Iz ha jn v»ak četrtek Oenn mu f .1 K na leto c/.n Nomčijo 4 K, m Ameriko in drugo tujo države 8 K.) — Posamezno siovi]ko ie produ.aio - po lo vinnrjov -
S prilogama:
,Haš kmečki do?r<" m Jak $osposlliiI&".
Spisi in dopisi se pošil jajo: Uredništvu ..Domoljubu* Ljubljana, Kopitarjeva ulica Naročnina. roklanin<*ije in in-sorati pa; Upravnifctvu „ Domoljuba". -Ljubljana. Kopitarjova ulica -
Štev. 51.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1915.

0 miru.
V^elikrat zalezejo med ljudi govorice, da sc bo s to, ali drugo državo, ali z vsemi sklenil mir. Ni treba posebej poudarjati, da se take reči rade verjamejo. Želja je pač v takih slučajih mati misli in vere. Kar človek rad sliši, tudi rad vzame za res. Nam se pa zdi, da je edino prav resnici, če je tudi bridka, pogledali naravnost v oči, ker je žalost, ki jo rodi prevarano upanje, hujša, kakor pa jasen pogled, kako je s kako rečjo. Zato pa recimo naravnost: Na mir ne kaže še prav nič. Z vsem: z varčno rabo moke, masti, usnja, s podvojeno pridnostjo pri obdelovanju zemlje in skrbi za gospodarstvo, z vdanostjo in zaupnostjo moramo zategadelj biti pripravljeni še zanaprej za to hudo vojno vihro.
Proti koncu novembra jc najprej Japonska, kasneje pa Italija pristopila k že prej sklenjenemu dogovoru med Rusijo, Francosko in Angleško, da nobena izmed teh držav ne bo sama zase sklenila miru, in se tudi ne bo spustila v kaka pogajanja. Vseh pet imenovanih sovražnih držav bo skupno sklepalo o miru. To ne pomeni nič dobrega, marveč nasprotno dokazuje, da hočejo vleči krvavo grozo še naprej. Prav jasno sc to bere tudi v izjavah, ki so jih ministri podali v Rimu, Londonu in Parizu. Vsi so rekli, da prej nočejo konca, dokler se ne dožene vojni cilj in sem šteje Lah to, da bi nemoteno gospodoval v Jadranskem morju, Anglež, da se poniža Nemčija in osvobodi Belgija, — Francoz, da dobi v svojo last Alzacijo in Lotaringijo od Nemca. Kaj hočejo še drugega, niso povedali; toda gotovo je njihova pohlepnost tudi v drugih rečeh zelo velika in težko nasitljiva.
O miru se je govorilo v treh zbornicah. Dva angleška velikaša sta v zbornici lordov (enaki naši gosposki zbornici) poudarjala potrebo miru. Njun glas je pa ostal glas vpijočega v puščavi. Sploh zbornica lor-
dov nima veliko moči; dva glasu v nji pa gotovo le malo pomenita. Važnejše so pa besede, ki so se govorile o miru v nemški in v ogrski zbornici in sicer od poklicanih oseb. Nemški kancler je o ti reči povedal, da se mora doseči z vojsko to, da se ne bo nikoli več ponavljala. Tako se mora zagotoviti mir, da bo stalen. To je pametna beseda. Kaj pomaga za par let navideznega miru, ko bi se pa države zopet z vsemi silami pripravljale na novo vojsko, ki bi ob priliki zopet bruhnila na dan? Nemčija je pod imenovanim pogojem pripravljena vedno za mir; tako je javno zatrdil nemški kancler. Seveda Nemčija ne more dati Al-zacije in Lotaringije in kakor je razvidno iz kanclerjevega govora, tudi ne prepusti osvojenega poljskega ozemlja Rusu. Svojo mejo proti Rusiji hoče imeti zavarovano. Kaj misli s Poljsko, pač ni povedal; to vprašanje je pustil odprto. Kolikor pa moremo vedeli iz drugih javnih izjav, pa Nemci ne mislijo na to, da bi Poljsko priklopih svoji državi. Prihodost bo pokazala, kako bo ž njo.
Ogrski ministrski predsednik je gotovo po dogovoru z našo vlado in s skupnimi ministri tudi govoril o miru. Njegova misel je bila ta-le: Samo na sebi bi bil zdaj glede na naše vojne uspehe mir mogoč. Seveda —Belgija in Srbija sta popolnoma premagani in osvojeni, globoko na Ruskem so naši in nemški vojaki, Nemec je daleč na Francoskem. Samo sovražniki, ki bi morali to izprevideti, in ki bi morali želeti, da sc krvavo klanje že enkrat neha, nečejo o vsem tem nič slišati in tišče še vedno v vojsko. Ne zmodri jih, da sta že dva ubežna kralja morala zapustiti svoji kraljestvi in bežati na tuje iskat zavetja: belgijski Albert in srbski Peter. Ne pretrese jih, da Lah s svojimi milijoni centov železa in svinca, ki ga treska proti nam in vkljub večstoti-soč izgubam ne pride r.ikamor naprej; slepi so za to, da je moral tako močni Rus ogromne dele svoje države prepustiti Ncm-
cem in nam in da Francoz vkljub svojim naporom ne more Nemcev pregnati s sve jega ozemlja.
Ogrski ministrski predsednik je za našo državo glede na njen namen, ki ga hoča doseči s to vojsko, povedal nekaj važnega«. Rekel je namreč, da se mora zagotoviti, da po vojski ne bo Rus več imel vpliva na Balkanu. Nobene becede ni govoril o tem, 'naj bi potlej Avstrija imela glavni vpliv v tamošnjih državicah. Prej smo večkrat ču-li izjave naših državnikov, da hoče imeti Avstrija na Balkanu samostojne države, ki bodo brez pritiska delale politiko, katera jim ustreza. To velia tudi če zdaj. Avstrija noče sebi podložnih državic na Balkanu, marveč hoče le, da ns bodo na milost in nemilost izročene Rusiji in od nje odvisne. Samo po sebi bi sc razvilo potlej med njimi in med Avstrijo prijateljstvo, katero se je zdaj z Bolgarijo že pričelo.
Več za zdaj ne kaže govoriti. Tiszov govor ne dopušča več. Zato je pa vsako drugo prerokovanje brez podlage. Seveda moramo pribiti, kar ie nemški kancler tudi javno povedal, da Rus nc pusti misli na Carigrad. Hoče ga imeti in s tem se seveda neče odpovedati vplivu na Balkanu,
Če vse to premislimo, moramo ponoviti: 7daj prav malo kaže na mir, če sodimo po človeških močeh in voljah. Bog je pa vsemogočen in lahko le vse naenkrat prevrže. Zaupajmo vanj; obenem pa bodimo toliko previdni in pametni, da računamo z obžalovanja vredno trmo naših nasprotnikov in s tem tudi na nadaljevanje vojske in njenih grozot. Pripravimo se v tem oziru in preženimo vso lahkoverno zaupnost. Ohranimo, kar moremo; skrbimo za svoje domove, za gospodarstvo, varčuj-mo zlasti z moko in lajšajmo, kjer moremo, bolečine, zdravimo rane, brišimo solze. S tem si bomo zaslužili božjega blagoslova za zdai in za prihodnje mirne čase.
U
Božji mir.
Žalost je legla na srce marsikomu, ko je prebral pisanje »O miru«. Žc drugič božični prazniki, že drugič božične pesmi »o miru na zemlji ljudem«, a na zemlji šc vedno vojska, še vedno klanje, še vedno sovraštvo. Ali so vse molitve zastonj?
Ali so vse molitve zastonj? Kakšno strašno vprašanje se nam je iztisnilo iz duše! In morda nosi to vprašanje v svoji duši ie ta in oni. Saj mnogi toliko trpe, toliko molijo, a vojske le ni konec in njih dragih že vedno ni domov, ali jih pa morda niuoli več ne bo. Zato se jih loteva neka malo-dušnost in malovernost in obupno se vprašujejo: Kako je vendar to?
Kako je to? Ko bi se hotel kdo z nami prerekati, bi nam najbrže dejal: Ljubi moji, vi si niste zapomnili celega božičnega pozdrava. Božični pozdrav se ne glasi: «mir na zemlji ljudem!« ampak: »slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Božič oznanja in obeta mir, a prej od nas nekaj zahteva. Ali ste dali čast Bogu na višavah? Vi že, a poglejte malo okoli sebe! Poglejte med vojake, med ženstvo, poglejte po cestah, po gostilna!], poglejte tudi po družinah: ali je vse vaše mišljenje in zelenje in življenje les v božjo slavo? Bogu bodi položeno, bomo morali odgovoriti po resnici in pravici, ni! Tu 'n tam ni nič boljše, kakor je bilo pred vojsko, tu in tam jc. pa še slabše! Trpimo veliko, nekaleri so tudi veliko molili, a o večji božji slavi res da skoraj ne moremo govoriti! Tako bomo rekli po resnici in pravici. In spe c nas bo vprašal tisti, ki mu naša tožba ni všeč: In ali sle res dobre, svete volje? Ali ni med vami nezavisti in sebičnosti, ziovoljnosii in sovražnosti, pohlepa in poždjivosti? In spet bomo morali odgovoriti pravično in resnično: Bogu bodi položeno, tudi dobre, svete volje je le še premalo med nami. Le preveč je še med nami sarroljubnošti, a premalo resnične ljubezni do bližnjega; le preveč pohlepnosti, a premalo resničnega usmiljenja; le preveč sovražnosti, a premalo vdanosti in potrpi jiv osti. In zdaj nr.s bo vprašal oni, ki se je potegnil zoper nas za božjo pravdo: Če vas je torej hotel Bog s to vojsko spokoriti in poboljšati, ali je že dosegel namen? ali se že lahko spet z ljubeznijo skloni k svojim otrokom in jim da svoj mir, svoj blaženi mir? Nismo ga še vredni, blaženega božjega miru, bomo morali izpovedati resnično in pravično. Če pogledamo vase in okoli sebe, bi morali skoraj reči: le še hujše mora priti nad nas, da bomo dajali s sveto voljo slavo Bogu na višavah!
Ali ni tako, če vse po pravici premislimo?
In vendar ne bi prav govoril, kdor bi tako branil proti nam božjo pravdo! Ne, ni tako! Naše molitve niso bile zastonj. Na zemljo že rosi božji mir, četudi ga nismo vredni I
Kaj pa je pravi mir, božji mir? Mir v duši, v srcu. Če ni v srcu miru, ves vnanji tnir nič ne pomaga. A če je v srcu pravi mir, je človek sredi vojske lr.hko srečen. Ali je tako ali ni? Kclo bi rekel, da ni. A le oglejmo! Bil je rvir. Nekateri ]'- -js so ' ne-vsega v izobilju. Nekateri so n:di.; .ičili 9)
, milijone. A kaj smo brali? O tem in onem I milijonarju smo brali, da si je končal živ-: ljenje, ker ga ni mogel več prenašati. Sre-] di miru 'brez miru! Sredi sreče nesrečen! Sredi življenja s studom nad življenjem! Zakaj? V srcu ni imel miru, izgubil je božji mir! A poglejmo Frančiška Asiškega! Bogastvo vrže od sebe, uživanju se odpove, čast zaničuje, a v siromaštvu, ubog in pre-ziran se le smehlja, ves srečen smehlja in poje v preveliki sreči solnčno pesem! Kako bi ne pel, ko nosi v duši vedno in povsod božji mir!
Seveda tega velikega in glubokega božjega miru mi navadni ljudje ne poznamo, ker smo še vse preveč navezani na svet. A nekaj tega miru daje Bog pač tudi j nam. Ali nismo čutili, kadar smo v cerkvi ali doma iskreno molili za mir, da nain je bilo lažje pri srcu, da nam je prevzelo dušo neko zaupanje, neka tolažba? Trpljenje se nam ni zdelo več tako težko in nekaj nam je dejalo, da bomo vse hudo lahko prenesli. To jc bil dih tolažilnega božjega miru v boleče srce, to je bila kaplja sladkega božjega miru v grenko srce!
Zunaj je vojska, za vnanji mir svet še ni pripravljen, a božji mir, ta najslajši mir rosi neDrcstano z nebes v uboga, izmučena človeška srca. Vi sle molili v cerkvi za mir, a takrat je umiral tam na ruskih poljanah vojak iz vaše vasi. Ni bil zgleden, ko je bil doma, tudi vojska sama bi ga ne bila poboljšala — sama vojska nc boljša —, a trda vojska z vašimi molitvami mu je preslvarila srce, in sedaj ko umira, umira srečen, z velikim zaupanjem v božje usmiljenje. Angel božji mu je prinesel božji mir. In kdo je poslal božjega angela? Vaša molitev, Kdo ve, kolikim vojakom so prinesle vaše molitve za mir božjega miru? Ali ni to najlepše in najslajše, kar si morete želeti? Tisoči in tisoči izmed vseh narodov so vam na veke hvaležni. Ko ste vi molili za mir, je ubogi ženi prišla vest, da ji jc padel na bojišču edini sin. Zgrudila bi se v preveliki bolečini, a v srcu začuti čudno moč, ozre se na podobo Žalostne Matere Božje, solze se ji udero po licih, in potola-žena sklene pogumno nosili svoj težki križ. Kdo je dal tej materi moči? Vaša molitev za mir. Vi ste ji izprosili božjega miru. In spet: ko ste vi molili, je v siromašni koči tam daleč pet sirot prebridko zajokalo. Že tri leta nimajo več ljube mamice, a sedaj tudi očeta ne bo več. ob Soči ga je ubila granata. Naj nc jokajo sirotice! Tam daleč molijo dobri ljudje za mir in po njih prošnji bo poslal Bog tudi tein siroticam svoj božji mir, Genil bo usmiljena srca, da bodo našli med ljudmi dobre očete in skrbne matere.
Kdo ve, koliko tega božjega miru so izprosile vaše molitve! In vi pravite, da so bile molitve zastonj?
Božji mir jc prvo, za kar prosimo, in brez tega bi bil vnanji mir malo vreden. Bo:':jega miru prosimo ne le sebi in posameznikom, ampak tudi narodom in državam. Ko bi se v srca narodov naselil božji mir, bi vojske same od sebe prenehale. A brez božjega miru tudi na zunaj ne bo resničnega miru. Kaj bi pomagal sklep miru, če bi se pa narodi naprej sovražili? Začelo bi se le novo oboroževanje, nova bre-| me:.a, nove kletve, Dvajset, trideset let,
! pa bi imeli spet novo še strašnejšo vojsko 1 Ne, najprej nam je potreben božji mir. Ko sv. Oče tako goreče moli za mir in ko roti vladarje, naj napravijo konec temu strašnemu klanju, nikoli ne pozabi dodati, da pa mora biti ta mir pravi in trajni mir, t0 se pravi, da mora zavladati med narodi božji mir.
Naj bi nas božični prazniki nanovo ganili, da bi prav goreče in stanovitno molili 1 za božji mir. To je mir, ki ga more dati j človeštvu lc Kristus. Ta mir vedno rosi /. . nebes v človeška srca, a bolj in najbolj j takrat, kadar se veliko moli.
Božji mir bo pomiril srca, a iz src se ! bo razširil mir tudi po zemlji. In začelo se j bo spet novo, lepše in srečnejše življenje!
Domoljubno delo.
Drugi Božič že praznujemo inee vojsko, Veljavo božjega pozdrava »Mir ;u-dem na zemlji« spoznavamo upu.v sedaj, ko ti ko pogrešamo sreče, ki jo doa -a mir med ljudmi, mir med narodi. Daj, ljubi l)og, da bi uživali vsaj oni notranji mir, ki ga svet ne more dati, ki ga čuti sveto in čisto srce!
V razburkanih časih si človek želi in išče tolažbe, se ozira po dobrem prijatelju. Kot takega se je — upamo — izkazoval že tekom dolgih let naš »Domoljub . Ze ime njegovo izpričuje, kaj je negov prvi poklic, ter terja od njega, da se poteguje za slovensko ljudstvo, ki mu je in hoče t»i - i svetovalec, voditelj, učenik in tolažnik. Kakor doslej, se bo Donicjjb potrudil tudi v bodoče, da bo mogel biii ponosen na to lepo ime. Ponorcn jc > Domoljub« že sedaj, da ima med Slovenci toliko veljave, zaslombe in vpliva. To čast hoče tudi v bodoče pošteno zaslužiti. Ponosen je, da ga ni slovenskega lista, ki bi bil tako razširjen, kakor on. Ni jc skoraj slovenske hiše, kjer bi »Domoljub« ne bil stalen gost. Kamorkoli pride naš človek — četudi izven Evrope — mu sledi »Domoljub- kot zvest in trajen spremljevalec; kjerkoli se bore naši slovenski vojaki, tam si pridobi pot tudi »Domoljub«. Odkar besni svetovna vojska, je nastala med slovenskimi vojaki in »Domoljubom« še bolj tesna vez; priča temu so številni dopisi in pozdravi, ki jih dobiva uredništvo dannadan s fronte in bojnega ozemlja. Naj bi ta vez ostala trajna in stanovitna!
Bliža se novo leto! Naj se krog prijateljev in prijateljic »Domoljubovih« še poveča! Še jih jc takih, ki bi z > Domoljubom« sklenili tesno prijateljstvo, če bi ga le bolj poznali. — Veliko mož in fantov, ki so se prejšnja leta z vnemo in veseljem ter požrtvovalno trudili za prospeh in razširjanje »Domoljuba«, je šlo branit domovino. Mar-sikaka vrzel bi nastala v dolgih vrstah naših naročnikov, če bi se domači ne pobrigali za list, če bi pozabili, da je treba ob novem letu obnoviti naročnino.
Naše slovenske žene in dekleta so se izkazale že ves ta čas, odkar se je začela vojska, ne le kot razumne in skrbne gospodinje, ne le kot modre voditeljice naših' domov in gospodarstev, marveč tudi kot
varhinje krščanskega življenja in kot previdne vzgojiteljice. Trdno se zanesemo, da bodo pri tem tudi vpoštevale potrebo in korist dobrih in zanesljivih časopisov, da bodo preskrbele in naročile »Domoljuba«, ki bo še nadalje stalna in varna opora slovenskih domov, stalna obramba slovenske
poštenosti, stalen vir zdravega razvedrila ter pravega gospodarskega napredka.
Novo leto je blizu. Krščanske mladenke slovenske! Na vas jc, da nadomestite v delu za razširjanje »Domoljuba« — za brambo domovine se boreče naše može in fante!
manj odkrito kakor ameriška vlada usode nesrečnih žrtev, ter je v načelu pripravljena stopiti v dogovor radi škode.
Romunija se še nadalje oborožuje, Ustanovilo se je posebno ministrstvo, ki bo skrbelo za strelivo. Vlada je zahtevala vse ladje, kar jih je mogla dobiti.
Prehoda skozi deželo Romunija Rusom ni dovolila. Brzojavna zveza z Rusijo je pretrgana. Rusi zbirajo velike čete v Besarabiji.
Avstrija je kupila žita v Romuniji, pa še doslej ni vse v redu, dasi se je govorilo, da se je žito že izpeljalo. Romunski kmetje so nevoljni in zahtevajo, da naj se znižajo vozni tarifi, ker bi radi žito prodali.
Nekdaj jako katoliška Španija je dobila te dni liberalno ministrstvo,
Srbskega kraljestva ni več, Avstrija in Bolgarija sta prevzeli upravo zasedene države. O bodoči usodi Srbije bo govorila mirovna konferenca. Belgijski kralj ima še košček zemlje, ki jo imenuje lahko svojo, srbski kralj Peter pa je brez zemlje. Zadela ga je kazen, ki jo je klical na nesrečno deželo umor kralja Aleksandra in njegove soproge.
Rusija še nima dosti perezov. Preko Štokholma se poroča: Za celo rusko frento, zlasti na obeh skrajnih krilih, se že nekaf časa sem vršijo velike priprave za -'->Ijšo ofenzivo. Zlasti je bila dvinska <u	z
rezervami zelo ojačena. Velike zaloge municije so prišle iz francoskih in japonskih tovarn. Na sredini fronte se delajo priprave v Minsku. Velike rezerve zbirajo v ki-jevskem okraju. V resnih političnih krogiK v Petrogradu se trdi, da so četverozvezno države sklenile, da bodo v enem sledečih! mesecev hkrati začele na vzhodu in zahodu ofenzivo in tako onemogočile premikanje nemških sil.
Svetovna vofska.
Poraz Francozov iu Angležev ▼ južni Srbiji. — Blainaža četverosporazuma. — Napad na bolgarsko priiuorje. — Srbija očiščena. — Novi uspehi v Črnlgori: Bjelo-polje zasedeno. Ozemlje severovzhodno od reke Tare prosto Črnogorcev in srbskih vojakov. — Do 15.000 vojnih ujetnikov n« Črnogorskem. — Naši uspehi pri Bovcu. — Redki topniški napadi na Gorico iu Št. Peter. — IV. ob-soška bitka je stala Italijane 70 tisoč mrtvih In ranjenih, uspeha pa nobenega. — Rusi se še pripravljajo.
MACEDONSKO BOJIŠČE.
Poraz Francozov in Angležev v juža4 Srbiji je bil občutnejši, nego se je prvotno razglasilo. Bolgari so dosegli veliko zmag« ter si priborili zadnji kos srbske zemljo. Angleži in Francozi so se v naglici umaJfr-nili na Grško. Vse je napeto pričakovalo, kaj sedaj? Grška vlada je naše zavezne po-veljnike prosila, naj ne silijo na grško zem-
Siava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so
svete volje!
Sveta noč 1915.
Sveta noč! Pri dr' ~ davnim mirom k nam v boren dom in božji hram prebivat.
Blaga noč! Prosijo te srca vsa, da bi skoraj k njim prišla počivat.
Tiha noč! Razoroži vojni dan, razprostri pokojni san nad nami.
Mila noč! Včasih z bakljami smo šli, zdaj nasproti gremo ti z vojskami.
Lepa noč! Kaj trepečeš zdaleč že? plaha ptica — komaj gre do praga.
Sveta noč! O ne boj se naših sil. En sam tvoj pogled premil, vse zmaga.
Silvin Sardenko.
Pregled po svetu.
Iz ogrske zbornice. V seji ogrske sbornice dne 17. decembra je poročal poljedelski minister, da so napravili Rusi na zgornjem Ogrskem nad 20 milijonov kron škode. Razpravljati so pričeli na to o razširjenji' vojnih dajatev do 55. leta. — Urmanczy je naglašal, da nam gre dobro na bojišču vsled umetnosti nemškega vojskovanja, vsled hrabrosti in inteligence nemških vojakov in vsled turške in bolgarske podpore in po odlični hrabrosti ogrskih vojakov. Pritoževal se je, da je vojska le po imenu skupna, dejanjsko je pa avstrijska. Grof Tisza se je nato izjavil, da so taki očitki neutemeljeni in škodljivi. Hon-vedni minister baron Hazai jc grajal, ker je Urmanczy hvalil le Nemce in Bolgare, ker res je, da cela armada z izjemami, ki izginejo, izpolnjuje svojo dolžnost. Viadr--. predloga je bila na to sprejeta.
Italijanska zb niča je odgodila zasedanje do 1. marca. Vladni pristaš Mohna,
ki je to predlagal, je hkrati izrazil željo, da bi novo leto doneslo Evropi mir. Salandra je poprej dobil zaupnico zbornice; proti je glasovalo kakih 40 poslancev. Po ovacijah Salandri, kralju in vojski se je zbornica razšla.
Vlada Združenih držav je izročila Av-stro-Ogrski poslanico, ki se v nji zahteva, naj c. in kr, vlada potop ladje »Ankone« obsodi kot dejanje, ki ni postavno in ki se mora opravičiti; tudi se zahteva odškodnina za mrtve in ranjene ameriške državljane. — Ladjo »Ankono« je pred meseci potopil avstro-ogrski podmorski čoln.
Avsiro-ogrska vlada je takoj odgovorila. Minister za vnanje reči opozarja, da bi bilo pričakovati, da ameriška vlada poda okoliščine dejanskega položaja, na katere se ozira, ker sicer nastane po pravici eč dvomov o tem, kar se trdi. Ameriška vlada tudi ni navedla oseb, na katerih pričevanje se nanaša in katerim bolj verjame, kakor pa poveljniku naše mornarice. — Načelno pa c. kr. vlada ne obžaluje nič
Ijo. Toda že v četrtek (16. t. m.) je došlo poročilo, da so tudi Bolgari skupno z nemškimi in avstrijskimi četami prekoračili mejo, kar sc je pa pozneje zanikalo. Solun •o grške čete baje zapustile, pač pa imajo Easedene utrjene postojanke v okolišu. V mestu je ostal samo en bataljon grškega vojaštva.
Prvotno je angleško-francoska armada ttela 150.000 mož. Polovica je sedaj gotovo izgubljene. Ali bodo ostale čete mogle dr-tati Solun? — Iz Gjcvgjcla, ki so ga zdaj Kasedle nemške čete generala Galhvilza, v Solun je le 60 kilometrov. Galhvitz jc pri-lel na pomoč Bolgarom z dvema divizijama.
Blamaža četverosporazuma. Osvoboditev Maccdonije je izvršena stvar. S tem je žalostno končano balkansko podjetje ostobesednih enlenlr; jev, ki so hoteli Sr-ijo rešili. Blamaža se utegne še povečati, ker grozi francoski in angleški armadi še nov občuten poraz, če sc 'še zadnio uro ne premisli in ne vkrca na ladje.
Zgodovinski dan. 12 december bo zgodovinski dan za bolgarsko armado in bolgarsko ljudstvo; kajti ta dan so zasedle čete bolgarske armade zadnja tri mesta, ki so se še nahajala v rokrh sovražnikovih, .lamreč: Dojrrn, Cievjsjeli in Strugo. S tem. je bi":a Maceclonija (' obujena.
41
Napad na bolgarsko primorje. Združeno angleško, francosko in italijansko brodovje je napadlo bolgarsko obalo med De-dengačem, Dimotiko in Carigradom. Na nekaterih točkah jc poškodovana železniška proga.
Ostanki srbske armade. Milanski listi poročajo, da so znašali dne 10. decembra ostanki srbske armade v Črnigori in v Albaniji komaj 60.000 mož; Črnogorcev samih I jc pa okrog 30.000.
Nove čete v Solunu. Francozi in Angleži dovažajo še vedno nove čete v Solun. Doslej so izkrcali že 1S0.000 mož. Dne 15. decembra je došlo 5500 Angležev in en francoski konjeniški zbor s tisoč konji.
rtepristopno ozemlje. Bolgarski brzojavni urad poroča: Ko so bolgarske armade po zavzetju Bitolja in Resne došle v bli-ž;no gr.ške meje, je bolgarska vlada zato, da se prepreči možnost spopadov med sprednjimi bolgarskimi in grškimi stražami, predlagala grški vladi, naj se določi nepristransko obmejno ozemlje in sicer tako, da se čete za dva kilometra odtegnejo mejni črti. Od grške vlade je ravnokar do-šel odgovor, da sprejme bolgarski predlog in da jc grški vojni minister naročil grškim oblastem, naj stopijo v stik z bolgarskimi glede ustanovitve nepristranskega ozemlja.
Kaj bodo zdaj storili Angleži in Fran-
cozi? Bolgarski minister Petkov iz\ a: : Bolgari na grškem ozemlju nimamo niče. sar iskati. Seveda pa ne moremo niinio gledati, da stoje v bližini naše meje so-vražne čete, ki so nam lahko vsak trenutek nevarne. Zaradi tega morajo A n. gleži in Francozi Grčijo z a p u. stili. Kako sc bo lo doseglo, je vprašanje, ki se njega rešitev mora prepustiti Nemčiji in Avstriji. Mogoče jc, da bodo čete omenjenih držav dobile nalog, dr. bodo Angleže in Francoze izgnale z grškega ozemlja ali sporazumno z Grčijo, ;di pa tudi brez tega. Mogoče je tudi, da bomo Bolgari na podlagi naših pogodb z ( srednjima državama povabljeni, da se udele. žimo tega podjetja.«
ČRNAGORA V OGNJU.
Južno od Plevija se naše čete p likajo v notranjost malega črnogorskega ozemlja. Na Vrane gori južno od Ple>ia so (12. decembra) zasedli naši črnogoi ;e postojanke in sicer v naskoku. Pri tej priliki jc bilo zajetih 2500 sovražnikovih vojakov.
Boj v Črnigori ni lahak. Kljub težavnemu terenu dosegajo naše čelc uspeh za uspehom. Vojevanje pa zahteva silno previdnost, kajti svet je poln sotesk, dupkn in gorskih prelazov; zavarovati ie treba vsakega pol kilometra, da se je moč izogniti zavralnim napadom črnogorskih in J srbskih vojakov.
Novi uspehi. Dne 16. decemhra so na-j še prodirajoče čete po spretnih obkcl c-valnih manevrih zasedle me-, o " clopr.je v severovzhodni Črnigori. Ujeti i je bilo pri tej priliki 1950 sovražnikovih vodikov. — Zahodno od mesta Peč so dospeli naši vojaki do Plave. Črnagora tostran gorov.a severovzhodno od reke Tare jc torej v rokah zaveznih armad.
Črnogorci prepodeni iz zadnjega kota Bosne. Jugovzhodno od Celebiča so se morale umakniti zadnje črnogorske čete, ki so še bile na bosenskih tleh.
13.500 vojnih ujetnikov. Med boji zadnjih dni so avstroogrske čete očistile severovzhodni del Črnegore; ob tem uspešnem prodiranju je samo ena naša divizija ujela skupno 13.500 sovražnikovih vojakov.
Zasledovalni pohodi v Črnigori se razvijajo novoljno. Dne 18. decembra so naši privedli zopet 800 srbskih in črnogorskih vojakov. Sovražnik se je prilično poslužil tudi zvijače: Neki oddelek je dvignil roke ter vihtel robce v znamenje, da se vda; a je takoj nato, ko so naši ustavili ogenj, začel melati ročne granate. Naši so storili svoje in bodo v bodoče to šolo srbske in črnogorske zvijače dobro poplačali.
VOJSKA Z ITALIJO.
Zdaj tukaj, zdaj tam. Ko omagajo pr Gorici, se vržejo Italijani na tolminsko obmostje; ko jim tu ne vede, pritisnejo v južnih Tirolah. Tako n, pr. so topničarji kaj pridno streljali 11. decembra na naše postojanke pri Rivi, Roveretu in na Col di Lana. V Judikariji je poskušala tudi pehota, ki so jo pa naši zavrnili na višinah zahodno od doline. Tudi na goriškem ob-mostju so bili ta dan topovski boji. — V
Naš a?c!: se tudi vojskuje. Ljubi Jezusček, varuj ga!
Judikariji (južne Tirolej so Lahi nadaljevali napade tudi 12. decembra.
Zopet na Gorico. Dne 12. t, m. so se Lahi bili zopet lotili s topovskim ognjem Gorice; streljali so osobito na oni mestni ckl. ki leži ob cesti v Št. Peter. — Te dni jc bila Gorica samo enkrat mimogrede hudo obstreljevana
Naš napad pri Bovcu. Oddelki naših čl-l so napadli 15. clec. italijansko posadko zahodno od Ravnega laza v bovški kot-1 u. Italijani so imeli precej mrtvih in ranjencev; nekaj jih je bilo ujetih. — Nasled-1: , dan so zopet naši napadli ter neprijetno presenetili prednje italijanske postojanke \ tem odseku.
Št. Peter pri Gorici je že tudi hudo občutil jezo italijanske smole. Zadeta je ! ila cerkev ter precej razdejana. Več oseb je bilo zadetih in mrtvih, ranjenih pa ne-leto. Župnika pa imajo Šentpeterčani še vedno v svoji sredi; vsak dan so skoraj vsi pri sv. obhajilu.
VOJSKA Z RUSIJO.
Ugibanja. — Listi pišejo, da zbirajo Rusi številne čete ob besarabski meji in da se pripravljajo za veliko ofenzivo proti Bukovini. — Drugi poročajo, da so ruske čete ob besarabski meji proti Rumuniji odpoklicane.
Utrjujejo se .., Pod tem naslovom piše ruski politik v »Novoje Vremja« med drugim tudi to-le: Nemci so tekom 16 mesečne vojne razvili občudovanja vredno iznajdljivost in so res mnogo dosegli. Posrečilo se jim je, da so človeško delovno silo nadomestili s strojnimi silami. — Vojaški strokovnjak lista »Ruski Invalid« piše, da bo nemška fronta na izhodu kmalu ena sama, združena veriga strojnih pušk. V zadnjem času je došlo na fronto toliko strojnih pušk, da bo ž njimi slava nemških težkih baterij postavljena v senco. Rusi bi imeli vsekako dovolj vzroka, da pomislijo, da so Nemci z ogromnim številom strojnih pušk bojno zmožnost svoje armade
r t '

Maskirau avstrijski strelski jarek.
Sedaj šele pišejo, da jc konec četrte soške bitke, ki je z malimi presledki trajala od 11. novembra do 8. decembra. Napor Italijanov je bil namenjen Gorici; in samo na tem ozemlju je bilo postavljenih sedem italijanskih divizij. Preizkušena vztrajnost naših sil je vse prenesla; z ob-čudovanim junaštvom so naši obdržali goriško obmostje, Doberdobsko visoko planoto ter vse postojanke. Po brzojavnih poročilih iz Rima, ki so jih objavili pariški listi, stoji na bojni črti ob Soči 800.000 Avstrijcev. -- Italijani so v četrti soški bitki izgubili, kakor se je z gotovostjo dognalo, 70.000 mrtvih in ranjenili.
Zadnje dni se je poročalo samo o posameznih sunkih italijanskih čet v južnih Tirolah in na severnem pobočju gore Sv. Mihaela. Tu sta bila zavrnjena dva napada italijanske pehote.
močno povzdignili. Velik pogrešek bi bil, kateri bi se tudi dal težko popraviti, ako bi Rusi rastoče sovražnikove vrednosti ne vedeli prav ceniti. Rusi bi morali tekmovati z Nemci, a so po svoji zgodovini izgubili ustvarjajočo silo,
V Volhi.niji jc armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda pri potoku Kormin odbila ruski napad. — Blizu Olike je bilo sestreljeno rusko letalo.
FRANCOSKO BOJIŠČE
Na Francoskem nič zanimivega. Zadnje dni je priplulo večje število francoskih aeroplanov nad nemške postojanke. Od teh so bili štirje sestreljeni. — 18. decembra ponoči so francoski letalci metali bombe na mesto Metz ter povzročili nekaj škode.
Tedenske novice.
Vsem, ki se čutijo domače v okrilju »Domoljuba«, daj ljubi Bog blagoslovljene božične praznike. Nebeško Dete naj se milostno ozre na nas vse: na trpeče matere in gospodarje, ki objokujejo svoje drage —• rajne bojevnike; — na domovino, da bi se čimpreje za vselej otresla smrtnih sovra-gov ter jim zadala končni in odločilni udarec; — na vse trpeče doma in na bojiščih, da bi si dneve trpke poizkušnje obrnili v svoj dušni in večni prid. - Nebeško Detel Glej na stotisočero deco, ki se na tvoj sveti dan bliža angelski mizi, da pred taber-nakljem priporoči tvojemu milostipolnemu in usmiljenemu Srcu našega cesarja, domovino, naše hrabre vojake, naše zmage in po srečnih zmagah skorajšno svidenje* — Nebeško Dete! Glej na te trume nedolž-nih in izlij bogastvo svoje milosti, blagoslova in usmiljenja na nas vse!
Ital. bojišče.
Vojaki nam voščijo za praznike. Spodaj podpisani branilci domovine voščimo! vsem bralcem »Domoljuba«, kakor tudi vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto 1916; obenem pošiljamo srčne pozdrave iz gorskih višin. Naznanjamo tudi, da hvala Bogu, vsi pri najboljšem zdravju in veselju. Tudi naša preprosta hišica tukaj v skali ne bo brez božičnega drevesca. Na zdar' Telet", patrulja . . . domobranskega pp. . . . Feliks Sešek — Spodnji Kašelj pri Ljubljani; Franc Ramovš — Moste pri Ljubljani; Franc Konstantin — Puštal pri Škofji Loki; Franc Račič — Vihre pri Krškem; Jožef Pesti — Stara cerkev pri Kočevju;
Jo^cf Konštantin, polkovni trobentač, * * »
Ital. bojišče.
Vsem prijateljem in bralcem »Domo ljuba« srčne pozdrave, vt.~le božične praznike in srečno novo leto želijo slovenski fantje domačega topniškega polka št. . . .: Grošelj Melhijor iz Litije; Brsan Anton iz Kostanjevice; Lenard Anton iz Št Jerneja; Lenič Franc — Krška vas; Perbil Blaž — Velenje; Kejžar Tomaž — Škofja Loka; Bremic Josip iz Sela na Primorskem. — Na zdar!
* * »
Pulj.
Srečne in vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto vsem Gorenjcem in Gorenjkam: Predstrelec Mihael Skuma-vec — Bodešče- topničar Ivan Mihelič — Rovte, sedaj pri trdnjavskem top. polku št. . . .
* * *
Ital. bojišče.
Vesele praznike in srečno novo leto želimo in najtoplejše pozdrave pošiljamo vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« z italijanskega bojišča nosilci ranjencev: podčastnik Karel Karner, Franc Supan, Anton Kaiser, Juri Vališer, Juri Fanedl, vsi pri črnovojniškem pešpolku št. 26. — Vsi vselej komaj čakamo na Vaš list, ki potiej kar roma iz rok v roke. Priporočamo se tudi zanaprej.	^ # t
Ital. bojišče.
Vsem bralcem »Domoljuba« voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto topničarji: Ivan Mrak, Josip Lipovec, Matevž Šur.kar, Vrban Kokalj, Ivan Kralj
— pri municijskem oddelku.
• • •
Vzhodna Galicija.
Vesele božične praznike in srečno noro leto vsem čitateljem »Domoljuba« po-ftija v imenu mnogih
Franc Princ, vojna pošta 353.
Našim vojakom na bojiiča in v bolnišnicah bote zelo ustregli, ako jim dopoš-Ijete poleg drugih »tvari za novo leto tudi eno »Družinsko Pratikos za leto 1916, ki sc še dobi povsod za ceno 28 h. Malega priročnega koledarja vojak nujno potrebuje, poleg tega pa najde v pratiki tudi obilo razvedrila. Privoščile jim torej to malenkost!
Črnovojniki letnika 1898. S cesarsko odredbo (4. maja 1915) je za čas vojske črnovojniška dolžnost razširjena na 18 let- ! ne. Ta dolžnost se prične tedaj z začetkom tistega leta, v katerem dopolni obvezanec 18. leto. Za leto 1915 so bili podvrženi čr- j novojaiiki dolžnosti tisti mladeniči, ki so v času od 1. januarja do 31. dec. 1915 do- I polnili 18. leto. Ta najmlajši letnik je bil na naboru v drugi polovici junija in pokli- ' can pod orožje sredi oktobra. S prvim ja- | nuarjcm 1916 stopi v črnovojniško dolž- j oost letnik 1898, to so tisti mladeniči, ki 1 bodo v času od 1. januarja do 31. decem- ! bra 1916 izpolnili osemnajsto leto.
44 in 46letne črnovojnike, ki so bili ' za vojno sposobni spoznani, pokličejo v i vojno službovanje, — kakor se čuje — sre- : di meseca januarja.
Deželna gospodarsko pomožna pisarna v Ljubljani, sodnijska palača, soba j št. 114, nudi brezplačno v vojno vpoklicanim in njih svojcem v imo- ' vinsko- ter rodbinskopravnih zadevah po- j moč in zastopstvo pred zadevnimi ob- j lastni.
Roparski begun Štrukelj prijet. V sre- ' do 15. decembra so na Artovskem hribu na Dolenjskem, kmetje prijeli morilca ra- : deškega orožnika Štruklja, Potepuh je bil lačen ter prišel prosil jedi, nakar so ga prijeli. Prepeljan je bil v zapore ljubljanskega deželnega sodišča.
Pogrešajo se: Jožef Hočevar (iz i Trebnjega na Dolenjskem). Oče njegov (Franc Hočevar, Blešinja vas — p. Trebnje na Dol.) piše, da je šel pred petimi meseci v Galicijo, da bi lam pobijal Ruse. Prvi mesec je pisal vsaki teden po dvakrat, zdaj pa že štiri mescce nič, Ako je komu kaj znano o njem, naj blagovoli naznaniti očetu, — Franc Gostiša iz Logatca je bil 18. februarja že drugič poslan v Galicijo; od takrat ni nobenega sporočila o njem. Ker so njegovi domači silno prizadeti, sc prosi, da bi se o njem poročalo na naslov; Antonija Gostiša, Gorenji Logatec, št. 29. Notranjsk o. Stroški se povrnejo, — Infanterist Pavel Š t r e k e 1 j — vojna pošta 32. Eno leto ni o njem nobenih sporočil. Poizveduje Andrej Štrekelj, Trata 7, p. Št. Vid nad Ljubljano, — Črno-vojnik Jožef Trpin, Nahajal - : jc v "r-(ji
| zemvslu; od januarja 1915 ni več pisal. Pojasnil želi in stroške plača njegova žena Marija Trpin, vas Smoljevo, p. Železniki. — Infanterist Andrej B 1 a ž i č, ki se je nahajal na italijanskem bojišču. Od junija se ni več oglasil. Obvestil o njem prosi mati Lucija Blažič, Hom, p. Št. Janž na Dolenjskem.
Smrtna kosa. V bolnišnici v Kandiii ie 26. dec. zatisnil oči bivši katehet in spi-ritual v nunskem samostanu v Ljubljani, č. g. Mihael Bulovec. Pokojnik je brat sodnega svetnika Antona Bulovca, d^ma iz Radoljice. Dokler je bil zdrav, je bil zgled marljivega duhovnika. Odlikoval še je kot vzoren katehet in vzgojitelj. P. v m.!
Oglasil se je iz ruskega ujetništva Alojzij Šajn, doma v Malih Laščah. Eno leto se ni nič vedelo zanj, sedaj piše, da je zdrav in da je že večkrat pisal domov, a domači niso drugega prejeli kot zadnjo dopisnico, ki je bila oddana 9. novembra.
Sožalje. V seji kranjskega deželnega odbora dne 18. decembra 1915 je kanonik dr. Lampe v imenu deželnega odbora izrazil g. deželnemu glavarju dr- Ivanu Šu-steršiču sočutje dežele Kranjske ob izgubi njegovega sina. Tolaži nas, da je umrl junaške smrti za domovino in da je krepostni mladenič gotovo pri Bogu našel plačilo za svoje lepo, čednostno življenje, vsled katerega je užival ljubezen vseh, ki smo ga poznali. Sočutje vse dežele bodi v tolažbo tudi g. deželnemu glavarju, ki tako vdano in moško nosi to bridko izgubo, pripravljen, da kakor lo, tudi vsako žrtev rad prinese na, oltar domovine kot zgled vsem deželanom. G. deželni glavar se je ginjen zahvalil deželnemu odboru za i/raze splošnega sočutja, katero mu je bilo v teh težkih urah v veliko tolažbo. Vdan v voljo Vsemogočnega prenaša bridki udarec.
Za vojaško božičrico po vseh deželnih bolnišnicah je deželni odbor kranjski dovolil kredit do 3000 K. Za božičnico v garniz.ijski bolnišnici se jc dovolil prispevek 500 K. Posredovalnici goriških beguncev 1000 K.
Moka v Ljubljani. Mestna aproviza-cija je določila za vsakega, ki se izkaže s krušno znamko, % kg (reci: četrt kilograma) moke za en teden. To bo res samo za grlo dražili . . . Kaj bo, kaj bo?
Koze. Nekaj slučajev le bolezni so zasledili v Ljubljani tudi pretečeni teden; prav tako tudi v Selcih in na Bukovici nad Škofjo Loko. Zdravniki se silno trudijo, da bolezen v kali zaduše in omeje.
Na koleri je umrl v Ljubljani vojak Cseke, ki je bil došel z južnega bojišča.
Napredovanje v vojaški službi. Poslanec Jos. vitez Pogačnik je imenovan za polkovnega poveljnika. Nadvojvoda Friderik mu je ob tej priliki poslal obenem pismo, ki v njem omenja z laskavimi besedami njegove zasluge za armado in za brambo domovine.
Razpuščcn je bil — kakor smo že naznanili — obč. odbor v Idriji. Za gerenta je imenovan rudniški svetnik g. Mohor Pirnat; kot svetovalci so mu prideljeni gg. Fr. Oswald, c, kr. katehet, Josip Modrijan, Z. Kavčič, Leopold Troha, Franc Slraus.
Knjige »Leonove družbe«. Za lel0 1915 dobe člani »Leonove družbe« dve knjigi: Coloma, »Malenkosti« in »Slovenski župani v preteklosti«. — Tretja knjiga je zaradi vojske morala izostati.
Število vseučiliščnikov slovenskih se čedaljebolj krči. Zopet je došlo žalno poročilo, da je med potjo v rusko ujetništvo umrl enoletni prostovoljec Mihael Plot, dijak dunajskega vseučilišča. Bil je ranjen od ruske straže. Kot dijak na Dunaju je bil knjižničar v »Straži« ter navdušen za katoliško stvar. P. v m.!
Sobotni »Slovenec « edini katoliški dnevnik na Slovenskem, se je tiskal pre-tečeno soboto v 25.000 izvodih. Tednik »Domoljub« ga seveda še prekosi, — Naj-j večje veselje napravimo našim vojakom, Ce 1 jim pošljemo ta dva lista za novoletno darilo.
Hazne novice,
Begunci s Primorskega so deloma vc-
■	liki siromaki ter veliko trpe. »Posredoval.
■	niča za goriške beguncc v Ljubljani sc I lOplo priporoča, da bi sc jih spomnili okng ! Božiča vsaj oni, ki lahko še kaj utrpc.
i Najvarnejša klet.,, Iz Gorice pišejo: V Gorici je še približno 8000 ljudi. Begunci, ki so iskali po 18. in 19. novembru zavetja v goriški okolici, se vračajo. Žal, da v stanovanju marsikaj manjka, kar je prej bilo. Sila nas je naučila moliti. Dne 8. decembra je bila kapucinska cerkev polna vernega ljudstva. Posebno razve-| seljiv pojav je številno pristopame k mizi j Gospodovi. Kdorkoli pride v cerkev, pre;-j me sv. obhajilo, naj si bo delavnik ali pa praznik. Ljudslvo je spoznalo, da so resnične besede, ki smo jih slišali v pridigi dne 5. decembra: Najvarnejša klet je Srcc Jezusovo, najmočnejši zid Marija. Zoper ta dva nima Lah zadostnega kalibra. Dalma-tinci so lo žc vedeli davno prej in kazali to svoje prepričanje tudi v dejanju, mi pa smo jih začeli posnemali šele sedaj, ko nam resno smodi okrog ušes.
Avstrijski vojni ujetniki. Iz Aten se naznanja, da je kakih 18.000 avstrijskih i vojnih ujetnikov, ki so bili poprej nastanjeni po srbskih mestih, došlo pod srbsko j stražo v srednjo Albanijo v meslo Elbas-san in Tirano.
Palestina je sedaj laborišče turškega vojaštva, ki se zbira in pripravlja za boj ob Sueškem prekopu. Vse kaže, da bo poprej ta prekop še prišel v roke naših zaveznikov, preden bo konec vojske. Pri prvem nepadu na Angleže ob Sueškem prekopu meseca marca jc bilo treba 10,000 kamel za prevoz vojaških potrebščin. Zdaj jc ta slvar olajšana, ker je zgrajena železnica.
Mlad četovodja. V Knin v Dalmaciji jc prišel na dopust četovodja Matkovič, star šele 14 let. Mati mu je umrla, oče ga je vzel seboj na bojišče, kjer je padel. Marsikomu, ki je videl mladega junaka, je prišla solza v oko.
Novi milijonarji. Nemška krščansko-socialna stranka je imela na Dunaju 16. dccembra zborovanje ter jc med drugim tudi nasvelovala, naj se vpelje davek na vojne
dobičke. Ta davek bi predvsem zadel vojaške dobavitelje, trgovce, ki preskrbujejo armado, prekupce in agente. V Avstriji je v sedanjem vojskinem času nastalo okrog 600 novih milijonarjev.
Dosedanji dobiček vojnih znamk. Trgovsko ministrstvo jc nakazalo vdovskemu in sirotinskemu skladu celokupne oborožene sile zopet 400.000 K. Skupno je doslej prejel omenjeni fond od izkupička vojnih znamk 1 milijon kron.
Osvobojeni avstrijski ujetniki. Naše in bolgarske armade so ob prodiranju v Srbijo osvobodile do 25.000 avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so jih bili Srbi odvedli v lanskih bojih. Med ujetniki so razsajale bolezni; jokali so veselja, ko so bili osvobojeni. Nekaj ujetnikov so Srbi odvedli v Albanijo.
Potovanje v Sv, deželo olajšano. Do-• 'ej je bilo moč priti v Sv. deželo pravzaprav le preko morja. Svetovna vojska je pa povzročila povsod velikanske spremembe, pa pospešila tudi gradnjo potrebnih železnic — kar čez noč. Danes je že možno priti skoz Sv. deželo po železnici. Do Carigrada vozi evropska železnica. Iz Evrope v Azijo sc popelješ (iz Carigrada čez morsko ožino »Bospor«) v Azijo v 20 minutah. Po Mali Aziji vozi dalje anatolska železnica do Konije (750 km); od tu naprej je izpeljana Bagdadska železnica (666 km do Ale-pa). Proti Sv. deželi so od postaje Alepa sledeče glavne postaje: Haraa, Homs, Ba-albek, Damask, Derat, Samah ob Geneza-reškem jezeru, Afule blizu Nazareta. Od tu se odcepi stara železnica v Hajfo. Nova proga pa gre dalje do Sebastije ali starega mesta Samarije, potem proti Saronski dolini ter se pri starem mestu Lida križa z železnico, ki vodi v Jeruzalem. Od tu gre ena proga proti nekdanji filistejski deželi, druga pa proti Sueškemu prekopu. — Tako bomo lahko vse sv. kraje obiskali po vojski potom nove oziroma stare železnice.
34 iadij. Odkar so se Angleži in Francozi jeli selili s svojo vojsko na vzhod, so podmorski avstrijski in nemški čolni potopili in pogreznili 34 ladij. Med temi je 19 angleških prevoznih parnikov, 6 angleških pomožnih križark, 6 francoskih prevoznih parnikov itd.
Polkovnik ušel iz ujetništva. Avstrijski kavalerijski polkovnik grof Lubensky, ki je bil julija ob bukovinski meji ujet, je pobegnil iz Rusije na Švedsko in se ;e že odpeljal na Dunaj, da zopet prevza' poveljstvo svojega polka.
2 milijardi na mesec stane Nemčijo sedanja vojska.
Pošiljanie denarja ujetnikom v Rusiji in Italiji. »Kor. ur.« poroča: Osrednji urad Rdečega križa na Dunaju naznanja, da sprejema od 15. t. m. dalje brzojavne denarne pošiljatve za naše ujetnike v Italiji in Rusiji. Stroški za brzojavne pošiljatve do 200 K znašajo 5 K, do 400 K 6 K itd. Denar je položiti pri blagajni: Dunaj I., Graben 17; ali pa poslati popoštni nakaznici na naslov: Gem. Zentralnach-vveisbureau vom Roten Kreuz, Auskunfts-stelle fur Kriegsgefangene, Abt. »E«, Wien I., Graben 17. Na vsaki poštni nakaznici mora biti na odrezku natančen naslov voi-
nega ujetnika (ime, priimek, šarža, polk, stotnija, kraj ujetništva) — zraven pa tudi natančen naslov odpo.šiljatelja, Drugih naznanil ni dovoljeno pisati. — Vsak, kdor položi denar pri gori omenjeni blagajni, dobi pobotnico.
Denar, ki se ne odpravi brzojavnim polom, naj sc ne pošilja poizvedovalnici za vojne ujetnike, marveč naj se pošlje potom mednarodnih poštnih nakaznic preko Berna v Švici. (Oberpostkontrolle in Bern.) Poštne nakaznice pridejo na imenovano dunajsko pisarno, ki jih pregleda, če so natančno spisane.
Previdnosti in varčnosti bo treba pri uporabi moke. To velja seveda za tiste, ki je kaj imajo. Že v bližnjih dneh je pričakovati vladne naredbe, ki bo znižala dnevno množino moke za osebo. Dežele bodo navezane bolj na lastni pridelek, kajti tudi na Ogrskem —- kakor sedaj izvemo — se je letina slabo obnesla in bodo sami varčevali. Vojaška oblast pa mora seveda gledati, da je predvsem poskrbljeno za vojaštvo. Po vseh deželah se toži, da že primanjkuje moke, V Ljubljani jc dobil vsakdo samo šestino tega, kar je na krušni karti zapisano.
V angleškem ujetništvu na otoku Malti se nahaja tudi naš rojak frančiškan pater Adolf Čadež, ki je prebival pred izbruhom vojske kot misijonar v Egiptu. Na Malti je že 11 mesecev. Piše, da se mu sedaj nekoliko boljše godi, da sme maševati, in tudi hrana ni preveč slaba. Od Slovencev je ondi še kakih 10 oseb, in sicer v Verdali.
Na Bohinjski Bistrici so blagoslovili posebno vojno pokopališče — na hribčku za vasjo. Pokopanih je ondi doslej okrog 100 vojakov, med njimi 6 Slovencev. — Domače prebivalstvo jc pa izredno zdravo. Doslej še ni bilo nobenega slučaja kake nalezljive bolezni. — Ljudstvo za vojne namene veliko žrtvuje ter takorekoč tekmuje med seboj v dejanski ljubezni do domovine.
Iz Tržiča. Žalostno so peli zadnje tedne zvonovi, naznanjajoči smrt padlih junakov na raznih bojiščih. Na mrtvaški tablici pri sv. Andreju smo brali zapored imena Kogoj, Dolinar, Prpov, Vuk. In nedavno zopet ime Franc Koder. Bil jc blag in vrl mladenič, ki je zadet od granate padel v bitki pri Oslavju. Padel je mencla tudi krojaški pomočnik Fr. Tavčar, bivši Orel. Naj počivajo vrli junaki, ki so dali življenje za domovino, v miru, ter naj nam izprosijo kmalu zmagoslavni konec bojev! — Pri otvoritvi brambnega ščita v Kranju se je zabil žebelj v imenu društva sv. Jožefa, ženskega in telovadnega odseka ter obeh Marijinih družb. — Na korist ranjencem v Kranju se je nabralo za božičnico, ki jim bo prirejena na sv. večer, precej deearnih prispevkov in napeklo mnogo peciva. Hvala lepa vsem, ki so darovali v ta namen!
Na Vačah imamo mnogo faranov v vojski, ki pridno pišejo domov. Nekaj se jih pogreša, prav malo jih je padlo, vec je ranjenih, veliko pa se jih nahaja zlasti v
ruskem ujetništvu. — Glasom sobotnega »Slovenca« št. 289 je za vojne sirote poslalo tukajšnje šolsko vodstvo 17 K 10 h, naša posojilnica 10 K, g. župnik pa 30 K, katere so darovali farani na semanji dan Andrejevo nedeljo v cerkveno skrinjico. Bog plačaj; — Pogosto sreča varno po naših hribih neznane sumljive osebe. Ljudstvo naj dobro zaklepa, ker ponekodi je že bilo pokradeno! Denar jc čisto varen v naši hranilnici, kjer ga lahko celotno dvigneš, kadar ga rabiš. — Vsem čitateljem »Domoljuba« vesele praznike!
Iz Dobrniča. Umrl je dne 10. decembra vsled zastrupljenja krvi lesar Barle iz Preske. V gozdu mu je drevo zmečkalo prste na nogi, Domači so moža sami »caj« tali«. Prav bi bilo, če bi se v takih nevarnih slučajih poklical zdravnik. Marsikdo bi bil rešen, ki sicer prezgodaj leže v grob.
Iz Begunj pri Cerknici. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Debevc, po domače Krajnčev, Pol leta ni bilo o njem nika-kega glasu; sedaj po dolgih šestih mesecih je prišla kartica, ki jc vse domače zelo razveselila. Piše, da je bil v ruskem ujetništvu nekaj časa bolan. Zadnji čas je zopet zdrav in se mu ne godi ravno slabo. — Iz naše župnije jc odšlo veliko število mladeničev 111 mož bojevat se za domovino. Izmed vseh jih je 13 v ruskem in dva v srbskem ujetništvu; nekaj se jih že dolgo pogreša. Več jih je tudi, ki so dali svoje mlado življenje za domovino. Vsi ostali se pa še bojujejo.
Goče. Z 20. julijem je postala tukajšnja duhovnija samostojna župnija. Kot prvi župnik je bil 18. oktobra v dekanijski cerkvi v Vipavi na našo župnijo umeščen naš dosedanji dušni pastir. Prvič so žup-nijani prosili za samostojnost leta 1840, drugič leta 1889. Obakrat je stvar bila brezuspešna. Tretjič pa je poskusil zadevo župnije rešiti in jo spravil v pravi tir tedanji goški kurat, sedanji vipavski gospod dekan. Bog blagoslovi novo župnijo! —-Dne 18. oktobra je tu umrl Jožei Ferjan-čič, ki si je lani v vojski v Galiciji nakopal bolezen. Pokopan je bil z vojaško častjo. Za brambo zemeljske domovine naj mu Bog nakloni večno domovino! — V ljubljanski bolnišnici je umrl tukajšnji posestnik Janez Pregelj. Kot zvest član tukaj-šn ega ccrkvcnega pevskega zbora je prejel lani za 40 letno pevsko žrtvovanje častno kolajno. Naj ga ljubi Bog pridruži nebeškemu zboru!
g^JAVAVAVAVAVAVAVA^a
mm mM_
fe^M^AVAVAV^AVAVA^m*«^
Osodepolrta past.
Janko Mlakar.
(Dalje.)
Župana je pa ta smeh raztogotil, in začel je grmeti:	, , .
»Kaj se smejate? Mislite li, da je prijetno tako-le viseti med nebom in zemljo? Izvlecite me ven, ko vidite, da si sam ne morem pomagati I«
7»
Kurjevci planejo hitro na delo in slavno županstvo je bilo kmalu rešeno iz vseh itisk in težav.
Sedaj je bilo hitro vsem jasno, v kak pekel se je Ccnček pogreznil, in po katerem potu se je zbrala vsa družba v kleti.
»Koruza je pa tič,« so se menili Kurjevci med seboj in radovedno gledali lo-putnico, ki se je zopet zaprla za županom. »Kakšno past za tatove si je izmislil! Ni čudno da se jih je toliko nabralo v kleti; saj se mora vsak ujeti, kdor hoče skozi komptar v prodajalno.«
Nato se pa spomnijo, da je reševati jetnike telesno dobro delo krščanskega usmiljenja, in vsi začno iskati ključ. Toda našli ga niso nikjer.
»Mir tam doli,« ukaže sedaj župan »kozi lopntnico jetnikom, ki so razgrajali v kleti. »Slišiš Koruza? Ključa ni nikjer.«
»Mora biti,« se je glasilo iz globočine; »na steni visi na žeblju.«
»Če visi, ga pa sam snemi,« odvrne župan malomarno in odide na dvorišče.
Tu se je med tem nagnetlo vse polno
radovednežev. Zbrala so se skoraj vsa Kurja čevca. Dobri, postrežljivi ljudje so namreč v hipu raznesli po trgu, da jc Koruza ujel v klet večjo tatinsko družbo. Tako zelo se obrne govorica, če pride skozi več ušes in ust.
V kleti se je pa vnel zaradi ključa glasen prepir med člani tvrdke Jakob Koruza, trgovina z raznim blagom«. Po dolgem prerekanju so se naposled domenili, da mora tisti za ključ vedeti, ki je imel prejšnji dan zadnji opraviti v kleti. Polagoma so tudi dognali, da je bil to gospod Koruza sam.
Sedaj se pa razveže jezik tudi gospodični Fani, ki je ves čas komaj čakala, kdaj bi se mogla vmes utakniii.
Potem ste pa Vi, gospod Koruza, ključ sami spravili,« je hitela na vso moč, da bi je kdo ne prekinil. »Malo poprej, predno smo zaprli prodajalno, ste odšli v klet, kamor Vas je prišel klicat Miha. Kmalu nato sem Vas pa videla skozi vrata v prodajalni, kako sle prišli iz dvorišča in zavili naravnost k županu.«
Vi imate tudi povsod tam svoje oči, kjer jih ni treba,« odvrne ji Koruza nejevoljno. »Ako bi bil klet zaklenil in šel nato naravnost od doma, moral bi sedaj imeti ključ v žepu, pa ga nimam.«
Morda ga pa imate. Vesle, star človek je rad pozabljiv,« je pripomnila blagaj-ničarka v sladkem maščevanju.
Ta hudobna opazka je pa spravila Koruzo v hudo jezo.
Kaj, li švedrasta gos, ti mi boš očitala starost? Na, poglej, kje je kak ključ od kleli! Ako hočeš, obrnem vse žepe narobe, ta vtakneš lahko svoj kljun vanje. Samo toliko ti pa povem ,. ,«
l'u je pa Koruza naenkrat utihnil. Njegovi debeli prsti so namreč segli nekoliko predaleč, raztrgali žep ter začutili nekaj trdega pod podlogo. In Koruza ni hotel sam sebi verjeti, ko je držal takoj nato v roki — ključ od kleti.
Mož se je kar sesedel ves uničen na bližnii zaboj.
Mihi se je pa že zadosti zdelo teh komedij, Zato vzame gospodarju ključ in od-Dre vsem oot do zlate svobodp-
Rešene jetnike je občinstvo na dvorišču sprejelo z velikim veseljem in vidnim občudovanjem. Zakaj, take zanimivosti, kakor z rumenjaki maziljeni blagajničarki-ni lasje, komijev klobuk in suknja, Mreti-no krilo in hlače Ovsenega Jože: vse dično z jajci pobarvano, kaj takega se tudi v Kurjih čevcah ne vidi vsak dan.
Še večje je bilo pa veslje in zraven seveda tudi nekoliko škodoželjnosti, ko se je izvedelo po zaslugi gospodične Fani, kje je bil spravljen ključ.
Kurjevci, zlasti pa Kurjevčanke bi bile tudi na vso moč rade videle obraz gospoda Koruze, toda mož se ni hotel prikazati iz kleti. Bil je celo tako nevljuden, da jim je kar pred nosom zuluščil vrata.
Ko je pa zunaj potihnil šum, in se jc prepričal, da je zadnji Kurjevček zapustil dvorišče, je smuknil urno iz kleti v hišo ter se zaklenil v svojo sobo. Zakaj v tem duševnem stanju, kakor je bil, ni mogel nikogar videli.
Koliko sramote, neprilike in škode mu je naredila ena sama noč. Njegov ugled je splaval po vodi. Nekaj časa se seveda j niti prikazati ne sme med ljudi, če noče, da ' bi ga otročaji zasmehovali. — Hudobni je- • ziki bodo gotovo raznesli ta dogodek da- 1 leč na okrog. Stvar naj pride nazadnje še : v časnike, poiem so vsi stroški za drago j past zastonj; kajti celo tuji tatovi se bodo vedeli izogniti nevarnosti. — Tudi odškodnino za pokvarjeno obleko bodo zahtevali od njega, in blagajničarka mu gotovo no pozabi tiste švedraste gosi«. Še ložbe bodo nastale iz tega, stroški in pola. — Toda jajc pa ne piača Mrcti. Ona jc pravzaprav kriva, da so se pobila, in da se ie njegova nesreča izvedela po vseh Kurjih čeverh. Ako bi ga bila ubogala in šla po ključ, bi se bil takoj našel v njegovi suknji, potem bi bila ostala jajca cela, obleka nepokvarjena, in noben Kurjevec bi ne bil vtaknil vmes svojega radovednega nosu. O nesrečni pasli bi bili vedeli samo njegovi ljudje, da bi bili pa li nioičcl:, bi bil že on po- j skrbel. — Da, vsega je Mreta kriva, zato naj pa sama trpi pobila jajca. — Tudi Špela ni brez krivde, ker mi ni zašila žepa; pa še izdala bi me bila kmalu ta čarovnica. Čisto prav ji jc, da se je oparila z mlekom, samo premalo se je.
»O ti prebita žepnn luknja krat oroklcta krona, da sem pote! <
^ > -___.
, o ti deset-mogel seči (Dalje.)
Slike Hn črfics z fcopšč
2
Kranjska kri.,.
.Noč je. V goriški bolnišnici je delo že končano. Kar prištorklja vojak z vso svojo opremo otovorjen, zamazan od rmenega blala, da ni bilo opazili barve uniforme, ves krvav po prsih in rokah, v obrazu pa vesel in rdeč.
»Kaj in kako za božjo voljo,« ga hite izpraSevati strežniki.
Dal' smo jih pa t'ku, da jo bodo pomnil'!« odvrne kranjski Janez, sede ter počasi odlaga blatno puško, v blato zakopan in premočen nahrbtnik, z levico pa si vedno tišči desno pazduho in maši blatno cunjo v veliko krvavečo rano. »Tretji dan
sem jih klestil, pa mi prifrči kos granate v prsi in roko. Ko se izkopljem iz blata, ne vidim nobenega naših v bližini, pa spravim svoje stvari skupaj in jo uberem čez hrib proti Podgori. Med tem dobim še šrapnel v hrbet, da spel padem. Ko se poberem, je tako lilo, da nisem nič videl Pridem na cesto in gledam po naših. Grem naprej in pridem v mesto. Pred špitalom sem se pa še nekoliko okrepčal tam doli v krčmi. Zdaj pa naredite z menoj kar ho-čete.«
Janez je bil zelo zgovoren, mi mani. j Tri poškodbe, na desnici, v desni rami in j v hrbtu, vse tri zamazane in bržčas oku-' žene. Kaj bo?
j Drugi in tretji dan in ves teden je bil ' Janez v hudi vročini. Bledel je o Kram. ih i in Lahih in zatrjeval, da kranjska kri | »fali«!
Čez teden dni smo mu izvlekli k< <• granate iz rane.
»Janez, bo!«
»Saj sem zmirom dejal, da bo! se t posmejai Janez.
In res je bilo. Tisti Janez pride /.c! v in zaceljen v ljubo kranjsko deželo.
Življenje v strelskih jarkih.
Bojišče, 7. 12.
Nahajamo se od včerajšnjega več. . vsi mokri in blatni tukaj v strelnem jarku. S številnimi tovariši premišljujemo in p. ■ udarjamo vse, kaj je dobro za nas in kaj slabo. Eden toži, da ga zebe, drugi, da ma več komisa, da bi si dušo privez I. Tretjega zopel jezi, ker jc toliko v. ;!e, d mora po nji hoditi, a on žejo trpi. Pa pii vsem lem tudi ne zmanjka >: :cov in smeha. Čc kateremu poslane doi.v; s. pa začne uši opominjati na smrt, kajti teh pridnih živalic nam nc manjka. Vedno tudi pogledujemo proti sovražniku, kci j bo kateri črepinjo ven pomolil, da ga vzamemo na muho. Podnevi se Lahu nič kaj ne ljubi; liCi kot lisjak v svoji luknji. Ponoči se včasih priplazi blizu našega domovanja, a vselej se mora žalostno nazaj vrniti, ker se mu zde na.,e sviočenke p-o-trde. Tudi polentar nima nobenega usmiljenja z nami; vedno strelja in bombardira na nas, da spravi kakšnega našega sotrpina v hladno zemljo. A mi drugi ostanemo še srčnejši in bojaželnejši, ker slovenska kri nikoli ne »fali«; čc nc gori, pa tli. Ko sklepam svoje poročilo, pozdravim naj-srčnej c vse rojake Dolenjce skupno s svojimi prijatelji: jaz Matevž Šile, doma od Ribnice; Franc Ponikvar iz vasi Golo (Dolenjsko); Jožef Zaletelj, Dobrava na Dolenjskem in Janez Indihar, Rob pri Vel. Laščah. Vsi c. in kr. pešpolk 17, od 12. stotnije.
f Kalanovemu Blažu s Krilne gor« pri Sfari Loki v spomin. Pokoj večni Tvoji lepi duši, Ti junak z naših gora! Bil si kot hrast čvrst in močan, dober kot otrok, ki svoje starše cdkrito ljubi, bil si veselje listih, ki so le poznali. Ljubil si Boga, ljubil starše in svoj dom, — Vračal sem se s Križne gore od obhajila — pred lelom; tam na ovinku, pod Smrečjem si bil pri delu; ves močan, čvrst; drva si nakladal, da kaj prislužiš. Razkladal si mi delo, tako prijazno, odkrito, da sem si mislil: taki so
junaki naših gora. — Spet sem Te videl in občudoval; takrat je bilo, ko smo pokopavali mater iz Srednikovega mlina; zrl sem vate — pokopaval si — pokleknil si h grobu, ves močan, zdrav in — molil. Oh, ta misel. Blaž, mogoče bomo kmalu molili za Tvojo dušo, a tvoj grob, ta bo morda v tujini. — Zadnji dan sva bila skupaj, preden si odšel, da se vojskuješ za cesarja in braniš domovinoč »Še enkrat grem domov, na Križno goro,« tako si rekel; v Tvojem očesu, bistrem in jasnem se je zasvetilo in potemnilo: domov greš in mogoče zadnjič. Da, domov! Ko bi vsi naši fantje tako ljubili dom kot si ga Ti ljubil! Prav zato, ker si dom tako ljubil, si se tudi junaško boril za dom, Ti junak. — »Še enkrat grem domov; ena reč me žalosti: kako bodo oče in mati delali, ker so že stari in bolehni?« — Do. lak si bil junak gora: ljubezen do staršev, posebno do ljube matere, ta je bila otroško-nežna v Tvojem srcu. Zato si tudi dnin tako vzljubil, ker si svojo mater in Oi eta ljubil. Lc mati in oče moreta naučiti otroka, da z ljubeznijo visi na domu. — Spet sem bil na Križni gori, pa jc po vasi že tajno hodila žalostna vest, da si Ti, Blaž, častno padel za domovino. Tvoja mati mi je jokaje rekla: Pravijo, da je naš padel. — Sedaj sem izvedel, da si res : svoje življenje dal na oltar domovine. Po- ! čivaj v miru v tuji zemlji; nad zvezdami, ; Blaž, tam na svidenje! — Ti pa, skrbna mati, potolaži se! Kot junak jc umrl Tvoj sin! Upaj, da je že šel po večno plačilo! Njegova ljubezen do Tebe in do doma pa v večnosti ne mine. Učila si ga, naj ljubi I'.nga, vodila si ga k angelski mizi. Mati, lii t;'';o dela, vzgaja junake.
Na Dunaju, 18. decembra 1915.
T. Klinar.
Jesenski večer 1915.
Ob Dnjestru.
N i bojno črto sije polna luna, migljajo zvezde v zemeljsko ravan; ob gozdnem robu čuje nočna straža, molče bedi, zrniišljeno opaža — iz mrzle Rusije prihaja piš hladen.
Jesenrki piš odmev nekdanjih pesmi... k ko ste nične vc meglene sanje! Nocoj spet ponovi sc bojno klanje ... tovariši! Če me jutri, kadar plašč megleni ogrne hladno jutro, več ne bo nied vami, bom našel grob kot rožicc v jeseni in večni mir med brati v skupni jami.
Limbarski.
Mioka na vojski.
Dragi »Domoljub«! Prejmi nekaj vrstic od čitateljev z bojišča. Toliko časa se že potikamo po bojnih poljanah, da nam je vojska nekaj vsakdanjega postala in da lahko rečemo: Živimo navadno vojaško življenje. Imamo napravljene tudi hiše, seveda ne takih, kot ste jih vajeni doma, marveč podobne so bolj krtovemu bivališču, ker so čisto pod zemljo. Toda to nam nič ne krati veselega razpoloženia, zlasti če se pripeti kak izreden slučaj, kakor ga je doživel eden izmed mož naše baterije. — Pred par dnevi zjutraj zgodaj gremo po kavo. Eden dobi pa prav poseben nameček: za priboljšek je našel v kavi celo miš-
ko. Kako je živalica zalezla v kavo, nismo preiskovali. Glavno za nas je bilo, da smo imeli priliko za glasen krohot in smeh, ko je naš tovariš privlekel iz Skodelice namesto kosa kruha, celo kosmato miško.
Pozdrav vsem čitateljem »Domoljuba«! — Pavel Slrle in tovariši: predstr, Anton Boch, predstr. Al. Koderman, France Svet-ko, Ant. Breeelj. — Vojna pošta 14.
Gospodarske vesti.
Gospodarski in tržni pregled.
Neki gospod, ki bi bil rad zelo učen, je trdil z vso resnostjo, da se iz naše dežele lc 35.000 prešičev izvozi. Dotični gotovo ne pozna dosti našega gospodarstva. Le na postajah Novo mesto, Trebnje in Velika Loka se je 1. 1912. naložilo 19.512 prašičev, predlanskim 20.180, lani 22.602. To je eno samo glavarstvo, ki ima v primeri s celo deželo eno desetino prešičev. Res, da se v drugih krajih ne izvozi toliko živih živali, (oda izvozijo se zaklani prešiči pozimi v velikem številu. Saj ni treba za tak izvoz uradnega živinozdravnika. Meso-glednik napravi ogledni list, žcleznica sprejme zaklanega prešiča, ki o njem nobena šlalistika nič ne poroča. Teh prešičev je gotovo več, kakor onih, ki so živi pos'ani. V Trst in v vse primorske kraje so sc že od nekdaj pošiljali pozimi zaklani prešiči. Čez 100.000 prešičev naši kmetje gotovo prodajo čez leto na tuje.
Na Nemškem je vpeljala vlada najviš-ie cene za prešiče 120 mark za 100 kg. Kmetom so spomladi, ko so morali dati skoro polovico nezrelih živali pod nož, obljubili, da so zdaj varni pred presenečenji, naj lc veliko mesa redijo, dr. bo dosti mesa in zabele. Zdaj pa kmetje niso kaj zadovoljni, ker sc oškodovani. Nekaj nezrelih živali pitajo naprej, da dosežejo najvišje cene, druge so nrglo doma poklali. Pred naivišjimi cenami je bilo v Berlinu vsaki leden 23.C00 prešičev na prodaj, po vpeljavi cen le SOČO, v Hamburgu popred 10.954. potem le 1399. — Pri nas smo v tem oziru na boljšem.
Mnogi so mislili, da sc sedaj skoro nič petroleja ne dobi, ker je taka zadrega zanj. To je zmola. Pred vojsko so vsak dan dobili 100 cistern po 10.000 kg ali na dan tri milijone kilogramov. Ko so Rusi zasedli Borislav in Tustanovice, se je na mesec napravilo še vendar 40 milijonov kg. V Tu-stanovicah so RtH razdrli 246 vrelcev, v Borislavu je ostalo skoro vse nepoškodovano. Naši sc sc naglo lotili popravil, in zdaj sc na mesec napravi 65 milijonov kg. Š to množino zalagajo Nemčijo in Avstrijo. Zdaj iščejo po Galiciji šc novih vrelcev, da bi bila tudi Nemčija po doseženem miru neodvisna od tujega trga. Taki poskusi so seveda precej dragi. Poskusno vrtanje in ureditev dobljenega vrelca je že pred vojsko stala pri enem poskusu 350.000 K, zdaj velja 600.000 K. Manjka jim izučenih
delavcev.	, , .
Pomanjkanje mleka postaja vedno bol) občutno. Na Štajerskem so okrajna glavarstva v okrajih, kjer imajo mnogo delavcev in ranjencev, prepovedala vsak izvoz.
Zdaj so pa Dunajčani hudi, ker ne morejo iz teh krajev, od koder so že leta in leta mleko dobivali, ničesar več dobiti. Ponujajo za en liter 43 v. na debelo, pa ga še ni mogoče dobiti. Le najboljšega mleka za otroke, ki stane en liter 72 v. je vedno za-* dosti. — Dunajski mestni upravi se smilijo reveži. Dosegla je pri vojaški upravi dovoljenje za izvoz 500 molznih krav s Tirolske, ki se bodo oddale dunajskim majar-jem. Mesto Gradec je pa kupilo 79 lepih montafonskih krav v Lihtenštajnu. — Na Tirolskem so prepovedali radi pomanjkanja mleka izdelavo sira po vseh mlekarnah, ki nimajo čez 400 litrov mleka na dan. — Tiste pa, ki imajo čez 400 litrov, (teh na Tirolskem, kjer imajo večinoma le za posamezne vasice sirarne, ni posebno veliko), morajo od vsakih 100 litrov mleka posneti najmanj za 1 kg masla. — Ta na-redba je zelo umestna. Sir je vendar dober, masla pa veliko pride za vojake in mesta. Prav umestno bi bilo, da bi se pri nas ravno tako upeljalo. Navadno tožijo, kako je veliko pomanjkanje zabele. Ko bi povsod mleko, ki se porabi za kavo, malo posneli, bi dobili prav veliko najboljše zabele.
Občutno se zdaj maščuje prejšnja malomarnost za dobre molzne krave. Kako malo se je storilo, da bi odbrali najboljše živalil Vsaka krava bi morala dajati na leto 2—3000 litrov mleka. Pri naših ga komaj 1200 litrov dobimo. Precej so krive tudi nekatere gospodinje in malomarne dekle, katerim se pri molži vselej preveč mudi. Če krava precej mleka ne da, pa jo pusti. Prave gospodinje pomolzejo natančno in so prijazne s kravo, da raje pripusti. Takim, ki nagajajo, jc dobro v jasli vreči povesenj otave, da se med molžo kravo malo zamoti in rajše mleko da.
Kakor sedaj kaže, bomo dobili veliko moke iz Romunije. Vozi se od tam 10.000 vagonov moke in 3000 vagonov otrobi v Nemčijo. Vse je vredno do 60 milijonov mark. Najbrž gre ista množina tudi v naše kraje, 100 kg moke stane okoli 47 mark. Nemški mlinarji sc pritožujejo, ker se jc kupila moka in ne žito. Romuni so pa vedeli, da je zanje boljše, če mlinski zaslu žek doma ostane.
Ker bodo imeli zdaj na Ogrskem nižje cene za mast, kakor pri nas, so hoteli ogrski veleposestniki debele prešiče še pred 16. dccembrom snraviti v denar, ker je stopil odlok zaradi cene masti v veljavo. Poslali so lc z Ogrske na Dunaj 7. decembra 6053 prešičev, med temi 5000 debelih. Vsled velike množine debelih prešičev so padle cene pri 1 kg za 90 v. Mogočni posestnik ie imel doma na Ogrskem za prešiče po 5 K 35 v. Zdaj jih je na Dunaj poslal, trpel veliko stroškov in jih prodal po 4 K 90 v. Sam je oravil, da je izgubil le pri teh prešičih čez 200.000 K., kar je zelo verjetno. Plačevali so debele: Ia. 4 K 60 v. do 4 K 90 v., Ila. 4 K do 4 K 50 v., lila. 3 K 80 v. do 4 K. Prešiči za meso 3 K do 4 K.
Cene so bile padle pri 1 kg za 80 v. do 1 K. To je bil seveda le slučaj, ko so hotel1 vsi naenkrat prodati. Govedi je bilo 6, decembra na Dunaju 4302, iz Nižje Av-striie 897, iz Zgornje 566, s Češke 1747, iz Ogrske le 603. Plačevali so voh: la. 302 do 332, Ila. 256 do 300, lila. 224 do 252,
82
bike 240 do 260, krave 208 do 2S0. Razen tega so pripeljali govejega mesa zadnji teden novembra 591.379 kg in 88.038 kg pre-Šičevega.
* * *
90 vagonov koruze — v vodi. Dne
9. decembra se je v bližini Braile potopila donavska ladja »Vidin«. Vihar je prevrnd ladjo s tako silo, da je ni bilo mogoče rešiti. Na ladji jc bilo 90 vagonov koruze, ki je bila namenjena za Dunaj.
Na,'višje cene za petrolej se določi o ta teden.
Slab petrolej, ki ne mara goreti, izboljšaš na ta način, če vržeš vanj nekaj zrn navadne kuhinjske soli.
Kako stoji z modro galico za 1. 1916.
Vsled posebne ministrske naredbe je država pred nektesimi meseci v prid vinogradništvu zasegla vse zaloge modre galice, ki so pa bile tako neznatne, da prav nič ne štejejo napra.m ogromni potrebi. Samo v tristranski polovici Avstrije ootre-bujemo za škropljenje trt na leto 150 vagonov modre galice.
Če bi sc trte proti peronospori ne škropile dovolj, sc niti ne izplača, da bi se z vinogradništvom bavili. Da se vinogradništvo navzlic velikemu pomanjkanju modre galice vendarle kolikortoliko ohrani, je kmetijsko ministrstvo vsl?d tega s kemijsko tvornico v Ustju na Češkem sklenilo pogodbo, da izdela do časa škropljenja vsaj 90 vagonov modre galice. Ministrstvo bo posredovalo, da dobi tvornica potrebne sirovine, predvsem potrebni baker. 90 vagonov je pa šele petina modre galice, ki je v Avstriji potrebujemo, in je pri tem ogrska država skoraj brez vse galice. Kmetijsko ministrstvo bo teh 90 vagonov modre galice razmeroma porazdelilo na posamezne dežele in bo cena tej galici kake 3 K brez sodov ali vreč, in sicer na postaji v Ustju. Na Kranjskem utegne priti ta galica s stroški vred na 3.20 do 3.30 K kg. Nikakor pa še ni gotovo, če bo tvornica v Ustju res mogla pravočasno izdelati vso lo galico in se lahko pripeti, da bo izdelana množina znatno manjša, tudi bo nekaj te galice na razpolaganje šele od junija do avgusta, t, j. šele za drugo in nadaljno škropljenje trt, ter bodo vinogradniki v teh mesecih opravičeno v neprestanih skrbeh, če bo galica pravočasno doposlana.
Na Kranjskem potrebujemo povprečno na leto kakih 25 vagonov modre galice in na podlagi te potrebščine bi imela dobiti kranjska dežela od kmetijskega ministrstva le kakih pet vagonov modre galice, t. j. eno petino, kar je potrebuje; zato si bo glede primanjkljaja na kak drug način pomagati. Modro galico, ki jo kmetijsko ministrstvo preskrbi in ki odpade na Kranjsko, dobi v razprodajo c. kr. kmetijska družba kranjska. Zastopnik kmetijske družbe kranjske, ki se jc v tej zadevi v kmetijskem ministrstvu ustno pogajal, je pa obrazložil razmere in je povedal, da kranjska kmetijska družba preskrbuje z galico velik del Štajerske in tudi Primorsko, ki bo letos vsled vojnih razmer prav posebno odvisna od kranjske kmetijske družbe. Kmetijsko ministrstvo je obljubilo dati kranjski kmetijski družbi več kakor 5 vagonov in 72
i to z ozirom na dejstvo, ker oddaja galico
> tudi svojim udom na Štajersko in Primorsko in ker ima naša kmetijska družba še posebej na Švedskem toliko kupljene mo-: dre galice, da bo lahko zadostila vsem po-: trebam v slovenskih pokrajinah,
Vsled objave kmetijskega ministrstva posameznim glavnim kmetijskim korpora-cijam. ki se pečajo z oddajo modre galice, so te korporacije pričele zbirati naročila na modro galico po dobre 3 K za kg iz tvornice v Ustju, a vinogradniki so v zmoti, ce menijo, da dobe celo priglašeno množino galice. Povsod bodo morali naročitve na modro gaiico od kmetijskega ministrstva skrčiti na dobro petino. Časnikarska vest, da imajo na ŠtajersKem 80 vagonov modre galice od ministrstva na razpolago, jc torej pop,. .nonia neresnična, saj jo ima kme-tijsko runistrstvo za celo državo samo 90 1 vagonov. Po našem računu utegne dobiti Štajerska le kakih IS vagonov te domače galice po dobre 5 K za kg. Kdor se bo torej ediuole na to gaiico zanašal, ta bo lahko doživel veliko prevaro in ob času škroplienja nc bo ir.icl dovolj ali pa sploh ! nič galice.
Domače avstrijske modre galice bomo torej imeli 1. 1916. le nekako za peti del naše cele potrebščine na razpolaganje, a za primanjkljaj bo treba s tujo galico poskrbeti. Kmetijska družba kranjska je za kranjsko ceicio iu za svoje ude na Štajerskem in Primorskem že poskrbela ter je v to svrho kupila na Švedskem 20 vagonov modre ga!i;;e. Pri dobavi te švedske modre galice so pa veliice težkoče in veliki stroški. Švedska država jc namreč prepovedala izvoz modre galice in nemška država pa .prevoz skozi Nemčijo. Ta izvoz in prevoz jc bilo šele izposlovrti. Po velikem trudu se jc kmetijski družbi posrečilo dobili dovoljenje za izvoz iz Švedske in prevoz skozi Nemčijo za 10 vagonov, ki so 2. decembra t. 1. odšli iz Stockholma na Švedskem. To modro galico je kmetijska družba kupila v pričelku meseca oktobra po 220 švedskih kron za 100 kg ter je morala denar takoj pri banki v Hamburgu založiti. Denar sc bo tvrdki na Švedskem izplačal, ko ona banki predloži vse listine od parnika, ki jc prevzel prevoz blaga v Stetin v Nemčijo. Ta cena samanasebi ne bi bila tako visoka, a visoka veljava švedskih kron napram avstrijskim, ki od dne do dne raste, kupljeno švedsko modro galico močno podraži. Kmetijska družba je poslala banki v Hamburg nemške marke in takrat je stala švedska krona 129 nemških vinarjev, ko je pa družba kupila pretekle dni efektivne švedske krone, jih je -morala že plačati po 143 nemških vinarjev in danes, ko to pišemo, pa že stane švedska krona 147 nemških vinarjev in na Dunaju 205 avstrijskih vinarjev. K vsemu temu pridejo še stroški za dolgo vožnjo modre galice iz Švedskega v Ljubljano in končno še zavarovalni stroški na morju, ki so tudi sedaj zelo visoki vsled nevarnosti zaradi podmorskih čolnov. Švedsko galico družba torej ne bo mogla izpod 4.50 K za kg oddajati in na to dejstvo opozarjamo vse naročnike, ki so denar na podlagi prejšnjih družbenih objav za galico že poslali ter jih s tem prosimo, da kupnino za naročeno galico po tej ceni takoj doplačajo.
Danes stane švedska modra galica na mestu 300 švedskih kron in v Avstrijo po. stavljena blizu 7 K za kg. S sedmimi kronami za kg galice bodo bržkone morali spomladi vsi tisti računiti, ki bodo prisiljeni galico od trgovcev kupovati, če je komu švedska galica pri družbi predraga in zanjo ne mara, ne stori družbi nikake škode, kajti ona ima že sedaj za svojo palico ponudbe po 5 K za kg pri oddaji v celih vagonih.
V kolikor bo kranjska kmetijski družba dobila cenejšo modro galico od kmetijskega ministrstva, bo to galico sorazmerno razdelila na posamezne nar ike in bo denarno razliko v gotovini vrnila.
Škropljenje trt proti peronospori je pri tako ogromni ceni modre galice res silno drago, a vinogradniki naj ne pozabijo, da j je danes cena vinu podvojena in da torej j z lahkoto nosijo večje stroške za škroolje-! nje, ne glede na lo, da se brez škropljenja ( ni nadejati kake trgatve in da neškroplje-ne trte lahko za več let ali celo popolnoni' opešajo.
Sicer se pa naredi škropljenje lahko veliko ceneje, če sc vzame samo polovica običajne množine galice, druga polovica se pa nadomesti z galunom, ki stane kg samo 60 vin. Zmes od polovice modre galice in polovice galuna ni ne le skoraj za polovico ceneja, ampak še celo veliko boljše učinkuje kakor zmes od galice same, ker se veliko bolj listja drži in dež škropiva tako lahko ne odpere. Kranjska kmetijska družba je z raclitega že kupila več vagonov galuna, ki ga bo oddajala po 60 vinarjev kg ter že sedaj sprejema naročila tudi na galun. Nujno priporočamo vsem tistim, ki so pri družbi modro galico naročili, da takoj naroče tudi galun, vsled česar bo družba mogla vse naenkrat razpošiljati in tako naročnikom precejšnje stroške prihraniti. Navodilo, kako se dela zmes od modre galice, galuna in apna, objavimo v kratkem iz peresa strokovnjaka.
C. kr. kmetijska družba kranjska. * * *
Kletarski tečaji.
V primeri z drugimi bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi tega je nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno tekmovati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripravit take pijače, kakršno dandanes po svetu zahtevajo!
Pravtako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem " in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno; kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi celo zoprna pijača.
Da bodo imeli nevešči kletarji priliko, da se v umnem kletarstvu temeljito izuče, priredi c, kr. vinarski nadzornik B. Ska-licky pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več tridnevnih kle-tarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh
lečajev udeležiti, naj se zglasi takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. |(er je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čimpreje zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen po posebnem vabilu. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za
Kranjsko v Novem meslu.
* * •
j Najvišje cene za svinjski špeh in svinjsko mast. Na podstavi § 3. ministrskega ukaza z dne 29. novembra 1915. 1., drž. zak. št. 348, se zaukazuje za prvo razdobje cen, ki sc začne 16, decembra leta 1915., tako: Kadar prodaja izdelovalec svinjski špeh prckupcu, sme biti najvišja cena za 100 kg čiste teže naslednje navedenih vrst špeha: Za namizni špeh (soljen in nesoljen) 650 K, za hrbtni špeh (soljen in nesoljen) 703 K, za sirov špeh, soljen, 639 K, za prekajen sirov špeh 690 K, za prekajen namizni špeh 702 K, za prekajen hrbtni špeh 759 K, za neprekajen špeh v kosih 671 K, za prekajen in papriciran špeh v kosih 724 K, za oparjen špeh 724 K, za desertni špeh 800 K. — V nadrobni prodaji, to jc, kadar sc neposredno prodaja porabniku, bodisi da prodaja izdelovalec ali prekupcc, sme znašati najvišja cena za t kg čiste teže naslednje navedenih vrst speha in masti: Za topljeno mast (zabelo) 7 K 88 v, za nestopljeno mast (salo, trebušno mast) 7 I< 60 v, zn sirov špeh, soljen a!i nesoljen, 6 K 52 v, za namizni špeh (soljen ali nesoljen) 7 K 08 v, za hrbtni špeh (soljen ali nesoljen) 7 K 64 v, za prekajen sircv špeh 7 K 52 v, za prekajen namizni špeh 7 K 64 v, za prekajen hrbtni špeh 8 K 24 v, ža neprekajen špeh v kosih 7 K 28 v, za prekajen in papriciran špeh v kosih 7 K 88 v, za oparjen špeh 7 K 88 v, za der.crtni špeh 8 K 72 v. Glede prestopkov zoper sprednja določila se bode postopalo po predpisih §§ 5. in 6. ministrskega ukaza z dne 29. novembra 1915. leta, drž. zak. št. 348. — S tem izgube moč vse dosedanje za svinjski špeh in svinjsko mast določene cene. — Cene za prihodnja mesečna razdobja se bodo pravočasno določile. — Ta ukaz dobi moč z dnevom razglasitve. — C. kr. deželni predsednik: baron Schwarz s, r.
Vojaki za gozdna dela. Vojno ministrstvo jc za pomoč pri gozdnih delih odredilo, da se daje občinam ozir. posameznim posestnikom podobno kakor za poljska c!cla na razpolago moštvo, ako sc to zahteva potoni poiitičnc oblasti I. instance. Dopusti za gozdna dela sc pa nc bodo dajali. Dosedanje določbe glede oprostitve gozdnih gospodarjev in gozdnih varnostnih organov (gozdarjev, logarjev, gozdnih čuvajev), dalje glede delavcev v gozdnem gospodarstvu in njegovih postranskih obratih (žage, ogljarne itd.) t. j. glede gozdnih delavcev, ogljarjev, voznikov, Žagarjev itd., ostanejo v veljavi.
Cene orehom so sc znižale, ker je do-šlo iz Bolgarije več vagonov tega blaga.
Krompir v Nemčiji. Nemška vlada je zasedla vse zaloge krompirja.
Za naše gospodinje.
Kako se peče kruh iz moke in krompirja? Ker gospodinjam v sedanjem času povečini nedoslaja moke za kruh, ne bo odveč, če podamo kratko navodilo, kako se iz moke in krompirja speče jako okusen in zdrav kruh. Na Ogrskem, v deželi moke, je to že od nekdaj v navadi. Seveda se mora kruh pravilno napravljati.
Vzemi na dve kili moke en kilogram krompirja. Skuhaj cel, neolupljen krompir; kuhanega olupi in zmečkaj, kar se za večjo peko najložje izvrši z valjarjem na mizi ali čedni deski. Dobi se pa tudi v prodajalnah posebna priprava, s katero se krompir stlači. Stlačenemu krompirju prilij toliko tople vode, da postane zmes podobna soku in s tem* sokom zamesi kruh. Seveda je treba pridejati tudi kvas in primerno oso-liti. Če treba, se še prilije tople vode, da se napravi testo in peče kruh ponavadi.
Fižolova jed s svinjino. Deli svinjskega mesa (glavina, rep, nožice ali druga ob-rezina, ki preostane od prešiča) se na drobno zrežejo in s fižolom vred skuhajo. Na ta način zaleže več, kakor pa, če se samo zase kuha, ker napravi fižol jako okusen. Prav tako se tudi kuha v ješpreniu.
Jetra frigana. Jetra, če se ne porabijo za klobase, se tudi sama dobro napravijo. V ponvi razbeli malo maščobe, v njej za-rumeni na drobno zrezano čebulo in malo moke; vloži nato na drobno zrezana jetra, hitro premešaj in malo z vodo zalij ter pusti, da zavre. — Ledvice se prav tako napravijo, samo malo dalj časa se morajo kuhati.
Krcmpiriev paprikaš. V ponvi razbeli malo maščobe, prideni polovico drobno zrezane čebulje, prideni še malo paradi-i žarja in sladke paprike (ne hude), premešaj in v to zmes vsuj v kosce zrezan krompir, zalij z vodo in pusti, da se skuha.
Kvas po ogrskem načinu. Odtrgaj od kruhovega testa za jace velik kos testa ter ga hrani v pokrili posodi do druge peke. Tedaj ga vloži med drožje, ko kvas postaviš, in ga zamesi med novo testo.
Sadni kruh. Operi 200 gr. jabolčnih krhljev, 200 suhih češpelj in 250 gr. suhih hrušk; nalij nanje tričetrt litra mrzle vode in namakaj jih čez noč. Zjutraj iztrebi peš-I ke in peclje ter kuhaj z vodo, v kateri se I je namakalo sadje. Tačas izberi in operi 125 gr. rozin, kani nanje ruma in deni na zapeček, da se ga napijejo. Če ni ruma ali slivovke, je dobra tudi voda, namesto rozin vzameš lahko črešnje, ki sc morajo namakati in kuhati z drugimi krhlji. Ko je sad malo da ne mehak, ga odcedi in ohladi in sesekljaj na sekalnici ali na deski. Sadni odlivek ohladi, da bo mlačen in zatepi vanj 30 gr. drož. Zmešaj nato 250 gr. ržene ali p.šenične moke s 150 g koruzne moke, ki je bila oparjena z mlekom in zamesi s kvasom, ko jc dobro vstal. Testo mora biti mehko in mora dobro vzhajati. Ko jc vzšlo, zagneti vanj razsekljano sadje in rozine, 150 gr. sladkorja, 1 gr. sladke skorje, 1 gr. kardamone, 150 gr. zribanih orehov. Testo zmladi in deni vzhajati. Najbolje je, da ga zamesiš pozno zvečer in pustiš v topli sobi čez noč, ker vstaja zelo počasi. Vstano testo razdeli v kose in zagneti v podolgaste štrucc, ki so tolike, da gredo lahko v škat-
ljo za vojno pošto in peci poldrugo uro.: Vročina mora biti močna, a ne prehuda; Ako odzgoraj preveč žge, deni močan masten papir vrhu štruc. Ta kruh je prav primeren za pošiljanje vojakom.
Zdravstvo.
Ozebline maži z orehovim oljem ali orehovo tinkturo in kopiji v izkuhi orehovega listja. Za ozebline je jako dobro mazilo iz mlade ozimine, ki požene pod snegom. Prekuhaj pest ozimine na žlici masti in maži. — Staro /:dravilo za ozebline je v pepelu pečena repa, ki se naveže gorkst na boleči kraj in pusti lahko en ali dva dni, potem se naveže druga, če je potreba. Ako greš po zimi v hud mraz, namaži si roke in noge, nos in ušesa s petrolejem; to brani ozeblin. Terpentin in žganje vzameta ozeblinski prisad; namoči krpo in naveži, Istotako pomaga obkladek kuhanih gnilih jabolk, — Razpokane roke umivaj v pra-protni izkuhi in nadrgni s praprotnim sokom.
Za opešane stare ljudi in druge bolnike. Večkrat in po malem je treba takim revežem, če ne drugega vsaj požirek vode. Voda hladi vročino, osvežuje sline in odvaja slabe sokove. Pa ne dosti na enkrat, to ne koristi; bolje večkrat požirek. Ako ima bolnik suha in grenka usta, namoči suho češpljo v vodi in mu jo daj v usta. Dobro okrepčiloje naslednje: Stepi 2 rmenjaka in dve žlici stolčenega sladkorja in primešaj 2 žlici konjaka ali dobre slivovke. Tega dajaj vsake pol ure po žlički; za hudo opešanje pa vsakih 10 minut. Nikdar pa, če ima bolnik vročino; tedaj dajaj po malem medu. — Dobra juha: Razpusti malo surovega masla, speni na njem 2 žlici ovsene moke in zalij z dobro mesno juho. Ko je prevrelo, stepi rmenjak' in zakuhaj. Pri vročinski bolezni zalij samo z vodo. — Okrepčilna čokolada: Pristavi četrt litra dobrega mleka in zakuhaj vanj žlico čokolade. Raztepi na žlici mrzlega mleka žlico ovsene moke, zakuhaj v čokolado, potem raztepi rmenjak ali jajce in vlij čokolado na jajce. Za bolnika, ki ima vročino pa ta čokolada ni, daj mp Samo čistega mleka.
Tedenska pratika.
24.	decembra.
1.	Sveti večer ali bilja (vigilija = čuvanje1) pred Božičem. Ta predpražnik ali vigilija jc edina, ki se obhaja še po starodavni šegi, kakor je bilo v prvih dobah krščanstva, namreč a celodanskim postom in s polnočno službo božjo.
2.	Adam in Eva. Adam, hebr. beseda, pomeni: človek zemlje, zemijak; Eva pomeni: oživljajoča, mati živih.
3.	Sv. Deliin.
4.	Sveta Ev^enija, leta 304. obgla\ljena * Rimu.
Solnce v. 7. u. 51 m. — z. 4. u. 07 m.
Luna v. 7. u. 02 m. — z. 9, u. 47 m.
25.	decembra.
1 Božič ali Rojstvo Kristusovo, Ta dan se nazivlja tudi kratko »Sveti dan«, ker obhajamo spomin največje skrivnosti: spomin rojstva našega
G2
Odrelcnika, ki je Kristus Gospod. Ta dan je poeta! za ves krščanski »vet zgodovinski mejnik, t. j. pri vaeh važnih dogodkih svetovne in cerkvene zgodovine dostavljamo časovno določilo: po Kristusu, pred Kristusom.
Sveti dan ima vsak duhovnik pravico, da ■ me trikrat opraviti presveto daritev. Prva se imenuje angelska, druga pastirska, tretja velika. Trojna sveta maša nas spominja trojnega rojstva Jezusovega: večnega (iz Boga Očeta), časnega rojstva v Betlehemu in duhovnega rojstva v našem srcu.
V koledarjih se la dan bere tudi Ime Emanuel, kar pomeni »Bog z nami«. S tem imenom je označil prorok Izaija pričakovanega Odrcšenika.
2. St. Anastazija ie bila bržkone v slavon-Uitm Sri)Cniu mučena, liila je živa sežgana 1. 3CH
Solnce v. 7. u. 51 m. — z. 4. u. OS m.
Luna v. 8, u. 11 m. — z. 10. u. OS m
26.	decembra.
1. Sv. Šteian Igrško ime pomeni, kronan, venčan). prvomučcnec in dijakoo, poln bož ega Duha. Četrto leto po Jezusovi smrti so ga judovski prvaki poklicali pred sodnijo, kjer je bil zavoljo svete vere obsojen na smrt in kamenjan. Pred svojo smrtjo jc Je molil za svoje nasprotnike »Nebeški Oče, ne štej |im tega v greh!« — in zraven videl veličanstvo božje. Tedanja krščanska občina je poskrbela za njegove sv. ostanke.
Solnce v. 7. u. 52 m. — z. 4. u. 09 m.
Luna v. 9. u. 20 m. — z. 10. u. 26 m.
27.	decembra.
1. Janez Evang. jc bil najmlajši med Gospodovimi apostoli, sin galilejskega ribiča Zebedcja in brat sv. apostola Jakoba starejšega. Sveti Janez je užival posebno ljubezen in iskreno zaupanje Gospodovo, zato se je imenoval tudi »Gospodov ljubljenec. Njemu jc izročil Jezus, umirajoč na svetem križu v neznosnih bolečinah, svojo malcr v varstvo. Razen časa, ko jc bil v pregnanstvu na otoku Patmotu, jc živci v maloazijskem mestecu FJezu in v starosti preživel vse apostole. Umrl jc gb koncu prvega stoletja (leta 101).
2 Sv. Tcoion.	i
3.	SV. Milnim.
4.	Sv. Teodor.
5.	Sveta Fabijola, vdova.
Solnce v. 7. u. 52 in. — z. 4. u. 10 m.
Luna v. 10. u. 30 m. — z. 10. u. 43 m.
28.	decembra.
1.	Nedolžni otročiči. Hudobni Herod je bil vsled prihoda treh knezov iz Julrove dežele, ki to iskali novorojenega kralja, vznemirjen. Začel je kmalu sumničiti, da bi mu v lem novem zaro-jcncu stare kraljevske Davidove rodbine lahko postal ncv.-M n tekmec. Zato je dal pomoriti vse dečke v lictlehcmu in v okolici do drugega leta. Sveta družina jc opor njena po angelu ubežala nevarnosti. Umorjenih dečkov jc bilo okrog 60. Ta dan Imajo navadno deležniki »Dejanja sv. Dclin-stva« svojo običajno slovesnost. (V Ljubljani v uriulinski cerkvi ob 8. uri sv. maša, ob 4. uri govor in blagoslov mladine.)
2.	Sv. Kastor, muč.
3.	Sv. Evtihij, duhovnik, je bil mučen v Ga-laciji s sv. dijakonoin Domicijanom.
4.	Sv. Troadij.
5.	Sv. Maksim.
6.	Sveta Donntp, mučena v Rimu.
Solnce v. 7. u. 52 in. — z. 4. u. 10 in.
l una v. 11. u. 41 m. — z. 10. u. 58 in.
20. decembra.
1.	Sv. Tomaž, ško[ in mučencc. Rojen je bil 1ela 1117. Ob času angleškega kralja Henrika II. je bil njegov kanedarij. Ker pa ni hotel podpisati postave, ki jc kršila svobodo sv. Cerkve, jc bil razvpit kot vclcizdajalcc in jc moral ubežati na Francosko. Nato jc papež posredoval pri kralju in Tomaž sc je smel vrniti v svojo domovino. Toda zopet je bil kmalu založen in naposled v stolni cerkvi pri stopnicah ubit leta 1170. Leta 1538. jc pohotni kralj Henrik VIII. poklicni čisto resno pred 368 leti umorjenega nadškofa pred sodnijo, razglasil ga jc kot puntarja in veicizdajalca ter dal njegove kosti rabeljnu, naj jih sežge. Tako zaslepljeni so ljudje, ki so se vdali nečistosti in odpadli od Cerkve, kakor je to storil uprav ta Henrik VIII.
2.	Sv. Trofin, muč.
3.	SV. Krescencij (lat.: Ratislav).
4.	St. Zenobij.
Solnce v. 7. u. 52 m. — z. 4. u. 11 m. Luna v. 00. u. 00 m. — z. 11. u. 15 m.
30.	decembra.
1	David Ihebr. ime pomeni: ljubljeni) je živel leta 1093—1015. pr. Kr. Bil je sin Izaia v Betlehemu in v mladih letih pastir. Maziljen za kralja je razširil deželo in uredil občanske in verske zadeve: pridobil ie judovskemu ljudstvu veliko ugleda med takratnimi rarodi. Spisal je veliko psal-mov, ki se dozdaj poico ali molijo v sveti katoliški
! Cerkvi.
2	St. Liberij, muč.. škof v Ravcni.
3. Sv. Nicefor, muč.
4	St. Sabin. škof.
5	St. Mansvet, mučen v Aleksandriji.
t Sveta Melanija, bogata rimska gospa, jc sv: e pre:r. žer/c razdelila med siromake. Umria e leta 439. v Jeruzalemu.
7. Sveta Anizija, mučena v Solunu.
Solnce v. 7. u 53 m. — z. 4. u. 12 m
Lana v. 0 u. 55 m — z. 11. u. 34 m
31.	dccembra.
1.	Sv. Silvester flat. beseda pomeni: gozdni), , papež. Ta dan je zadnji v solnčncm letu. Silvester i je postal papež leta 314. v času, ko jc cesar Kon-| štantin Vel. sv. Cerkvi dal svobodo in javno veljavo. Cerkev se je nato močno razcvcla, ker cesar Konštantin in njegova mati sv. Helena sta ji bila naklonjena. V islem času je nastala v sveti Cerkvi močna notranja izpremcinba. V severni Afriki, kjer je bilo več cvetočih škofij, je razsajala zmota Donatistov, ki so učili, da sv. Cerkev v svoji sredini nc sme irpeti grešnikov. V vzhodnih deželah sc je razpasla Arijcva kriva vera; Arij jc trdil, da Kristus ni večni sin božji, temveč samo prvo, siccr najvzvišenejše in večno bitje, ki posreduje med Bogom in svetom. Silvester je s pomočjo cesarja Konštantina sklical v Niccjo leta 325. prvi splošni cerkveni zbor. kjer so bile tiste zmote zavržene. Umrl leta 335.
2.	Sv. Sabijan, škof.
3.	Sv. Petencijan.
4.	Svete mučenice v Rimu: Pavlina, Rustika, Donata, Serotina, Hilarija in Nominada.
Solnce v. 7. u. 53 m. — z. 4. c. 13 m.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko corkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 8/4°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure 8. zjutraj do i popoldne.
Glej inserat!
To in ono.
Takih ne v nič devati! Neki hribolazec naleti na planini na pastirja, ki se mu je zdel sila preprost, Mislil si je: »Ta-le siromak živi vedno samo pri svoji živini; gotovo je v verskih stvareh popolnoma zanemarjen.« Da bi se prepričal, stopi k njemu, pa ga nagovori; »Pol kronce ti dam, če mi poveš, kje je Bog.« »Hm« — pravi črednik, »jaz ti dam celo, če mi poveš, kje Boga ni!«
Posebno stanovanje. Tudi v strelskih ! jarkih ni brez šaljivccv. Vsakdo si nap :vj j svoje bivališče po možnosti udobno. S' . nih napisov nc manjka. Nekje jc bil i::L'd topničarji junak, ki je po dolgosti vse u-ge prekosil. Ko so si priredili brlog, so nu tovariši odpovedali stanovanje, češ a preveč prostora vzr.me. Topničar si ik" i. vi svoje zavetišče in siccr tako, da e ic videlo kakor grob. Tovariši so ga h Ii malo podražiti, pa so nabili na n; ,o kritje desko, nanjo pa napisali z ve' ni črkami:
Tukaj počiva topničar Počivalnik
popoldne od 3.-—4.
Sladko spavajl
Kmalu nato pride mimo mlad č;	k sosednje baterije, zagleda z dvema de ma prikrito stanišče in tablo na r,	n kolcu. Obstoji pa bere napis. Prezre drobno in skoraj nečitljivo pisane be	e »popoldne od 3.—4.« Poln sočutja vp;	a v bližini stoječega topničarja: Kdo p:,	ie la revež, ki je tu pokopan? — Jaz	i-spod lajtnant! sc odreže ncn;:doma p	i-valcc tega grobišča*, v nemalo začini	e častnika, ki se jc skoraj ustrašil, ko v	rinil dolgopeti topničar med dvema desk	d iz svojega ležišča.
Znan obraz. Neka angleška zdravnica, ki je bila znana (tuli kot zagrizena sufražctka (boritcljica za žensko pravo), obvezuje ranjenega vojaka v bolnišnici. Pri tej priliki se začudi in pravi ranjencu: »Kako to, da se mi N aš obraz tako znan zdi? Gotovo sem vas že večkral srečala.« — »Je že mogoče«, pravi londonski vojak. »V civilu sem namreč stražnik.«
Tudi izgovor. Sodnik: »Pravite, da ste meso ukradli, ker ste bili lačni; pa vam ni bilo treba vendar celega koštruna ukrasti!" — Tat: »Ja, — gospod sodnik, — ko bi bil imel nož, bi si ga bil eno kilo odrezal, pa nisem imel noža!«
Ne verjemimo vsegal Zima se je približala in z njo čas, ko se bodo ljudje bolj peči držali. Vsako zimo je pa izšlo mnogo laži; zakaj ljudje imajo čas, pa se izmisli ta nekaj, drugi nekoliko priloži, pa jc kmalu iz klopa cel slon. Že sedaj, ko se je zima šele začela, krožijo okrog strašne reči o vojni. Kaj šele pride? Bodimo torej previdni in ne verjemimo vsega.
Smola, Blizu Potsdama na Nemškem je neka žena slišala, da je njen mož na vojski padel in sicer lakoj izpo-četka. Po preteku onega lota je že pozabila na svojega moža ter si poiskala drugega. Poročila sc je z bratom prvega moža. Kar naenkrat pa se izkaže, da njen prvi mož še živi in je zdrav. Ta hoče seveda svojo ženo nazaj, drugi je neče dati. Ženska je v zadregi. Pripomnimo, da so vsi protestantovske vere.
V največji zadregi. Ona: »Kaj čemo začeti? Jedila so pošla, vino in pivo jo izpito, vse jc prazno, a gostje le nočejo oditi!« On: »No! daj, malo zaipoj!«
Silno. Mlad doklor (v čakalnici, kjer čakajo bolniki): »Kateri najdalj CaUaV« Krojač: »Jaz, gospod doktor! jaz scin Vam že pred enim letom naredil obleko!«
„Fogum" ruskih vojakov.
Res krasen bil poleli je solnčen jul jev dan, Ko bil sem na patruljo s tovariši poslan.
Pa pot ni bila kratka tja v gosti temni les; pogledat smo šli v šumo kaj Rus lam dela res.
Gremo oprezno dalje, pomoči Bog nam daj! Glej tam jih, glej pri vodi! — Rus kuha svoj si čaj.
Poveljnik naš šepeče: Tovariši na tla! Obkolili jih bomo. — Ujeli to se da.
Kar možno tiho vsakdo pomakne se nazaj. Poveljnik šc naroča: Vsak za se pazi naj.
Na lihem premišljujem -Kaj pač iz tega bo! Sovražnika število prav majhno ni bilo.
Nas pa, če prav se spomnim, Naštel sem lc enajst. A sami krepki fantje in hudi kakor gajst.
Imamo že jih v sredi; a Rusi nič sluteč
—	čaj ravno bil zavrel je — so v travo šli se vleč.
Zdaj je, kar je. — Napasti! Posili skor' me smeh; Ves čaj ti kuhar plašni polije tja po tleh.
In drugi tam pri vodi
—	verjel mi vsak ne bo kot zajci preplašeni popadejo v vodo,
Nato ne z malim trudom izvlečemo jih ven — vse mokre kakor miši; ušel pa ni noben.
J. T. ranjen Dolcnec, ki je še pristavil to-le opazko:
»Dragi »Domoljub«! Prvič v življenju se mi je posrečilo naredili to pesem, lebi jo pošljem, da jo razneseš med svet. Ce prvo mojo pesem spraviš pod svoje okril|e, bom dobil pogum, da šc večkrat kaj pre-skrbim. Takih vojnih sličic bi lahko nabral celo knjigo.« — Prosimo! Le na nogel (Op, ured.)
Moj varih.
Spredaj in zadaj topovi grme, da še strašnejšega nisem čul poka, Divje okoli svinčenke brne; skrivna od mene odvaja jih roka,
Je-Ii to roka, ki v boju skrbno čuva borečega, mamice ljube, ki me je tolikrat z blago roko v zgodnji mladosti otela pogube?
Morda jc roka, ki varje me zdaj, trudna, a skrbna desnica očela? željna preprečiti smrtni slučaj, vedno za srečo in blagor moj vneta.
Oče in mali sta daleč odtod, ni jima možno mi v boju pomoči; tukaj me varje nebeški Gospod s čudežno roko po dnevi in noči.
Limbarski.
Vprašanja In odgovori.
K. F. Pihler: Odgovor na vprašanje najdete med tedenskimi novicami današnjega lista.
F. Kr. — Št. Rupert: Slepar, ki goljufa in moti vdove in dekleta s tem, da jim obljublja zakon, naj se vendar naznani orož-ništvu, da prejme zasluženo plačilo. Če je stvar podprla z dokazi in je javno znana, mora sodnija vmes poseči. V listu pa z imenom ne moremo na dan, ker bi lahko naštele neljube tožbe.
F. Pr. — Izlake: Vložite prošnjo na pristojno vojaško poveljstvo, ki je v tem vprašanju nierodajno. Zahtevajte prispevke za vsa leta nazaj ter razložite, zakaj ste lo doslej opustili.
J. V. — Trbovlje: Glede srbskih srečk ; to-lc: Srbske države kot take — ni več. Treba je počakati, kako se bodo po voiski državnopravne razmere s Srbijo uredile, l er po tej ureditvi sc bodo tudi ugotovile dinarne obveznosti te države. To velja, če ■ so srečke državne. — Siccr pa S. L. S. s J srečkami, ki jih priporoča g. U., nima nič i opravili.
Listnica uredništva.
Od nekje snlo dobili dopis — b"ez podpisa, ki se v njem skupina nepodpisanih oseb zahvaljuje svojemu c!obrotniku,za izkazano skrb. Uredništvo dopisov brez potrebnih dat nc more sprejeti, ker se utegne zgoditi, da bi komu ne bilo ljubo. Sicer pa spadajo take stvari v inseratni del lista.
D©sjre knjige.
Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Ruski spisal F. M. Dostojevski. Poslovenil Vladimir Lcvstck.
Dostojevski je izmed redkih pisateljev svetovne literature, ki so z vsakim dnevom večji; najkrajše ga označimo, če rečemo,
da je Dostojevski zagovornik najbednejšiH slojev ruske družbe. Roman je danes posebno zanimiv in aktualen. Cena 3 K., vezano 4 K 20 h. Dobi se v Katoliški Bukvar-ni v Ljubljani.
V deveti deželi. Povest. Spisal H. R. Haggard. Cena 1 K 40 h. V slovenskem prevodu so prejšnja leta izšle že 3 llaggardove povesti in sicer: »Dekle z biseri,« »Roža sveta in »Salomonovi rudniki*. Vse so skrajno zanimive, skrivnostne, skoro neverjetne in prepojene z bujno domišljijo, imajo pa tudi mnogo poučnega jedra in nas seznanjajo z prirodo tujih dežel in njihovimi prebivalci. Povest »V de\eii deželi« je istolako zanimivo-poučna in velja samo 1 K 40 h, Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Vstaja Škendcrbegova. Zgodovinska povest. Povest je zelo zanimiva; seznanja nas i. Balkanom, ki iina za seboj tnko krvavo zgodovino, katera se danes šc bolj krvavo nadaljuje. Povest ima zgodovinske ozadje in je zato tembolj aktualna. Cena 60 h. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Pod svobodnim Roln.cmt. Povest davnih dedev. Dva zvezka 6 K SO h., vezano 8 K 60 h.
Veliki roman iz zgodovine riafih prednikov, ki so se bojevali na Bal! "nu za svobodo, ie danes še posebno r1 ;en. Dobi se v Katoliški Bukvami v LjubLvi,
Foraz Angležev v Mezo- .'tamiji je zbudil zanimanje tedi zr lcrrie, Mer tečeta reki Evlrat in Tigris. Tvrdka Freytag in Bernot. Dunaj (Wien) VII . S.cbotienfeld-gnsse 62, j« izdala zemljevid, ki kaže Egint, Prlestino in Arabijo s turško-an-gleškim bojiščem v meri 55 : 80 cm. Cena 90 vin. — Irtotam se dobi t ur'i zemljevid Perzije in Afganistana. Cena 70 vin, —< Prinoročliiva je tudi karta dardanelskega bojišča, ki strne 90 vin. — V isti zalogi je pravkar dotiskana karta Sp" 'n'.";a Egipta s Sueškim prekopom, s S;ne: ' im polotokom in Palestino do Jeruzrlema. Na tem pioi.toru ic pričakovati z.-n;- - ivili bojnih pozorišč. Cena 80 vir. — V"' ti zerrlje-vidi se naročaio lahko tudi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Kdor žc pri najmanjšem pretila enin Rusija, mu bodo posebno dobro storilo v :,kodnevno izpirnnie ust in pri a s Fellerjevini flniilom la rastlinskih esenc 7.11 „F,lza fluid". Taisti oživi krožeme krvi po nežnih colicnli grlu in vrntu in jih tnko narddt odpornejšo i roli vplivom inrn7.il — Felleriev rastlinski fluid nndnl c antiseptično učinkuje in uniči bolezenske l ali, ki pri dihnniu dospo v prlo. — Izpiranje vratu in pila s Fellerfevim „F.lzii-fluldom" ie tedni nujno priporočati Hudem, ki hilro dobe knšell. Med več kot I0C0''I> zahvalnimi pismi iln io i.iko mnogo ki hvalijo odličen učinek topa izbomega domačega zdravila pri pokašljevanju in podobnem' zlu. — 12 stnklenic „F,lzn-fltiidu" stana poštnino prosto mino (i kron. Naroča naj 80 naravnost pri lekarnarju E. V. Feller. Klzntrg št. lli. (Hrvatska). Istotam se naročnin tudi tok vzbujajoče, lagodno odvajajoče Fellerieve ra. barhi<rn-'>rogl lice zn. „T'.lzti-kro :ljit'.i'.", >i škntljlo za 4 K -10 v poštnine prosto. — 'HI i*no odvajalno sredstvo, katero tako žens o kat-or tudi moški in otroci lirez pomisleka Intiko zavf.ivajo; ne dražijo čreves, učinek jo vedno zanesljiv ln je vsakdo zadovoljen, kdorkoli Ji*- 1<' enkrat poskusi. ('hoje pori priporočilnih domačin zdravil liui bi bilo vedno v vsaki hiši i.rl rokah.
(—et —)
influenci
feirKocS'
♦flAStl
Se dot}/ v ne/> teharndh K. v-
Električne žepne in vojaške svetle
res najbolj zanesl ive, 8—10 tirne '/.lati; baterije. Najnižje cone pri najboljši kakovosti. I.e razproda jalcem dobavlja	^728
Ernesl Flenner, Dunaj V.
Keinpreubtsdorferstrasse 67.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE: Trst, 15. dec.: 67, 21, 83, 7, 12. Dunaj, 18. dec.: 86, 41, 38, 26, 75.
zno is »tii?
tako se sliši mnogokrat popraševuti ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
Št. 000 Žepna ura z radijem, ki sc
ponoči sveti......K	8-40
„ 410 Nikel. - anker-lioskopf ura „	410 „ 705 Hoshopf ura. kolesje v kamnih tekoče.......t	5-90
„ 719 Srebrna rem. ura	7-80
, 120 .Srebrna cilinder rem. ura „	9-70
„1450 lieia kovinasta verižica . .	2-80
niielnasta..............j._
„ 016 Srebrna verižica....."	3-20
, 89 Double zlata verižica ..."	r,-90
Velika izbira ur za gospodo in dame. verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodju, daljnoglede itd.
v velikem ilustrovanern ceniku z mnogimi podobam! katerega zahtevajte zastonj In pcStnlnc prostega,
Razpošilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajnjočc zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna tovarna ur v Švici
H.SUTTHERsr Ljubliani št.i
Nima nobene podružnice, nss
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:	1440
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Lijubljana, Dunajska cesta 17, Lijubljana.
Zavarovanja sprejem« |>roti požarnim škodam : 1 raznovrstno izdelano stavbo, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2, vso premično blngo. mobilijo, poljski orodje, stroje, živino zvonove 111 enako, 3. vso poljsko 1 ri-delko. žita m krmo 4. zvonove proti prelomu 6 sprejema tudi zavarovala na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo zn di volno
nižjeavstrijsko zavarovalnico od katere ima tudi deželni odbor kranjski podru. nieo Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znašalo 1. 1912 K 673.851*17 so poskočile koncem 1. 1013 na K 736.147'17.
Tedaj, čimveč jo zanimanje zu ta edini slovenski zavod, tomboli bo rastel zaklad. Ponudbo in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeništvo v Celju ln na Froeekn, kakor tudi po vseh larah nastavljeni poverjeniki.	Cono primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.
Kje je gostilničarka?
Edino dobri in solidni stroji so smuč
„Gritzner" in „ilfrana"
Prednosti - kroglj čen tek, biserni ubod (Pelstidi). Pouk o ve/t i in krpanju I rezplnčno v liisi. Edina tovar. zaloga Šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana blizu Iranč. mostu, 3. hiša za vodo !>)(.¥ 10letna garancija.
Dunajska cesta št. 38 v Hiši Zadružne Zveze
Nasproti ..Bavarskemu dvoru" v Mižim mifnicc
tis anovljcun leta r.HE.
Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek pla-	JrM L* ^ §1	vodov sprejema
čuje iz svojega.—	W /© 12	'«>* gotov denar
V lož ne knjižice	/ / N	ter se obrestova-
drugihder.i. .za-	nje ne prekine.—
Hrani!- ;iečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega no ~ > c. kr. sodišča denar mladoletnih/ Njeno poslovanje je pod nad-. oni posebnega komisarja kot zastopnika c.kr. dež. vlade v Ljubljani, i osojila daje na zemljišča, občinam in korporacijani na amortizacijo.
Stanje vlog čez 23 milijonov kron
^ijtiSalteP fc«?
MS

rV'
iSi
,n iih 4 7„ 7,
obrestuje po a jq fO
brez kakega odbitka, 'ako da nik od vsakih vloženih 100 obresti 4 75 kron rta leto. Za nalaganje po pošti so
sporne	-
kron čistihSg^^pg^': 11H 8 ® ••• •>
poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago,
noti okužen-ii
te treba Bedaj Ae posebno varovati, kor nastopajo vsa-■■■ ,e nalezljive holc/.ni, kot škrlatica, koze, osepnice, kolera, legar. — Vsled tega
nag se vporablja
povod, kjer se take kolesni 6ir<jo, dobro razkuževalno sred-hiT(J> katero nai bode v zalogi v vsakem gospodinjstvu. Naj-l,y!]'.,-. ra/kulevalno sredstvo sedanosti je glasom raziskovan prof. Lfifrier, Liehreich, lJroskanor, di Vestea, Vas, Pfeiler, Vertun, Perlik i. dr. nedvomno
H jc brez doba, ne.-'-upen in cenen iii se ga dobi v vsalu lekarni in droferi i za ceno 00 vin. /a .zvirno steklen co lini stekl.). 1'iinek Lvsoforma je točen in zanesl iv, vsled le?, r ga zdravniki priporočajo za razkuževanje boln. postelj, ia izpiranje ran, oteklin, irigatorjev in /a pi otiseptične obveze.	1465
LysoIormovo milo
je lino toaletno milo, ki vsebuje Lysolorm m učinkuje pro-he fno. Vporablja se lahko tudi pri najbolj občutljivi lin/i, celo pri otrocih. Stori kožo mehko in prožno in raz-Air a jako dober duh. Zadostil'e enkraten poskus in bodete n « ni vedno vporabljali to izvrstno milo, ki je drago le videz, pri vporabi pa zdrži dolgo <"asa. Cena mlin znaša K 120.
Lysoform s poprovo meto
rriočnu pfotiseptirna ustna \«da, ki odstrama slab duh i, brli zobe in lil varuje. V porabi a se tudi lahko t ri k:.-It vratu, ka£>ju in nahodu za grgranje po zdravmš' ein i . ..diin. /adi.feča par l.aol ie na kup;co vode. Izvirna i lenica s'ane 1 krono 60 vin., na proda v vsaki ie-k m m tirožcriM. - '/ mm \u kn-ig« pod naslovom ,,/drav-e in razkuiev:i: • • •••• «>»» m ■< -<nine prosto
Kemik Hu binarni,
• ■tereni I,y»oloi'iiiWerk«, jJuna) XX., Petrascligacse 4.
. Vaš lastni dobiček -m.
,e, oko naroČite platneno blago pri strogo solidni
tvrdki Josipine Taufmann, tkalnica plntna v Ni.chou.,1, (Češko). Razpošiljam ostanke le tuko dolgo, dokler ie kf j 7,-ilogc in sicer 30 m (!n ro sort. ostankov v llniiel\ barlieiitu, ceiiru, poste!-. perilu i. t. d. 7» K 30. V en boljši knkovosti K 36. — Bombaževlna se je v ceni podražila za 300% in qre : vedno višje. Novega blaga ni rnogoCc iilovol.il-, ker je vlada vso razpo.ožlj.vo blago zn-piei.ila. 7. t( re naroČite takoi, ker blago bo Se ve-! ko f!r. žje. \'z rci se letos ne razpošiljajo. 2507 (1)
znaša glavni dobitek srečk »Avstrijskega rdečega križa«, kojih prihodnje žiebanje se vrši ilne 2. januarja 1916! — Zahtevajte prospekt! _ Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.	2035
]innwo vrnsim r"iuJ'
f lekarna,Ja PiCCOLI-Ja fcftjf v Ljubljani m
1 Vrtala ma\oV.m«,«emm Vn »t\»\je\s cse\>«
množino totem.
Kpllrrjev (lobro učinkujoči oživljajoči fluid iz rastlinskih esenc z >n.
Aarjeprl sličn/k tinJh niti!obdal
twr i steklenica 2 bron*.
Ceniki zastonj in franko.
p. a- fe živi', in fčlpp.rM renisl. zavaravelricc
sprejema zavarovanja na do/.iveije in smrt, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna Iii jamstvena zavarovalna.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba ha dividendah pri živi enski zavarov že po prvem ietu.
Stanje zavarovan) Koncem 1914 K 173,490838 — Matije (far. iondov koncem 1914 K 48,732 (22'7G V lotu I'J14 se 'e izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-6( Mir namerava sklenili živite-slo ia-frovante veljavne hkrati za vojne zavarovanle, na; se v lastno korist olrnc fin gori imenovane poCiužmc Prospekti zasloni In poStnlne prosto. Sposobni zas opnilt: sc spte]-mejo po najuqodnejšim. pogoji.
12 steklenic ti kron prosto poštnine. L -karnar j H. V.Feller Stubica, Elzatri; št. 16 Hrvatska). I t ez 100,000 zahvalnih in priporočilnih pisem.
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
ijlGUljiiiliil llli.illilil iiVliilllil
stro-ev in toies.
\!Mm, Solina al. B,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od široko vn.iako v priznannna.iboljSešivnlne stroje v Kvropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi.	1830
lOletna pismttia uaranciia 1
Marije Terezi',e cesta 12
i SANATORIUM •EMONA I
S ZA- NOm^UJJEJNJ^^GjCFE • BOLEZK). ^
_ _J-K3HUR_____
■ PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • KOMENBKEGAULICA-' ^F-ZD!WN1K PRIMARU-DR-FR-DERGANC 1
Zahtevajte
zastonj in poštnine prosto moj plovni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine,glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna ur
JaiiKonrafl/nlVaSrBrii* št. 781 (Češko).
Nikelnaste Koskopl - ure K 3'90, 4 20, 5 —, Srebrne K 8-40, 9'50. — Nikelnaste i.udilke K 2-90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-—.
Pošilja se po povzetju. — Nikak riziko! Zamena je dovoljena ali denar nazaj I
Naftien denar fl
25 70
poinenja našo najnovejše poročilo o srečkah, vsebujoče srečkovno skupino štev.B na 50 mesečnih obrokov po samo 3 krone z glavnimi dobitki
flio.OOO kron.
Poročilo se pošilja brezplačno.
SreC: ovno zastopstvo 12, Ljubljana.
plačam I :.-JtuZ3 ...... \l.. I
Jako Va-isili kurjih očes, brada-| vlo in trde kože tekom I dni s korenino, broz | bolečin 110 odpravi RIA-BALSAM. [Cenu lončku /. jamstvc-J J nim pismom K 1'—, 3 J fj lončki K 2*60, C lon<"- I kov K 4'60.	g
Kemeny , Kaschau E j CKftssa) I., postni predal I 12 I L'. Odrsko. E
VLfiS
Proti
prolinu, revmi, isclilas, pedsor,,
ži čnliri bel. Sinom, tudipavojnlhStra-p:clh je še vsn-kemu pomagal
fisiar^din
Pišite takoj ponj na Oa.t'en-ApollH'ke Dunaj, II. Taborstr. '6 K. Cela doza K 3-— polov. , K I GO. Cez 100 zahvalntc.
100 litrov zdrave domače pijače,
ohvožujočo, dobro in žejo gasočo si ln:i0 vsak B»m priredi z malimi stroški, V logi so snovi za ananas, .labolčnlk, gre-nadine, malinoveo, poprova meta, iqq. škatoloo, pomerančnlk, dišeča peria, vlšnjeveo. Ta pijača se lahko poleti vživa hla.lna. pozimi pa vroča rimsto ru. m« in žganja. Skazili se ne more. Snovi % natančnim navodilom staneio K 4*60 ti anko po nov/.etju Na 6 takih pon ij dodam ono po. rim. Za gospodarstva, tovarno, dolaviin « »t-d. neprecenljivo vrednosti, kor delavce ta pijaou osvoži in 110 upijani, vsled čosar no zgubo nič na svo|i delazmo/.nosti.
Jan Groiich, drocerija .Pri annelu', Brno 641, Morava.
2599
F-ffiB
Umm s firmo,
■	- pisma, - -
■	račune Itd ■
izvršuje natančno po : naročilu : : Kaloliška: : tiskarna : v Ljubljani.
50"o ceneje!
Ameriška Štedilna kava, lepo dišeča,. Izdatna n stedljiva 6 kp: vroča za po-skušnjo K 12'- |»o-.t pro»to
|iO povzetju. Pol kil-»^rau & prvovrstnega finega Čaja * K 2*40 tudi to) kom. ru/l lepih razglednic posl )e z u i K. A. Scliaplru št. 473, izvoz kavo in ča.tt.
TISZABOGDANY,
Unparn.

Ustanovljeno leta 1C93
Ustanovljeno leta 1893.
• 1 1» •
recj.strovana zadruga z oine.enun jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
5
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 '/2 let, pa tudi izven odsekov proii poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na raztoaijo. Društveno lastno premoženje znaša čez GC0.0G0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalen, prclat in stolni kanonik v Ljubljani. I. pod pre d it d n i k :	lip od p red ledni I.
Ivan ffušnlk, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
0 1 a n 1 Fran Eoritnlk, c kr. proiosor v p. y Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katrbet v l.jubhani ; Ivan
Dolenc, c kr profesor v l.jublinm: ar. Jožef Crtulen, stolni km........ » f.iubiianr Anton Koblar, dekan v
Kraniu: dr. Jakob Itioliorlfi, odvetniški kundidut v Liubljnni; flr.Fran Cape?, odvetnik v l.|uld|aiii H.Remec, ravnatelj trg. soJo v Ljubiiani- Anton Suinlk, c. kr gin.n profesor v Ljubljani; flr. Viljem Schweit7.er. odvetnik v Ljubljani dr. Aleš Ušenlčnlk, proi. bogoslovja v Ljubljani rranVerbic, c. kr gimn prot. v Ljubljani
Nadzorstvo:
Predsodnik: Anton Krži«, e Ur. proiisor in kanonik v Ljubljani - Člani: Anton Cadež, katehot v Ljubljani Ivan Mlakar, proiosor v Ljubljani; K. Gruber, c. kr lin. ra< olleijal v Ljubljani, Avguštin Zajo, c. kr
rae rovident in posestnik v l.|ubljani.
i i
Hi mizi useke
naj bi stala hranila in močnate jedi, pripravljene doma po dr. Oetker-jevih receptih.
Potice, šartelj, močnate jedi, pripravljene z dr. Oetker-jevim Backinom, se odlikujejo po visoki redilni vrednosti in slastnem okusu.
Pudingi, prirejeni iz dr. Oet-ker-jevega praška za puding po 20 vin. in iz mleka, so izvrstna mlečnata jed za odrasle in otroke-
Dr. Oetker-jevi praški za puding pomagajo varčevati z moko.
Knjižice receptov so zastori' na razpolago.
Baden pri Dunaju,
tovarna hranil.
Izdaja konzorcij .Domoljuba".
Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, državni poslancc.
Tiskala Katoliška tiskarna.