PojfaiTiJpkčatia v gotovini CDb vsaki liri tn o /) v sak c etn casu se bavi moderna zena s športom. Ona pozna tajni izvor lepote, zato se vdaja šport// vkljub solncu, vetru in slabemu vremenu. * P'ri športu Vas polepšuje Elida !« hlida C-o/dcream hrani kozo čez noč, ji daje potrebno maslnobo in idealno čisti vsako polt. /, El/da (Iren/e de chaque heure pridobiva koža ob čudo= var/ja vredno in nežno barvo alabas/ra in je najboljša podlaga za puder. Elida Ideal m favorit //tila so izredno čista in blaga. Dajejo bogato peno in so prav decentno parfimirana ELIDA NEGA KOZE NAROČNINA 4 LETNO 12 ŠTEVILK 100 DIN 4 POLLETNO 6 ŠTEVILK 55 DIN 4 POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 Dih INOZEMSTVO LETNO 120 DIN 4 AMERIKA 3 DOL. 4 LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 4 TELET 2^9 4 ČEK. RAČ. 12.587 VSEBINA: Novi most v Zidanem mostu 145 Za pomlad in poletje 162 Nči morju in v zraku 146 Sodobna žena 163 Knezoškof dr. A. B. Jeglič 147 Oktavo višje ...! (Ilustriral Globočnik) .... 164 Na teatralični fronti (J. Zozulja, ilustr. Sirk) . . . . 148 Sveta gora 166 Pozdrav Ilustraciji«! 150 Kulturna izložba Julijske Krajine v Beogradu . 167 Fotoamater: Pomlad v naših gorah 151 R. Jakopič: Kristus-samaritan 167 Fotoamater: Lepota prirode v fotografiji (J. Skerlep) . 152 Dve, tri ugankarjem na pot (J. Ložar) .... 168 Ljubljanici (Veselko Pičirad) 155 Nagradna uganka 169 Sarajevo, mesto 99 minaretov 154 Filatelija 169 Slovenski klub v Sarajevu 155 Iz vsega sveta . 170, 171 Kakor gledaš na stvar... (I. Vouk, ilustr. Sirk) . . . 156 Od pare do luči (—č) 173 Nove knjige 156 Naši otroci ... 174 Z Lipahom (I. Čargo) 157 Slovenska marijonetna gledališča 175 Gledališče: Norma. H. Nučič 158 Lutkovno gledališče iu Jugoslavija (B. Orel) . 176 Gostovanje članov praškega »Nar. divadla« 158 Za filmskimi kulisami 178 Indija v borbi za svobodo 159 Pismo Lilian Gish M. Malešu 179 Je li vaša pisava široka ali ozka? (S. Šproc) 160 Naslovna slika po barvasti risbi Grafološki kotiček 161 akad. slikarja E. Justina : Pomladna alegorija. Novi most v Zidanem mostu Foto Piimožič, Zidani most Promet na progi L jubljana —Zagreb—Beograd se je vršil s to ooiro. da so morali Dlaki o tej smeri voziti najprej po tiru proge proti Mariboru in se nato šele vrniti na progo proti Zagrebu. ker ni bilo direktnega mostu.Zdaj se je železu, uprava odločila zgraditi nov most. ki bo vezal posta jo Zidani most naravnost s progo proti Zagrebu. Naše slike kažejo gradil jo tega mostu, delo stavbnega podjetja J.Slavec iz Kranja. Slikovit bo pogled na ose tri zidane mostove v Zidanem mostu, kar kažeta dve naši sliki. Ilin" Ittlt«"" I. Najhitrejša ladja na oceanu nemška »Europa«, ki je pridobila modri hitrostni trak Prvi dirigeable iz kovine, gonjen s paro, »Citi/ of Glendale«, 250 konjskih sil KnezoškoJ dr. A. B. Jeglič o svoji knjižnici Zavod so. Stanislava (gimnazija) o Št. Vidu nad Ljubljano Foto »Ilustracija« Škof dr. Anton Bonaventura Jeglič (29. maj 1850 — 29. maj 1930) Oseba škofa dr. Jegliča je ena najmarkantnejših pojavov v slovenski in jugoslovanski zgodovini. Mož, ki je v svoji veličini znal ostati zmerom zvest osnovnemu geslu: >Bog in narod!< Iz tega gesla je rastel, s tem geslom je ustvarjal, je zbiral okoli sebe mlade in stare ter je po vsej svoji zamisli in živahnem delu še zmerom med slovenskimi javnimi delavci najmlajši, ki misli za stoletja naprej. Bodisi da je ustvarjal prvo slovensko gimnazijo, bodisi da je preskrbel zanjo svoje profesorje, da je skrbel za slovenske učne knjige, da te ustvarjal prosvetne organizacije, skrbel za verski preporod naroda, todisi da je bil eden glavnih soustanoviteljev Jugoslavije ter se vsak čas in ob vsaki priliki potegnil za pravice in svobodo svojega naroda, povsod srečujemo to osnovno črto njegovega gorenjskega značaja: narod ljubeči vladika. Vsako razdobje slovanskega naroda obrazuje, odkar je stopil v javno življenje tudi škof dr. Jeglič in vendar nobena doba ga ni potegnila nase, da ne bi razumel novega časa. Nasprotno, kolikokrat je pomagal in pomaga škof dr. Jeglič sam opreznim in dvomljivcem s svojo roko čez prag v novo miselnost, naj omenimo samo zadružništvo, socijalna stremljenja delavstva in nove organizacijske tvorbe v narodu — za vsak dober pojav ima razumevanje in bodrilno besedo. Kadar pa se lomijo razdobja v narodovi zgodovini, takrat stoji škof dr. Jeglič vedno budno na straži kot zvest pastir pri svoji vdani čredi. Spodaj: KnezoškoJ dr. A. B. Jeglič med najmlajiimi Na teatralični fronti Josefilll Zozulja Ilustriral A. Sirk Oba, Cvetkov in Gajkevič, sta drug drugemu pripisovala najbolj nizkotne stvari. Ali to, kar je storil tilii in korektni Cvetkov, je prekašalo vse. V »Izvestjih« provincialnega mesta X. je nekega dne izšel članek z naslovom: Na teatralični fronti«. Kakšna nesramnost je za njim tičala, so slutili le nekateri. Edini Gajkevič je bil toliko srečen, da je mogel okusiti vso stvar do konca, kajti bil je obenem član gubernijskega komiteja komunistične stranke, kateremu je bilo podrejeno tudi gledališče. Veliki, močni, črnobradi mož, ki še tudi zdaj, ko je meščanska vojna že davno minila, ni odložil svojega preprostega, vojaškega suknjiča, se je od besnosti tresel tja do koncev svojih prstov. Pisec članka je govoril o zgrešeni smeri tukajšnjega gledališča in o njegovem nazadnjaštvu. Ampak kako govoril. Ta fant je znal čudovito pisati. Tu so stale formulacije kot »brez soglasja z našo dobo«, potem »ideološka banalnost«, trikrat je nastopila Gajkeviču neznana beseda »folklora«, cel odstavek je dolžil gledališče »pomanjkanja vsakega konstruktivizma«, nato je sledilo nekaj o slabi montaži« nekega komada, in vse popoprano s citati Lenina in Buharina. Seveda je bilo treba na tak članek odgovoriti. Ali kako odgovoriti, če Gajkevič ni znal pisati? Le kaj je storil on Cvetkovu hudega? Kako dolgo je že od tedaj, ko mu je v letih gladu preskrbel večje dobave? Tedaj bi bil mogel Cvetkov brez nadaljnjega poginiti. Takrat ni bilo nobene »montaže«! No, malodušje ni bila njegova napaka. Delati! Vzel je svojo aktovko in šel v pisarno. Hil je solnčen dan. Na Ivarla Marksa cesti, tik pred kavarno »Svoboda«, so mladi raznašalci listov tulili »Izvestja«. Mimo njega so šli znanci. Članek so seveda brali. V njihovih očeh je opazil Gajkevič nekaj škodoželjnega, previdnega in malomarnega. V pisarni je bilo vse kakor običajno. Na hodniku je stal novi gledališki tajnik Krizant Karbolski, ki ga je bil poslal moskovski os redni komite. Moža je priporočil neki važen sodrug, tudi kot »literaren talent«, ampak z dostavkom, da nekoliko pije. Ob dvanajstih je telefoniral režiser Ljubomirov iz gledališča: »Ivan Antonič, ali ste brali članek? Seveda! Jaz Vam takoj povem, zakaj ga je Cvetkov pisal. Veste, preteklo nedeljo je prišel v gledališče neznan človek in je za Cvetkova zahteval tri prostore za tri dame. Častna beseda! Pravim, sodrug Cvetkov ima vendar svojo ložo, prostih vstopnic ni! Zdaj torej veste, zakaj! Da bi bilo pri nas premalo konstruktivizma? Nesramnost! Kaj je bilo drugo dejanje zadnje premijere morda zanič? Pri samem Meyer-holdu ni več konstruktivizma! Ali na članek je treba odgovoriti! Nemudoma!« »Ni vredno« je surovo odvrnil Gajkevič. »Seveda, imate prav.« je odzvenel ne več odkriti režiserjev glas, »...človek se ne sine umazati.« Ali v vodstvu nekaj ni bilo v redu. Gajkevič je vedel prav dobro, da je treba odgovoriti, odgovoriti, da je Cvetkov uničen. Pisati dandanes v časopise članke, je stvar slučaja. Nekomu se posreči, drugemu ne. Če ima človek dobrega tajnika, bo članek dober. Na primer Baranov. njegov stari vojni tovariš, sedi zdaj v ljudskem komisarijatu v Moskvi, kakšne članke je ta skoval! In kdo mu jih je pisal? Zuc-ker->tein, mali, prijetni tajnik Zuckerstein, rabijev sin. Gajkevič je napeto premišljeval. Tedaj se je zgodilo nekaj neprijetnega. Tačas ko je Gajkevič potrtega srca premišljeval, je begal novi gledališki tajnik z doslej še ne opaženo naglico po papirju. Uro pozneje je vstopil Krizant Karbolski v delovno sobo šefa in dejal: »Sodrug Gajkevič. po mojem mišljenju je članek meščana Cvetkova skozi in skozi kontrarevolucionaren. Na to moramo odgovoriti, in jaz si drznem, da vam predložim svoj zamislek. Po treh minutah Gajkeviča skoro ni bilo več spoznati. Kaj se je zgodilo? Sanje? Čudež? Krizant Karbolski je začel razlagati svoj zamislek s tem, da ne poL\eni članek, kakršnega je napisal meščan Cvetkov, nič drugega, kot napeljavati vodo na mlin menj-ševikov. Ni dvoma, da bo inozemski belogardistični emi- grantski tisk nemudoma in extenso ponatisnil kritiko meščana Cvetkova. In zopet, da ne pomeni ta kritika nič drugega, kot nekak poskus revizije Leninizma. Kakšen konstruktivizem neki potrebuje meščan Cvetkov, ko je vendar vprašanje spojitve sela z mestom že skoro rešeno? In kako, da se meščan Cvetkov sploh sme v toliki meri predati vplivom novobogate buržuazije? Gajkevič je dvignil svoje oči h Krizantu Karbolskemu. Kdo je stal pred njim? Prav navaden mlad človek bledomodre, prav za prav treba že reči, neprijetne barve v obrazu. Eno oko pametno, drugo nesramno. Na glavi Krizanta Karbolskega so se kodrali ostanki las. ki so še ostali od one moskovske boemske norosti, ki pričajo o mnogih prečutih nočeh in raznovrstnih zabavah. »Torej.« je dejal Gajkevič, »članek je dober, napišite ga. Spravim ga v naša ,Izvestja'«. Karbolskega nesramno oko je postalo razumno, razumno nesramno. »Članek morate V i napisati, sodrug Gajkevič.« In ne da bi vprašal, je segel s svojo gibčno roko v škatlo za cigarete, ki je ležala na pisalni mizi. Stvar je zdaj taka: Bralca nočemo več utrujati z mislimi sodruga Gajkeviča. To bi bila psihologija, ki nikakor ne bi mogla koga zanimati. To bi bilo nekaj za Dostojevskega. Saj je v glavnem popolnoma nevažno, kaj doživi sodrug Gajkevič. Ampak ko je članek izšel, je nastal strahovit polom. Mesto se je streslo v svojih temeljih. Popoldne je vladala v vrtiču krog in krog gledališča živahna razgibanost. Zbrani so bili vsi časopisni reporterji, številni stalni gostje in igralci, celo tisti, ki so morali biti zvečer na odru. Našminkani in v kostumih so prišli v odmorih ven. Menih v kuti je živo govoril vitezu v oklepu: »Ne, Cvetkov ne bo letel,« je izjavil menih, »Gajke-vičev članek je seveda zelo oster, toda Cvetkovu se ni treba ničesar bati.« »Tu se lahko silno motite,« je odvrnil vitez, »en izvod članka leži že najbrž v politbiroju v Moskvi. Ali mislite, da bi Gajkevič napadel tako ostro, če bi ne imel migljaja od zgoraj?« Toda prišlo je drugače. Seveda Cvetkov ni molčal. Naslednjega dne je izšel drug članek v »l/vestjih«. Izvajal je, da se mora gledališče, za katerega je sodrug Gajkevič odgovoren stranki, prilagoditi vsebolj glave dvigajoči buržujski inteligenci. Kaj naj predstavlja gledališče zdaj v času revolucije? (Sledi Leninov citat.) Kaj naj znači gledališče z ozirom na vsebolj grozečo obkrožitev sovjetskih unij po kapitalističnih državah? (Sledi citat Lunačarskega, ki ga je vendar le-ta omenil pri otvoritvi neke umetniške razstave, in ga je Cvetkov prikrojil sebi.) 'I on tega prvega dela je bil zadržno izzivajoč, ali sledi drugi del. Pisec stavlja odprta vprašanja: Kje se je nahajal Gajkevič leta 1917.? In kako si drzne meščan Caj-kevič njega, Cvetkova, boljševika od leta 1919., obdolžiti, da lije vodo na mlin menjševikov? In kdo je preskrbel službo njegovemu bratu s pomočjo borze dela? Ko da bi o tem mesto nič ne vedelo? Celokupni, razrednozavedni proletarijat ve to! Gajkeviča jo popadla besnost, kakor pri prvem članku, da jo je čutil tja do koncev svojih prstov. Vendar pa je to pot. ko je šel v pisarno, gledal bolj samozavestno. Ali ga ni čakal tam Krizant Karbolski. odrešujoči angel, ki je z razumnim izrazom vodil plameneče pero? Čas je, da govorimo o Križan tu Karbolskemu. V toliko, v kolikor je mož dejanja. Ako ima svojo duševnost, tedaj jo naj obdrži zase, zakaj mi se ne utegnemo z njo pečati, i'gotoviti moramo le to, da njegovo dušo žeja po ljubezni. Moskve ima čez glavo, tudi so mu bili tam prejemki skrčeni. Tu pa je upal najti oddiha za svoje živce. Gajkevič je imel tajnico z očmi, z rokami, da je človeku, ki jo je videl, zajokala duša. Sedi v sobi zraven ravnateljevega kabineta, in človeka neso noge kar same od sebe k njej. Kmalu zaradi te, kmalu zaradi one stvari. Vsi so že opazili in se smejuškajo, toda na.to se Karbolski požvižga! l isto popoldne, ko je Karbolski napisal odgovor na Cvetkov članek, se je vršil v pisarni sledeči razgovor: »Pojdite z mano v park, Helena Dimitrijevim!« »Ali ste blazni?« »To prav ne, llelcna Dimitrijevim, predlagam vam tovariški izpreliod.« »Hvala, ne grem.« Molk. Morda je kje kak zakon sovjetskega življenja, da postanejo tajnice kakega moža na vodilnem mestu njegove žrtve. Odvisno dekle, v strahu in stiski za svoje mesto, popusti, ali pa bojuje molče in ponosno strašni boj. A kako je tukaj? Gajkevič ni več mlad, njegova stara vojaška bluza je umazana, ne brije se nikoli... in ona, mlada, cvetoča, krasna... in ona ljubi... Molk je pretrgan. »Vi čakate na sodruga Cajkeviča?« »Da.« Vsaj odkritosrčna... Ona napeljuje pogovor na govorico, ki kroži po mestu. Iz njenega glasu zveni prikrit ponos. »Kaj porečete k članku Ivana Antoniča proti Cvetkovič? Jaz nisem niti vedela, da zna tako dobro pisati.« Pod Krizantom Karbolskim se maje zemlja. S piskajočo sapo spravi iz sebe: »Članek sem jaz pisal. Jaz!... On niti pisati ne zna. Ali zdaj, če Cvetkov odgovori, ne bom pisal drugič.« listo jutro, po izidu drugega Cvetkovega članka, je bil strategični položaj v treh sobah in enem hodniku sledeči: V prvi sobi sedi Gajkevič, v drugi Karbolski. v tretji ona. Gajkevič pride ven in gre skozi sobo Karbolskega. Potem pride ven Karbolski in gre mimo steklene stene tajnice, nakar se vrne v svojo sobo. Deset minut pozneje pride Gajkevič spet mimo in se vrne spet v sobo. Koliko psihologije se skriva v tem. Ali mi se pri njej ne bomo ustavljali. Karbolski sedi spet za svojo mizo in ima pred seboj neki časopis. Seveda, članek, luko. da se vidi. Spet pride Gajkevič iz svoje sobe. Nič več ne more izdržati: »Današnji članek ste brali?« »I)u.« Nobene besede več. Gajkevič se vrne v svojo šobo. In zopet ista igra skozi tri sobe in hodnik. Karbolski pogleda zmagoslavno. Tedaj je tudi ona vstala. Gre enkrat, dvakrat preko hodnika. Izdržati! Dejstva! Nikake psihologije! Iz šefove sobe se oglaša zvonec. Tajnica kakor Karbolski se podasta noter. Tedaj pravi ona, tajnica, Helena Dimitrijevim: »Strašno šibek, današnji članek v ,Izvestjih‘. Pa vendar ne boste odgovorili, sodrug Gajkevič!« »Da. saj se ne izplača,« pravi Gajkevič. Helena Dimitrijevim odpre kakor slučajno vrata. Karbolski odide. Ona jih zopet zapre in ostane dolgo, dolgo \ ravnateljevi sobi. Tako še vedno ni pojasnjeno, ali je dobro ali slabo pisati članke v časopis. Ali jasno je, da solnčna luč ne prinese vsakemu veselja, temveč časih tudi trpko bol. In še eno: če mislite, da more mlad človek iz Moskve najti v provinci oddiha za svojo dušo, se varate. TVORNICA CIKORIJE 1 LJUBLJANA. 1 PRAVA KOLINSKA CIKORIJA Moj prijatelj se je poročil s filmsko igralko.« »Njegova zakonska sreča je odvisna od tega, kakšno filmsko igralko je dobil za ženo: nemo ali — govorečo?« * Koncert se ji' pričel že pred četrt ure. Prosim, da vstopite prav tiho.« »Ali že vse spi?« * /ena prenaša mnogo pogumnejše bolečine kakor mož.« Kako to veste? Ali ste zobozdravnik?« Ne, trgovec s čevlji.« * Bibclj: Ali veš, kakšna je razlika med glavnico in delom?« Cibelj: »No?« Bi bel j: »Posodil sem ti sto dinarjev, to je glavnica, denar zopet nazaj dobiti, to je delo.« Desno: Prvi cvetovi Foto A. Kornič Levo: V pomladanskem vetru. Foto Čatar Pozdrav »Ilustraciji«! Pod brezo na Pohorju V pomladnem razpoloženju iznad dolenjske metropole Spomin na zadnjo smuko izpod Storžca V maju Foio v Koruič Pomlad v naših gorah M Specialni posnetki našega fotografa za >llustracijo< Lepota prirode v fotografiji Janko Skeiiep Koliko je ljubiteljev prirode? Mnogo nas je, hvala Bogu! \ eselimo se lepega dne, vsak prosti čas porabimo za sprehod v naravo. Tam najdemo zopet 0110, kar cel teden pogrešamo, zrak in solnce. Tani vidimo zopet življenje prirode, vidimo lep krogotek božjega stvarstva, katerega del smo sami, sami torej del narave, brez katere ne moremo živeti. Kdo izmed nas ne bi hotel košček te lepote vzeti seboj? Menda ga ni ljubitelja narave, ki se ne bi tudi doma, v delavnici ali pisarni tako mimogrede za trenutek povrnil v prirodo nazaj. Naj že bodi kakršnokoli delo. vedno nas veže vsaka stvar na stvarstvo in najlepše stvarstvo je pokrajina zunaj mesta, tam daleč na hribih, visoko na gorah, na poletnih snegovih. Kako je to vse lepo, dostikrat tudi sami n? zapazimo, tako nas obvlada veličina lepote, da jo od samega bleska niti ne vidimo. Ampak čutimo jo le in ta občutek je nekaj, kar nas vedno vleče venkaj na solnce, venkaj na prosto. Marsikdo je že vprašal, kaj pa najdeš tam zunaj lepega, vabljivega, jaz ne zapazim nobene razlike. Ubogi revež. Težko mu je naenkrat povedati, v kaki zmoti je, a vendar je mogoče tudi 011 eden tistih, ki se samo branijo onega občutka, ker ga smatrajo za postransko potrebo. Nam pa je ta potreba nekaj, kar nam daje zopet voljo in veselje do dela. Nergači nismo, ker vidimo, da ima vse svoj cilj in svojo vrednost, zato tudi marsikaj lažje prenesemo, lažje se vživimo v vsak položaj, življenje nam ni v breme, delo nam je užitek. Krogotek se lepo strinja zopet v samega sebe. Vprašam vas, najdete li ljubitelja narave, ki se ne bi veselil lepe fotografije kraja, katerega je že videl ali ga namerava še videti. Ali morete le na podlagi opisa točno Pesnik išče stanovanje. Mirko Stebelce, poet: »Potrebujem prostorno in visoko delovno sobo. Moje pesnitve so sanje...« »Torej zadostuje, spalna soba!« Zidovska. Ajtclcs: »Če mi ne daš tisoč dinarjev, skočim v vodo!« tiajteles: Počasi, počasi! Prehladil sc boš!« Ajtclcs: Si poženem kroglo v glavo.« Ba j teles: Odletela bo od čela.« Ajtclcs: Krstiti sc bom dal.« Bajteles: Hvala Bogu, veseli bomo.« Ajtclcs: »Otvoril bom na drugi strani ulice konkurenčno trgovino.« Bajteles: I 11 imaš tisoč dinarjev.« Smola. Poglejte ono debelo brinetko, ne bi hotel biti njen mož.« »Jaz tudi ne. pa sva že deset let poročena —« poznati kraj ali lego ali obliko dela narave, ako ne vidite njene slike? Zakaj imajo učne knjige tudi slike, zakaj sc učenci poučujejo na podlagi slik in fotografij? Naše obzorje bi bilo brez tega omejeno, ue bi si znali v življenju pomagati, vse nam bi bilo skrajno nerazumljivo, nejasno in tako medlo, kakor medla so nam ona telesa, katerih ne moremo niti fotografirati niti naslikati. Naš narod je majhen, a .vendar se more meriti s svojo izobrazbo z velikimi narodi. Obkoljeni smo od tujih narodov, ki stojijo v tehniki, kemiji in ostalem znanstvu dokaj višje od nas, a vendar ne toliko, kolikor si sami predstavljamo. Redkokateri narod menda toliko čita in se uči, kot prav mi in zato smo prišli že tako daleč, da nas tudi večji narodi upoštevajo od leta do leta bolj. Spoznali so nas po naših delih, po lepoti naših krajev in to hodijo gledat in sc čudijo, kako hitro rastemo. Mnogo zaslug za to pa ima tudi fotografija. S pomočjo iste smo sc sami naučili spoznavati nebroj tnjili dobrin, pokazali pa smo naša dela in lepoto naših pokrajinskih predelov ravno s fotografijo. Žal sc ta panoga goji pri nas preveč zasebno, preveč tako vsak sam zase. Neštetokrat se prigodi, da tujec zahteva sliko, fotografijo amaterja in ne tako, kakor jo more dobiti povsod. Marsikdo ne razume tega zahtevka. Jedro vsega je to, da hoče tujec videti in vzeti seboj one lepote, slike, katerih ne vidi vsakdo, a jih zbirajo fotoamaterji, ki jih ne dajo radi v javnost, ker predstavljajo zanje take fotografije mnogo večjo vrednost, nego običajno blago. Fotoamater vidi naravo nekoliko drugače, kakor pa oni, kateri ne fotografira. Človek, katerega oko ni vajeno ločiti lepote enega dela iz cele pokrajine, ni nikdar videl lepote kraja v celoti, ker je ne zna gledati. Vidi pač dolino in goro, solnce in senco, a ne pozna onih potankosti, ki na- pravijo pokrajino lepo, ne zna jo analizirati, ne ve, v čem baš tiči ona lepota, zato tudi po navadi ne zna opisati te lepote. Fotoamater pa najde marsikaj (kar drugim sploh ni vredno gledati), ker vidi samo oko, ki je vajeno gledati, krasoto s pravim občutkom. Marsikdo spozna šele na podlagi fotografije lepoto kraja, katerega je že videl, a sc mu takrat ni zdel lep, ni našel lepote, o kateri je slišal. Ko sc bo ob priliki vrnil tja, bo pa to lepoto prav lahko našel. Fotografija torej tudi izobrazuje. lo‘o Janko Skcrlep Ljubljanici (Travestija na Gregorčičevo odo »Soči«) Veselko Pičirad Kaliui si, temna hči dolin, gnusna v zmaličeni lepoti, ko ti preblatenih plitvin lopate, krampa zvenk ne moti. Kalna si, hči dolin! Tvoj tek je len in je mehak, kot hod deklet v dolini; in gosta si ko mestni /.rak, kot jezik viješ se gibak starikavi škrbini. Kalna si, hči dolin! Nič rad ne gledam ti v valove, v zmesi meščanske tvoje nove: temačni duh močvirskih tal in vonj, ki nudi ga kanal, sta v tebi se združila. V oblakih mrkega neba, na lužah barja pustega gnusobo to si pila. Kalna si, hči dolin! Ti meni si neljuba znanka, spomin na dolge šolske dni. od Laha se mi zdiš poslanka, nesoča srd, ki ne skopni. Vrag vzemi te tu sred ravni. Kako ti voda zeleni, kako obilna se vali. ko pred Ljubljano še stojiš, ko spustiš se med zidove, zakaj gre voda v barve nove? Zakaj izgine ti obilje, suj tukaj niso kraške špilje. Težko se ločiš v dva rokava, skoz mesto nič ti ne diši, v obilje sili te narava, pa vendar moraš v dve smeri. Ah, dvojno bol pač tu trpiš! V tej boli skisana, cmerava, kot ženska solza se mi zdiš, kot solza še — norčava! (Poceni ženske so solze, po licu šminkanem drse.) Kalna si, temna hči dolin, gnusna v zmaličeni lepoti, ko ti preblatenih plitvin lopate, krampa zvenk ne moti. Juh, konec tvojega bo blata, mož zbor strašan te bo napal, prihrumel bo od magistrata, ki moč jim nad teboj bo dal, tedaj zapela bo lopata — le žal, da daleč je ta dan! Nad tabo mestna bo gospoda zijala vate noč in dan, vsahnila bo takrat ti voda, obrnjen tok bo v drugo stran. Znoj delavcev te bo pojil, gospode pot te bo kalil: a kadar delo bo končano, glej, praznik bo za vso Ljubljano, l ega vesel bo sam župan, obiskal bo te večkrat ban. Takrat se spomni temna reka, kar mrzlo ti srce nareka: Kar bo luči ti ob bregovih, gospode na nasipih novih, tačas pripelji vse na dan. naj tok ne bo ti več zaspan. Naj v luči voda bo škrlat, gnusobo prejšnjih dni pozabi, lepote — lačne tujce vabi ljubljansko mestece zijat! Foio >Ilusir»cija Sarajevski muzej: Bosanske noše v 15. oeku Pintoreport okolice Sarajeva SflfflTPAfn __________________________ QQ minami^mr Ob 20 letnici obstoja Slovenskega kluba v Sarajevu. kJCll CIJ C" V 11ICTO HJ s Z/ lllllldl t; IU V . Reproducirano z dovoljenjem knjigarne »Studničku - Sarajevo« Sarajevo: kiraitana (čitalnica) Tipična džamija s pokopališčem Soiranjščina careoc džamije v Sarajevu Sarajevo — inesto na križpotju zapada iu vzhoda — ima svojo karakteristiko, kakor je nima nobeno drugo mesto. Da, vsako mesto ima svojo, toda Sarajevo še posebno. Tuji vladarji so mu vladali, tuje kulture iu nekulture so mu udarile svoj pečat. Na eni strani minareti, na drugi stolpi pravoslavne in katoliške cerkve. Tri vere se stikajo v tako mirnem sožitju, kakor drugje nikjer tako tipično. Sarajevo je danes svetovno ime — začetek vojne mu ga je dal. Zanimivo je, da živi v Sarajevu precejšnje število naših rojakov, ki so že 20 let organizirani v »Slovenskem klubu*. V počastitev njihovega dela prinašamo serijo slik. Želimo, da nam še kdaj pošljejo slike iz svojega življenja. Uredništvo »Ilustracije«. Kmetje iz sarajevske okolice Desno: Motiv s čaršije Čitalnica Slovenske ga kluba v Sar n jenu I rninil' fvitin fn'ijn) Pevski zbor Slovenskega kluba o Sarajevu / Predica ciganka Odbor Slovenskega kluba v Sarajevu Od leve na desao sede: revizor Iv. Kos, predsednik P. Pust, podpredsednik R. Zemljič. Stoje: tajnik R. Perko, odbornik Iv. Železnik, knjižničar Fr. Mušič, blagajnik H. Jezovšek, odbornik J. Podbregar, gospodar Iv. Potočnik, odbornik Ant. Blatnik, revizor J. Prodnik Kakor gledaš na stvar... Dve zgodbi v dveh pismih Ivail \ ouk Ilustriral A. Sirk Prvo pismo: Gospod Zlobec! Na nedeljskem izletu sem se docela uverila, da nisva ustvarjena eden za drugega. Vračam Vam Vaša pisma in prosim, da mi tudi Vi vrnete moja. Kar sovražim Vas, ko pomislim, kako udobno in prijetno je bilo v vrtu gostilnice z lopo in verando, pa ste me pregovorili in sva se napotila skozi gozd. Morali bi vedeti, da bi se ne smeli oddaljevati od hiše, če je nebo oblačno. Potem pa, prosim te! začelo je deževati. Nisi si znal pomagati. Jaz, slabotna ženska, sem te povlekla pod drevo, da je šel mimo naju prvi naliv brez velike škode. Veš, da me je strah grmenja, slabotna ženska sem, a namesto da bi mi dajal poguma, si se plašno oziral v nebo, ob vsakem blisku si zamižal, kadar pa je zagrmelo, si se stresal, da si me spravil še v večji strah. Ne, gospod Zlobec, niste se vedli junaško! Škoda za mojo novo obleko. Pa bi bila lahko ostala še nekaj časa pod onim drevesom, toda med največjo ploho sem morala bežati z Vami, jaz slabotna ženska, po blatnih stezah. Namesto da bi se jaz jezila na Vas, pa ste Vi tožili, da ste si zmočili pražnjo obleko in da se boš prehladil. Strašno sem bila na Vas huda in kar čudim se, kako sem vse to tako potrpežljivo do doma prenašala. Mama se je name po pravici jezila. Kako bi se tudi ne! Mokra sem bila do kože, moji novi čeveljčki zanič, klobuk: mokro rešeto, ki ga ni več dati na glavo. In vse to, ker sem, slabotna ženska, tebe poslušala. Zbogom ljubezen, zbogom idila! Pač nimam sreče. Oče ni nič rekel, samo smejal se je in zdi se mi — škodoželjno. To mi je bilo dovolj. Sami morate uvideti, da ste zakrivili nerodnost, ki se ne da popraviti. Žal mi je, če boste užaljeni, ko boste prebrali to pismo, pa ne pomaga. Če le pomislim na nedeljo, se kar stresem od nejevolje. Prosim še enkrat, da mi vrnete pisma, pa tudi mojo sliko. Vašo sem še tisti večer od jeze strgala. S primernim spoštovanjem Vaša bivša zaročenka Leopolda Osoren. D r u g o p i s m o : Dragi! Nedeljski izlet mi ostane za vse življenje v najlepšem spominu. Kako veselo sva jo mahnila po stezi v gozd. četudi je bilo oblačno. In res, sredi gozdne tišine in v vroči zaljubljenosti vtopljena so naju presenetile prve debele kaplje. Pozdravila sva jih z glasnim smehom in brezskrbno stekla pod drevo in se stisnila v ozko duplo. 'Pesno nama je bilo \ ozki »kočici« in vendar tako prijetno. Pa se je ulilo, bliskalo je, grmelo, midva pa sva si želela, da bi tista nevihta večno trajala. Enkrat je prav blizu treščilo — pa nič strahu. Zavriskal si, da je odmevalo skozi vodeno kopreno v zraku in čutila sem, da sem tako na varnem, kakor da mi stoji ob strani angel varuh. Končno pa sva jo ubrala kar po dežju nazaj. Dobro sem se zmočila, pa nič ne de. Mama se je jezila name, da sem si obleko pokvarila, čevlje tudi, in da je klobuk komaj še dober za poljska strašila. V obraz sem se ji smejala, jo objela in zaplesala z njo po sobi, tako je vse v meni kipelo od veselja. Oče pa je bil zares hud, to moram reči, težko, težko sem ga za silo potolažila. Mrmral je nekaj o dragih čevljih in o takih prozaičnih rečeh. Kmalu pa sem šla v svojo sobo, da ostanem sama s svojimi mislimi in se pomenim s teboj. Zagledala sem se v tvojo sliko in hkratu se mi je storilo milo, da sem zaihtela od žalosti in veselja, sama ne vem, kako bi Ti to razložila. Komaj čakam nedelje, da pojdeva zopet do one du-plinice in da obudiva spomine. Do tedaj pa me ne smeš pustiti same v tej tišini, ki vlada tu v moji sobi. Napiši mi dolgo, dolgo pismo, vsako Tvojo besedo si boni vtisnila v srce. Srčno Te pozdravlja in poljublja Tvoja Zdravka. Nove knjige Knjige »Slovenske Matice« za 1. 1930. Druga najstarejša slovenska književna družba »Slovenska Matica« je pravkar razposlala svojim članom svoj književni dar za letošnje leto. Štiri knjige in sicer: »Prevodi iz svetovne književnosti«: W. St. II e y ni o n t : Kmetje, II. Zima. (Poslovenil Joža Glonar.) »Prevodi iz svetovne književnosti«: W. St. R e y m o n t : Kmetje, III. Pomlad. (Poslovenil Joža Glonar.) »Prevodi iz svetovne književnosti«: Pedro C a 1 d e r o n de la Barca: Sodnik Zalamejski. (Poslovenil in priredil Oton Župančič.) Janko Šlebinger: Publikacije Slovenske Matice od 1. 1864. do 1930. O znamenitem Reymontovem romanu »Kmetje«, čigar zadnji del izide drugo leto, bomo na tem mestu še obširno spregovorili; prav tako o Calderonovem »Sodniku Zalamej-skem« v klasičnem prevodu Otona Župančiča. Četrta letošnja knjiga podaja pregled vseh izdauj »Slovenske Matice« od njene ustanovitve do danes. Malo manj kot tristo knjig je izdala Matica v tem času, dragocen dar. Hvalevreden je torej napor poživiti to važno izdajateljsko založništvo. Preseneča letos dejstvo, da so izšli med knjigami trije prevodi, dočim sta v najplodovitejših letih pred vojno vsako leto izšli najmanj dve knjigi izvirnega leposlovja. To dejstvo očitno ni krivda založništva, temveč pomanjkanja izvirnih daljših spisov. Priporočamo vsakomur, da pristopi kot član k »Slovenski matici« z malenkostnim prispevkom 50 Din za štiri knjige. Članom so na razpolago tudi druge knjige iz matične založbe Erejšnjih let po znižani ceni. Naslov: »Slovenska matica«, pjubljana, Kongresni trg 7. Ljudska knjižnica. V zbirki zabavnega leposlovnega čtiva »Ljudska knjižnica«. ki jo izdaja »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani, so izšli sledeči novi zvezki: 31. zvezek: Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni s v e t. (The lost world.) Roman znamenitega angleškega pisca. Znani so bili njegovi detektivski romani klasičnega iiteraturnega detektiva Sherlocka Holmesa. V tem romanu je snov docela druga, pa nič manj zanimiva. Obsega 233 strani in stane broš. 24 Din, vezano 32 Din. 32. zvezek: Reininichl: Zagorski zvonovi. Prevela Vera Pirčeva. Reininichl je avtor ljudskih povesti, ki jih je že nekaj izšlo v slovenskem prevodu. Knjigi je dodan potopis dr. Matije Slaviča: Na Sinaj. Obsega 334 strani in stane broš. 30 Din, vezano 42 Din. 33. zvezek: Bridges: Na pomoč. Roman usode in človeškega življenja. Dodane so Novele italijanske pisateljice Grazie Deletlde, ki jih je prevedel dr. Joža Lovrenčič. Od te pisateljice želimo še kakšno večje delo. Obsega 302 strani in stane broš. 30 Din, vezano 42 Din. 35. zvezek: Baronica 13rackel: Cirkuški otrok. Roman. Obsega 228 strani in stane broš. 30 Din, vezano 42 Din. Z Lipahom Ivuu Čargo Ne vem, kdaj že. Na tisti poti, ki pelje na Rožnik sva se srečala z Lipaliom. Kam? Kam? V prostem času rad motim naravo s svojo človeško prisotnostjo. In ti slepar, kaj iščeš ti tukaj v tej lepi naravi? Cankarjevo solnce je posijalo na njegovo lice, igralec je spačil svoj obraz ... Ravno prav, da sem naletel nate, suj bi te že poiskal kje drugje, pa nisem vedel, kje bi te našel. Sicer hodim v gostilne včasih, ponajvečkrat hodijo drugi zame ... Če se spomnim na honorar, bi te ne nadlegoval, ker sem pa obljubil (obljuba dolg dela, bogve če jih jaz? O honorar, od pamtiveka sem na lastno škodo podpisana menica...!). Kaj se tudi tebe loteva tista jetika »intervivus creti-nensis«? Oprosti mi, nedolžna žrtev. Naročeno, obljubljeno in ni storjeno. Ho, ho. Tako na boben si že prišel, lepo te prosim, ali nimaš pod solncem boljših poslov? Nič, nič, kar nič. Ne maram, ne maram. Lipahova figura je zavzela njemu prirojeno kretnjo. Skremžena skromnost se je pa kmalu razlila v ironičen izraz! No, naj bo! Kaj hočeš torej? Veš, tisti »glavni dobitek« jih briga! Tu poglej! Iztegnil je podlogo žepa daleč od sebe: To so dobitki . . . 1’ctem sva jo zavila po tisti znani poti proti mestu, ki ni nikdar dolgočasna, zares redke so take poti... Likali je igralec svoje sorte. Mehko zaokroženo občutje s tisto rezkostjo izgovorjave podaja svoje vloge in ustvarja tipe na svoj način-izdelane. Izvirno po svoje zamišljene, skoro z navidezno lahkoto jih pretira do izrazitega učinka vedno individualne, pa vendar v okviru miljeja. Pristno slovenska duša podaja tipe tiste »četrte stopnje« ljudi kar najmočneje. Nič čudnega, ako se je zagledal v Putjato. Lipah je dal v svojih letih teatrskega udejstvovanja nebroj tipov, v najrazličnejših kosih, pod najrazličnejšimi režiserji (tudi sam režira včasih). »Slaba vest« Polonij — Hamlet, Vojček — Doktor, Mirandolina, Potepuha v »Življenje je lepo«, Dož — Othello, Totterja — »Konec poti«, v Hlapcu Jerneju potepuha v ječi. Dva bregova — berača, »Češnjev vrt« — sluga Tirs (Putjata, Šest režija) itd. Zdi se mi, da je izmed onih eden, kateri ima vedno publiko za seboj. listi moj »Glavni dobitek« sem koval nad dve leti in pol. Z opazovanjem tistega majhnega življenja okoli nas nisem skušal segati v bogve kakšne višine, hotel sem podati tistega ubogega človečka, kakršen je, ne preveč zlobno pikro, z božajočo, pomilovanja vredno ironijo sem spletel to svojo komedijo. Izposodil sem si tipe iz resničnega življenja, z lastnim sladko-grenkim humorjem sem jih morda preveč groteskno plastično izrisal. Vendar zdi se mi, da je moja komedija tipično moja last, zamišljena v ozračju, ki je bilo okoli mene. Če je v njej razgaljenega marsikaj, je to tako naravno razumljivo, ker ljudje ne morejo biti drugačni, kakršni pač so ... Ko mi je v presekanih stavkih govoril o svoji komediji, sem jaz tako občutil: Akoprav je komedija po mojem nekaj več kot ironiziranje, in je psihološko tkanje celotnega, nekaj pikro očitajočega, diši iz te tvoje reči nekaj grenko-sladkega, pomilovalnega in odpuščajočega. Hm, hm. Pogledal me je! Da, tako je s tvojim »Glavnim dobitkom«. Močno je očito tisto vzgojno v tvoji komediji. Poboljšajte se. Torej pojdi in napiši, če ne zaradi drugega, zaradi obljube, ki si jo dal tvojemu »honorarju«. In razšla sva se! K str. 1*8. Pomotoma je izpadla na sliki treh čeških igralcev gdč. Scheinpflugona. Ivan Čargo: Fr. Lipah Kadar se umetnik joče, se publika smeje Specialna trgovina modnih in športnih pletenin, nogavic, friko-perila lastnega izdelka LANA družba z o. z. LJUBLJANA Telefon 30-74 Linhartova ulica 55 en gros Selenburgova ul 4 en defail dr* ^ Doc sceni iz uprizoritve Brllinijcoe npere »Xorma< n . v „ . , Hinko Nučič, znani slovenski igralec in režiser, zdaj • IVnTlTlA Uprizoritev D operi kr. Narodnega , , \ .č,an Nar. gledališča v Zagrebli, ki je .Dt^llllll • 11 Ul lil d« „1*1 . .... „ p v,. pravkar prebolel težko bolezen. Zdravi se v kopališču Nauheim. gledališča V Ljubljani. Ke/iser. Poslal nam je sliko najdaljše in najtežje svoje vloge, ki pa še B. Krivecki. — Dirigent: A. Nefjat. Foto Jos. Pogačnik ml., Ljubljana ni »odigrana« Gostovanje članov praškega ..Nar. divadla44 v Ljubljani Foto »Ilustrncija« Vojta o vlogi sluge G.Vydra, ga. Dostalooa in gdč.Sclicinpflugona O. Vydra Iz komedije gdč. Olge ScheinplfugODe »Ljubezen ni dsZa vladanje je treba zmerom dveh: vlade in vfa- dancev. če vladanci nočejo, jih ni mogoče vladati. Mi sc borimo proti krivici iu nasilju Angležev; prvi predpogoj, da smo k temu upravičeni, je, da sami ne delamo nasilja in krivice. Edino načelo, ki mora vladati med ljudmi, sta ljubezen in dobrota. Na vsa nasilja in hudobije, odgovorite, bratje, z ljubeznijo in dobroto. Nikdar se ne maščevati! Nasilje je zakon zveri, nenasilje pa moč duha, moralna hrabrost!« — Še danes Candhi veruje, da morata zmagati ljubezen in pravica. Upor Indije proti britanski nadvladi pp. Podjarmi jeni narod hoče svojo svobodo in gospodarsko nezavisnost Iz Indije Levo: Dva Indijca v Agri, kroteča dve opasni kobra- tš kači Desno: Znak kaste. Indijske prodajalke sadja v Bombayu z znakom svoje kante na čelu Indija danes kakor pred 100 leti. Takozvana *joura<\ ki jo gonijo voli, vedno daje vodo za namakanje o Indiji se Aliss Nalina Turkhud, filmska igralka iz filma »Feena«, ki bo kazal običaje stare Indije Jeli vaša pisava široka ali ozka... zalita ali finočrtna ... Stanko Sproc Le oglejte si jo natančneje z ozirom na ta dva nova grafološka znaka! Ne bo nam težko ugotoviti širino ali raztegnjenost kake poljubne pisave. Saj marsikdo že pri prvem pogledu na kako pisavo instinktivno vzklikne: »Ta pisava je pa zelo široka, kot bi se hotel pisec pred bralcem prav na široko razkoračiti, svoje moči in nagone brez ozira na svojo okolico razmahniti. Ta sigurno ne štedi ne s časom in ne z denarjem. Preveč je duševno razgiban!« Tako mnenje o široki pisavi sem res že večkrat imel priliko čuti, in sicer od oseb, ki se nikoli niso podrobno bavile z grafo-loškimi principi. To mnenje se skoraj popolnoma ujema z razlago znanstvene grafologije o nastanku in pomenu široke pisave. Vidimo torej, da grafologija temelji na splošnih psiholoških principih in ni življenju tako tuja, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Do kakih končnih zaključkov je prišla moderna grafologija glede na širokost pisave? Kako nastane raztegnjena pisava in kaj pomeni? Raztegnjena pisava nastane, če prevlada pri pisanju vodoravna komponenta v smeri od leve na desno. Roka sili pretežno od telesa proč, vse vodoravne poteze se pri tem močno podaljšajo, temeljne več ali manj pokončne poteze se pri tem običajno skrajšajo. Težišče vse pisave je torej na desni strani in stremi čim dalje od telesa -u -tr->t II J u u u: ftoadrat^ Slika 1. proč. Vodoravna komponenta v ekstremnih primerih lahko popolnoma prevlada, pokončne temeljne poteze tako rekoč izginejo, pisava nima v vertikalni smeri nobenih dimenzij več. Seveda je to ekstremen primer, ki pa v praksi ni tako redek! Vprašanje nastane, kdaj lahko govorimo o normalni pisavi, ki je ne moremo prištevati ne med široke in ne med ozke pisave? Taka pisava je razvidna iz slike 1. Razdalja [o] posameznih osnovnih potez naj bo vsaj približno enaka višini [r] teh potez. Pri pokončnih pisavah nastanejo kvadratasti geometrični liki. pri ležečih pisavah pa romboidni. (Slika 2.) ■o godu, brez odpora se premišča svojim strastem in slabim nagnjenjem. Je po navadi zelo potratna in razuzdana natura. Kaj p a izraža pisava, polna ostrih in f i n i li potez? V ugodnem smislu »spiritualnost«, poduhovljenost. Take osebe so zelo občutljive, reagirajo na najfinejše duševne vplive, so zelo senzibilne. Ker presojajo vsak korak le z duhovnega stališča, iščejo le redko čutnih naslad in užitkov, tem bolj pa so izurjene v samozatajevanju in disciplini. Izražajo se jasno in določno, ljubijo krepko besedo in gesto. V neugodnem smislu pomeni ostra pisava pomanjkanje nazornega predstavljanja in slabo razvito čutnost in čuvstvenost. Misli takih oseb so zelo meglene, brezbarvne. okostenele, brez sočnosti in pravega življenja. Oseba se giblje le v suhoparnih pojmih. Ker manjka smisla za življenjske užitke, postane taka oseba sčasoma popoln asket, brez materijelnih potreb in zahtev. Preobrazi se v nekakšno eterično bitje, zagledano v onostran. Grafološki kotiček »Leukadija«. Vaša duševna potenca je šele v stadiju razvoja: zaenkrat vam še povsem manjka samostojnost v mislih in odločitvah, v duševnih zadevah ste še precej neokretni in neorijentirani; očividno vas št* ne pretresajo kakšni večji duševni boji, kajti kljub vašemu mirnemu naturelu, ki si ne upa prav na plan, je v vašem značaju izražena precejšnja odkritost in celo že prevelika odprtost in sprejemljivost napram okolici. Ne bodite preveč lahkoverni in zaupljivi, to vam zna v življenju škoditi! Vaša volja je močna in dosledna, vaši občutki so elementarni in pristni, nastopate odkrito in brez posebnega poudarka. Iz vaše pisave diha velika svežost in duševna nepokvarjenost. Tudi v čutnem oziru ste dobro razviti, tičite še precej globoko v inaterijelnosti in ljubite užitke, njih pestrost in sočnost. Kljub idealnemu stremljenju vaša duša še ni popolnoma prosta, preveč imate v sebi še notranjih ovir; srca ste mehkega in občutljivega, potrebna vam je družba in zabava. Zunanjim vplivom kaj radi podležete, ker je vaša kritičnost vse premalo razvita. Vendar pa v nobenem slučaju ne prezrete lastnih interesov. Stremite po umerjenosti in uravnovešenosti. »Pomlad 22.« Oseba zelo podjetnega duha, impulzivna, včasih v nastopu celo preostra in preveč bojevita. Ne da se z lepa upogniti. V njenem življenju igra veliko vlogo gola formelnost, sploh se opaža, da polaga oseba veliko važnost na zunanji izraz in formo. V svojem ustvarjanju in delovanju je pri vsem tem precej velikopotezna in širokogrudna, malenkosti je ne spravijo iz ravnotežja. Njena duševna energija je zdrava, še povsem neizčrpana; oseba se svojih sil popolnoma zaveda, saj prav rada zagospodari nad svojo okolico in jo skuša tiranizirati. Kljub temu pa je njeno celotno delovanje pretežno odvisno od čuvstev. čuvstva pri njej pa niso sentimentalna in brezizrazna, temveč močno plodovita in ostro začrtana. Sigurno ima oseba obilo smisla za humor, debato in družabnost. Saj je cela njena duševnost močno sproščena in sili v to. da se razživi pri dotiku z zunanjim svetom. Radodarna je oseba včasih še preveč, srca je mehkega, pri vsem tem pa zelo ponosna in tudi častihlepnosti ne manjka v njenem značaju. Inteligentna in tudi v estetskem oziru dobro kultivirana natura. Pripomba uredništva: Kdor želi grafološko skico značaja kake osebe, naj vpošlje približno 10 s črnilom pisanih vrstic njene pisave (navesti treba tudi spol in starost) na uredništvo naše revije pod naslovom »Grafološki kotiček«. Obenem naj priloži pismu 20 Din za delo in stroške. Pisma se rešujejo strogo diskretno in zelo vestno. Analize vposlanih pisav se priobčijo v tem kotičku le na izrecno željo. Naš grafolog izdeluje tudi detajlne analize pisav in je bralcem t*» revije na razpolago za vse tozadevne informacije in vprašanja. A.: »Ali vam ne delajo skrbi vaši stari dolgovi?« B.: »Ne, sem že pozabil, da jih imam.« A.: »A novi?« B.: »Ti bodo sčasoma tudi stari.« Dokler Vi spite, dela DARMOL! Zvečer pred spanjem v/e-mite DARMOL, pa sc boste jutri zjutraj prebudili svež in zdrav. Morate torej znati, da Vaše slabo spanje, nervoznosti, glavobol in bolečina v križu, kakor tudi izpuščaji po koži N ašili otrok, je samo posledica zaprte stolice. Zato je Vam in Vašim otrokom potreben' DARMOL, čokolada proti trdi stolici, ki deluje blago in sigurno. Zahtevajte posebno DARMOL, ker edino DARMOL da Vam in Vaši družini željno olajšanje. I škatla zadostuje za 20- do 30kratno uporabo. Iz prauljične dežele za praznike vesele vam p e Ij e u a zaklad, da kupite si grad in vselite se vanj iz tujih stanovanj. 7»i mlnrlfi VlSfll*!#* t To sliko iz barvastega papirja je izvršil kot prvo ^ J * svoje delo g. F. Rojec in bo posebno zanimiva in poučna za naše šolarčke osnovnih šol, ker se morajo zdaj tudi ti v šolah vaditi in učiti v takem slikarstvu. Na papir se napravi najprej skica s svinčnikom, nato se lepijo posamezni izrezani kosi obleke oz. obraza, pokrajine v različnih barvali. } oulard-obleka s črnim Pomladanska obleka z belim plaščem in ažurom D'Ora, Pariš plaščem Prijetni oblekci iz mehke roz.i Dolne, brez rokaooo. Apartni čepici P|>. Za pomlad in poletje Krog desno: A par ten popoldanski klobuk iz črnega žameta in širokim čipkastim robotu I> Lep motio štiriperesnice o šalu in klobuku l)'Orn, Pan« Slamnik z dolgim nojevim perenom Sodobna žena Ulmska igralka Brigita llelin pri svojem Lep moment sabljaških oaj študentinj z južnokalifnrniške univerze domačem ognjišču Koto ur« v Lot Angelesu P p Desno: Šport /.a telo. Slika iz Avstralije, iz mesta Sidneij, kjer je pri teku na 100 /jardov odnesla svetovni rekord miss Dahm Levo: Tip moderne žene, graciozne in odločne, elegantne o družbi, živahne v razgovoru, delavne v družini, ljubeče matere Feldscharek Plesalka Erna Kovačeva, ki je L 192? začela o Sloveniji s poučevanjem moderne ritmične gimnastike in telesne kulture Kovačeva je slovenska plesalka z odlično dunajsko šolo. Njeni tečaji v Mariboru, Celju in Hrastniku so jako dobro obiskani,^ ker se že tudi pri nas zanimajo za to v vseh državah že zelo razvito panogo telesne kulture. Pred kratkim je imela plesne večere v Ptuju in Mariboru s polnim uspehom. V kratkem bo gostovala v Celju in v Ljubljani šola za moderne bolniške strežnice o Londonu Desno: Z mednarodnih ženskih biljardnih iger v Londonu Pr- Oktavo višje ...! (Dalje.) Ilustriral Olaf Globočnik VII. Cesta je ravna kakor meč in avto drvi po njej, kakor je bilo nepopolnih, ker reševalci niso navedli verzov, pesnikov in ne naslova pesmi. Pripominjamo, da so dve rešitvi prišli izven Slovenije, ena iz Niša, pa so na žalost obe nepopolni. To pa naj našim ugankarjem ne jemlje poguma. Če jim zdaj ni bila sreča mila, jim bo prihodnjič, ko razpišemo nagrade za nove uganke drugačne oblike. Izmed štirih pravilnih rešitev je bil izžreban Stanko Vuk, dijak v Ljubljani. Nagrado: knjigo Knut Hamsun, Blagoslov zemlje, prejme v našem uredništvu v poslovnih urah. I redništvo revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6. Filatelija Danes prinašamo nazorno razvrstitev časopisnih znamk ljubljanskega ter dunajskega tiska. Vrednote 2, 4, 6 in 10 vin. Oba tiska je pri primerjavi lahko ločiti, ker so oblike številk različne. Preden nadaljujemo, moramo odgovoriti na vprašanje: »Zakaj se zbirajo znamke ?< Predvsem se je zbiranje znamk pokazalo kot prav uspešen način štedenja tako v premožnih kot v manj premožnih krogih. Cene z razumevanjem zbranih znamk stalno naraščajo. Znamke notirajo na borzah ter se lahko ob vsakem času prodajo. »Vrednostni papir manj premožnih« je s pravom imenoval znamke neki dunajski časopis. Velika vrednost zbiranja znamk je tudi v tem, da moraš proučevati materni jezik, ako hočeš nove besede za razne nove pojme. Znati moraš tudi zgodovino in zemljepis. Zbiratelj si pridobi mnogo znanja iz grafične barvne in papirne tehnike. Politične spremembe v posameznih državah vplivajo na izdajo znamk. Zaradi tega poglobi zbiranje domačih znamk tudi v najširših plasteh znanji-o razvoju in stanju države in domovine. Napak bodi v filateliji to, da se znamke večjih vrednosti potvarjajo. Večinoma je zelo težko razlikovali potvorjene od pravih. Potvorki naših znamk so redki ter jih izurjen zbiratelj z lahkoto razlikuje od pravih. Priporočljivo je torej, da prične zbiratelj-začetnik zbirati domače znamke ter si pri tem polagoma razširi obzorje. Ob razsulu osrednjih držav je moralo ljubljansko poštno ravnateljstvo izdati času in političnim spremembam primerne poštne vrednote. Ta naloga pa je bila otežkočena. ker so bila na razpolago le nezadostna sredstva. Tiskale so se znamke v več tiskarnah ter na več načinov. Zaradi nezadostnih tehničnih pripomočkov so nastala razna zobčanjn ter razne barve. Uporabljal se je tudi različen papir. Izdaja Slovenije 1. 1919-/20. je zaradi tega postala izredno zanimiva. Zelo velika privlačnost za zbiratelja tiči prav v tem, da velika pestro.st raznih barv. različna zobčanja, razne vrste papirja niso spekulativnega značaja, kot je bilo to pri večini prevratnih znamk, marveč, da je vse to nastalo zaradi gori omenjenih okoliščin. Slovenske znamke ločimo: Po zobčanju: a) navadno zobčane _/W b) žagasio prebodene -... c) črtano prebodene <) vodoravno zobčane, navpično žagasto prebodene d) vodoravno zobčane, e) \odoravno žagaste, I) vodoravno črtasto pn -navp. žagasto prebodene navpično zobčane bodene, navp. zobčaste g) nezobčane Po vrstah papirja: Pri kamnotisku: a) hrapav, krhek papir (5 vin. fco so tiskane izključno na tem papirju); b) bel, gladek papir (10 vin. karminastordeče barve); c) bel, gladek, precej debel papir (25 vin. ultramarin) — ta papir je včasih tudi rumenkast —; č) porozni papir z linijami, podobnimi vodnemu znaku (verge) (pri 15- in 50 vin ). Pri knjigotisku: a) gladek, bel, krhek ter porozen papir — znamke so bile gumirane po zobčanju — gumi se lahko vidi v zobčanju nepranili znamk, pri 1-, 2- in 5 kronskih navadno zobčanih —; b) gladek, bel papir, kakor pri 5 vin. sivkastovioletne barve; c) gladek ebenovinast papir pri 5-, 5-. 10- in 20 vin.; č) sivkast, hrapav, navadni tiskarski papir (»cuujast«). Da bi imel zbiratelj podlago, po kateri lahko sklepa na vrednost ter prodajno vrednost znamk, jih ocenjujemo po točkah z 1, 2, 5 . . . Najpogostejšo in torej najcenejšo znamko z 1, z 2 malo boljšo znamko itd. Čim več točk ima torej znamka, tem boljša je ter sorazmerno s tem tudi dražja. Iz vsega sveta Keyst. Vicw & Co. Levo: Avtomobili na grmadi Zveza trgovcev z avtomobili v Long Beach-u, Kalifornija, kupuje stare avtomobile in jih na sto in sto sežge, da bi trgovanje z njimi ne zmanjšalo prodajanja novih. Gumijevi obodi in motorji (z oljem politi) žare v strašnem osniu Ladja — bakla V zalivu San Francisca je našla svojo smrt jadrnica »City oj Sidnei/<, nekdaj kraljica starega brodovja na Pacifiku. 54 let je zvesto služila, sodelovala kot transportna ladja celo v špansko-ameriški vojni. Zadnji čas je služila tihotapcem z alkoholom. Prežive)a je svojo dobo, nerabna je šla o smrt v plamenih Hace zatemnjujejo nebo. Senuvaden posnetek, ki kuže miriade rac nad močvirji ameriške države Louisiana AMITE V Ameriki si je nekdo zgradil hišo iz časniškega papirja. Potreboval je 65.000 časnikov. Papir je polagal enega na drugega, ga zlepil in močno stiskal. Za stene je uporabil 1215 skladov. Samo tla, opaži so iz lesa. 6 let je »zidal« to hišo, pomagala mu je vsa družina. Tudi oprana /e iz papirja. Časnike je zvil in jih obdeloval kakor bambus Pisalna miza in stol — iz papirja Levo: Del stene, kjer se točno vidi, iz kakšnega materiala je »se-zidana< hiša Katarina Schratt, dolgoletna prijateljica avstrijskega cesarja Franca Jožeta I. Slika je iz dobe, ko je njena beseda pri cesarju največ zalegla. Na roki ima prstan, ki ga ji je darovala cesarica Elizabeta (Kakor znano so izšli v nekem listu v Chi-cagi spomini Schrattove, kijih ona ni napisala. Schrattova zdaj toži ta list. Svojih spominov noče napisati in je zavrnila vse ponudbe) Levo: »Samotni volk«, eden zadnjih in vodja Indijancev o Yelloroparku v Ameriki, pri svojem delu. Kipari in slika. Barve meša iz drevesne skorje, jagod in drugih naravnih virov OOO OOO OOO ODO OGO OOO OfJC o O " " " " o O 'm * Sl. 4. Stikalna plošča za istosmerni tok Od pare do luči Obisk v ljubljanski mestni elektrarni —č. Malo je še ljudi starega kova, ki bi se spominjali na one čase, ko je Ljubljano mesto plina in elektrike razsvetljeval ■— petrolej. Ljubljana je bila sicer takrat še »dolga vas«, in kaj bi bilo z njeno romantiko, ako bi jo v temnili nočeh razsvetljevale močne električne žarnice? Ali si je mogoče misliti kaj lepšega, kakor medla svetloba, ki pada na zaljubljene parčke in njih dolgo trepetajočo senco? Kaj bi porekli oni. ki danes zahajajo v naročje narave, v naš divni »Tivoli« in »Rožnik«, ko bi bila naenkrat razsvetljena? Ko pa je dobilo mesto okoli 1. 1870. plinarno je zadostovala le-ta precej dolgo. Z rastočim mestom in vse večjim razvojem elektrike in njene uporabe, najsibo v gospodarskem kakor tudi v zasebnem življenju, so mestni očetje prišli na idejo ustanoviti lastno elektrarno. Za tedanje .razmere je občina naročila dva parna stroja; tako je I. januarja 1898 zasvetila prvič po mestu električna luč. ko smo si preskrbeli dovoljenje za vstop, se napotimo \ elektrarno. Že oddaleč se čuje brnenje strojev, ki človeku vzbudi željo ogledati si naprave, katere nam dajejo elektriko. Takoj pri vstopu zagledamo na dvorišču delavce, ki nakladajo premog in ga vozijo h kotlom. Vstopimo v poslopje. Kakor kaže sl. 1. se nahaja 6 vodocevuih kotlov, vsak po 169m2 kurilne ploskve. Na sliki vidimo posebne avtomatične priprave, potom katerih se nalaga premog v kurišče. Rešetka je gibajoča in tako potuje ta vedno naprej in premog pada iz te priprave enakomerno po celi površini. Voda je iz lastnega vodnjaka, črpa jo posebna črpalka v rezervoir, od koder se črpa v kotle. Prvi kotli in stroji so izdelek »Prve Brnske tovarne«. Paro vodimo potem v parne stroje (sl. 2), kjer se para izrabi in spremeni v kinetično energijo ki žene nato generatorje. Ti stroji imajo po 200 konjskih sil in generatorji pa 140 KW. Od tu se vodi elektrika na stikalno ploščo, ki je sedaj najmodernejše urejena (sl. 4), in je bila šele L 1929. postavljena, in nato v vode in h konzumentom. Ker je bila pa energija pogonskih strojev premajhna radi priključitve vedno večjih konzumentov, so si morali I. 1899. in ravno tako 1904. nabaviti od tovarne Smichov — Praha obakrat po en parni stroj. Navzlic temu, da je naraščala potreba električnega toka od leta do leta, je ostalo dolgih 20 let pri isti kapaciteti in je šele I. 1925. mestna elektrarna razširila svoj obrat s tem. da je postavila dva Diesel-motorja po 450 konjskih sil, kakor jih kaže sl. 2. Ta dva motorja žene nafta in služita za izmenični tok, ki se uporablja za periferijo in zvečer tudi za centrum mesta. Seveda se mora spremeniti izmenična napetost v istosmerno ali obratno s pomočjo motor generatorja t. j. izpreminjevalca toka (sl. 5). Pomoč Dieslovih strojev je bila pa le prehitro izčrpana /n lansko leto je občinski svet ponovno sklenil povečanje elektrarne na ta način, da je naročil parno turbino, ki bo dajala 4100 konjskih sil. Sl. 6. in 7. kažeta montiranje te turbine. Tako bo sedaj razpalagala mestna elektrarna s 6600 konjskimi silami. S tem, da bo pritegnila Moste, bo še vseeno lahko nudila konzumentom pogonsko silo, ker se je do sedaj itak industrija ogibala mesta. Ker bo razširjena in podaljšana tudi cestna železnica, je bil res že skrajni čas, da so se odločili na povečanje elektrarne. Sedanji stroji so bili preobremenjeni. S tem bomo dobili cenen tok in dovolj energije ki bo privlačevala mnoga podjetja v mesto oziroma bližnjo okolico. Moderni stroji delajo veliko bolj ekonomično, imajo poleg tega večje število obratov in rabijo zaradi tega manj prostora. Preje uporabljeni parni stroji so imeli relativno majhno število obratov, medtem ko imajo moderne parne turbine po več tisoč obratov na minuto, n. pr. 3000 na mi- Iz] elektrarne mestne občine ljubljanske V prvi vrsti levo: Sl. I. Parni kotli Desno: Sl. 2. Parni stroj (n ozadju stikalna plošča, ki so io uporabljali pred Idi) V drugi vrsti levo: Sl. !>. Dna Diesel-motorja Desno: Sl. j. Izprerninjevu-lec izmenične napetosti u istosmerno ali obratno Foto »Ilustracija« • •\«vA^/WWW\ VVVVVVVVVV^VVVV\-VVVV*'.'V*v*»'VVNA/\*^WVVVVVV\^V'WV^/VVVN ''A^VVV^/V' AA/W/vWA^ som DE PAII3 5/. 6. Montiranje parne turbine nato. Poraba pare oz. premoga parnih turbin je mnogo manjša kot pri parnih strojih. Radi visokega števila obratov potrebujejo te turbine veliko manj prostora ter bi n. pr. agregat s parnim strojem potreboval približno štirikratni prostor in bi bil zato dražji. Razvoj mesta Ljubljane gre v zadnjih letili s hitrimi koraki navzgor. Morda kmalu tudi novi stroji ne bodo zadoščali. Potrebna bo zgraditev nove velike elektrarne na vodilo moč, kakor je to že v načrtu mestne občine ljubljanske. Pocenitev električnega toka je eden glavnih problemov za hitrejši razvoj mesta. Pritegniti je treba industrijska podjetja, ki bodo z ekonomiziranjem dobave električnega toka šele zaslutile privlačno moč Ljubljane. Ljubljana ne sme ostati majhna kakor je, večja mora biti, velika. Da bo vredna svojega prijetnega imena med tremi glavnimi mesti Jugoslavije: Beogradom, Zagrebom in Ljubljano! »Soir de Pariš* novi moderni parfemski izdelek tvrdke BOURJOIS PARFUMEUR FR Sl. ?. Čiščenje tekaču parne turbine »ILUSTRACIJA« reprezentativna ilustrirana slovenska mesečna revija. Zahtevajte številko na ogled! — Priporočajte jo pri svojih znancih in prijateljih! Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva 6 Šminki za obraz, ki sta postali že svetovnoznani: C EN DRE DE ROSES in ROUGE MANDARINE Vam jamčita za odlično kvaliteto novih izdelkov. .Samozaslopstvo : Mr. PJi. Bela Var v Zagrel), Smičiklusova 2>. Telefon 4‘)-W. Iluslrncijat obenem: prevajalec iger, režiser, igralec, inscenator, izdelo-vatelj lutk. Pa je šlo na bolje; zlasti v tretji sezoni, ko igralec kr. dramskega gledališča Fran Lipah uči smiselno govorico in pravilno vokalizacijo ter vnaša v Poccijevega Gašperčka Lari-Iarija svoj svojevrstni ritem hudomušnosti in neugnane veselosti. Za gledališče sta pisala prologe in izvirne pravljične igre pisatelja dr. Ivan Lah in Miran Jarc (v rokopisu so ostale lepe igre Milčinskega in dr. M. Pretnarja). Miran Jarc je gledališču v zadnji sezoni močna opora. Ta sezona se otvarja z njegovim prologom, v katerem ravnatelj in Gašperček tolmačita poslanstvo lutk in lutkovnega gledališča: ker nas preti zlomiti strašna doba ognja, krvi, nasilstvn, vojn in sinili, bežiilio v umetnost, v pesem, v igro Gašperčka Lari-farijn, skakavca preko prepadov! Inscenacija lutkovnih iger (»Čarobne gosli«, Dr. Faust, Princ Rožencvet in princesa Lilijana, Mrtvec v rdečem plašču) je bila izdelana v stilu pravljičnega naturalizma. Obrazi lutki — idealizirani, toda s karakteristično ostrino dotičnega lipa, ki ga lutka predstavlja. Njegove lutke — procesija sijajnih, blestečih tipov (General, Bomba, Dvorjanik Gumi-elastiko, ravnatelj Gašperček. princ, Mefisto, skopuh, Snegul-čica, Facanapa, Harlekin itd.). Ker je bila v plesu njegovih lutk neka gracijoznost, ki je našla v prelestnem, prisrčnem, sentimentalnem okrasnem ozadju svoj adekvaten izraz, mislim. da je Klemenčiču mnogo bližja eteričnost lutk profesorja I eschnerja (VVien). kot pa grotesknost čeških ali ruskih lutk. Komponist Marij Kogoj vzporeja okusno Klemenčičevo gledališče z glasom slovenske operne pevke Pavle Lovšetove in pra\ i. da imata njeno muziciranje z glasom in igranje Klemenčičevih marijonetk nekaj skupnega. Ker ni bilo denarja, je .Gledališki konzorcij gledališče prodal ženskemu telesno-kulturnemu društvu »Atena«. Dne 15. februarja 1925 se otvori nova sezona, ki prinese Mirana Jarca sanjski prolog in njegovo burko »Razbojnik Moroz«, naslednja sezona pa med drugim pravljično igro »Kraljevič I ugomil« in dvodejanko »Gašperček in zdravnik« — oboje spisal Miran Jarc. Gledališču pa je manjkalo duše, t. j. Klemenčiča. Jelo je životariti in končno utihnilo. Pa se vendar ponaša Ljubljana zdaj s trojico lutkovnih gledališč. Ta sicer ne dosegajo popolnosti in višine Klemenčičeve umetnosti, so pa plod tihega dela, požrtvovalnosti in ljubezni amaterjev, lako sta brata Pengov ustvarila »K r-š č a n s k e m n ženske m u d r u š t v u« lepo lutkovno gledališče, ki v fasadi in sceni nosi odseve sodobne upodabljajoče umetnosti. Poglejte to fasado, ki brez staromodnega, sentimentalnega ornamentiranju, z enostavnostjo linije, v tonu črne-zamolklo plave-zlate-rdeče barve govori o umetniškem okusu stvaritelja. In ta monumentalni kubus, ki je prav za prav španska stena, nosi hkrati veliko praktično plat razložljivega teatra. Gašperček Pengova nalikuje Klemenčičevemu, vendar je obraz mladosten in klovnski. Letošnji repertoir tega gledališča: B. O.: Jezušček obišče lutke. Iv. Trtnik: Rdeča kapica, Janko in Metka. Šmarnica in Rožica, Gašperček — pilot. Miran Jarc: Gašperčkova pustolovščina. I.. Tešarova: Povodni mož in Hanica. F. Kurent: Gašper v škornju. Iv. Trtnik: Gašperček v cirkusu. Lutko v no gledališče Sokola I. n a T a b o r u v Ljubljani vodita Zidarič in Počivavnik. Predstavlja tehnično eno najpopolnejših gledališč pri nas. V tovarni izdelane lutke se prav nič ne skladajo z lepo dekorativno sceno Skruž-uya ml. Zdi se mi tudi, da lutke tonejo v luči pestrih ban in postajajo dekoracija, kulisa. Izmed iger letošnjega reper-toirja tega gledališča omenjam izvirno slovensko, za lutkovno prizornico prirejeno igro P. Golie: »Peterčkove poslednje sanje«, v kateri nastopa tudi kralj Matjaž z Alenčico in ki je v okviru iger M. Jarca predhodnica bodoče slovenske 1 u t k o v n e i g r e. Lepo uspela igra je bila Poccija: »Rožencvet in Lilijana« in F. Šviglja: »Gašperček išče stanovanje.« Eno pa polagoma temu, kakor tudi vsem lutkovnim odrom na srce: gojite lep, čist slovenski jezik. (V tem oziru lutkovna gledališča pri nas niso baš na višku.) Tretje gledališče v Ljubljani vzdržuje »Česk oslove n s k a ob ec«, ki prireja predstave od časa do časa tudi v slovenskem jeziku. Vodja tega gledališča je akad. slikar in inscenator kr. gledališča v Ljubljani Vaclav Skružnv star., katerega lutkovne predstave se odlikujejo v sceni z bohotno slikovitostjo in dekorativnostjo. Po ostalih krajih Slovenije obstoje lutkovna gledališča še v Mariboru (»Češki klub«), Ptuju ( Kolo jugoslovanskih sester«), Ribnici in Sodražici. Poslednji vodita učitelja Trošt in Vodopivec. Gledališče o Ribnici igra lutkovne igre v hudomušnem dijalektu ribniškega jezika ( Razbojnik Moroz«: lutke, ki jih je oblikoval sam učitelj Trošt, so močno groteskne). n Sodražici pa proslavlja v okviru drugih predstav (»Tri želje«. Gašperček-princ«) 50 letnico pesnika Otona Župančiča. * * * »Slovenskega« lutkovnega gledališča Slovnici še nimajo. Slovensko komično lutko nadomešča češki »Kašparek«. predvsem pa Poccijev Gašperček. ki ga slovenski pisatelji že po svoje obliku jejo. Tako n. pr. pesnik Miran Jarc daje svojemu Gašperčku posebno samorodno bitnost. Miran Jarc je v ne-uprizorjeni lutkovni igri »Godec Janez« tudi prvi poskusil ustvariti slovenskega burkeža »Janeza«, ki se ziblje med dvema svetovoma: žalost in veselje, lak je Kurent, ki je zlitje solnčnega veselja in trpke bolestnosti. Kot iz sanj mi raste slovenska pravljična igra o Mladi Bredi in Lepi Vidi. skozi katero pleše Kurentova bolestnost. (Zakaj se Slovenec ne zna »smejati«? Vedno je v njegovem smehu neko razzvočje. Zanimivo bi bilo poiskati neka j pravzrokov, zaka j ne obstane pri nas humoristični list.) Mladina, ki bo svoja mlada leta opajala z našimi pravljičnimi igrami, bo rastla v premočrtnost slovenskega človeka, ki bo hkrati najvišji izraz kozmične lepote. Božidar Jakac: Kurent Vkljub temu, da sodobnost s filmom, radiom in športom skuša ovirati razvoj lutkovne umetnosti, vkljub temu, da se izza prvih dni svobode vedno znova in znova preizkuša usoda našega naroda, izražam močno nado, da bo lutkovnemu gledališču v Jugoslaviji doba slej ali prej odmerila tisto mesto, ki mu kot predstavitelju in simbolu dragocenih etičnih in etničnih vrednot po vsej pravici pristoja. Emil Jannings, znamenili filmski igralec v soojern prvem zvočnem filmu o glavni vlogi gimnazijskega profesorja. Zvočni Ufa-film >Modri angel*, režija J. v. Sternberg Scena iz filma >Iladži Murat«. Hadži Murat (Možuhin) pred carjem (Alberti). Ob sfraneli je videli svetlobne aparate Iz filma >ilodn angeh. Režiser J. v. Štern-berg pojasnjuje igralcu Karlu Huszarju, kako naj toči pivo Režiser Volkov pri skušnji neke scene za zvočni film »Hadži Murat«. Režiser tolmači igralcu udarec s pestjo pod brado Za filmskimi kulisami Foto: Ufa Ena naših novih serij, ki kažejo delo v filmskih ateljejih, ko nastajajo novi filmi. Režiser tolmači, uči in daje navodila. — Vsaka, še tako majhna scena mora biti ponovno preigrana in tako vigrana, da more režiser dati znak operaterju, naj zavrti aparat. Če še ni dobro, snimajo ponovno. Tako je pri filmih mnogo večja možnost, da se izberejo najboljše scene. Spretnost in kombinirajoče delo režiserja je vse. Spodaj: Priprave za veliko sceno o prestolni ( dvorani. (Zvočni film »Valček ljubezni<) 3 tC K M AN TEF?=* ACE V' 1 * ■ '■v- \A .X v/> • A L Lilian Gish — Mihi Malešu Akad. slikar Miha Maleš je poslal svojo risbo filmske igralke Lilian Gish, ki jo je objavila »Ilustracija«, v svoji lanski prvi številki, odtisnjeno na svilo igralki v New-Yorku. Pred kratkim je prejel zahvalno pismo, lastnoročno pisano, ki ga tu priobčujemo. My dear Miha Maleš! Thank you so verv much for your »charming fancy«. I think it is delightful. And vou vvere so kind to send it to me. Again my best thanks most sincerelv February 24. 1930. Lilian Gish. V slovenskem prevodu- Moj dragi Miha Maleš! Prisrčno se Vam zahvaljujem za Vašo Iju-beznjivo domislico. Po mojem je prekrasna. Bilo je zelo lepo od Vas, da ste mi jo poslali. Še enkrat moja najlepša zahvala. Z iskrenimi pozdravi 24. februarja 1930. Lilian Gish. Miha Maleš: Lilian (lisli Grafološka skica pisave filmske igralke Lilian Gish (Naš grafolog g. Stanko Šproc nam je izročil analizo pisave Lilian Gish po pismu, ki ga je pisala Mihi Malešu.) Silno nežna, skoraj bolestno občutljiva natura. Reagira na najsub-tilnejše duševne vplive. Živi v idealih in sanjah, ustvarja si lasten duševni svet, močno odmaknjen od realnosti. Domišljija bujna in pestru. Tragedija njenega življenja: Njen fini živčni sistem ni prenesel surovih udarcev krute vsakdanjosti, zaradi tega je opaziti v njenem razmerju do sveta veliko nesoglasje in nezadovoljnost. Postala je zelo rezervirana in nedostopna, s silo kroti svoje močne občutke in skuša napraviti na okolico čim hladnejši in mirnejši vtis. Igralka močno trpi radi te dvoličnosti v svojem značaju, rada bi se pokazala v pravi luči, a ne more, ker instinktivno čuti. da bi utegnilo to njenemu duševnemu miru prej škodovati nego koristiti. Zelo emancipirana osebnost, skrivnostnega, zaprtega nastopa, ki pa je večidel le umetno narejen in privzgojen, šele v intimnem krogu se razodene njena bogata in topla čuvstvenost, tu pride šele do veljave njen mehki, čudovito razgibani naturel. Pri vsej polnosti notranjega življenja je ta velika umetnica zelo preprosta in naravna v nastopu in obnašanju, brez sledu kake domišljavosti. Estetski čut je pri njej izredno razvit. J IZBRANO PARFUMERIJO SVETOVN. ZNAMK K SE DOBI V DROGERIJI »SANITAS« i CELJE - LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 5 I 1 1 ................................. PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! Mladi risarji F. Brilli/: Na polju (kolorirana risba) Salda-konte, štrace, journale, šolske zvezke, inape, knjižice za odjemalce, risalne bloke itd. nudi po izredno ugodnih cenah I KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6, II. nadstr. Univerzalni štirielektronski aparat »Radione« za kratke, normalne in dolge valove, s popolnim priključkom na izmenični tok, torej brez baterij in akumulatorjev, sprejema tudi s pomožnimi antenami ali celo brez njih do 100 inozemskih postaj v zvočniku Posebnost aparata je sprejem na kratkih valovih celo podnevi zelo močno in popolnoma čisto. Zahtevajte prospekt ali dajte si aparat predvajati IUDI0-LJUBL1ANA 1)11111 |m a MARIBOR Miklošičeva c. 5 Gosposka ul. 37 izhaja vsakega 25. v mesecu. Naročnina letno 100 Din (inozemstvo 120 Din, Amerika 3 dolarje), polletno 55 Din (inozemstvo 65 Din), številka 10 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. Ceč & cons.). Urednik Narte Velikonja. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6/II. Grafično delo Jugoslov. tiskarne v Ljubljani (K. Ceč) solncu '->!/ • s mM Dagmar-svila je zajamčeno stalna na in pri pranju \qanca9jiriCeganje h 1 vsaki nogit prvovrstni maleriatin izdeCek, nizka. cena.