rniaclo fufr^ //t Št. 48. V Ljubljani, dne 26. novembra 1939. Prvi december Prvi december je največji državni praz/uk Proslavljamo ga od leta 1918 7 b dan bo z zlatimi črkam> zapisan v zgodovini Jugoslavije 7 isti dan so iz rekli odposlanci Srbov Hrvatov in Slo vencev, da žele bivati v skupni doma čiji 1 december leta 1918 je rojstni dan naše ljube Jugoslavije Praznik zedmjenja pa je tudi pose ben praznik našega sokolstva Popol noma razumljivo, saj je bilo ravno so kolstvo med najbolj vnetimi poborni ki za Jugoslavijo Člani sokolskih dru štev so že mnogo mnogo poprej pripravljali pot naši sedanji državi M no gi Sokoli so stopili tudi v vrste dobro voljcev m so v Dobrudži m na drugih frontah prelivali kri za ljubo Jugosla vi j o Med najbolj vidnimi sokolskimi junaki je bil pokojni starosta maribor- skega Sokola br Ljudevit Pivko, ki ga nazivamo s častnim nazivom Junak s Carzana Čitajte njegove spomine na burne dneve, ko je tvegat glavo m se boril proti mačehovski Avstriji Njemu in drugim je uspelo, da so razma-lah temelje Avstro-ogrske m na njenih razvalinah se je dvignila kakor prelestna roža naša ljuba Jugoslavija. Prav zaradi spomina na številne žrtve. ki so jih dale sokoiske vrste, praznujejo naši Sokoli prvi december, ki ie za naša društva največji praznik. Stotine in stotine sokolskih društev priredi v proslavo praznika Zedmjenja svečane akademije Tudi naša mladina nastopa ob teh prilikah in pripomore, da so prireditve pestre in živahne. Naj iivi naša ljuba kraljevina, maj-ka Jugoslavijal Anton France vi?: NajdimencS Moč. Modrost, Milina — sojenice so sklonile se nad zibko: »Najti treba bo ime sestrice, za to ljubo dete šibko.« Glej deset golobov zdaj s Cetinja: vsi nesmrtnih vil gojenci Kdo ve. gre li enemu svetinja ali vkup so najdimcnci? Z Avale se prvi sel je vrnil, s črko A priletel gladko Važen glas je griču ies okrnil, vendar kot ime — prekratko' Drugi v Lovčenu je lov ulovil, pa domov ga nesel v kljunu Komaj v tla ga sel je prigotovil, L stoji podoben brunu Z Erduta mi tretji E ulomi, Kom pa bratu K daruje, peti sarajevski S ustromi, Aleksinae A žrtvuje Sedmi sel polet ie v Ston pospešil" »Zadnji N tvoj meni kane Brez težav pismenko boš pogrešil. Saj ti skoro slo N še ostanel« Osmi v Donavi svoj D pobere. Erdevik pa brat obreže Rumi čelo zadnji sel izdere .. Zdajci vsi domov frle že. Sojenice najdbo so zložile i je težak ta hinderhander') m soglasno koj so določile: »Sinko, ti boš Aleksandei!« II. Pri križe kralj je spolnil. četrtega že pol, ko v domu se pojavi rodbinski blagoslov. Zapazil Aleksander je v sni> petero ptic: po širni zemlji svoji jih pošlje po novic. Naj vsaka kje poišče mu znamenje daljin: Kako želi usoda, da krsti se mu sin? V zapadu z Raba raca za znak utrže R: •Končano bodi robstvo!« pred kralja vrže R. A ruševec odruši Radovljici n>en R: •Naj sever se raduje za sina ali hčer!« Na sredi jastreb trebi iz Jastrehca svoj R: »Srčnosti resne bodi mu vedno to pniner • Na vzhodu mejni Midžor oddal je svoj končaj Sam vir ga je prinesel — možatosti značaj Naposled se prikaže močan brkati ser, koučuico mu prepustil jc strmi Perister l'et R je staio v vodu vladarju na pozor. A vsak e izprašuje: »če bo prestrog izbor .« Tedaj pa kralj namigne: »Le stojte kakoi hrast iskreno sinu Petru na slavo in na čast Uganko sem razrešil: z imenom kakor ded. z imenom lepim Peter naj sin zadivi »*ctl« Brzonožec in Pušcica Povesi ta dobe, ko te Tekumze štel dvanajst let Napisal F rte Steubed Vrhovni poglavar Kornstalk )e bil vid«.-ti naenkrat pomlajen Nič več m bil tako resen in dostojanstven Bilo jc it dovolj ognja v njegovih žilah Zdajci jc Kornstalk poskočil in *avpil t svojim mogočnim levjim glasom: — Mali lovci- lahko tfre na lov z na lim rodom kadar hoče m kjer hoče Vsakdo sprevidi, Ua jc Mati lovec ve lik lovec) l)a Kornstalk je bil znamenit mož Navdušenje mladine kja je potegnilo s Seboj Vedel je. kako jc treha nagraditi pogum in lovsko spretnost Ril je bojevnik, ne samo sivolasi poglavar svojega naroda - Kdor ma t enim samim strelom podreti konja m je s svojim lokom tako zanesljiv kakor tale kljukec. ki suhljat tn upognjen tiči na svojem konjiču, lemu tudi za bivola ne bo treba nič ve«1 kakiu ena sama stre lica Mn<>fcica je to razumela glasnik vsega rod" takisto in mladi gorski levi tudi — in tudi Mali lovec je razumel kajti zdaj se je sprostil pravcati vihai navdnSenja ki je zasenči) vse kar se je bilo prej godilo Kornstalk sivi volk ki so se ga vsi bali je mlademu (antu p»*ieli) časi bojevnika S t relief taJto se je poslej imenoval Mali lovec Kajti potreboval ni nič več kakor ono samo st.relico. da podre živa] ali sovražnika Njegova edina *tre'ic» je prodrla vselej naravnost v srce rečih oči je skoči) mladenič s konja in pohitel k svojim prijateljem ki so ga sprejel! t. divjim vpitjem Ko pp ie vihar polegel, se je tekmovanje nadaljevalo. Rod mladih gursloh levov )• bil zmagovit daleč nad drugimi Niti ene zmuge niso prepustili kakemu drugemu rodu Po večini je zmagal Tekumze. In večidel )e tudi drugi zmagovalec bil i* Rodu mladih gorskih levov Slednjič so prišle na vrsto preizkušnje vzira.inu&ti Kdor jih ni prestal ga tii.su priznali za zmagovalca Kan t je ki so dosegli prvo drugo ali tretjo nagrado, so morali prestati tri preizkušnje. Posedli so v krogu, sredi kroga pa so prižgali ogenj. Prinesli so jim suho borovo igličje. Vsak fant je moral iztegniti obe roki, z dlanjo zgoraj Na vsako roko so položili tri iglice Glasnik je šel s tanko suho gorečo trsko od dečka do dečka in je previdno prižigal igličje. iglice so kratko zagorele plamen ček je šinil po vsaki iglici in uga-snil Skeleč pepel je ostal na rokah fantov P o dva glavarja sta opazovala slehernega mladeniča Kdor je ob bolečine naceril obraz, je bi) takoj izključen ln spet je šel glasnik naokrog Z jstrim nožem je slehernemu fantu dvakrat zarezal meto na nadlehtiu vtaknil je konico noža v prvo zarezo da je pogledala pri drugi na dan Potem je potegnil tanko čisto trsko pod nožem, izvlekel je no? pustil trsk< v ran) tako, da je bila .edi prekrita od mesa in kože, obe konici pa sta štrleli na dan pri obeh zarezah Fantje :x> na-kremženih obrazov prepevali neko starinsko pesem Njihovi tovariši iz vsega rodu so stali naokrog in so prepevali z njimi, ropotali so s svojimi glasbili, vpili in tulili Tn ko je glasnik or'Sel do poslednjega zmagovalca in je potem pel prvem previdno odstranil trsko 22 roke, se spet nobeden izmed oiladih zmagovalcev ni izdal Res je ta ali oni »la glasno prepeval, da bi premotil lastno bolečino, toda to je bilo dopuščeno Lenka si je pri tej preizkušnji z levi-cd oprijela desnice Bila je na smrt bleda, toda z vsem naponom svoje volje se je zbrala, ko je videla, da jo posmehljivo opazuiejo nekateri rdeči pa-puzi Hotela jih je prepričati, da lahko tudi dekle prenese bolečine Kar naenkrat se je v njej zdramil ponos to bahavost nasproti docela ali polnagim pobičem Droti tem rjavim bratcem Hotela jim je dokazati, da zmore belo dekle naimam vse tisto, kar prenese takle rdeč. dolgolas Indijanec. In Je vzdržala čeprav se je domala onesvestila Da vzdržala je Najhujše ie bilo. ko je glasnik potegnil trsko izpod kože . Potem so prišli čarovniki z gosto tekočino iz drobno nasekljanih in zmeč-kanih rastlin To je bila zelena kaša, s katero so pomazali rane Bolečina je skoraj takoi popustila Otroci so si privezali velike hladilne liste neke travniške rastline tja koder so imeli rane na gosto pomazane. nato so se ponosno pripravili za tretjo in poslednjo preizkušnjo. ki je bila najhujša In prav ta preizkušnja je bila nepričakovano prekinjena. Zdajci se pojavi na tekmovališču Usnjena uslnica Čvrsti, četudi hromi sti-rec izprva ni hotel priti k tekmovanju. njegovo žalovanje in ogorčenje Je bilo preveliko Pa mu je prišlo na uho. da živita v rodu Mzepase dva bela otroka in da sta se celo udeležila tekmovanj — to je starca strahovito ujezilo. V leseni nosilnici se je dal prenesti nred glavarje in je tam ležal negibnega obraza, iz katerega so sijale samo ostre rjave oči. ki so sokolje bistro opazovale, kaj vse se tu godi Us-niena ustnica je bil blizu osemdesetih let. toda v njem je bila strniena vsa odpornost njegovega rodu. Videti je bil kakor mumija, suhljat in izsušen, toda še dvajset lel pozneje ni bil prav nič drugačen še dvajset let pozneje ni bila niesova volja, niegova jeza in srditost nič manjša kakor zdaj. le eflas m« je polagoma mo^no opešal Tokrat p* je Se imel oči. ušesa in grlo kakor vsi drugi bojevniki in lovci in se )e ga trojnega hotel tudi odločno poslu-titi Mcmovali&ču so medtem urr- dili majimo priprava V primerni raz- dalji so nabdi v temljo dva kola, ki sta bila zeoraj viličasta. Na vilice obeh kolov so položili tretji kol in ga privezali z usnjenim pasom. Vse skupaj je seglo fantom do prsi. Nekateri možje so prinesli top snu ^ kovih vej ki so bile za palec debele In dolge nekaj nad meter. Na njih je bilo še vse Lgličje in goste vejice. Po trt takšne veje so bile zvezane na spodnjem koncu, kjer jih je bilo treba prijeti. Prvi je nastopil Tekumze. Ves njegov gornji život je bi) gol (večina fantov Je sploh nosila le pas in kratko živalsko kožo, ki so jo potegnili med nogami navzgor in jo zadaj zataknili za pas kakor spredaj Krojači torej pri Indijancih niso imeli dosti opravka, kajti oblačila indijanskih fantičev so bila tako ooenosta v l j en a. kakor najpreprostejše kopalčne hlačke današnjih mladih kopalcev). — Tekmuze je torei nastopil. poprijel je z obema rokama prečno palico nagnil se je naprej — In zdai ga je ooleg njega stoječi bojevnik z vso močjo tako dolgo udrihal po hrbtišču. da je imel namesto smrekovih vejic le še tri kratke Strklje v rokah. Čarovnik, ki je stal na drugi strani poleg fanta, je zdajci dvignil roko in mul ie prenehal z udarci Mladenič ni niti črhnil od bolečine. Pri orvth udarcih se je nekajkrat lahno stresel, toda nato je Izbočil hrbet in se uprl ob tla ter se ni več ganil niti za las Tako je ostaJ tudi še potem ko ga je bojevnik ie prenehal udrihati. Bojevnik ga je prijel za sklepe na rokah. Tekumzejevi prsti so se bili tako oklenili palice, da jih je moral čarovnik razpreti Razprl je prst za prstom, — silen ie bil prijem mladega fanta ki se je divje zagrizel v predzkuSmjo Nato sta čarovnik in bojevnik spet zravnala mladeniča. Polagoma se je »krenil čvrstih nog. Se kar preveč vzravnan Sel brez pravega življenja na svoj prostor. Njegove oči so bile skoraj prte. obličje je bilo poRinelo. brada se ie bila izbočila naprej, zavoljo silne napetosti borbe tn trde preizkuAn je Ko »e je posadil na zemljo. Je priSLa nje-eova mati z vlažno usnjeno krpo Itj je pričela previdno božati njegovo hrbtišče Koža je bila na več krajih počena. ooH njo Je bilo videti živo rrifno. ToHa rane niti niso krvavele Vse podplutbe in rane je čarovnik lepo poina-ct.1 t rw.«rt)iiLskim zdravilom in kmalu j« bilo bolje še o snoveh človeškega telesa V zadnji številki smo opisali, katc re snovne prvine in v kakšnem približnem razmerju vsebuje človeško telo lz navedenih številk je izhajalo, da so najpomembnejše prvine v človeškem telesu tiste, ki jih nahajamo tudi v vsem drugem življenju, to so kisik. «4 ljik in vodik. Torej je tudi človek pO svoji snovni sestavi le delec vse priro de in njenega življenja. Ugotovili smo tudi že, da vsebuje človeško telo v vsem 12 prvin, kisik, ogljik, vodik du šik, kalcij, fosfor, kalij, Žveplo, natrij, magnezij, železo in jod Danes nas zanima, kaj bi mogli iz teh prvin v količinah, kakor jih vsebu j C naše telo. sestaviti v druge namene pa tudi. kolik bi bil izkupiček za nje. 5e bi jih prodal) na trgu. Nu , i vi lR'i vpi snina seveda ni mo goče odgovoriti izčrpno; navedli bomo le nekatere primere. Tako bi n pr v«e prvine razvrščene v lekarniških lončkih in steklenicah napolnile več polič in vetrin It človeškega telesa hi mogli pridobiti toliko glicerina — spojina ogljika, vo dika in kisika — da bi zadostoval za naboj granate enega največjih kano-nov, kar jih danes uporabljajo na vojnih ladjah (slika št 2) Kisika in vodika je v človeškem telesu toliko, da bi lahko z njima napolnili več tisoč otroških balončkov Fosforja je spet v toliki množini d« bi ga zadostovalo za tri četrt milijona vžigalic (slika št. 3) Iz snovi človeškega telesa pridobljeni magnezij bi nam omogočil okoli sto fotografskih posnet kov pri hliskovni svetlobi (slika št 4) Človeško telo vsebuje toliko maščobe ki tudi ni nič drugega kakor kemična spojina nekaterih prvin da bi bilo mogoče z njo izdelati velik kos Iz železa, ki ga vsebuje človeško telo. bi lahko skovali pet do šest srcilnie-mila Dovolj je na razpolago tudi snovi 7. nobeden igra ti. Med potjo sem začutil, da jih inrsm v žepu Nekje sem |ih dobil, prepričan sem. da jih nisem ukradel 5ele pozneje sem videl, da sem oblekel hlače domačega fanta Ivana . .. N's^iu hotel svoje raztroenosti priznati Tonetu . Toda on ni bil slep, kakor sem mislil .. — kaK.šcn pa si. za Boga?... se je zasmejal ko sem lezel pred njim v jarku na^zjJor To pi niso tvoje hlače... Cezkolenke so in ne dopetmee Ha. ha f . Da b' sam sebe videl, pa bi se smejal Ha. ha . —Tone sem vzdihnil in ga milo pogledal, on pa se je še bol) smejal Pot ie oila dolga Cikcakasto se je vila do vrha . .. Doma sva slišala, da je tu gori nekje pastirska koča. ki vzdrži diž in je primerna za spanje . . T('da kje je .. Midva sva bila prvič tu gori Razbit kolovoz je vodil čez jarke • Čez skale in prcklana debla Sredi majhne doline je bila luža... — Blizu sva „ sem rekel. Zagledala sva živino in pod dvema smrekama nizko kočico. Stekla sv« tja in odložila nahrbtnika. — Hvala Bogu... sem rekel. — Lepo je tu ... je dejal Tone ter se ni zmenil za moj oddih. In res je bilo lepo tu Položna dolinica, ohdana z gozdom nizka trava, nraprotje in koča med dvema smrekama Potem še zlato sonce in da« leč vstran so se videle mogočne Savinjske plan ne ... Privalila sva kamenje za ognjišče, spila nekaj sadjevca in pojedla vsak kuo ' niha. — Po vodo bo treba... je rekel Tone. — Da po vodo bo treba... sem se izmika' — Ti boš šel ! — je ukazal. — Zakaj pa ravno iaz? — — Ker ni tu drugega na razpolago.. Zarezal mi ie jezik prepirati pa se nisem hotel. Vzel sem posodo in odšel I planini s sklonjeno glavo. Najprvo je šla pof navzdol, potem skozi gozd. obšla veliko kotanjo in se na nasprotni struni dvignila Ko sem dospel na vrh st- je razprostrla pred menoj ravnica; lepšega kraja še nisem videl na svetu... Nizko grmičevje, sonce in živina, nad vsem tem pa modro nebo... Stopal sem po komaj vidni stezi pro< ti živini .. . Naenkrat se loči od čredi-ce rogatec Naravnost proti meni jc šel s sklonjeno glavo. Strah mi je sprelctei kosti .. Saj vendar nisem španski torero in tu tudi ni bila arena za bikoborbe .. .1 Čudil sem se, on pa se mi ie bližal Z rogovi navzdol... Če me nasadi ... Joj ... Strah mi je dat peroti... Tekel sem, kolikor sem mogel s svojimi kratkimi nogami... Bik pa za menoj... Top, top... se mi je bližal . Ozrl sera se... Krvavo podplute oči sem vi« del.. Mislil sem že, da sem mrtev... — Zbogom mama, ata. Tone ... OČ0 naš .. — sem molil in stegoval noge. Pred seboj sem zagledal ograjo... Spoznal sem. da sem rešen, če jo pre* skočim... Bik je bil tik za menoj... Se tri. še dva. še korak . . Odgnal sem se. zletel po zraku in padci na obraa, toda onstran ograje... Bil sem r©« šen ... Onstran ograje pa je renčal razjap* jeni bik ter nekaj bodel i rogovi... Junaška moč se mi je vrnila Četudi sem bil potolčen in se je posoda nekoliko okrušila. sem ugodil svoji radovednosti .... Stegnil sem vrat in videl, di je bik gnjavil in mečkal mojo lepo rdečo ruto, ki jo je mati kupila 7» tri dinarje pod Lemcnatom v Ljubljani— — Zbogom ruta. . sem se poslovil od nje s solzami v očeh... Našel sem studenec, se napil čiste vode in se vrnil. Tone jc me dir m spe» kel krompir in jabolka... Popoldne jo minilo kakor ura spanja. — Drval— — Zakaj? — sem v-prašal in se čudil — Ponoči bova kurila in stražila... Jaz do polnoči, ti do jutra... — Bil sem zadovoljen Sla sva nabirat drva On na levo. jaz pa iz princip« na desno Nanosilu sva mnogo dračja. Bilo ga je dovolj za tri dni . . (Dalje prihodnjič) GRBIN'C JOŽE: Hribarjevi z Jelenja 1. Nesreča *a nesrečo Hribarjeva domačija je stala na vrhu hriba in je bil izpred hiše na Jele-njem lep pogled na obe dolini. Včasih se ie gospodar Tone ustavil pred polomljeno bajto in zatarnal nad težko usodo ki ga preganja. Vegaste njive so mu slabo rodile Ves gnoj in pridelek je bilo troba spraviti v nahrbtnem košu Po strmih legah niso mogli do njiv z vozom. HiSa je bfla lesena in se Je zaradi starosti že nagibala. Kadarkoli so prišli rva Jelenje čez poletje izletniki ali pozimi smučarji, so si radi vegasto starinsko leseno hišo pritisnili za spomin s fotok amero Pa je Hribarjevo hiSo orni čas zadelo res več težkih udarcev Krava se je prenažrl« sveže detelje. Začelo jo je namenjati, podili so jo okrog, da je rešijo Pa ni nič pomagalo Stegnila je in vs« družina je zaplakala ob težki izgubi. Se jih ie obiskala nesreča Rdečica Jim ie pobrala tri prašiče Spet nov, hud udarec Tone Hribar ie od.*el v dolino na ob-Cino prosit pomoči Nič mu niso dali. le občinski tajnik mu je oovedai, da iičein «a inozemstvo delavce. »Kai bomo doma ko na.« nreganis »ma nesreča Pojdimo v svet. Tam nam bo boljše.« se je odločil Hribar ko ie razložil ženi Micki načrt za novo življenje 2. Na Vesffnlsho pojrfomn! Gospodinja Mica se je branila »Od matere vem da po svetu ni dobri Najboljše ie doma Tako sem večkrat ču-lr: povsod dobro doma najboljše « Pn ii Je že prest.rigel govorico mož Tone: »O. doma je res najboljše Ob kravo smo in troje prašičev nam je pobrala svinjska rdečica Hiša je vsa polomljena. vsak čas se bo zrušila nad našimi glavami. Od zore do mraka delamo ln se ubijamo Pa nimamo »oliko da bi si moeli prenoviti hišo tp si nakupiti Se neka* 7.em1ie da bi nam b(lr lažie v tem odročnem vegastem hribovju.« Mica a) |e utrnila solzo. delala pa nI ničesar ?4*v sklep da j* izselijo oa Vestfalsko med rudarja. Hribar je moral po tistem razgovora nekaikrat v dolino da je uredil vse potrebno Dobil je listine, ki mu dovoljujejo prehod čez mejo Priglasil se ie k delavski skupini, ki jo je zbiral poseben odposlanec. 3. Težko slovo od domačije. Tone Hribar je hodil tiste dni mrk >krog domačije Očitno je bilo ds ga teže misli Mica je mnoge noči prejokala tako se je bala neznane bodočnosti na tujem svetu Oba otroka France in njegova sestra Pepea pa sta o'la na do! vesela, ker sta vedela Ha bodo šli daleč z doma kjer bodo mnogo novega čuli 'n videli Malce pa jima ie bito tudi hudo. ko jih je soseda oplašila, da na tuiem ni vse zlato kar sp sveti, ^e najbolj se iima ie storilo Hudo ko se bo t.rpba ločiti od sadovnjaka Da od travnikov, kjer sta prejšnje čase pa-sla dvoje krav Pa Midi hriba Volovlje-ka. kamor sta hodila no drva in v jeseni po gobe in kostanj, ne oo na tuiem V pripravah za slovo od domačiie so iim ootekali zadnii dnevi Zadnjo nedeljo 'e tudi gospodaria Hribiria oriielo neka^ čudneea oto*npoa Poklical ie ženo Mico in obs otroka • Storiili so na vrh hriba nad M4o »Poslovimo se od našega rodn>*ga kraja!« ie dejal Hribar ganieno Z očmi so zaieli ves venec hribov ki so se Sirili daleč na obzorju Kakor nepremagljiva fcrdniava ki jo ie zgradila sama narava, so bili hribi nad Kamnikr-ni in oni tam ob Dobočju najvišjega vršaca Triglava Nižje pod njimi so se stiskali drug k drugemu- Slivna Slomšek. Sv Gora. Sv planina Cemšeniška planina in Mrzlica. Hribje so se širili še dalje »Glejte, tamle pa kraljujeta sv Jošt in sv Neža,« je dejal oče in pokazal na Kum »Ko se vrnemo bogati in srečni z Vestfalskega. bomo stopili vsi Štirje na božjo do! na svpf Kum in bomo prižgali zalvalne sveče v ob<*h cerkvah.« Vsa d nižina ie 'imolkn'la Bog vedi, kako ,«n jim beeale misli. Prehudo ie bilo slovo od znanih krajev in od venca gora. ki je obdajal njihovo rojstno vasico .TM»nje __ Jtifrovčki oi&efo Uragi Stric Matici Moj rojstni kraj jc Ljubljana Ljubljana lina krasno okolico in v sredini lep grad a pod gradom teče zelena Ljubljanica /- gra du se nam odpira pogled rta Kamniške planine in Šmarno goro Moram ti po Veda ti stric Matic, da je ub vznožju Šmarne gore »Skaručina«, ki je tudi nioja domovina Lepo Te pozdravi^ Zor Ciril, uč III razr osnovne bole Hkrudin pri Sibemku. Dragi stric Matict Dandes se prvič Oglašam v Tvojem krogu Moje srce si je poželelo napisati Ti puvestico. Od kdaj se živali sovražijo — Pred davni mi. davnimi časi so bile vse živali siožiic ter so sc ljubile kol brat hrata Nekoč pa se Boj) pilkaže kralju vseh živali levu, pa inu reče Dragi skliči sejo. ki naj bo obvezna za vse moške! Lev se je upiral na vst mile viže A ko je le uvulel da St z Bogom ne da šaliti, je le popustil. poklica, svetovalce tei jim ukazal. Skličite sejo! In vse živali so prišle pru/.mčno oblečene k Seji Pa tudi zelo se je začudil lev, ko ni bilo nobenih pritožb Na kraljev ovoi so tako tiho čakali, da so miško, i je v kotu omaro grizla, slišali Ko je kralj prišel v dvorano se še dihat niso upali Kralj se vsede na stol in Spregovori Bog |e ukazal da se 1110 ramo razkropiti po vsem svetu ?.iva!i a napadejo t različnimi psovkami in iiškami ter ga naženejo s prestola Drugega kralja so si izvolili, ta pa je držal le z nekaterimi pevkami potein pa so tudi druge živali izbirale vsaka svojega kralja Od teya časa pa se ži vali sovražijo Vidiš, dragi stric Matic, to je moja povesi Če ne boš tega ino jc1a pisma prepustil požrešnemu ko-Su. boš 4e večkrat dobil kako pismo oo mene Lepo Te pozdravlja Tvoj Knei Nikolaj 4 b razred Vrtačo Man/ strašna noč /e v Komaj se Je lugoslovensk) narod nastanil po bre fiovih I ml rami na obronkih Alp po Dinarskem gorstvu in po prostornih panonskih nižinah že so se od vseh Strani priplazile pošastne sence, da mu zasenčijo luč svobode Se je zdaj pa zdaj skozi grmade oblakov posijalo jvohodno sonce a sence so se gostile in kakor mora je legla od Soluna d« Triglav« sužnji a od. Noč. noč! Vsepovsod c'uha noč, le na bregovih Mora ve je zaporel majhen plamen in bleda svetloba je obsvetila grobno temo Sele v njej smo videli vso gnusobo suženjstva naše objokane oči in trpljenje zasužnjenih Takrat so naša srca zakoprncla po svobodi Dajte nam sonce nazaj' Kaztrgali smo spone in planili nad orla ki nam je živim trgal iz prsi srce Ah. koliko jih je padlo v borbi za svete ideale! Nismo jih šteli ležečih po bojnih poljanah, po mrzlih ječah In potem po zmagoslavni borbi smo prišli k Tebi lugoslavija O kako prijetno ram je delo. ko si nas pobožal« po ra^bičanih licih obvezala naše krvaveče rane Jugoslavija ukaži nam in še enkrat bomo šli zate čez Albanske gore in še enkrat odprli za Tvoj Nagot našo srčno žilo Ah, ne sanio enkrat, stokrat, tisočkrat Leveč Peter dijak dri klas gimn v Mariboru. Dragi stric Matic! »Mlado Jutro« že dolgo prebiram. Zato se ti moram tudi jaz oglasiti Citata sem že kako dober striček si Naj ti ie jaz napišem kaikšna sem: Sem še majhna Slavica pa sem že velika navihanka. Imam tudi sestrico, z njo se večkrat skavsava. Pa o rosi m pošlji kniigo mi, ker nimam nič za (Mati, da se ne bo treba ravsati. Zato pa stnček prsli gubijo Eo blatnih ccstah in poteh, jer v bedi in mrazu begunci hitijo S trpečimi lici. s solzami v očeh Ko z juga sem plovejo temni oblaki ko dežek jesenski iz neba prši tesnoba moreča tišči me pr- srcu, kaj dela s človekom sočlovek ta misel me plaši — boli... Anton Francevič: Manicar Hiše v žganju »Oho, stric s koSem! Kje ste za božji čas. romali toliko časa? Ah ste kaj mislili na nas? In vaš krv§ — ali ie še kaj ostalo v njem za nas? Hej str.čko, hej!« »Jej, jej! Toliko vprašanj jaz pa Imam samo en iezik Kako naj odgovarjam vsem hkrati! Moj kož — no. res je precei prazen Nekaj je pa le še notri. En lešnik Je sicer majhen toda dovolj trd za vas. Pa ga zdrobite, če ste junaki!« »Halo stric, sem z njim. Takoj bo strt.« »To bomo šele videli. Lešnik je tu. V podobi uganke. Čuite! V katerem kraiu je »oliko žganja, da celo hiše Sloie v njem? Zdaj se izkažite!« Molk . .. »Stric hiše v žganju — to je nemo- fr>če.« Zmotili ste se. Narobe je res ganje v hiši, t4sto pa!« »Hm. hm. hofe* biti moder. Pa nisi Se dolgo ne. Tako je. kakor spm rekel: hiše stoje v žganju. Torej Kje je tisti kraj?« »Stric, ne vemo Ta lešn:k ie pretrd za nas. Sterite nam ga vi! Lepo prosimo!« »Haha. sai sem vedel Pa ker smo prijateli>ki in da bo mir ga kar rad strem. Torej v katerem kraju stoje hiše v žganju? V Prežgarru Prečkanje se nanr-eč imenuje neka gorska vas v litiiskem srezu.« »Ah jej — saj res! Pre — žganje — Prcžgan.ie. Sicer je zpanie le v besedi, toda uganka je uganka Drži!« Malo za šalo 1 Lojzek ie zeJo rad v družbi med tem ko Janko samotari. 2 Minka ko pride teta, pozdravi lepo! 3 Vsi drugI otroci me imajo radi,