rudolf v Bosni. Prepovedalo se je, izročiti	mu	kako	prošnjo, po	njegovem
odhodu pa	so	kmete	kar ti umoma zapirali.
Pogostoma si izbere vlada za zaupne može take ljudi,	ki so na	slabem glasu	v vsi deželi. Vlada	se	Turkov boji, Srbe	zlorablja,
Hrvate pa zmatra za njej udane. Turkom se laska, Srbe preganja in le katoliki pridejo od svojih pravic, ker je večina uradnikov katoliške vere. Turki so pod novo vlado sicer na boljern, nego so bili prej, udani pa vladi niso. Izseljevanje Turkov se ovira, kolikor več mogoče, izseljevanje Srbov se pa še podpira. Vlada bi Srbe in Hrvate najraje iz dežele iztirala; zato si je izmislila ime „b o s a n s k i j ez i k,tt kar more k večjemu ugajati Mohamedancem. Ta dvojezičnost vladajočega sistema je nemoralna. Celo mohamedanski mladeniči, če študirajo na Dunaji ali v Gradci, se zavedajo svoje narodnosti in so odločni Starčevičijanci. Zatiranje narodnostnega čustva je dokaz, da se v okupovanih deželah tira madjarska politika. Iz tega je tudi razvidno, zakaj se tako podpira izvoz iz Ogrske, zakaj je narejena železniška zveza z Ogrsko, dočim Dalmacija še vedno nima železniške zveze z Avstrijo. Uprava Bosne bodi avtonomna, kakor se je obljubilo. Saj ni treba evropskega parlamenta, kakar ga — žal! — imamo mi; dobro bi bilo, če bi se to zgodilo, kar je za Srbijo priporočal o svojem času p i-satelj Kallay. Priznavam, da treba v Bosni močne roke. nikakor pa ni opravičena policijska samovoljnost, bolja bi bila stroga vojaška uprava. Z malenkostnimi sredstvi se ne da vladati. Plače nižjih uradnikov je zboljšati, da ne bodo ljudstva izsesavali. Politična uprava posnemaj vojaško upravo. Govornik se čudi, da se je že toliko govorilo o patrijotizir.u; kdor je pravi patrijot, temu ni treba, da to še pripoveduje. Zato tudi ministrov pouk o patrijotizmu ni bil umesten. Naša stranka tira politiko, katera ne da nikomur pravice, poučevati jo o patrijotizmu, niti neposredno, niti potem insi-nuvacij. Evropa bo temu zboru reč verjela, če vidi, da ničesar ne prikrivamo. Želeti je le, da bi si pridobili tudi zaupanje prebivalstva Bosne in Hercegovine.
Delegat dr. B a r n r e i t h e r govori o agrarnih razmerah, o zemljiški knjigi, o šolah in železnicah ter konstatuje, da je večina poslancev in prebivalstva zadovoljna z upravo Bosne in Hercegovine, ker se je dežela res izdatno povzdila tako, da more Avstrija reči, da zadostuje popolnoma civi-lizatorni svoji nalogi.
Delegat S p i n č i č obsoja postopanje bosanske uprave, navajajoč vzglede, kako se ljudje neopravičeno zapirajo in kako krivično se razdeljujejo štipendije. Desetina se določuje skrajno nepravično, ker ljudstvo
ne daje samo desetine, ampak petino vseh pridelkov. To in druga bremena so glavni uzroki, da se kmetje ne morejo odkupiti. Govornik obžaluje, da v Bosni ni moči nikomur pritožiti se, ker skrbi uprava, da takšne pritožbe ne pridejo nikdar tistemu v roke, kateremu so namenjene. Kadar potuje minister po deželi, ni nikomur mogoče priti do njega. Zelo čudno je tudi to, da vlada nikakor ne mara Hrvatom zaupati, čeprav je bil vodja vojske, katera je zasedla deželi, Hrvat, in čeprav je samo na podlagi lir-vatskega državnega prava moči okupacijo premeniti v aneksijo, ker sta začenši od druge polovice jednajstega stoletja bili Bosna in Hercegovina vedno del Hrvatske. Govornik zagovaija potem aneksijo, dokazujoč, da ji druge države s pravnega stališča ne morejo ničesar ugovarjati. Z aneksijo zmanjšali bi se tudi upravni troski, ker bi bilo lahko zmanjšati število vojaštva, kar bi gotovo povzdignilo blagostanje prebivalstva.
Po kratkem odgovoru del. Masa r y k a na opombe del. dra. Barnreitlierja, povzame besedo upravitelj Bosne Kallay.
Drž. finančni minister Kallay pravi, da napredek v nekaterih strokah uprave, katerega je priznal Masaryk, je dokaz resnega delovanja uprave, a kako sta deželi napredovali, razvideti je šele, če se domislimo, kakošne so bile razmere za časa turške uprave. Minister je tudi za to, da se odkupi zemljišče, a ne hipoma, ker begi in age nimajo nič sveta, vse je v rokah kmetov; ko bi jih pa z denarjem odškodili, bilo bi to na kvar njih ugledu. Ker so v deželi važen faktor, želi si jih vlada ohraniti. Tudi kmetom bi ne bilo v korist, če bi kar čez noč postali svobodni, ker se jim sedaj bolje godi. Pobiranje desetine je bilo prej dano v zakup, zdaj pa vrše to oblastva z ozirom na tržne cene. Očitanje, da ima vlada tendenco „Divide et impera11, je neopravičeno, ker hoče drage volje združiti vse življe, ki niso naravnost »sovražni vladi. Preiskava je pokazala, da pritožbe Masarykove, znane že iz „Naroduih Listov", niso osnovane. Take reči se primerjajo v najbolje upravljenih deželah. Minister pazi, da se vse naredbe vestno izvršujejo. Ime „Bošnjak“ in „bosan-ski“ jezik se vidi ministru primeren, ker ne pozna srbohrvatskega naroda. Kontrast mej zapadom in iztokom je res, a državni upravi je naloga, da ga ublaži in obudi in ohrani v prebivalstvu čut skupnosti in voljo za napredek v korist Bosne in Hercegovine in vse monarhije.
Poročevalec S u e s s povdarja, da so se razmere v okupovanih deželah izdatno zboljšale, proti Spiučiču pa omeni, da tu ne gre za državnopravne razmere v preteklih stoletjih, ampak za državnopravno razmerje, določeno po berolinski pogodbi. Kallayeva uprava je izvrstna in delegacija more pred vsem svetom konstatovati, da se je misija Avstro Ogerske popolnoma posrečila.
Zbornica vzprejeme na to okupacijski kredit in brez debate tudi proračun vkupne-ga finančnega ministerstva.
V seji deželnega zbora kranjskega dne 27. sept. t. 1. spravil je poslanec Ivau Hribar ponovno v razgovor narodno enakopravnost pri onih železnicah, ki tek6 po slovenski zemlji. Dejal je med drugim:
Najvažnejša železnica v uaši deželi je južna železnica in jaz sem imel priliko že v predzadnjem zasedanju pritoževati se o nekaterih stvareh, ki se tičejo južne železnice; zlasti pritoževati se je o teni, da južna železnica veliko premalo spoštuje jezikovno ravnopravnost nasproti slovenskemu potujočemu občinstvu. Gospoda na oni (desni) strani visoke zbornice mi bode morebiti v zlo štela, da sem zopet ?ašel na politično polje; pa okolnosti, v katerih živimo, krivice, ki se god6 narodu in jeziku našemu, me silijo v to, in ker imam priliko skoro vsak teden na svoje oči prepričati se o tem, kako malo spoštuje južna železnica jezikovno ravnopravnost in kako velike krivice se delajo v tem oziru slovenskemu narodu, zmatrati moram kot svojo dolžnost, da se oglasim in opozorim, kako zanemarja južna železnica v naši deželi celo ona neobhoduo potrebna načela, ki se tičejo lagljega prometa — skoro bi rekel naravnost v zasmehovanje slovenskega naroda. Na velikih postajah, n. pr. v St. Petru, izklicujejo se vlaki v nemškem in v laškem jeziku, o jeziku slovenskem pa v slovenski deželi južna železnica ničesar ne v6, tako da bi tujci, ki potujejo po naši deželi, morali misliti, da bivajo tu samo Nemci in Lahi. T&ko ravnanje vsekako ni vredno takega velikega zavoda, kakor je južna železnica, ki bi morala vzeti v poštev, da teče velik del njene proge po ozemlji, kjer v kompaktni masi stauuje živelj slovenski. Kakor se v Št. Petru izklicujejo vlaki le v nemškem in italijanskem jeziku, tako se tudi nikdar ne izklicujejo v slovenskem jeziku v Ljubljani, akoravno bi morala vedeti južna železnica, da v Ljubljani živi 24.200 prebivalcev slovenske in le majhen odlomek nemške narodnosti. Še nikdar nisem čul, da bi bil na ljubljanski postaji vratar ali kdo drug, ki ima napovedovati odhajajoče in prihajajoče
vlake, to storil v drugem nego v nemškem jeziku. Recite, da so to malenkostni, če hočete, ali meni se tako postopanje od strani južne železnice vidi jako uetiktno nasproti slovenskemu občinstvu. Slišali smo sicer že danes, da malenkostnih stvarij ne bi smeli v razgovor spravljati v tej visoki zbornici in deloma je pritrjeval tem nazorom tudi častiti gospod poročevalec, katerega moram vendar, kakor to kaže preteklost njegova, prištevati slovenskim rodoljubom. Gospoda moja, ako se hočemo na tc stališče postavljati, potem pač ni treba dalje boriti se nam za pravice našega naroda in našega jezika, potem morali bi mirno dopuščati, naj store z nami, kar hočejo, kajti če znamo nemški, kaj potem treba ravnopravnosti slovenskemu jeziku? Ali jaz se sklicujem na druge narodnosti, kako so one vedele svoj jezik spoštovati, in ki so srečno dosegle, da so mu priborile veljavo. Vsaj se gotovo vsakdo izmed Vas vozi kedaj po južni železnici, ali dasiravno teče nje proga po tej drž. polovici, vender nahajate povsodi poleg nemških napisov in razglasil, razglasila in napise v madjarskeui jeziku. Madjari so se z veliko doslednostjo borili za veljavo svojega jezika in vedeli so, da se bode svet navadil spoštovati ga, če ga bodo spoštovali sami. Gospoda moja, na tisto stališče, da so malenkostne stvari, če so na javnih uradih napisi v teni ali onem jeziku, ne smemo se postavljati, temveč gledati moramo, da se povsodi, kjer stanujemo Slovenci, upošteva veljavnost našega jezika in dolžnost naša je, zahtevati tudi od južne železnice, da spoštuje ravnopravnost.
Državne železnice so v tem oziru nekaj storile; vsaj razglasila se priobčujejo razun v nemškem tudi v slovenskem jeziku, akoravno bode tudi tu prišel čas, ko bodemo morali obračunati z drž. železnicami in zahtevati, da bodo, kakor glede Čehov uradujejo češki, glede Lahov laški, tudi glede Slovencev uradovale slovenski. Uprava južne železnice tedaj še jAko malo spoštuje slovenski jezik in uradniki pri tej železnici naučili so se dobro te nespoštljivosti od svojih načelništev; kajti le tako se je moglo zgoditi, da je na pr. letos v Post‘ojini potniku, ki je v slovenskem jeziku zahteval vozni list 2. razreda do Ljubljane, odgovoril dotični uradnik: „Im 19. Jalirhunderte kanu man von jedem gebildeten Menschen die Kenntnis der deutschen Sprache verlangen.“ Uprašam Vas, gospoda moja, ali ni to skrajna brezobzirnost, največje razžaljenje slovenskega naroda, ako se mlad uradnik predrzne kaj takega storiti — naglašam, mlad uradnik, kajti starejši uradniki imajo tudi pri južni železnici toliko takta, da ne žalijo potnikov, ki v domačem jeziku, v jeziku, ki se govori v deželi, zahtevajo vozne liste.
Prepričan sem, da je od poslednjega zasedanja našega deželni zbor priobčil ravnateljstvu južne železnice ono resolucijo, katero sem stavil v predzadnjem zasedanju; če pa tega še ne bi bil storil, upam in želel bi, da jo na vsak način priobči kar najhitreje in da ob jednem na primeren način obvesti ravnateljstvo, kako brezobzirno postopajo mladi južnoželezniški uradniki nasproti slovenskim potnikom. Toliko sem hotel izpregovoriti glede ravnopravnosti na železnicah. “
Tako je govoril poslanec Hribar. Prav hvaležni smo mu, da se oglaša s takimi pritožbami. — Zares, še veliko pot imamo Slovenci do popolne narodne enakopravnosti; še veliko boja nas čaka, predno pridobimo s voj emu jeziku na slovenskih tleh tisto veljavo, katero uživajo tukaj tuji jeziki! Toda boriti se moramo brez preneli-Ijaja in brezobzirno, ako hočemo kaj doseči.
Južna železnica se je doslej še prav malo brigala za enakopravnost slovenskega jezika na slovenskih tleh. Edino v deželi kranjski dovolila je prostor slovenskim imenom postaj poleg nemškega, drugega pa nič. Napisi nad prostori, kjer so čakalnice, gostilne, kjer se oddajajo vozni listki itd., so edino le nemški tudi na Kranjskem. Kakor hitro pa prestopi železnica meje kranjske, skoro ni več sledil o slovenskem jeziku. Razun Di vace in Opčine pokvarjena so vsa naša krajevna imena pri imenovanju postaj ali kolodvorov, kakor: Sessana, Prosecco, Nabresina, Duiuo, Rubbia - Savogna (Rubije - Sovodnje) itd. Da je na štajerskih in koroških tleh prav tako, ni nam treba omenjati. Le opomini pri cestnih pregrajah postavljeni so tudi v slovenskem jeziku; enako opomba pri dovoljenem prehodu čez železniški most pri Goiici. Drugače pa se vsi razglasi, vse naredbe itd. izdajajo le v nemškem, laškem in madjarskeui jeziku. Na nabrežinskem kolodvoru, ki stoji torej povsem na slovenskih tleh, so vsi napisi in razglasi — nemški in italijanski. V splošno korist, za prebivalstvo in železnico, bi bilo, ako bi se čim prej popravili taki pogreški.
Mnogo bolje je pri državnih železnicah, a vendar tudi tu je še marsikaj želeti. Niti pri Rudolfovi železnici ni opaziti popolne narodne enakopravnosti našega jezika. Na Gorenjskem je pri postajah marsikak napis (n. pr. pri straniščih) le v nemškem jeziku. Ko pa prestopi železnica na koroška tla, izgubi se sled slovenskega jezika; le pri pregrajah mu dovolč še skromen prostoiček' In vendar bi morale biti postaje najmanj tje do Beljaka tak6 urejene, kakor najboljše na Gorenjskem.
Tudi pri istrski državni železnici ni doslednosti v izvrševanju narodne enakopravnosti tamošnjega prebivalstva. Nemščina in italijanščina košatite se na celi progi, veljava slovanskemu jeziku pa je precej omejena. Na. državnem kolodvoru v Trstu ni slovenskega napisa; vsi napisi so nemški in laški. Pri čisto slovanskih postajah so sicer napisi v vseh treh jezikih, slovauski seveda na zadnjem mestu. Pri postajali v Buzetu, v Pazinu, v Vodnjanu, Sv. v P< teru v Šumi, v Pulju itd. so pa pozabili na slovanske napise, da ne bi žalili tamnšnjih Lahov. Kaj pravi k temu slovanska večina, za to se ne menijo. — Pohvaliti pa moramo, da se vozni redi in razni opomini na postajali in v kupejih prirejajo v vseh deželnih jezikih.
Treba ja torej še marsikaj preustrojiti, predno bo vse v takem redu, da bomo lahko vsi zadovoljni. Da se pa to zgodi, moramo zahtevati pri vsaki priliki, ki se pouudi. Z molčanjem in potrpljenjem pa ne pridemo nikamor!
Goriška hranilnica
j ali kakor se imenuje s svojim polnim naslovom: zmtaoljavnica in ž njo združena hranilnica vstanovljena po grofu Josipu Titu mu pokoj. Ivanu, razpošilja kakor navadno vsako leto ob tem času tiskani sklep računa proš-lega leta.
Po naslovu, kateri nosi ta prvi denarni zavod na Goriškem, moralo bi se sklepati, da je poglavitno njegovo delovanje zastavljalnica. To pa ni tako. Resnica je, da koj pri ustanovi 1. 1831. pečal se je zavod največ s tem oddelkom in hranilnica ali „Cassa d’imprestanza“, kakor se imeuuje v ustanovnem pismu, je bil oddelek le za silo, kojega namen je bil: sprejemati hranilne uloge revnejšega ljudstva.
V teku 60 let svojega obstanka se je pa ta oddelek jako razvijal in ne le da presega zastavljavnico nego razširil se je tudi na vse strani, tako da je postal najpoglavitnejši pri zavodu. Vkljub temu pa je delovanje hranilnice omejeno, rekli bi skromno.
Predno preidemo k posameznim poglavitnim točkam računa, omenjamo, da znašajo antecipatne obresti pri posojilih na posestva in na pisma javne vrednosti po 5%, a pri zastavilih znašajo: do 10 gld. 6% in črez 10 gld. posojila pa 8%) ki se plačujejo pri rešitvi zastavila.
Pristojbina o vrednostih, ki se začasno v vaistvo zavodu izločujejo, znaša 1%0.
Ker je, kakor že omenjeno, hranilnica najpoglavitnejši oddelek tega zavoda, hočemo prerešetati najpoprej to točko.
Konec leta 1890. bilo je v hranilnici obrestonosno naloženega denarja:
gld. 2,249.756:12
in v teku leta se je naložilo zopet.................... 901.017:57
uloge so znašale tedaj . „	3,150.773:69
in po odbitku povrnjenih
ulog........................n 608.094:16
ostalo je še obrestinosno
naloženih...................„ 2,542.679:53
ako prištejemo k temu
še kapitaliz. obresti z . . „	273.081:80
znaša tirjatev vlagateljev
skupaj......................„	2,816.761:33
Vloženi kapital je tedaj presegal izplačila za okroglih 300.000 gld.; tedaj za eno tretjino. Ako primerjamo pa te številke z onimi prejšnjega leta, se nam pokaže, da je bilo v letu 1891. za 157.796:50 gld. več vloženega, a za 167.545:93 gld tudi več izplačanega, kakor leta 1890.
Obresti od hranilnih ulog se plačujejo po 4%; računijo se na mesece in nakazujejo semestralno.
Posojila na nepremakljine ali hipoteke so znašale v teku leta 1891. gld. 453,370, povrnilo se pa gld. 102.396:67 in s koncem leta je imela hranilnica še pri posestnikih posojenega denarja gld. 2,057.877:42 kapitala in gld. 68.730:11 obresti, zatorej skupaj gld. 2,126.607:53. Zato v 1. 1891. je hranilnica za gld. 190.250 več izposodila in tudi za gld. 21.673:67 je bilo več povrnjenega, kakor v letu 1890.
Naj nam slavno ravnateljstvo ne zameri, če si dovoljujemo pri tej točki opomniti na pritožbe posestnikov, ki si hočejo izposoditi kako svoto pri tein zavodu. Za znesek 200 ali 300 gld. mora plačati ubogi posestnik, ne gled& na svoje poti in stranske stroške, samo notarju od 25 do 35 gld. To je v resnici preveč in skoraj bi bil čas, da se ta zavod človekoljubneje pre-osnuje, ker to prav lahko stori. Na vsak način jako hvalevredno je od sedajuega ravnateljstva, da ne zahteva od prosilcev drage zemljemerske cenitve. Treba bi bilo pa še marsikaj zlajšati. Resje sicer, da nekaj pedanterije pri kreditnih zavodih mora biti; toda vendar le do neke meje. Način, kakeršen pa je sedaj že več let pri tem zavodu v veljavi, je le notarjem in odvetnikom na korist in dosledno na škodo ubogemu dolžniku. To bi ne smelo biti, saj zavod im& človekoljuben namen, kar kaže že laško im6 n Mo n te di Pietft“ (Gora usmiljenja.)
Na javna dolžna pisma se je posodilo (Dalje v prilogi)
Priloga k štev. 44. »Nove Soče“
(Izdaja za Gorico)
45.848 gld. povrnilo pa 47.863 gld., tako da znašajo koncem leta 1891. aktivni za-stanki te vrste gld. 70.804.
Omeniti nam bi bilo še treba, da glavnice, naložene začasno in proti postavnemu varstvu na tekoči račun, dale so 3.733 gld. 16 kr. dobička in pristojbina 1° 00 v varstvo izročenih položnin znaša 191 gld. 20 kr. dohodkov.
Zastavljavnica se suče vedno v svojem krogn, ker je leto k letu skoraj enaka. Na zastavila se je izplačalo 176.702-25 gld., vrnilo pa 170.503:25 gld. z 9.908:05 gld. obrestmi in je ostalo koncem leta še na zastavila razposojenih 146.487:50 gld.
Da ni tudi ta oddelek urejen, kakor sedanje razmere zahtevajo, nam ni treba še posebej poudarjati. Uprašamo: pa n. pr. v slučaju požara, ali pa naj bi se na kak drug način zastavilo zgubilo, kako, v kaki razmeri bi zavod zastavljalcu povrnil škodo ? Prav radovedni smo na odgovor.
Aktivni zastanki iz prejšnjega leta znašajo 2,823.809:28l/2 ?hl., tekoča dohodnina pa 1.958.882:38>/2 gld., zatorej 4,782.691:67 gld., ki po odbitku ugotovila 1,626.890:12 gld. ostane koncem leta (prišteta k teinu vrednost nerazprodanih hranilnih knjižic in invetarja s 50.076:96 gld., še 3,205,878:51 gld. in po odbitku pasivnih zastankov s 3,035.835:0372. ostane čistega premoženja 170.053:47V2 gld.
Čisti dobiček, ki znaša gld. 33.390:921 2 se je tako-le razdelil: 6.678;l8 gld. gre k ustanovni glavnici; 13.000 gld. zadružnemu zakladu, 13.712:7472 gld. pa je namenjenih ubožcem goriške dežele. Vsled te razdelitve znaša tedaj ustanovna glavnica .	.	.	.
113.447-.73V2 + 6.678:18	= 120.125:917,
gld.; zadružni zaklad pa.........................
41.963:7872 + 13.000 = 54.963:787s gld., ki ni po našem mnenju v nikaki postavni razmeri s hranilnimi ulogami.
Račun je sestavljen po kamerahstič-nem načinu in nemški razpravi sledi laški in potem še le slovenski tekst.
Jako zanimivo bi bilo primerjati razvijanje tega zavoda po posameznih letih od ustanove do denašuje dobe; in ker imamo pri rokah še precej virov in podatkov te baže, se morebiti kdaj povrnemo k takemu zanimivemu pretresovanju.
© o p i m i
Iz Pevme, 17. oktobra. — V nedeljo 15. t. m. je popevala laška družba v neki glasov iti krčmi v Pevmi. Ob istem času se je vračala druga laška družba iz Št. Ferjana. Ko je slišala v krčmi laške glasove, šla je notri in tam je začela v petju tekmovati s poprejšnjimi pevci. Umes pa so se slišali klici: Eviva Italia, eviva Italla e Garibaldi, itd. — Nekdo od prve družbe se ohrabri in reče: »Tako petje je prepovedano !“ Na to so novi došleci plačali ter polagoma zapustili vas.
In tem Lahonom se ni nič zgodilo, ker imamo jako hladno kri. Vendar bi nasve-tovali, naj Goričani ne hodijo na tak uacm k nam častit Italije in Garibaldija, ker utegnila bi zavreti tudi naša mirna kri.
Pri nas v Oslaviji imamo Slovenca stare korenine, ki slabo zna laški. In vendar se v njegovi hiši čita laški časopis. Ali ni to čudno? Iz usmiljenja za danes zamolčimo njegovo ime.
Iz Brd, 25. oktobra. — Sveto birmo so delili naš prevzvišeni gospod knez in nadškof Alojzij Zorn v bliski dekaniji in sicer: dne 9. t. m. v Ločniku, 10. v Moši,
] 5. v Medani, kjer so tudi izvršili posvečenje prenovljene cerkve, 16. v Šlovrencu, 17. v Kožbani, 18. v Biljani, 19. v Šmartnem, 20. v Kojskem. Povsod so bili častno sprejeti, čeravno je dež nagajal. Mirno in dostojno se je vedlo ljudstvo povsod. Prevzvišeni g. knez in nadškof so bili vedno veseli, do vsili duhovnikov prijazni, in, ko so zadnji dan lepi dekanovi napitnici dali odgovor, izrazili so se v prekrasnem govoru zelč pohvalno, pa tudi navduševalno za nadaljno delovanje.
Naj živi prevzvišeni vladika! Le on naj bo nam luč in moč in dika!
Lečnik, 22. oktobra. — Tukajšnji dopisnik v »Corrieru di Gorizia“ od 18. t. m. nesramno napada mene in mojo sodrugo, češ, da sve ga dražile in ščuvale z »živijo" in drugimi nedostojnimi besedami, kar pa ni res. Ker me ni volja zagovarjati se v židovskem listu in da svet vendar izve, kako se tukajšnjim Slovencem godi, prosim Vas, gospod urednik, priobčite ta dopisič v Svojem cenjenem listu.
Jaz in moja tovaršica stale sve nekega dne pred hiso ter se pogovarjale, seveda, v slovenskem jeziku. To je mimo vozečega se „Luigi*a“, znanega »Corrierovega" dopisniku, tako raztogotilo, da nama začne v svoji zagrizenosti zabavljati ter naju upraša, zakaj da preklinjave i. t. d. Ko mu na to pečem, da ne mčdve, temveč on da proklinja naju jezik, raztogotil se je nad nama še huje. Še le potem, ko sem ga krepko zavrnila, odpravi se s svojim trikolnim vozičkom dalje, a vest mu vendar ni pustila iti po svoji poti naprej, kajti vi ne se ter začne naju zopet na omenjen način napadati in dostavi še svoj „Eviva la Lega“. —■ Na *
to zaupije neki furlanski deček »ž i v i o", ne pa me, kakor dopisnik trdi. Tudi na naju poziv ni deček tega storil, marveč izrekel je to nedolžno besedo iz nagajivosti, ker ve 011 in drugi, da „Luigi‘' je smrten sovražnik slovenskemu jeziku in da ga z živioklicem najbolj ujezi.
V svojem dopisu napada ta zagrizenec tudi prečastitega gospoda dekana, češ, da naju 011 tako uči. — Gospod dekan ljubi vse svoje ovčice naj si bodo te ali druge narodnosti. On v tem ne dela nikakega razločka, da pa brani zatirane svoje slovenske ovčice, dela to kot njih pravi dušni pastir; zato pa zasluži pohvalo, nikakor pa napadov.
Dopisnikovo postopanje proti Slovencem ne preseda samo tem, ampak tudi Furlanom in zato se celo njegovi sokrvniki ž njim norčujejo. On meni, da s takim početjem ukroti vse tukaj živeče Slovence, a revček se v tem močno vara, ker doseže prav nasprotno, kakor to že očividna znamenja kažejo.
Slednjič naj si dopisnik tudi zapomni, da naj spoštuje druge, ako hoče, da bo spoštovan!
Marija Mervič služabnica pri g. dekanu.
Iz Šempasa, 21. okt. — Hvala Bogu, pri nas je bila dosti dobra letina. Vinska cena je od 12 — 16 gld.; turšica se je dobro obnesla na ravnem, slabeje je bilo v Ozeljanu in Št. Mihelu; fižola pa celo nič; repa in zelje se pa sedaj dobro godi po blagodejnem dežju.
Dne 10 t. m. doleti nas posebna čast; k nam pride namreč prevzvišeni gospod knezonadškof; delil bo zakrament svete birme. Mladina se skrbno pripravlja in vsak dan pridno uči v Šempasu in Ozeljanu krščanski nauk. Veselimo se po pravici tega dne, da bodemo videli obličje našega premilega nadpastirja.
Cerkev kakor župnijski dvorec se kitita. Cerkve skoro bi ne pozuali, ker vešča roka našega vrlega gospoda župnika je znala predrugačiti jej lice. Enako je tudi z mašno obleko in perilom. Dne 16. t. m. imel je gospod župnik prosto daritev (ofer) za popravo cerkve in dobil od udanih faranov 50 gld.
Istega dne imel se je blagosloviti tudi veliki oltar, ali ker se ni mogla izvršiti kamenita miza tako hitro, ta slavnost izostane.
Prihodnje leto bomo Šempasci slavili petindvajsetletnico znamenitega „Taborja“ na šempaskem polju. Hvala Bogu, da imamo blagega in rodoljubnega gospoda župnika, kateri nam |>ode pomagal obuditi stari kvas, da se bodemo veselili novega testa. Bog živi g. Grčo! n
Ni čuda, da Čepovanci po njem zdihujejo. — Šempasci ga bodemo pa varovali in čuvali, kakor pučico v očesu.
» Liberalec."
Z deželo. 8. oktobra. — S posebnim do-padajenjem in zadovoljnostjo smo v lanskej pomladi čitali dopis v „Novej Soči" o navdušenem in jednoglasnem sklepu slavnega komenskega starešinstva o odpravi nemščine iz komenske ljudske šole. Reč nas je silno zanimala, posebno zato, ker se tudi pri nas uči ta »nebodi ga treba" predmet, in ker bi se ga tudi mi čim prej tem raje iznebili. Čakali smo le na izid komenske zadeve, da bi potem tudi mi naredili enake korake, kakor zavedni in od nekdaj odločni Komenci. Gospod dopisnik je bil tudi omenil, da bo o stvari še poročal. Prav radovedno smo čakali „Sočo“ za „Sočo“, a dočakali nismo ničesa. Zelč uljudno tedaj prosimo, da bi nam kdo izmej slavnega komenskega starašinstva blagovolil naznaniti javnim potom v „Novej Soči", kakč je z zadevo, ali je že srečno rešena in če je, naj bi se nam blagohotno pokazala pot, po kateri je hodilo slavno komensko starašinstvo v tej zadevi in katero pot udarimo tudi mi, da izbacnemo iz svoje šole tujega, usi-Ijenega gosta, s katerim ni drugega ko potrata dragega časa ter nevspešno pa nepotrebno trapenje in mučenje že tako preobložene šolske mladine. — Za prijazno pojasnilo vam bomo od srca hvaležni. Prosimo tedaj!
Politični razgled
m 'žavni zbor. — Državni zbor snide se m novo zasedanje dne o. novembra. Vlada predloži mn hoj v prvi seji državni proračun za leto 1893. Cuje se, da je proračun ugoden in da M deficita, Razprava vršila se bo takd, kakor lani; proračunski odsek ba-vil se bo samo z važnejšimi točkami, dočim pridejo manj važne točke hoj v razpravo v zbornici. Na ta način upa vlada, da bo proračun rešen še pred novim letom. O Božiču ustavi državni zbor svoje zasedanje, ker se meseca januarja skličejo deželni zbori, a nadaljeval je bode meseca februarja.
Ruski glas. — Ruski listi ne po-kladajo skoro nikalce važnosti na izjavo grofa Kalnokgja, da želi Avstro - Ogrska približanja k Rusiji. Jedina vNovoe Vremja“ posvetila je tem besedam, katere se zmatrajo splošno za neodkritosrčne, daljši članek, v katerem dokazuje, da je Rusija vedno pripravljena za tako približanje, če se varujejo interesi obeh držav.
Londonskim listom se poroča iz Rima, da so se mej Avstrijo in Italijo začela pogajanja radi razglasitve besedila pogodbe trojne zveze. Italija želi Francijo prepričati, da ima ta zveza mirovni značaj, da si izposluje na ta način trgovinskih koncesij. Avstrijska vlada se razglasitvi odločno upira.
Vehi in Franco&i, — Razni listi javljajo, da so nekateri člani francoske zbornice poslali poslancu Eimu zahvalno pismo, v katerem mu izrekajo sr oj,-, priznanje za izvrstni govor o zunanji politiki ter ga zagotavljajo, da to naredi na ves francoski narod najbolji ut is in razširi, uglobi in utrdi simpatije francoskega naroda za Cehe in zvezo mej njima. ■— Nemški listi spremljajo to poročilo z nekaterimi pikrimi opazkami, ki pa nikogar ne motijo, najmanj pa Cehe.
Razpust liberškega mestnega zastopa. — Mesto Liberce je pravo prus-jaško gnezdo in ondotni Germani odlikujejo se po toliki predrznosti, da se temu ni prečuditi.* Nemški cesar in Bismarck se proslavljata ondu na način, ki je že veleizdajslc. Središče tej pangermanski agitaciji pa je bil obč. svet, ki je kljuboval vladi in njenim navedbam, bil pravici v obraz in kjer so se govorile reči, radi katerih bi drugod vse obč. svetnike deli pod ključ. Vlada je to počenjanje dolgo časa gledala in ni je motilo krivično in samovoljno postopanje liberških Nemcev, niti očitno preziranje cesarjeve volje glede odprave pruskih šljemov (pikelhaub) liberšlcih redarjev. Zadnji čas pa so začeli liberški germani nasprotovati tudi levičarskim generalom in se lotili boja zoper liberalce, češ, da ne zastopajo interesov nemških Čehov tako, kakor bi bilo treba. Ta boj naraščal je vse bolj in bolj in ker bi mogel postati nevaren levičarski stranki, je umevno, zakaj so oprode grofa Taaffea, gospodje Plener, Chlumeckg, Schmegkal in drugi napenjali vse sile, da bi izvili nacigonalcem iz rok krmilo liberško. Sedaj je vlada razpustila obč. svet; pravega uzroka prav sedaj ni imela, ker so se pred meseci godile v Libercali še vse druge reči, ne da bi bila vlada posegla vmes. Zato pa sodijo poučeni krogi, da se je razpustil občinski svet liberški z vednostjo, če ne na željo levičarskega kluba. Vzlic temu je zelo dvomljivo, da bi pri volitvah zmagali liberalci ž prebivalstvo je že preveč okuženo prusjaštva.
Hrvušho. — Hrvaški minister Jo-s ipovi č je baje odstopil.
Časopisi so bili raznesli novico, da Hrvaški ban grof Iledervarg postane ogerski mi-nisterski predsednik. No, Hrvatje bi za njim ne jokali.
Menija i'Ji postajajo čedalje bolj ošabni in nestrpni. Hoteli so odkriti spomenik hon-vedom, ki so padli l. 1848. pri naskoku na budimpeški grad. Ti honvedi so bili prekucij-slci, ki so hoteli pregnati z Ogerskega vse „Švobeu (Avstrijce), posebno pa cesarjevo vojsko. To priliko hotelo je porabiti ogersko mi-nisterstvo, da bi se na svečan način javno sprijaznila n a r o d n o in lojalno čuvstvo. To seje imelo zgoditi tako-le'.
Na/poprej se odkrije spomenik honvedom-, k o II ritju pride stotnija vojske in stotnija honvedov. Ko pade zagrinjalo, })oloži poveljnik princ Lobkovic venec k spomeniku, v tem ko obč častni stotniji vstrelita salvo. Vsi slavilci se napote potem k spomeniku generala Hentzi-ja (ki je branil ono trdnjavo in našel o boju smrt), da ovenčajo tudi njegov spomenik. Ta načrt slavnosti je odobril tudi cesar.
Toda zadnji del svečanosti Madjarjem ni ugajal. Začeli so besneti po vsej deželi, poslanci v zbornici pa tako silovito in brezobzirno ter veleizdajsko, kakor še nikoli doslej. Vsa slavnost bila je vsled tega odložena. — Časopisi pišejo, da presv. cesar je vsled tega močno užaljen in odpotoval je nena bona z vsem dvorom na Dunaj.
Ogerska delegacija. — Pri
razpravi o proračunu ministerstva zunanjih rečij povdarjalje por čer dec Falk, da Ogerska spožnava važnost trojne zveze in se je oklepa tem bolj, ker so se prot ioni ki oglasili tudi v monarhiji. Prizadevanje z narodnega stališča, uplivati na vnanja politiko, je tako neznatno, da se odboru ni videlo potrebno, ozirati se nanj uradoma. Ogerska se drži trojne zveze, želi, da ostane v veljavi in se utrdi kolikor bolj mogoče, ter je ne mara nadomestiti z drugo. Opozicijonulec Ugron je izjavil, da trojna zveza nima na Ogerskem nijednega nasprotnika in isto tako izrekel se je erdeljski Sas Finger. Proračun se je na to odobril. — Navzlic tem sveČanostnim izjavam vč včs svet, da ogerski Slovani, Rumuni in Hrvati ne marajo trojne zveze, tudi če nimajo prilike izjaviti to na pravem kraju.
Italijanski ministri se sploh kaj radi oglašajo, a zlasti sedaj, ko se bližajo volitve, postali so izredno zgovorni. Vojni minister Pelloux razvil je v Livornu svoj program, dokazujoč, da je vlada v vojnem proračunu štedila, kolikor je bilo mogoče, da ga pa ni več moči znižati, ker bi sicer kršila temelje sedanje vojaške organizacije. Minister je tudi zatrdil, da trojna zveza ni kar nič upli-vala na to, da se je pomnožila vo/na in tudi če bi se Italija popolnoma izolirala, ne mogla bi zmanjšati vojske, obratno, imela bi še več stroškov. Ali bodo te svečane trditve uplivale kaj na italijanske nasprotnike trojni zvezi, je jako dvomljivo.
Gr»ka in Rumnnska. — Di-
plomatično občevanje mej tema dvema državama je popolnoma ustavljeno, a do vojske vendar ne pride, liumunska naprosila je italijansko vlado,
naj prevzame varstvo njenih, na Grškem bivajočih prebivalcev in kralj Umberto ustregel je tej prošnji. Grška vlada razpošlje te dni posebno okrožnico, v kateri ves razpor radi dedščine Zappe pojasni in dokaže, kalco nevarno je prav to uprašanje, če je bode soditi nezanesljivim rumunskim sodiščem. To okrožnico predložijo grški zastopniki velesilam in morda i bodo prosili posredovanja. Rumnnska sodišča se bavijo s sfr,njo tako, kakor da se mej Ru-munslco in Grško ni nič primerilo.
Domače in razne novice
Osebne vesli. — Občina Ustja pri Ajdovščini imenovala je v seji 26. t. m. gosp. Henrika H 6 h n a, vo Ijo ajdovske predilnice, za zasluge, katere si je pridobil posebno pri zgradbi nove občinske ceste, svojimv častnim članom.
Č. g. Jurij Mercin a, vikarij v So-vcdnj&h, pojde v pokoj in se preseli kot dušni pastir v Rzelje pri Vipavi.
C. kr. namestništvo imenovalo je zasebnega živinozdravnika Hadrijana N a r-d i 11 i-ja c. kr. okrajnim živinozdravnikom (začasno) v Tolminu.
Drobne novice. — Luna mrkne dne 4 novembra ob dveh in 37 minutah zjutraj , mrk bo popolon. — Povodenj so imeli v Furlaniji na več krajih; enako pri Timavu in Lokavcu ob železnici. — Laški finančni stražnik Alojz Clavi pobegnil je iz blaženega kraljevstva k nam v toli sovraženo Avstrijo ter predstavil se goriškemu redarstvu kot begunec. — Karolina Riessner, znana izdelovalka in prodajalka vencev, trakov, umetnih cvetlic itd. je preložila svoj zavod v Nunski ulici iz št. 9. v št. 10. — V Vipavi zgorel je grofa Lanthierija malen v Tabrn; škode je okoli 500 gld. — J’ Bolen je razpisana siužba sodnijskega sluge; plača 250 gld. — „Corriereu v svoji učerajšnji številki zopet napada in smeši preč. g. dekana ločniškega. Kdor pozna dopisnika krojača Peteriui-ja, bo vedel, kolike vrednosti so take pisarije — V otroški vrtec naše šolske družbe v Ločniku hodi že 32 otročičev; vrtnarici sta g.čni Marija in Cecilija Bunc iz Komna. — Z današnjo številko nastopamo četrto leto po „razkolu“, ko se je »Soča"
’ razklala v dve.
Hadodarni doneski. — Za »Slogine" učne zavode so došli naslednji darovi: V Škrbini nabral A. L. 1 gld. 20 kr. — Ivan N. F e 11 r i n, vikarij v Gorenji Trebuši, poslal je povodom svoje zmage proti uauč-nemu ministerstvu pri državnem sodišču 10 gld. Bog daj še veliko takih zmag in pa, seveda, desetakov! — Pri drugem občnem zboru „G o riškega Sokola" se je nabralo 7 gld. 39 kr. — Jože Sklepec poslal je iz Divače 2 gld. 50 kr., katere so »tam nekje, kjer pravijo Lokvi - Corgnale zložile tri gospodične in ena gospa." — Ljud. Premrou v Gorici 2 gld.
Mesec oktober je z ozirom na radodarne doneske jako kilav; lahko rečemo, da najslabši v 1. 1892. Prosimo vstrajnosti v po-žrtolvanem rodoljubju, saj vedno ne bo tako. Bog živi prijatelje naše uježne mladine v goriškem mestu.—Iz Ajdovščine se je že zopet oglasil znameniti »krokarski zbor" z odličnim doneskom 9 gld. 20 kr., katere spremlja z naslednjim pismom: »Združena krokarska zbora Ajdovščina-Lokavec zložila sta po končanem lovu v hiši gosp. župana Hmeljaka za »Slogine" zavode 9 gld. 20 kr. Lov je bil srečen, ker ubilo se je 92 glav divjačine. Vsak lovec dal je za vsako žival, katero je ustrelil, 10 kr. Zanimiva za lovce bo novica, da se je med drugimi u-strelil zajec, ki ima 5 nog, 2 repa in 3 ušesa. Zajec je popolnoma razvit in je pred smrtjo jako dobro tekel. Ustrelil ga je lovec Macafizelj iz slavnega Mačjega Kota. Ta posebnost v zajčjem rodu se pripravi za novi muzej v Ajdovščini." — Družba v Črničah pošilja 1 gld. — J. F. v K. 7 gld. — Čital ni čarj i Solkanski zložili po pogrebu svojega sonda 4 gld. 20 7a kr.
Slovenske šole v (iorici. — Zadnji
»Rinnovamentou objavil je jako zanimiv članek o borbi za slovenske ljudske šole v Gorici. Člankar je zajemal iz najverodostoj-niših virov svoje podatke. Člankar pripoveduje, da deželui šolski svet je poslal mestnemu šolskemu svetu goriškemu jako oster in obširen dopis, s katerim je nenavadno trdo prijel našo magistratovo gospodo. Deželni šolski svet pravi, da mestni š. svet je povsem krivo obravnaval celo to zadevo, da po nepotrebnem zgublja čas o tako važ-nej zadevi iu da obravnave o tem upra-šanjti se imajo smatrati kot končane. Dalje pobija razloge mestnega š. sveta, da c. kr. vadnica in šola v Starigm-i zadoščata slovenskim potrebam; šola v ulici sv. Klare je le zasebna, kar pa nima s prošnjo slov. starišev nič opraviti. Vsled tega, pravi dopis, so nazori mestnega š. sveta povsem krivi. — Ako vsi otroci, pravi dalje dopis, nimajo v Gorici domovne pravice, nima to nikakega upliva na reč samo, ker dosti je, da v Gorici stanujejo. Izgovor, da ni denarja (za nove laške šole pa ga je dosti! Uredu.), je ničev, ker postavne zahteve v tem oziru so jasne. — Konečno nalaga mestnemu š. svetu, naj v 4 tednih določi po podatkih vseh šolskih vodstev povprečno število slovenskih pod šolsko dolžnost spa*
dajočih otrok. Ko se to izvrši, potem bo dež. š. svet zahteval, da pride ta zadeva v konečno rešitev na dnevni red mestne* nega starašinstva.
Tako „Rinnovamento.“ Naša poizvedovanja soglašajo s tem poročilom. Mestni š. svet je pred nekaj tedni prosil razna vodstva, naj mu nemudoma izpišejo slovenske šolarje v zadnjih petih letih. To se je zgodilo. Zdi se nam, da določeni rok štirih tednov, je že pri kraju! — Opozarjati pa moramo, da oni podatki raznih vodstev ne povedo, koliko je slovenske mladine v Gorici, marveč koliko slov. otrok je hodilo v šolo. Pri določevanju povprečnega števila treba bo torej drugače računi ti!!
„ltinnovamento“ je objavil v zadnjih številkah mnogo jako zanimivih člankov o slovanskih zadevah. Posebno lep članek je priobčil v predzadnji številki o našej Družbi s.v Mohorja. — Prva izdaja predzadnje številke bila je zaplenjena. — V prihodnje se bo skrbelo za točnejše izdajanje in doslednejše uredovanje lista. Vsled tega moremo ga prav toplo priporočati vsem onim Slovencem, ki umejo italijanski jezik. Kdor more, naroči naj si ta list, ker s tem bo pomagal, da lože vstraja v trdem boju proti zagrizenim našim nasprotnikom, kateri list povsod preganjajo. Nekatere kavarne v Gorici še danes niso naročene nanj. Prosimo, da naši obiskovalci kavaren strogo pazijo na to, da »Rinnovamento" leži povsod na mizi, kakor drugi listi. — Naročnina znaša 5 gld. na leto.
Koncert podružnice Družbe sv C. in M. bo 13. novembra. Ta veselica našega narodnega ženstva obeta biti častna naslednica dosedanjih enakih zabav, ker že zdaj se sotrudniki pridno pripravljajo na njo. Pesmi bodo po večini nove; vrhu tega bomo slišali glasbene produkcije z več inštrumenti. Igra bo nova, enako tudi lep Stritarjev prizor iz kmečkega življenja. Obetajo se tudi žive podobe. Z dežele pride mnogo dragih gostov počastit veselico vrlega našega ženstva. Prav tako! Na svidanje 13. nov. v prostorih »Goriške Čitalnice11.
Nekdo je zgubil od Rojic do velike vojašnice v Gorici notranji del žepne ure. Kdor je to našel, blagovoli naj prinesti v naše uredništvo, katero potem uroči pravemu gospodarju.
Kongrna. — Gosp. dr. Jos. vitez Tonkli poslal nam je naslednji dopis:
»Naznanjam p. u. gg. Vikarijem, kateri so po meni vložili tožbe na c. kr. državno sodišče radi dopolnitve kongrue, da je rečeno sodišče na prošnjo c. kr. mini-sterstva za nauk in bogočastje obravnavo, ki je bila napovedana za dan 31. t. m., preložilo z odlokom od 24. t. m. št. 378. na sesijo, ki se bo vršila meseca januarja 1893“.
Iz Podgore nam poročajo: „Ta teden nas je zapustil g. Ivan Uroda, ki je bil 22 let delovodja v naši papirnici. Bil je Hrvat po rojstvu, iskren Slovan in pospešitelj naše narodne stvari v Podgori. Odšel je v Bilbao na Spanjsko, kjer je dobil primerno službo. Gosp. Ui o la je prostovoljno zapustil Pod-goro, ker ui mogel gledati, kako se v papirnici Slovenci povsod potiskajo v kot, Lahi pa božkajo. Koliko časa bodo trpele take razmere?! “
Ukradeno vino. — Pred kakimi štirimi meseci je nekdo peljal voz vina skozi Bate v bližnjih hribih. Pa kako se je začudil, ko je opazil, da je nakrat zginilo za en hekto vina z voza; vino je bilo ukradeno. — O prekanjenih uzmovičin poizvedovali so orožniki, ki so jim konečno tudi res prišli na sled. V nedeljo teden so orožniki deli pod ključ mladeniča 1. B. iz Bat. Drugo jutro so prive ili v zapor še J. P. iz Lokovca in njegova dva sinova, kar je pač jako redek slučaj. Bodo pač dragi oni prijetni trenutki, ko so veselo popivali ukradeno vinsko kapljico!
A'a Š(. Viškigori bodo praznovali 13. novembra sedemstoletnico ustanovljenja ta-mošnje župnije (fare). Prvi znani vir je neka papeževa listina od 1. 1192., v koji se o-menja duhovnija Št. Viška gora kot fara. Omenjeni dan prirede skupno slavnost cerkev, županstvo in bralno društvo. Vabila se objavijo in razpošljejo pozneje.
NaSe železnice. — Na drugem mestu prinašamo pod tem naslovom poseben članek, ki je vreden vsestranske pozornosti. Kot dodatek došel nam je iz Soške doline naslednji dopis:
»Prebivalci v gorenji Soški dolini i-mamo najbližji kolodvor na Trbižu Ni mi treba omenjati, da smo tu vsi Slovenci. Pa tudi okoli Trbiža na vse strani prebivajo Slovenci, le v Trbižu samem so Nemci. In vendar na tamošnjem kolodvoru državne železnice, katera teče po slovenskih tleh do Pontafla, Beljaka in Ljubljane, nočejo znati slovenskega jezika. — O tej resnici sem se prepričal 18. t. in., ko Scin prašal pri tamošnji blagajnici vozni listek do Ljubljane; uradnik me ni hotel razumeti, jaz pa nemški ne: listek sem kupil s posredovanjem nekega gospoda, ki se je sam smehljaje se u-taknil v ta prepirček. Uradnik je bil prav hud na me. Dejal je: „I)ie Amtsprache liier ist deutsch" (Tukaj j« nemščina uradni jezik)1'. — Ali ni čudno tako obnašanje državnega uradniku? Mislim, da nam avstrijskim državljanom ni mari, kateri uradni jezik rabi državna železnica injda uradniki
morajo znati jezik prebivalstva, med katerim službujejo!"
Zgodnji sneg dobili smo letos. Zadnji dnevi preteklega tedna so bolj mrzle kraje naše dežele oblagodarili z belo sneženo o-dejo. Tudi na Krasu je prav pridno snežilo.
V Divači je zmrznil neki starček. V Istri so imeli na kraški planoti obilo snegu. — V ljubljanskih listih čitamo, da tudi tamkaj so imeli nenavadno veliko snegu za sedanjo dobo; uzročil je na vrti h in v cvetličnjakih precej škode.
IVabrežiusko županstvo je poslalo k Svetčevemu banketu naslednjo izjavo:
Spominjajoč se, da je program od 2. oktobra 1890, za kateri so se zjedinili zakoniti pooblaščenci slovenskega naroda vseli pokrajin, do skrajnosti omenjen v zmislu starega Bleiweisovega programa o zjedinje-ni Sloveniji, da so ravno vsled tega vse stranke za ves narod zavezale se, brez upora sprejeti ta program ter složno in nepremično stremiti za njegovim izvršenjem, da pa je kljubu tej več nego moralni obveznosti jedna stranka ali klika te stranke odcepila se od tega programa i n začela potiskati narodnost v ozadje., rušiti v narodnem smislu delujoče institucije, narodne, družbe in narodna društva in narodno časopisje ter v obče cepiti narodne moči v najne-varniši dobi za slovenski narod in za vje slovanske narode.
Spominjajoč se vsega tega, smatramo danes v Ljubljani velezaslnžnemu L u k i S v e t c u prirejeni banket kot spomin na stari, specijalno oktoberski program od 1. 1890, kot spomin, da so se zavezale vse stranke za ves narod nepremično držati se tega programa, in naposled kot zaresen opomin, da se zopet poprime tega programa stranka, ki mu je po svojem delovanju in sosebno po izjavah na I. slovenskem kat. shodu postala nezvestna na škodo ne samo narodnosti, ampak tudi veri in širši domovini, ki je varna na straži ob Adriji le dotlej, dokler se ohrani in jo čuje slovenski in slovanski rod!!
Preverjeni, da najmanjše odmikanje od starega, oziroma oktoberskega programa ali celo krčenje tega programa, in da vsako premikanje taktike, ki bi sedaj ne porabljala zjedinenih močij na izvršenje tega programa, bi bila našemu narodu le v pogubo, izjavljamo ob tej slovesni priliki, da stojimo vsi — faktično (dejstveno) ali domišljeno na druge strani - po svoji narodni dolžnosti neotnah-Ijivo na stališču starega oziroma oktoberskega programa, in se držimo nepremično taktike, katera postavlja na prvo mesto sedaj stremljenje za izvršitvijo tega, od vsakega n&roda sprejetega in za vse stranke obveznega oktoberskega programa.
Bog i n n a r o d!
Županstvo v Nabrežini, dne 8. oktobra 1892.
Radovič Janez, T a n c e Ignacij, J
podžupan.	župau.	,
I
Zadnji »Mir", govoreč o novem voditelju vlade kranjske, piše:
Po drugi strani bi se pa smeli Slovenci v drugih pokrajinah tega prevrata v deželnem pmlsedništvu kranjskem skoraj veseliti, saj druge pomoči tako ni bilo, da bi se storil konec grdemu in odurnemu medsebojnemu prepiru. Vse naše prošnje in Štajercev in Primorcev niso nič izdale; morda bo šiba zdaj Kranjce spametovala in jih preverila, da smo Slovenci še daleč od za-željenega cilja, in da nam je torej potiebno najprej složno postopanje in skupno vo-jevanje. Odkrito pa rečemo, da se nam že skoro studi brati ljubljanske časnike, posebno one vrste, ki tudi še zdaj, v tem resnem treuotku, nikakor nočejo prenehati s hujskanjem in zbadanjem ter dan za dnevom kar s celimi članki netijo ostudni preir in p o-grevajo stvari, ki razun ljubljanske prepirljive gospode in tistega, ki te neslanosti spisuje, nikogar druzega ne morejo zanimati. Vprašamo le, ali res ni več kaj druzega pisati ? Ali res nemarno Slovenci drugih potreb, za katere bi se mogli ljubljanski slovenski listi zavzemati?
Poštne razmere na slovenskih tleli dajejo vsak dan cele kope opravičenih uzro-kov za pritoževanje. Ni nam jih treba zopet naštevati, ker so preočitni in splošno znani. Govoril je o njih že naš poslanec dr. Gregorčič v državnem zboru, v deželnem zboru kranjskem pa jih je bičal posl. Ivan H ri-b a r.
Proti govoru g. Hribarja oglasil se je — čujte in strmite! — ljubljanski »Slovenec" ter zagovarjal sedanjo poštno upravo, zlasti pa: „p r a v i č n e g a in kot zlato čistega preglednika Cork", ki je bil »zavratno napaden".
Svojim očem nismo verjeli, ko smo či-tali tako pisarenje v slovenskem časopisu. Mi Primorci, ki poznamo jetra in obisti g.
C orsmo z bolestnim nasmehom odložili »Slovenca1* iz rok ter pomilovaje sprejeli na znanje tako „narodno“ brambo laškega uradnika.
Kak mož je ta in kako je njegovo pravično in kot solnce čisto“ delovanje na Kranjskem, razvidno bo iz sledečega prizora :
Tam poleti bili so vsi poštarji v Soški dolini poklicani v Trst, da so se dogovorili o novi poštni zvezi Gorice z Bolcem. Go-
spodje poštarji so kot pravi možje zastopali svojo stvar. „Pravični in kot solnce čisti" g. Cora se je pa čudil, kako je mogoče, da se poštarji upajo tako možko postaviti na kako stališče, ki ni povsem po volji in misli višjih gospodov. Zaradi tega se je jezil na poštnega nadzornika primorskega, da ne „karnif-1 a“ svojih p o š t a r j e v t a k o, kakor Cora k ra nj s k e.
In taki možje se še zagovarjajo v slovenskem listu ? Pomilujemo, da se v sedanji zdivjanosti morejo iz strankarske zaslepljenosti roditi tako duhteče „narodne“ rožice. Vse, kar naiodnjaki storijo, treba teptati v blato — evo priljubljene maksi-me novodobnega »delovanja na katoliški podlagi".
Baron Winkier kmalu zapusti megleno Ljubljano in se preseli k nam v solnčno Gorico. Kranjci niso veseli tega odhoda, če tudi niso bili vselej zadovoljni z vlado barona VVinklerja, a prav znajo ceniti gospoda barona še le zdaj, ko ni več deželni pr d-sednilc kranjski. — Da bi Ljubljančani pokazali svojo hvaležnost možu slovenske korenine, ki je skoro 1.3 let živel in posloval v njihovi sredi, priredila so mu v soboto vsa narodna društva sijajno bakljado in serenado, ki se je tako le vršila:	Ob '/fl
uri odkorakala je dolga vrstva bakljenoscev od mestne hiše. Bilo jih je brez pevskih zborov, ki so se sprevodu pridružili na Bregu, nad 200. Na čelu sprevoda korakal je »Sokol" z društveno zastavo in trobentači, ki so svirali po vsem potu. Za Sokoli slovenski biciklisti, potem pa zopet tri zastave, namreč čitalniška, „kat. rokodelskega društva" in »Slavčeva", za njimi pa dolga vrsta meščanov in pa člani omenjenih treh društev, dalje „Dram. društva" »Glasbene Matice11, pev. društva »Ljubljana" itd. Sprevod sklenil je uniforniovani veteranski kor ljubljanski. Preko Glavnega in Starega trga in po Bregu pomikala se je počasi ta impozantna vrsta, katero je spremljala velika množica naroda, do Turjaškega trga. Tam zapel je združeni pevski zbor ljubljanskih pevskih zborov „Glasbene Matice", »Ljubljane" in »Slavca11 pod vodstvom g. Hubada tri zbore „Morje Adrijansko”, „Danici" in »Avstriji". Po drugem zboru poklonila se je deputacija meščanov, katere so zastopali g. župan Grasselli, g. ces. svetnik Murnik iu g. notar Go g o la in pa načelniki in odborniki imenovanih društev, skupaj 16 članov broječa, slavljencu, katerega je v imenu meščanov in narodnih društev nagovoril g. župan Grasselli. G. baron Win-kl er zahvalil se je s prav toplimi besedami za izredno čast, rekoč, da tega krasnega večera ne bode nikdar pozabil. Po končanem petji zaklicalo je občinstvo trikrat: Slava baronu AVinklerju! Živio! in sprevod podal se je po gosposkih ulicah, Sv. Petra cesti mimo cesarja Jožefa trga nazaj do mestne hiše, kjer se je razšel.
Gospod baron se torej povrne v svojo ožjo domačijo, pride sem v Gorico, da tu preživi svoja stara leta. Gospod baron je bil med ustanovitelji „G o riške čitalnice" in je vsled tega njen častni član. Goriški Slovenci imamo torej dosti povoda, da se veselimo njegovega dohoda. Dobro nam torej došel v prijazni naši Gorici! Naj bi preživel med nami še mnogo srečnih in zadovoljnih let do pozne starosti.
Čujemo, da gospod baron namerava svoj pokoj uporabiti za — književno delovanje.
Prepir hočejo. — Čitatelji naši se gotovo še živo spominjajo one rezke in dolgotrajne polemike, katero smo imeli zdaj leto z znanimi goriškimi velekntoliki. Dokazati smo hoteli, s kolikim uspehom se da pole-mizovati tudi s tistimi modrijani, ki so menili, da vse, kar rečejo, je suho zlato. — Kaj je bil namen takratnih brezkončnih napadov na naš list in našo osebo ter znanih zahrbtnih, jako zvijačnih kovarstev proti nam? To je bilo vsem jasno: Znani nemirneži v Gorici, ki ne morejo živeti brez prepira iu sovraštva, hoteli so proti koncu 1. 1891. razburiti ter nahujskati pod vse mogočimi pretvezami slovensko prebivalstvo (v prvi vrsti pa častito duhovščino) proti nam, da bi si tako pripravili ugodna tla za svoje načrte in naklepe. V prvi vrsti so hoteli prepričati javno mnenje o veliki potrebi novega lista za naš „dobri in pobožni slovenski narod na Goriškem".
Toda uverili so se, kako malo so pomagali svoji nepošteni stvari z onim večnim hujskanjem, ki se je bilo pristudilo že vsakemu količkaj zavednemu čitatelju. Zato so opustili svoje načrte ter odložili njili uresničenje za ugodnejše čase. — No, po katoliškem shodu jim je zopet zrastel greben in domišljujejo si, da zdaj je prišla prava doba, ko bi se jim bolje posrečilo sejati svojo ljuliko po Goriškem. Zato so začeli zopet hujskati proti nam po priljubljenem znanem receptu. Vse svojo stare fraze, psovke iii laži izvlekli so zopet na dan; husitstvo, niladočeštvo, liberalstvo, brezver-stvo. in kar je še enakih rožic, pojejo in donč nam na ušesa, kakor polno ubrane najboljše orgije bratov Zupanov iz Loke na Gorenjskem. Ali naj zopet in zopet pob’ja-mo take nepoštene napade ? Menimo, da je škoda prostora. Kar smo že stokrat sijajno ovrgli, ne bomo več ponavljali, niti omenjali.
Dve reči pa moramo opomniti. Go-
spoda! Ves Vaš sedanji napor meri na to, da bi z novim letom prišli nekako opravičeni na dan s svojim listom, v katerem bote preobračali politične kozolce ter razkazovali strmečemu svetu svojo veliko učenost in akadamično izobraženost, s katero bobnate in kričite, kakor pisani klovn pred cirkusom: Nur herein spatzieren, meine Herren! — Čemu treba toliko hrupa in šuma?! Časa imate zadosti, denarja tudi, vrhu tega je ljudstvo vse za vami, kakor sami trdite, pridite torej z novim listom vendar enkrat že na dan, da bomo imeli priliko, občudovati vaše neskončne modrosti, katere skrivate pod polovnikom. Torej le na dar., saj — ,,ljudstvo je ža vami", kakor pravite. „Novi Soči" bote, kakor vselej, edino le koristili!
Prav s slastjo čitamo, kako seje cela „liga“ visokoučenih in akademično izobraženih gospodov spravila na skromno našo osebico; zabavljanje, smešenje in obrekovanje (vselej na »katoliški podlagi"!) teknui-mujejo drugo z drugim. Ako bi pa mi zgrabili kakega znanega pohujšljivca, ki dela nečast častitljivemu črnemu suknu, ki pa vkljub temu ošabno po koncu nosi svojo glavo in trosi prepir in /dražbo, koderkoli hodi, tedaj pa zajavkajo in zropotajo: »Vidite jo „N. S.“, kako obrekuje in blati častito »duhovščino in naše škofe". Par hujskačev, katere bi prav po potrebi stresli za ušesa, postali bi takoj »častita duhovščina". — No, na to stran smo bili doslej neskončno prizanesljivi; cele kupe imamo dopisov in poslanic, katerih nismo priobčili, ker »N. S.“ ni »škandalozna kronika". Ali je »Slovenčev" dopisnik imel v mislih te dopise, ko je trdil, da — mečemo mnoge dopise v koš? Ako bi pa po brez končnih osebnih zavijanjih, po neprestanih spletkarstvih, obrekovanjih in lažeh dali izzivalcem iz svoje bogate zaloge tak odgovor, kakoršen hočejo na vsak način še doživeti, onda naj nam nihče onih par neinir-nežev ne identiliknje z »duhovščino", marveč zatrobi naj dotičnikom raje z rezkim glasom lia uho umestne Molierove besede .-Tu l’as voulu, George Dan din.
Književnost. — Te dni smo prejeli krasno knjigo na pogled; naslov je: Psalmi.. Preložil Ivan Vesel. V predgovoru pravi pre-lagalec naslednje: »Tu podajam slovenskemu občinstvu sad več kot desetletnega dela.
— Mnogo prijetnih duij mi je napravilo to delo, mnogo bridkih ur oslajšalo. Nisem prelagal psalmov po vrsti, nego izbral sem psalem, kateri se je moji duši tačas prilegal ; ta psalem mi je bil po godu zaradi lepote, diugi me je mikal zaradi težave. Nekaj psalmov sem raztrgal na dvoje, ker ni bilo v njih dobiti enotne misli, drugod zopet sem po dva zedinil; kdor ve, kak6 so bili pisani hebrejski rokopisi, razumel bo, da sem tako pogodil. Želim, da bi tudi čitatelji spoznali psalmov lepoto, ki je toliko mož ob vseh časih premogla, da so jih prevajali na domači jezik". — Na 260 lep6 tiskanih straneh čitamo 150 psalmov, preloženih v čiste slovenske verze, o katerih se je naš sloveči pesnik Simon Gregorčič izrazil jako laskavo. — 118 psalem » Hvala Božje postave in besede" poslovenil je Simon Gregorčič; ta psalem je sam za se znamenito delo, katero sestoji iz 22 delov, po umetniški obliki jako različnih drug od drugega.
— Kujiga stane 1 gld. 20 kr. in se prodaja v Gorici pri knjigarju Spiridijonu S ker tu, v Ljubljani v Katoliški bukvami, v Celju pa pri Dragotinu Hribarju. Priporočamo jo prav toplo, — Opomnimo naj še, da prela-gatelj službuje zdaj kot dekan v Trnovem na Kranjskem. Njegova knjiga »Olikani Slovenec" je gotovo dobro znana mnogim čita-teljem našim. Gospod Vesel pa je iz starejših časov dobro znan prelagatelj znamenitejših pesniških proizvodov raznih narodov.
— V ,,Narodni Tiskarni" v Ljubljani izšel je te dni vrugi letnik »Dijaškega koledarja" za navadno leto 1893.
| Lepo in trdno v pktno vezan stane le 60
j kr. ('ena je tako nizka, da večina naših dijakov more kupiti si to čedno in za nje vseskozi primerno knjižico. — Poleg navadne koledarske vsebine ima na prvi strani sliko pokojnega pesnika in pisatelja Frančiška Cegnarja s primernim životopisom. Spis »Dijaški prijatelj" opisuje vse, kar treba vedeti dijaku o srednjih šolali ter kar je s tem v zvezi. Jako poučna in primerna spira sta »Srednja učilišča na Slovenskem" in „ Visoke šole v Avstriji". Še posebej pa opozarjamo dijake na obširnejši spis »Pregled slovenske književnosti". Poleg tega nahaja se več oddelkov, ki so namenjeni za šolske namene dijakov, ter veliko belega papirja za beležke. Sploh je to lepa knjižica, katero toplo priporočamo vsem našim dijakom. V Gorici se prodaja pri G. Likarju.
— V Obizzijevi tiskarni v Gorici izšU je knjižica: Iskrice. Zbirka pesmij in povestij. Spisal in slovenskej mladini poklonil Janko Leban, nadučitelj. III. zvezek. Cena 25 kr. po pošti 28 kr. Založil in tiskal Anton m. Obizzi v Gorici. — Na 76 straneh nahaja se 27 povestic in pesmij, ki so, kolikor moremo soditi po površnem prebirauju, primerne otroškemu duhu. Ker sta bila že prva dva zvezka »Iskric" toplo priporočana od vseh stranij, nadejati se je, da bo tudi tretji povsem ustrezal postavljenemu smotru. Zatd, priporočamo to delce svojim p. n. gg. čitateljem.
RAZNOTEROSTI
Dalmatinskim vinom padajo cene prav čutno vsled nesrečne vinske klavzule, črnemu vinu padla je cena za 30%. belemu za celih 50%. Do zdaj prodajalo se je belo po 25 gld., zdaj se najbolje speča komaj po 13 gld. Cena navadnim vinom padla je za 4 do 5 gld. Taka fakta govore žalostno resnico. Vsled trojne zveze zabranjeno je izvažanje dalmatinskih vin v Francijo, italijanska vina pa preplavljajo Avstrijo na veliko škodo domačih vinogradnikov in le na malo korist vinopiviem.
Nagla smrt. — Pretekli teden našla je od-dajalka prenočišč Marija Pavlia v Trstu tujega moža, ki je prenočil v njeni hiši, zjutraj poleg postelje na tleh ležečega. S pomočjo drugih Ijudij dvignila ga je v posteljo in pokazalo se je, da je mož mrtev. Pozvani zdravnik ni mogel konstatovati uz-roka smrti. Poleg mrtveca našli so kozarec, v katerem je bila bržkone kaka alkoholska pijača. Zaradi varnosti izročili so posttljno perilo iu obleko mrtveca zdravstvenemu oddelku magistrata, truplo pa prenesli v mrtvašnico. Dokumentov niso našli nika-koršnili, le 43 lir italijanskih.
Nekoliko o domači porabi medu in voska. — V starodavnih časih so bili ljudje veliko trdnejši, krepkejši ter so tudi večjo starost dočakali nego sedaj. Da človeku k zdravju in dolgemu življenju mnogo pripomore jed in pijača, to vsak dobro zna. Ko bi starodavni naši predniki bili živeli samo ob žganji, kakor živi sedaj mnogo ljudij, ne bili bi tako trdnega zdravja, kakor nam zgodovinski spisi poročajo. Naši predniki so pili »medeno vino“ ali „medico“.
Medeno vino okrepča zdravega in bolnega človeka in je, kakor trdijo, zdravejša pijača nego vino in pivo. Še takim, ki vina in piva več piti niso mogli, je medeno vino najbolj koristilo.
Medeno vino se napravi tako le:
Vzame se na vedro ali 56 litrov vode 10 do 14 kilogramov medu ter se kokih 2 uri v kotlu kuha. Pene ki se pri kuhanji nabirajo, se morajo odstraniti tako, da se na zadnje kažejo sami mehurčki. Iz kotla pretoči se ta tekočina v sod ter se pusti, da vre enako kakor mošt. Ker se pri kipenji tekočina vedno nekoliko zmanjšuje, treba je zalivati sod z medico. Ko jenja kipenje, se sod dobro zama-Si ter pusti, da se to medeno vino učisti, kar se zgodi v dveh ali treh mesecih. Dobro je, da se to vino potem pretoči v steklenice, katere se dobro zamašijo. Tako v buteljkah hranjeno medeno vino je tem boljše in močuejše, kolikor starejše je. Okus mu je enak dobrim španskim ali pa močnim ogrskim vinom.
Sedaj vemo, da se da iz medu napraviti prav dobro iu zdravo vino, a med je razen tega jako dobra stvar pri hiši. Med se sedaj v gospodinjstvu tako več ne rabi, kakor se je rabil prej, ko še sladkorja nismo poznali.
Naši predniki so po leti ob hudi vročini de-vali med v pivo ter si vanje še razen tega nadrobili črnega kruha. Taka hrana menda hladi, je jako zdrava ter hitro napravljena iu cena. Gotovo bi v sedanjem času bila taka hrana prav dobra. Med da moč in redi! Stari so trdili, naj mladež ne j6 dosti medu, ker je za njo premočen, starejši ljudje naj pa jedo vedno med, ker jim daje zdravje in moč. Tudi v kavo se med lahko devlje, čeravno prve dni medeni okus grlu ne ugaja posebno, vender se ga kmalu tako privadimo, da nam boljše diši kakor »l&dkor.
Tudi sadje vkuhano v medu je dobro in razen tega dalje trpi nego vkuhano v sladkorji.
V prejšnjih časih so se zdravniki pri zdravilih zelo posluževali medu. Trdili so, da so taka zdravila močnejša in se tudi dalje čaša lahko hranijo.
Med je jako dobro domače zdravilo. Ako boli vrat, vzame se na četrt litra vode eno žlico medu. To se zavre iu potem se vsako uro jemlje dve Jo štiri žlice tega zdravila. Slabotni otroci naj vedno dobivajo malo v vodi kuhanega medu, to je medeno vodo. Kdor ima kašelj, naj uživa v vodi, čaji ali mleku kuhan med. Pomniti je pa, da surov med ni zdravilo. Zoper grižo vzemi vsako uro za grah veliko krogljico voska.
Vosek, čista smola in sveže surovo maslo po enake dele na žrjavici raztopljeno iu dobro pomešano, je dobro mazilo zoper otekline in druge enake bolezni.
Med in vosek sta dobri zdravili še zoper mnogo drugih boleznij. „Kmet.“	___
Izšla je zanimiva knjižica: Uprašanja in odgovori
o
uravnavi vrednote.
To je pouk o novem denarju. Stane 10 kr. Dobiva se v bukvarnah.
OZNANILO
Daje se p. n. občinstvu na znanje, da bode letos in vsako leto za naprej živinski in mešani semenj sv. Martina v Komnu na 10. novembra, oziroma, ako bi bila na isti dan nedelja ali praznik, bode pa na 11. novembra in ne več na 12. novembra, kakor navadno.
Domača in tuja živina je na tri leta prosta štantnine.
Županstvo Komen 17 oktobra 1892 Župan Kovačič.
K
O
»
«0
e
a
«
s
o
£
O
»*<»
*
4 fc
5 S!
P<
30«
O
s
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vsakovrstne voščene svcfie Vseh vrst medeno pocivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. -- Prodaja jih tudi KaroHna Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice iu druge podobne reči.
Anton Urbančič
trgovec poleg Orzana v Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drufa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colomba11 zft veliko vojašnico ^ na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO
Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare. Blaž Bitežnik
KAMNOSEK
v 1 rt ni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne, spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Ivan Howanski
čevljar
Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem.
6. Likar
v Gorici BemeniSka ulica St. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za žu» janije in duhovnije iz Marijanske tiskarne, papir za uradno in za* sebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
Ivan Kavčič
vehtrzec na Komu ima zalogo
STEINFELDSKE PIVE.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 im& zdaj v najemu Franc Bizjak, ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočiSča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Ivan Bajt
krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne.
Ivan Cijan
krojač
r Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi, _________________
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
f/ostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Anton Kuštrin
v liiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 2H, ima
prodajalni?«
za karo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Franc Jakil
na sredi Raitelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in Stekleno blag6, reže iu vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospfido vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletriec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domafa Kina bela in fina istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. —
Prodaja na debelo
Peter Dra&ček
vStolni ulici (via Duomo) Stev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijaluega iu jedilnega blaga ter tobakja. Kava, sladkor, olje, r ž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Karol Drašček
PEK
Riva Como St. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici St. 2.
Ivan Velušček
krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Čotar
krojač
¥ RabatiSču (Rabatta) St. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršuega koli dela v krojaatvu
Tiskarna
Ant. M, Obi*t#i-ja
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima v»dno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4)
r..joroSa sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveie pivo, domačo kuhinjo; postre žba točna.
5 do 10 gld. na dan
gotovega ;z'asli:/ku brez kapitala in rizika ponujamo vsakomur, kdor hoče prodajati postavno dovoljeno srečko in državno papirje. Ponudbo pod « LOSE » pošiljati jo pod naslovom: Annon-cen-Expedition J. Danneherg. Wien, I. Kumpfga.sse 7.
Kdor hoče pripravljati dobro kavo, kupi naj si
Oelz - oyo kavo
••
Oiz ■ova kava je najboljše kavino priraesilo Olz-ova kava nima vsebi krušk, ne repe, ne sirupa.
Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin.
1ravni k u
na
Travniku št. 22
ima veliko zalogo
raznovrstnih nagrobnih vencev
iz posušenih in umetnih cvetlic
od 3 do 50 gld.
PRODAJA TUDI TRAKOVE IN SPOMINKE.
Šopki in venci se izdelujejo v delavnici po zadnjih francoskih uzorcih; vsled tega se z ozirom na izvršitev in ceno ne bojim nikakega tekmovanja.
IVB. Za naročila vencev in trakov obračati se je treba vselej le v prodajalnico na Travniku, ne pa v podružnico za veliko vojašnico.
Šest zlatih svetinj, častni križci in častne diplome
n b e N
,E M
V
0 N
>io Ž;
gS
N-S
■“u ra .2
ft
n u > v O U)
ara 3”' * e
- n
a>N
«3
s n
gE
J
Grofa Geza Esterhazy konjak
kateri priporočajo slavni zdravniki, imd izboren okus, ne zaostaja prav nič za francoskimi izdelki in je poleg tega še za polovico ceneji.
POSEBNA ZNAMKA
P
COGNAC
Sir
W W w
dobiva se povsod
Naš konjak izdeluje se iz samega vina brez vsakoršnih tujih primesil po francoskom načinu in je pri
epi&mičftib i>o!ssmh
■p. izborno varovalno sredstvo.
Ravnateljstvo grofa Goža EsterMzy tovarne za konjak, Bndapest VI ktilzo viiei ut. 23.
at
e
a
8»
!■ 3
U
3 h
tl N
a a
- j»
sr
s*
31
&
Pariš, Iiipsko, Hordo, Berlin, Nizza, Jlriissel.
ajvečjo n!« § «
II ¥ E H C E ¥
.,i'' '
IN TRAKOV
po naj nižjih <3 e n a h priporočata
BAB0U8A HiSSSHSH & SSH v Hunski ulici št 10
♦
♦
i
♦
♦
BATBBEINEB
»j
Neprekošen primesek navadni kavi.
mr Dobi se povsodi. ~%aQ
KNEIPFOVA SLADNA
M V JL
p
 Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem,	£
Oj . -	 ^
:
Valentinčič
naslednik A. JiieiU-a
v Gorici, za Mesnicami (Morelli) 9 izdeluje reči iz srebra in brona, cerkveno opravo, svečnike, svetilke, ostenzorije, kelihe itd. itd. Popravlja stare oprave s srebrom in pozlačenjem na ognju ; izdeluje tudi kakoršnekoli strelovode vse po najnižjih cenah.
Že več let pri poznano zdravilo za poniirjenje bolezni
Pazite na *	-i *	i Mi i“i E a^fttAojiivz	Kwi/,dov OiottfteM Steklenica stane 1 gld. Dobi se pravi v vseh lekarnah 	to— [31	Pazite na * < t 2 0 s s o' 2 2 ^ * S ° S. S' a
g Fram tek KwiK<5a g r*’ _ q *^k. u. k. osterr. n. kon. ruman. Hoflieferant. ~j Kreisapotlieker, Korueuburg b. Wieu. >		
v Ra stelja št. 7 v Gorici prodajalnica drobega in niirnberškcga
blaga
na drobno In na debelo.
Jediao in najcenejše kupovaiišče.
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje.
Naj večja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Poabnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslor:
Na sredi Melja št. 7.
U drogeriji (mirodilnici)
Antonija Mavsxoli-ja
v Gosposki ulici in v podružnici v Vrtni ulici nasproti pošte nahaja se o priliki bližajoče se trgatve velika zaloga vinskega kamna, žv e pl o k i s 1 e g a apna, e s trakta, snovij za barvanje vina in drugih tvarin, ki se rabijo pri prirejanju vina. — Še posebno pa opozarjani vse gospode vinogradnike in posestnike na moj angležki prah, ki je edino in nepreko-sljivo sredstvo za popolno očiščenje kateregakoli vina. Prah se je preskušal pri goriški c. kr. kmetijski družbi, ki je našla, da je brez vsakoršue škodljive tvarine.
Dalje imam veliko zalogo barv že ribanih z oljem in še v pralni, kolomaza, čopičev, itd.
Priporočam dalje svojo zalogo znamenitega cementa Portland iz tvornic Egger & Ltithi v Kufstein-u.
mmm hohcssij
y Gorici.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da prihodnji teden otvorim na Goriškem PRVO delavnico vsakovrstnih papirnatih izdelkov, ter pošljem svojega zastopnika z uzorci med svet, da se mnogo* kateri lahko z naročilom prepriča o blagu, delu iu ceni prvih izdelkov.
V zalogi imam že 18 VRST papirnatih vreč za vsakovrstno kolonijalno, drogerijsko in lekarniško Uaga. Cenike z uzorci pošljem brezplačno.
Nadejam se vsestranske podpore.
Z odličnim spoštovanjem Ignacij Javoršek
Kupčevale! (ne zastopniki)
ki se pečajo ali hote pečati s prodajo
poljedelskih strojev
so naprošeni, da bi naznanili svoje naslove tvrdki
Ign. Heller in Wien II. Praterstrasse 78.
Jožef Culot
trgovec na debelo in na drobno
v Itaštelji,
naznanja slavnemu občinstvu, da ima v svoji štacuni veliko zalogo vsakovrstnih igrač, novostij in različnih punčik z obleko in brez nje, razne vrste volnenega blaga, rokavice, črne ovratne rute za duhovnike, zapestke raznih vrst, škornje, volnene čevlje za zimo s podplati in brez njih vsake velikosti, in prav mnogo drugih rečij: najfineje podobice iz Pariza, svetinje, razpela vsake vrste tudi iz nikla in bele kosti s stojalom, kipe, rožne vence najrazličnejših vrst in tudi iz bisernih matic, najfineji na verižici se srebra itd.
Cene tako nizke, da se ni bati tekmovanja.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino i konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna “TUf
Brannitzer v BaMišči št. 16.
najemu
Alojzija Gliubieli-a
♦
♦
♦
ooooooooooooooooooo^
SVARILO!	0
Usojamo si p. n. občinstvo uljudno na to opozarjati, da se naša
Kali« Mpj-ra stota ta
v.
ne prodaja, temveč v belih originalnih zavitkih z modrim tiskom po 200 m 100 gramov z našim podpisom in varstveno znamko, ki je tukaj zraven.
Pazi naj se posebno na našo varstveno znamko, kajti občinstvo SE SKUŠA SLEPITI z vsemi mogočimi ponaredbami. Papir, tisek in besedilo se popolnoma ponaredi, samo podoba častitega gospoda župnika in naš podpis nimajo ponaredbe. Nikdo naj ne sodi o kakovosti Kathreiner-jeve Kneipp-ove sladne kave, če ni dobil pristne v zavitku z varstveno znamko, ki je tu zraven natisnjena.
■ ■«i»P«>WHreW» mOuchp« !
Kathreiner-jeve
tovarne za sladno kavo.
Reroliti — Dunaj — Jflonakovo.
!\. ___________________
>0000000000000000000»
Ivan Culol
KLET
Alojzija Kade r - j a
v semeniški ulici v Gorici.
Domače črno namizno vino lastnega pridelka, burgundec, iz a bela — ne izpod 56 litrov.
Tropinovec v steklenicah iy2 litra, burgundec (Pinot noir) star, rizling (bel) in prav star pikolit v steklenicah.
Te vrste priporočajo razni gospodje goriški zdravniki bolnikom in rekonvalescentom
Pristnost vin s« sagotsvlja.
Anion Bortolotti
kamnosek
v ulici Treh Kraljev (Tre Ite) St. 8 im A, vedno v zalogi nagrobne spominke in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
kamnoseški mojster Riva Corno št. 15 v Gorici
ima veliko zalogo križev in nagrobnih spomenikov vseh vrst raznih cen.
ti
® 'S
0 p £ */? * N
1 ^
n r - * * Si*
n ^ ^ E <
co O
“ « P -
O)
p*
p*
S
H
fc
<
%
♦
*
t
♦
1
!
Razstva v PARIZU
Zlata svetinja
Uspeh zagotovljen
Poskusite, da se prepričate
Tord-Tripe
mori miši podgane in krte
brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fosfora.
Uporaba lahka ~3Mf liSMT Uspeh gotov.
Cena: 50. kr. zavitek.
Zaloga za celo deželo Goriško - Gradiščansko v drogerijah pri Ant. Mazzoli-ju v Gosposki in Vrtni ulici.
Cnflovite kapljice
8v. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnišj želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; v.a naročbe in pošiljatve pa edino y lekaruici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. H- Bovis, v Ljub-Ijan v lekarni U. pl. ']'rnk<iczg G. Piccoli, in Lju d. Greeelna „pri Muriji pomagaj” ; v Postaj ni v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kiimpf.
i*r1 steklenica velja 30 kr. 'fu
NB. Varovati se je treba marši kakih balzamov, katere s/j<*j»0 oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
le 8 KATHREINER-j evo Kneipp-ovo SLADNO KAVO
za prime80.
DOBIVA SE POVSODI.
Pred ponaredbami •• svari.
TždBj^U^^odKovomTui^dnik^^Gabršček^^^iHk^A^M^bizz^T^od^