fuehov J~belliie. N'ajvJf~ J~aj~~ IO v z~odne~ J~I~ walhrzyskega področja. Skladi segajo do globine 1000 m, najbolj pa eksploatirajo one, ki so približno 150 do 200 metrov pod ni\"ojem morske gladine. Izkoriščanje teli področij se je začelo že v 14. stoletju, o tem priča neki dokument iz leta 1366. Bolj načrtno pa ,o začeli s loopanjem šele v 19. stoletju; najprej v dnevnih kopih na severnem robu področja, sedaj pa ae rudniški rovi pomikajo vedno bolj proti jugu in v globino. Zaloge cenijo na 1.2 milijarde ton, kar bi zadostovalo za 70 do 100 let. Letna proizvodnja premoga v Dolnji Slezi.ji ~e 3,5 milijona ton, ki pa ie vedno nar~a. i'elave pJ izkori~ju povzrJ. nav~t ogljiloo,-egi dioksida in metana, ki ata včasih povzročitelja večjih ali manjših nesreč. Dolnje šlezijski premog okrog Walbrzycha, kjer je proizvodnja moderna, mehanizirana in avtomatizi- rana, pretežno koksirajo. Iz 3000 ton premoga dobijo 2200 ton koksa in 1 ·~iJijon m5• plina. 4O0/o kokaa porabijo doma, ostalega pa izvažajo " Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Italijo, Svieo, 1kand.inavske driave in celo v Turčijo, Egipt in Argentitlo. (Po Geografia w szhale 1963/1)- 1'. J. .. KNJIZEVNOST France Planina: SKOFJA LOKA Z OKOLICO ter POLJANSKA IN SELSKA DOLINA Ljubljana 1962 Leta 1962 je začela Mladmska knjiga izdajati zbirko Slovenske pokrajine, da bi z njo avtorji - geografi pred- stavili bralcem posamezne dele Slovenije. Kot prvi zvezek te zbirke je izšla ško{ja Lok.a z okolicto v žepnem formatu in obsega 130 strani ter je opremljena s 35 fotografijami, ki jih je deloma posnel avtor deloma pa T. Mlakar, ter petimi skicami. Na dve in pol straneh pa je dodana tudi najvažnejša literatura in viri. Avtor najprej obravnava položaj Skofje Loke ter fi. zično in družbeno-geografske značilnosti mestnega področja, nadalje zgodovinski razvoj ter upravno vlogo mesta, vmes pa vpleta tudi etnografske, jezikovne in umetnostno-zgodo- vinske zanimivosti. 49 strani pa posveča ogledu samega mesta in nas vodi od avtobusne postaje in preko starega dela mesta na Loški g1·ad in na Krancelj, do Jegorovega in Demšarjevega predmestja iu nazaj preko Kidričeve ceste mimo Kamnitnika na Cesto talcev. Naslednje pogla,-je pa posveča naseljem Puštal, Vincarji in Stara Loka, ki so se v zadnjem času strnila z rnesoom in so bila po osrnboditv:i tudi upravno priključena Loki. Med taka naselja spada tudi Trata, kjer se je okrog železniške postaje koncentrirala lesna in tekstilna industrija. To naselje pa avtor obravnava pod poglavjem Sorško polje, kjer opisuje posebej naselja okrog železniške l>OStaje in ob cesti do Loke, nato naselja med Loko in Kranjem, vasi na desnem in levem bregu Sore ter obsavske vasi. Uvodomu pa nam v jedrnati besedi predstavlja geografsko podobo in zgodovinski raZ\'Oj Sor- (kega polja. Kratki poglaYji pa posveča opisu Križnogor- skega hribovja, Lubnika ter Osolnika in dolini Hrastnice. , Kot drugi zvezek zbirke Slovenske pokrajine je izšlu knjižica Franceta Planine, Poljanska in Selška dolina. Knjižica obsega 145 strani in je spremljana z 39 fotogra- 72 fi5.ami in 11""" •kitami ter ima na treh 1traneh prilože11 seznam literature· in virov. Tu avtor v uvodnetn poglavju obravnava porečje Po- ljanščioe in Selščice, torej VIIO Poljansko dolino z Zirovsko kotlinico vred, 'V&O Selško dolino, Loško hribovje, severna pobočja Polhograjskega hribovja in vi5ok:i rob Jelovice nad selško dolino ter pobočja pod Ratitovcem in drugimi vrhovi Bohinjskih gora na levem bregu Selščice. Nadalje obravnava pisano geološko zgodovino loškega področja ter podnebne razmere, ki jih ilustrfra s statističnimi meteorološkimi podatki, in primerja posamezna področja ter opozarja na upravno pripad110St ozemlja, ki večinoma pripada škofjeloški občini, del okrog Zirov~J>4 tudi občini Logatec. Nadalje obramava vsako dolino posebej, jo prirodno in gospodarsko karakterizira ter opisuje posebnosti. Naoo ju razčlenjuje po področjil1. Medtem ko ga po obeh dolinah spremljamo od kraja do kraja, nas opozarja na fizično­ goograf.ske elemente, ·,rn prebivalstrn, na narečja. ki jih govorijo v f>068IDCZllih predelih, na naselja in na značilni' tipe hiš, na stare navade, na oblike gospodarstva od km(•· tijst\·a , obrti in Rtarega fužinarstva do današnjih zametko,· ifdustrije. Popelje ,1as ,. preteklost do prvih nascljenCt>v in pam v živih besedah opisuje ves zgodovinski razvoj do čnsn, ko so se prebivalci obeh dolin vključili v NOB. Avtor obeh knjižic je ;,e pred leti izdal turistični , ·odnik po Škofji Loki, Poljanski in Selški dolini, ie bolj navdušeni pa smo lahko nad izdajo obeh priročnih knjižic, ki se jima prav dobro pozna, da ju je pisal domačin - sijajen pozna- .-alec pokrajine in litetature. Obe knjižici sta vsestransko uporabni. · Turistični "-obiskovalec in pr.edavatelj, ki vodi skupino uilen\)Cv v to slikovito staro mesto, se lahko že pred odhodom 5ezn.anita z mestom ter bližnjo in daljno okolico. Se "bolj pa prihaja do izraza prijetna poveU1va med pokrajinskimi,"